toro xiv. —157 Ljubljana, april 1971 KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« Stabilizacijski okrepi Ko me je tovariš Cepuš pozval, naj še jaz kaj napišem o tem vprašanju, me je spravil v precejšnjo zadrego. Ne zaradi pomanjkanja odprtih problemov, ki tarejo tudi naše podjetje pri prilagoditvi na vse bolj zaostrene pogoje v uspešnem gospodarjenju in uveljavitvi na tržišču, predvsem pa zaradi obširnega članka našega glavnega direktorja, ki je v zadnji številki našega vestnika že tako popolno obdelal večino problemov, da je moč le malo dodati že napisanemu. © In v razvojno službo? Zopet -najboljše kadre«! Kdo bo pa delal na terenu, se ubadal s kolektivi po objektih, reševal njihove probleme? Nič koliko teh in še dru-'h ugovorov poslušamo že leta na tako zahtevo. Po drugi strani pa beremo v vseh zapisnikih in sklepih tehničnih sestankov, organov upravljanja, komisijah, odborih, celo centralni delavski svet je sprejel sklep: Treba je pojačati, reorganizirati, organizirati, zasesti .osamosvojiti itd. razvojno službo v podjetju. Pikri očitk i na centralo, da take, dosti efektne službe še ni, zopet pooblastila za tako ali drugačno obliko razvojnega sektorja ... Kadrov, teh sposobnih, z lučjo ob belem dnevu iskanih -najboljših kadrov« pa ni niti iz podjetja, niti se ne javljajo na naše oglase... Saj smo pa tudi zahtevni pri razpisih — morda celo malce preveč... Nehote sem se spomnil na naslov članka našega glavnega direktorja: -Ne pričakujmo pomoči od drugod«. V podjetju imamo trenutno 88 inženirjev. Ali med njimi res ni ustreznih »najboljših kadrov«? ® Kup papirja in pravilnikov še ne zadostuje za dobro počutje 2e kar v dveh poglavjih smo slišali o kadrih. Saj smo tudi videli, da jih ni tako zelo »malo«. Pa vendar: zakaj ne znamo obdržati naših mladih, ambicioznih kadrov, ki jih že imamo? Zakaj ne znamo pridobiti novih sodelavcev, ki so nam tako potrebni? Predlagam študijo o temi: »Ali imamo do naših kadrov pravilen odnos?« Ali bo odgovor na to vprašanje res pozitiven? AH je dovolj p-ivilnik o stimulativnem nagrajevanja organizatorjev proizvodnje, pravilnik 6 startnih osnovah in še nebroj papirnatih pravilnikov? Ali lahko res samo kup papirja uredi dobro počutje v podjetju, na delovnem mestu? Nič koliko vprašajev bi še lahko postavili, na katere bi bil odgovor močno dvomljiv. In vendar je uspeh našega dela, še celo v dobi stabilizacije, močno, močno odvisen od naših kadrov, pa ne.samo od tistih »najboljših«. . s'i edini v načelu: povečati moramo mobilnost sredstev dela v podjetju, ko pa hoče uprava poslovne enote predisponirati opažne plošče iz enega sektorja na drugega, to ne gre . .. Široka je ta naša demokracija in decentralizacija: Ali pa gre le za skrivanje za ta dva pojma, v resnici pa je kriva naša nedisciplina. S Skrite rezerve tudi v naših obratih Mislim, da se še zdaj ne zavedamo dovolj, kako velike dopolnilne rezerve imamo skrite v naših obratih. A ne vsi! Čedalje več poslovnih enot spoznava velike operativne prednosti kooperacije z našimi obrati, pa čeprav v našo miselnost še ni dovolj prodrlo tudi spoznanje o ekonomski prednosti take delitve dela. Samo na videz so storitve naših obratov dražje od proizvodnje, ki jo opravimo sami. Če bomo s točno pokalkulacijo potrebnega de-(Nadaljevanje na 2. strani) | DRAGI BRALCI! HH Oglašam se, ne toliko zaradi prispevkov, ki mi jih večkrat =! resnično primanjkuje, temveč zaradi občutnega povečanja stro-= škov pri izdajanju Gradisovega vestnika. =1 Tako stane danes mesečna naklada 14.562 dinarjev, kar gg znaša letno 174.744 dinarjev. Ig To je v današnjih gospodarskih razmerah, ko se borimo za mil vsak dinar, sorazmerno velik izdatek, če finančna sredstva niso Hi koristno naložena. Ta pa v tem primeru niso, če člani kolektiva |m vestnika ne berejo. Anketa, ki smo jo napravili pred dvema == letoma, sicer kaže zadovoljive rezultate, toda še vedno je pre-ss cej članov kolektiva, ki glasila ne preberejo, se ne zanimajo = za gospodarske in stabilizacijske ukrepe podjetja, ne prečitajo gg sklepov organov samoupravljanja, jih ne briga delo sindikata, gg skratka, dogajanja v podjetju so jim postala postranska za-— deva. S temi besedami pa seveda ne mislim predlagati, naj naše IH glasilo preneha izhajati, temveč naj bodo te vrstice spodbuda = vsem članom kolektiva, da bodo znali svoje glasilo bolj ceniti. Predvsem pa vas, dragi bralci, prosim, da nas pri izdajanju mg Gradisovega vestnika bolj podprete s konkretnimi članki. Uredniški odbor pa se bo tudi v prihodnje trudil, da bo gg glasilo postalo še bolj zanimivo. - Zavzemali se bomo, da bomo tudi v prihodnje pisali v im ijudskem — vsakemu razumljivem jeziku. Še nadalje bomo gg objavljali krajše reportaže o delu in življenju naših delavcev, g§§ vesti iz naših gradbišč. Pisali bomo o delu organov samo-== upravljanja, sindikata, mladine in podobno, Pri tem pa ne želimo biti samo registratorji dogodkov mi in pojavov, temveč tudi gonilna sila perspektivnega gospodaric skega in političnega življenja. Zato bomo v našem glasilu tudi mi pričeli z objavami polemičnih razprav, ponovno uvedli rubriko gl vprašanja in odgovori, skratka, želimo popestriti naše glasilo. Zelo radi iščemo vzroke nekaterih negativnih pojavov v Hi preteklosti, premalo pa v lastni organizaciji, poslovni politiki, im naši tradicionalni ustaljeni praksi, pa tudi v pomanjkljivosti mi našega samoupravnega sistema. Moč ali nemoč se kaže tudi v tem, ali znamo biti kritični m do svojega lastnega dela. Ta pa pomeni, ali bomo vedno znali im poiskati resnico (ter jo tudi objaviti), pa naj bo to za nas = prijetna ali ne. Želimo, da nas s svojimi prispevki čimprej dopolnite. Vsi j§§ prispevki bodo seveda honorirani. M LeP pozdrav Lojze Cepuš DELAVSKI SVET JE RAZPRAVLJAL Inž. Alfred Peteln Vseeno bom poizkusil osvetliti še nekaj »novih«, a vendar »starih« tez, ki se jih moramo spomniti v težavah, v katere nas silijo pogoji stabilizacije. Trdno smo odločeni, da moramo obdržati svoje mesto v gradbeništvu, ki smo si ga s težkimi napori naših kolektivov pridobili. V to nas silijo naša opremljenost, nači kadri in ne nazadnje ambicioznost naših delovnih ljudi, ki je garant še nadaljnjega napredka v proizvodnji. Govoriti in sprejemati ustrezne sklepe je premalo. O organizaciji proizvodnje je bilo že mnogo govora, zato so nam znane že tolikokrat obglodane želje po — planskem delu, — delitvi dela, — preštudirani pripravi dela, — uvedbi sodobne tehnologije. Kolikokrat, smo že govorili o vsem, tem, sprejemali ustrezne sklepe? In kaj od tega smo že realizirali? O, marsikaj, a vendar še vse premalo. Preidimo torej k dejanjem. Spoznali bomo. koliko notranjih rezerv leži v teh štirih poglavjih, koliko tako ^nujnih«, a vendar kritiziranih nad ur bo lahko odpadlo. Na seji 12. februarja je delavski svet obravnaval in potrdil inventurni elaborat, sprejel pravilnik o delovnih razmerjih in o ukrepanju zaradi kršitve delovne dolžnosti, pravilnik o knjigovodstvu in pravilnik o popisu (inventuri). Dalje je obravnaval in potrdil predlog o spremenjenih amortizacijskih stopnjah, okvirni program nabave strojev in program investicijskih popravil osnovnih sredstev za leto 1971. Centralna inventurna komisija je sestavila zbirno poročilo o opravljenem popisu materiala in drobnega inventarja za celotno podjetje. Iz omenjenega poročila je razvidno, da je bil popis v redu opravljen po posameznih enotah oziroma skladiščih ter da so ugotovljene razlike opravičene. Delavski svet je poročilo sprejel in odobril preknjiženje ugotovljenih razlik. Pravilnik o delovnih razmerjih je bil v osnutku dalj časa v obravnavi in so bili sproženi predlogi za določene popravke. Delavski svet je nekaj popravkov sprejel, nekatere predloge pa je zavrnil oziroma je bilo predlagateljem pojasnjeno, da predlog popravka ni skladen z -določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih, katerega načela je treba v našem pravilniku upoštevati. V odločitev delavskemu svetu je bila predložena variantna rešitev glede postopka pri premeščanju delavcev iz ene enote v drugo, kadar to zahtevajo interesi podjetja. Obveljala je varianta, da se v takšnih primerih zahteva predhodni posvet z odgovornimi vodji enot. Dalje je bilo sprejeto spre-, menjeno besedilo pravilnika, ki ureja poskusno delo. Sprejeto je načelo, da naj se, kjer je to mogoče, preizkuša delovne in strokovne sposobnosti delavcev, še preden se jih sprejme na delo, da bi s tem vključevali v podjetje le najboljše kadre. Če takšen preizkus ne bi dal zadovoljivih rezultatov, bo delavec z lastnim pristankom sprejet na poskusno delo in bo to delo spremljala posebna strokovna komisija. Ta mora tudi dati strokovno oceno. Temeljni zakon o delovnih razmerjih je namreč spremenil način poskusnega dela in ga označuje kot poseben pogoj, na katerega mora delavec pristati ob vstopu na delo, sicer ni mogoče skleniti delovnega razmerja, če podjetje zahteva, da se delavca preizkusi glede strokovne sposobnosti. Na osnutek pravilnika o knjigovodstvu in na pravilnik o popisu (inventuri) ni bilo spreminjevalnih predlogov in je oba osnutka sprejel delavski svet v celoti. Komisija za investicije je izdelala okvirni program, kakšne stroje gradbene mehanizacije naj bi letos nabavili. Upoštevane so bile zamenjave dotrajanih strojev in nabave za povečanje kapacitet. Delavski svet se je s predlogom strinjal. Prav tako se je strinjal s programom investicijskih popravil osnovnih sredstev, katera bodo letos predvidoma opravljena. (Nadaljevanje na 2. strani) ® Najboljše tehnične kadre v delovno pripravo in razvojno službo Koliko več bo lahko star »gradbeni maček«, pa niti ni treba, da je tako star po letnici rojstva, prispeval s svojini delom v delovni pripravi, bomo šele lakrat spoznali, ko ga bomo znali pripraviti do tega, da se bo odločil vzeti svinčnik, trikotnik in računalnik v roko in zamenjati užitek gledati objekt, kako raste pod njegovimi rokami, z užitkom, »kreirati« tehnologijo in z duševnimi očmi slediti rasti objekta. Pa še sebe bomo morali prepričati, da takega, v neposredni operativi prepotrebnega »starega mačka« odstopimo za navidezno »birokratsko tehnično administrativno delo«. Tovariši — Poizkusimo, uspeh ne bo izostal... ® Mačka, ki grize sebe v rep Če je že v dobi konjunkture zadrževanje sredstev dela: materala, opreme, mehanizacije v poslovnih enotah negativno vplivalo na poslovne uspehe, je taka taktika v sedanjih razmerah naravnost katastrofalna za podjetje. Že tako slaba likvidnost se z vezavo finančnih sredstev v čezmernih zalogah pridružuje slabemu plačevanju naših izdelkov. Kaj je bližje kot prazen žiro račun in vse težave, ki so s tem povezane? Mačka, iti grize sebe v rep. Vsi smo i ri ...' ' .»..s Naše žene so lepo proslavile svoj praznik; tule je skupina iz Škofje Loke na Voglu Koliko časa bodo osebni dohodki še zamrznjeni? Do zdaj so izdelali že tri delovne osnutke slovenskega splošnega družbenega dogovora o pravilih in merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi. Znano je, da je slovenska skupščina februarja sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. V tem zakonu so določena načela za določanje meril, postopki za sporazumevanje in dogovarjanje ter sankcije. V členu 25 zakona piše, da bo veljal zvezni zakon — po katerem letošnji osebni dohodki ne smejo presegati lanskega za več kot 11 % — do 30. aprila 1971; to je do tedaj, ko bo začel veljati družbeni dogovor. Kot kaže trenuten položaj, le malo kaže, da ob do 30. aprila letos podpisan družbeni dogovor. Nasprotno, že zdaj se govori o tem, da bo skupščina podaljšala zamrznitev osebnih dohodkov s povečanjem do 11 % do konca polletja. Kaj je storiti nam, gradbincem? Posebna skupina strokovnjakov iz gradbeništva Slovenije zdaj dela na prilagoditvi našega samoupravnega sporazuma predvidenemu družbenemu dogovoru. Računamo, da bomo gradbinci zato lahko hkrati s podpisom družbenega dogovora, podpisali tudi naš izpolnjen (to je, prilagojen omenjenemu republiškemu zakonu) samoupravni sporazum v gradbeništvu. Kolikor bomo to naredili najkasneje do 15. maja — to pa moramo narediti — bo naš majski obračun lahko popoln. Kljub temu pa bomo pripravili vse, da bi — če bi lahko upali na uspešno rešitev — že pred tem vložili prošnjo za odmrznitev osebnih dohodkov. O vsebini družbenega dogovora kakor tudi našega samoupravnega sporazuma bomo poročali v naslednji številki vestnika, ko bodo glavna določila že bolj ali manj dokončna. Samo v Sloveniji gradbincem niso priznali posebnega statusa: enkrat zato, ker smo edini podpisali samoupravne sporazume, drugič pa zato, ker smo z našimi osebnimi dohodki še vedno pod republiškim povprečjem V drugih republikah, kjer so se gradbinci zgledovali pri sporazumevanju po naših — slovenskih sporazumih (saj smo bili med republikami prvi), so priznali gradbincem poseben status, mi Slovenci pa smo se tudi takrat »izkazali« s svojo »majhnostjo« ali kot še radi rečemo: »Bolj smo papeški kot papež.« Pri nas je sindikat napravil le to, da gradbena podjetja »lahko« vlagajo prošnje za oprostitev od zakona, pri čemer jim daje sindikat kot eden tistih, ki dajejo odobritev — zeleno luč. Stane Uhan Še en stabilizacijski ukrep Zvezni sekretariat za finance je pripravil osnutek zakona o dopolnitvi zakona o sredstvih delovnih organizacij Dopolnitev zakona o sredstvih prinaša prisilno izterjavo za denarne terjatve za dolgove med gospodarskimi organizacijami. To bo hud ukrep za dolžnike. Kolikor ne bomo tiskali novega denarja čez mero, bo ta ukrep pomenil »biti ali ne biti« za marsikatero podjetje. Še več. Predmet izterjave bodo tudi osnovna sredstva. Pri tem pa bo dana možnost dolžniku, da se skupaj z upnikom sporazume o bistvenih vprašanjih. Predvsem gre za to, da se dolžniku pustijo kot nezasežena tista osnovna sredstva, ki so mu nujno potrebna za delo Kolikor se dolžnik in upnik ne bi sporazumela, bo izvršitev izvedlo sodišče po vrstnem redu, kot ga predvideva zakon, in sicer. 1. gotovi izdelki in polizdelki, namenjeni prodaji; 2. stvari, ki predstavljajo sredstva skupne porabe; 3. surovine in polizdelki, namenjeni v proizvodnji prek količine, ki je potrebna dolžnikom za enomesečno proizvodnjo; 4. patenti, licence in druge pravice; 5. stvari, ki predstavljajo osnovna in druga obratna sredstva. Izjeme od naštetih vrednosti predstavljajo zemlja, prirodna bogatstva, vojni objekti in — kot rečeno — sredstva, ki so nujno potrebna za delo dolžnika. Posegi na osnovna sredstva bodo možni šele tedaj, če je upnik dokazal, da je pred tem poskušal izterjati svoj dolg z denarnimi sredstvi dolžnika, pa le teh ni bilo. Vidimo, da gre zares za zelo hud ukrep. Kolikor bo osnutek postal zakon — po predvidevanju že v prvem polletju — v taki vsebini, kot je sestavljen, potem bomo pri nas lahko računali s povečano likvidnostjo, ker smo večji upnik kot dolžnik. Praksa pa bo pokazala, če se bodo predvidevanja tudi uresničila. POOBLASIILO SINDIKATU Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je v prihodnje upravičen dajati mnenja o vlogah delovnih organizacij, ki zahtevajo, da se jih oprosti določil zakona o zamrznitvi osebnih dohodkov v letu 1971 Po zakonu o omejitvi povečanja osebnih dohodkov v letu 1971 lahko delovna organizacija poveča osebne dohodke za več, kot to dovoljuje ta zakon, samo z odobritvijo izvršnega sveta skupščine SRS O vsaki utemeljitvi za oprostitev določil tega zakona pa mora izvršni svet pred odločitvijo zahtevati mnenje sindikatov in gospodarske zbornice SRS, Ker veljajo za nekatera področja gospodarstva sklepi izvršnega sveta SRS in ker so z razmerami glede višine že izplačanih osebnih dohodkov v posameznih dejavnostih gospodarstva najbolj seznanjeni republiški odbori posameznih dejavnosti, je predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije sklenilo, da bodo v bodoče dajali ti mnenja o vlogah delovnih organizacij, ki zahtevajo, da se jih oprosti določil zakona o omejitvi povečanja osebnih dohodkov v letu 1971. Še posebno pa so na seji poudarili, da bi morale sindikalne organizacije v tistih delovnih organizacijah, ki jim omenjeni zakon ne dovoljuje povečati osebne dohodke, bolj poskrbeti za sklepanje samoupravnih sporazumov o družbenem usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Obširna je bila razprava o zveznem zakonu, ki omejuje izplačevanje osebnih dohodkov. Razpravljali so na podlagi informacije, kakšne so posledice za naše podjetje pri izvajanju tega zakona. Delavski svet je informacijo sprejel. Izračuni, ki bodo napravljeni ob dvigu osebnih dohodkov za pretekli mesec, bodo pokazali, v koliko omejitve po tem' zakonu zadevajo tudi naše podjetje, ker je treba izplačila vsak mesec uskladiti z dovoljeno višino, ki jo sme po določilih zakona izplačati posamezno podjetje na podlagi izračunov o dovoljenem povprečju. Gradbena podjetja v Sloveniji so podpisala že leta 1969 samoupravne dogovore o obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov in o osnovnih kriterijih za delitev dohodka in sta oba dogovora pričela veljati marca lani. Čeprav je v naši panogi že urejeno po samoupravni poti usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, velja tudi za nas zvezni zakon, ki omejuje izplačila in je bil sprejet v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi v naši državi. Delavskemu svetu je bila pojasnjena situacija pri delih na avtomobilski cesti Vrhnika—Postojna. Naše podjetje, ki je prevzelo določene odseke gradnje te ceste, se je hkrati zavezalo izpolniti postavljene roke, ki so zelo ostri. Izvedbo del, zlasti pri objektih na omenjeni cesti, je zavirala tudi neizdelana dokumentacija, vendar za to ni opravičila. Glede na pomembnost te gradnje in zaradi tega, ker bo od solidne izvedbe del pri tej gradnji odvisno tudi, koliko bomo dobili nadaljnjih naročil pri gradnji celotne ceste, je delavski svet sklenil, da naj se aktivirajo v podjetju vse ustrezne kapacitete in določil to gradnjo za prioritetno glede preskrbe z materialom, stroji in z delovno silo. Apeliral je na odgovorne vodje, da takšno odločitev upoštevajo. Delavski svet je nato razpravljal o tem, če bi sklenili kolektivno nezgodno zavarovanje vseh delavcev podjetja pri zavarovalnici. Glede odškodnin zaradi nesreče pri delu imamo svoj pravilnik, ki ureja priznavanje teh odškodnin. S sklenitvijo zavarovanja pri zavarovalnici bo seveda naš pravilnik prenehal veljati. Preden bi sklenili kolektivno nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici, bo odbor za načrtovanje in notranjo delitev pregledal predlog in predložil najustreznejšo rešitev Delavski svet pa je priporočil organom upravljanja v enotah, da sklenejo zavarovanje za civilno odgovornost, za zavarovanje objektov v gradnji ter proti vlomskim tatvinam. Prevelik je namreč ri-ziko za podjetje, ko je treba plačevati odškodnine za škodo. Dne 26. februarja je bila ponovna seja delavskega sveta, na kateri so obravnavali zaključni račun za leto 1970 in ga tudi sprejeli. Podrobnejša analiza poslovanja za preteklo leto bo dana na naslednji seji. Iz poročila gospodarsko finančne službe, ki ga je obravnaval delavski svet, je razvidno, da je bil celotni dohodek za 53 % večji kot leta 1969, doseženi dohodek za 41 % večji in iz tega osebni dohodki večji za 40,3 %. Prav tako so se povečale pogodbene in zakonske obveznosti za 10 oziroma za 21,8%, stroški za kadre pa so bili večji za 49,8%. V rezervni sklad smo vložili 18% več sredstev, za 28,6 % več pa smo od- vedli v skupne rezerve gospodarskih organizacij kot leta 1969. Najbolj so zrasli lastni skladi, saj so bili višji za 78,7 % kot leto prej. Na tej podlagi je ugotovljeno, da je bil močno povečan obseg proizvodnje, dohodek in skladi ter je mogoče reči, da smo uspešno poslovali, saj je odraz zelo velikega angažiranja kadrov, katerih število ni bilo bistveno povečano, zlasti kar zadeva višje in srednje strokovne kadre. Ko so ugotavljali uspešnost dela v preteklem letu, so člani delavskega sveta nakazali probleme, ki nastopajo letos zlasti zaradi stabilizacijskih ukrepov v naši državi. Tako ne bo mogoče več pričakovati tolikšne rasti kot leta 1970 v primerjavi z letom 1969. Pomembno vprašanje je izpolnjevanje nalog pri graditvi avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna. 2e na prejšnji seji je uvidel delavski svet, kolikšnega pomena je obveznost, ki smo jo prevzeli na tej gradnji, in je zahteval, da se aktivirajo vse razpoložljive kapacitete v podjetju pri tem delu. Ponovno je tekla razprava o poteku teh del in je končno sledil sklep, da se morajo delati redne podrobne mesečne analize o doseganju programskih nalog ter o finančni situaciji zaradi nadaljnjega ukrepanja in usklajevanja. Močno je bila kritizirana obračunska služba, ki ne izpolnjuje nalog ažurno. Situacije za opravljena dela enote ne polagajo pravočasno in povzročajo s tem, da dotok finančnih sredstev zaostaja. Neplačane terjatve do investitorjev in drugih naročnikov za opravljena dela ali dobave so tako narasle, da je ogrožena likvidnost podjetja kljub temu, da smo stalno povečevali lastna obratna sredstva. S kasni-tvijo pri predlaganju situacij in obračunov opravljenih del, ki bi morala biti predloženi v plačilo ob koncu vsakega meseca, povzročamo, da se občutno podaljša vezava sredstev. Tudi zaloge materiala, vrednost nedokončane proizvodnje in zaloge gotovih izdelkov so narasle za 46 % v primerjavi z letom 1969. Taka rast, ki predstavlja prek 2,8 milijarde starih din, krepko pritiska na to, da primanjkuje prostih finančnih sredstev za tekoče potrebe proizvodnje. Zato moramo na vseh področjih zmanjšati zaloge, oziroma jih ne povečevati še vnaprej. Analize bodo pokazale, kolikšno je obračanje zalog posamezne' vrste materiala in na tej podlagi se mora v bodoče usmerjati nabavna služba in prilagajati vsi nadaljnji plani nabave. Na trgu se pojavlja pomanjkanje osnovnega materiala, to je betonskega železa. Kritični so tudi valjani profili in pločevina in je delavski svet sklenil, da se naj prouči možnost, kako bi uporabili vlečeno pločevino za betoniranje prefabriciranih elementov. Nabavo valjanih profilov za potrebe kovinskih obratov pa naj se vključujejo v centralno nabavno službo. V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel sklep o odstopu zemljišča na območju občine Bežigrad v Ljubljani s tem, da se nam da pravica uporabe zemljišča na drugem kraju. Glede sofinanciranja gradnje javnih kopališč v Mariboru je delavski svet sklenil, da bo obveznost 25.000 din upošteval pri razporeditvi sredstev sklada skupne porabe iz preteklega leta. Rajko Zupančič NADALJEVANJE S PRVE STRANI ® NADALJEVANJE S PRVE STRANI ® NADAL Stabilizacija lovnega časa kontrolirali lastno delo, če ga bomo vestno obremenili z vsemi proizvodnimi stroški, bomo prišli do drugačnega mnenja. Ce pa bomo skrbeli za smotrno usmeritev, opremo in razvoj naših obratov, bomo v njih kmalu odkrili velike rezerve za uspešno delo na objektih. Potem ne bomo dopuščali, da morajo naši lesni obrati, betonarne v Mariboru in Ljubljani iskati delo zunaj podjetja, vtem ko sami tožimo o pomanjkanju materiala in kvalificiranih delavcev za klasično organizirano delo. Ali je mogoče, da tuja, konkurenčna podjetja naročajo opaže našemu lesnemu obratu, medtem ko je njegova storitev za nas predraga? Ali je mogoče, da se tuie podjetje strinja s ceno izdelkov naših betonarn, medtem ko sami rajši klasično »prefabriciramo« na gradbišču? Ali je res lahko izdelek armature naše železokrivske baze dražji od lastnega izdelka v slabo opremljeni železokrivski lopi? Izdelki naših dveh kovinskih obratov se nam zdijo dragi in vendar so zunanji kupci njunih storitev zadovoljni. Pozabljamo, kolikokrat so nas reševali v kritičnih situacijah na gradbiščih prav naši obrati in jih le prepogosto nočemo pripoznati za enakovredne člane v naši veliki družini. Cas in boj za tržiše nas bosta morala naučiti boljšega. ® Spremeniti moramo tudi politiko prevzemanja del Mislim, da je v tem dejstvu skritih največ možnosti za uspešno nastopanje na tržišču. Spoznati, da smo opremljeni in organizirani za prevzem tehnično zahtevnih, velikih investicijskih del, postaviti lokalni interes na drugo mesto, to nas bo naučil čas zaostrenih pogojev. Nemogoče je kvalitetno, v pogodbenem času in poceni graditi hkrati 184 objektov, kolikor jih danes gradimo. Tehnični nadzor, koordinacija dela, pravočasna nabava, varnost, skrb za delavca, vse to trpi pri taki razdrobljenosti, ki je mnogokrat posledica lokalnih interesov poslovnih enot, njih ambicija, da za vsako ceno drži domači trg ožjega območja. Veliko dela, ki jih bi morala naša operativa prevzemati, so za posamezno poslovno enoto preobširna in jih dobi v izvajanje šibkeje in manj usposobljena, a enotna konkurenca (ne navajajte v ugovor Portorož, kjer nas je »ujedinila« zima na področju sodelujočih poslovnih enot). Danes govorimo o preangažiranosti nekaterih poslovnih enot, medtem ko druge nimajo polno zasedene kapacitete. Temu bo bolje šele takrat, ko bomo govorili o Gradisovi kapaciteti in Gradisovi angažiranosti. Takrat bomo prevzemali v konkurenci veliko dela in več in bolje delali z istimi delovnimi sredstvi kot danes. Ali nas bo tudi do tega spoznanja prisilila stabilizacija? Toliko vprašajev je bilo že v teh sedmih poglavjih, da se že skoraj kosajo s številom naših objektov. Odgovorimo si nanje in mislimo, da bomo našli prispevek k stabilizaciji tudi pri nas. Naj končam z mislijo glavnega direktorja: Sami si pomagajmo — drugi nam ne bodo. ing. ALFRED PETELN Sodoben patent za vzgajanje pripravnikov — Dobra pogruntacija! Važno je, da se vsaj eno stvar nauči! IMBi mmm migm imm t • Na Kapeli smo zgradili veliko vinsko klet naši investitorji Minilo je že sto let, odkar je znano, da radenska slatina pomaga pri več vrstah bolezni, predvsem pa pri srčnih obolenjih in obolenjih ožilja. Do osvoboditve ni bilo dosti napravljenega za razvoj tega, že do takrat dobro znanega zdravilišča. Vsem pa je znano, da nam hiter razvoj in pa današnji tempo življenja »poklanja« največ, ravno teh bolezni, večjih ali manjših, pa vse tja do srčnih infarktov — zato tudi tako hitro večanje zdravilišča. Kot že rečeno, so po osvoboditvi tudi tu ugotovili, da se samo z vodo ne bo dalo vsega pozdraviti, pa čeprav ima voda vse zdravilne lastnosti, če ne bo namreč dovolj prostora za vse tiste, ki so tega zdravljenja potrebni. Primanjkovalo je Prostora za vse preštevilne goste, ki so iskali svoje najdražje — zdravje v Radencih, pa najsi bodo to »izredni pacienti«, da o tistih s polnimi žepi sploh ne govorimo. Ne enih ne drugih ni bilo kam namestiti. Tu je šlo več kot za denar, šlo je za zdravje, saj brez zdravja tudi denar pomeni bore malo. »Gradis« je prispel v Radence prvič že leta 1958. Takrat smo tu zgradili vrsto novih objektov, med njimi velik obrat v Boračevu. Po vseh podatkih je bila to prva sodobno grajena klet v Sloveniji. Dve leti potem v Radencih nismo gradili, prvič zato, ker ni bilo denarja, pa tudi urbanistično še tedaj Radenci niso bili obdelani. V letu 1961 pa smo spet začeli z delom, in to z gradnjo olimpijskega bazena, skupno z otroškim bazenom in filtrirnimi napravami za oba. Uredili smo tudi vse območje, na katerem ležita bazena, napravili vhodni in čajni paviljon, garderobe z omaricami, garderobe s sanitarijami, izdelali še košarkarsko igrišče in igrišče za namizni tenis — z eno besedo: tu je nastal lep rekreacijski center, saj ob praznikih in nedeljah ni prostora, kjer bi človek parkiral. Sem pride na oddih tudi do 4000 ljudi. V tem času smo adaptirali tudi staro kantino, uredili bar, napravili 12-stanovanjski blok. adaptirali zadružni dom v kino dvorano, adaptirali prostor nad skladiščem in s tem pridobili 25 novih pisarn. Glavno naše delo pa je bil hotel »Zdraviliški dom« B kategorije, ki je bil za tiste čase eden glavnih v Pomurju. Takrat mu res ni bilo primere, to pokaže že samo cena, saj je ta že takrat, ko je imel denar nekaj večjo vrednost, kot jo ima danes, stal okoli 500 starih milijonov. Potem smo do III. faze napravili še restavracijo »VVeekend«, Toda zmanjkalo ie denarja in to našo gradnjo je kasneje dokončalo ter ob njej napravilo še lepo 4-stezno keg- ljišče splošno gradbeno podjetje »Pomurje«. V letu 1970 pa se je zdravilišče odločilo zopet za večjo investicijo, katere izvajalci smo zopet mi. Ko bodo vsi po urbanističnem načrtu dograjeni objekti gotovi, bo stala ca. 8 starih milijard. Kaj vse pa bo novega do 1972. leta v Radencih? 1. Hotel »Radiu«, A kategorije s 154 sobami v 6 nadstropjih, z družabnimi prostori, kot so sobe za biljard, karte, igralne avtomate, z glasbeno sobo in manjšo jedilnico in kazino. V pritličju bo velika recepcija s pripadajočimi prostori, trgovina s spominki in časopisi, čakalnica, snack bar, kuhinja in restavracija z odprto teraso. Hotel bo imel 6 dvigal, od tega dve osebni, ostala štiri pa za potrebe kuhinje in strežbe. V kleti pa so namešče- ■> garderobe in sanitarije za sti. .0 osebje, večja pralnica, hladilnica in skladišče. Tam je določena še strojnica za ogrevanje in klimo-naprave tako, da bo ta hotel najsodobnejše opremljen stal ca. 3,5 stare milijarde ter bo nudil kompleten komfort. 2. Drugi objekt, ki ga gradimo tu v Radencih, pa je »Terapija«, ta ima v pritličju velik bazen, v drugih treh etažah pa bodo kabine za vsakovrstno kopanje, manjši bazeni za masaže in kopanje bolnikov, savne in razne ordinacije, kjer bo pacientom na voljo vse, kar zdravljenje po sodobnih principih pač zahteva. Ta objekt bo imel nadstropje samo za montažo najrazličnejših cevi, dovod vode, odvode, prezračevanje, gretje prostorov in tal itd. Objekt je armiranobetonski skelet, goli zidovi so v siporeksu, predelne stene v votlaku in porolitu, fasada pa montažna iz betonskih elementov. Da bi oba objekta (hotel in pa terapija) skladno funkcionirala, bosta povezana med seboj z 21 m širokim in 133 m dolgim veznim hodnikom. Ta bo povezoval nov hotel preko starega »zdraviliškega domačin novo terapijo tako, da bodo gostje po toplem in pokritem hodniku lahko hodili na kopanje v terapijo, oz. na zdravljenje v »stan hotel« (kjer so ordinacije). Kompleten zvezni trakt — hodnik, bo predvidoma veljal 600 starih milijonov, koliko pa ga bo treba napraviti v I. fazi (na tem območju so sedaj še stari objekti), pa še točno določeno. Za nemoteno funkcioniranje naših objektov pa moramo še napraviti vzporedne objekte, ki pa tudi niso majhni. Hotel zdraviliški doni v Slatini Radenci a) kanalizacija III. celotnega zdraviliškega predela (150 milij.) b) črpalna postaja in čistilna naprava (120 milij.) c) tristo postelj (le garderobni del 40 milij.) d) ureditev okolice s parkirišči in dovozno cesto (300 milij.) e) kanali za elektriko, centralno kurjavo, drenaža okoli objektov, postaja, itd. Hotel bo odprt že poleti, drugi objekti pa naj bi bili gotovi do konca leta tako, da bo zdraviliški del z izgradnjo vseh teh objektov spremenil videz starega zdravilišča. To bo v veliko veselje investitorju in v ponos nas graditeljev. Prepričani smo, da bo vse v roku zgrajeno, za kar nam jamčijo ime našega podjetja in naši delavci, ki se od jutra do večera trudijo, da bo delo kvalitetno izvršeno. Stari LSO Škofja Loka je počastil svoje žene ogledale, kje sploh smo in kaj je okoli nas, smo se postavile pred fotografski aparat in si tako prihod 17 Gradisovih žena in deklet ovekovečile na sliki. Ogledovale smo si smučarje (tudi smučarke), ki so se tako sigurno in elegantno spuščali po strminah. V daljavi so bili videti kot raznobarvne pike, ki so se premikale po beli podlagi. Priznati smo si morale, da smo jim vse zavidale, kajti me smo zelo negotovo hodile 00 steptanem snegu. A kaj, ko pa so se spet začeli oglašati , želodci. Da so se želodci umirili, sta poskrbela naša vodiča, ki sta nam v brunarici »Burja« naročila kosilo. Okusno kosilo smo zalile s kozarcem (ali dvema) vina in se odpravile k sedežnici. Tukaj nas je bilo šele strah. Bale smo se, da ne bi namesto na stolu obsedele na tleh. Pa smo se vse srečno pripeljale na Orlovo glavo. Med potjo nas je zelo prepihal veter, zato smo se v brunarici malo pogrele. Zamaknjene v te naravne lepote, smo skoraj pozabile na uro, ki je neusmilieno hitela. Vrniti smo se morale. Iz gondole smo opazovale mirno jezero pod nami, v skalovju pa smo videle celo gamsa. Polne nepozabnih občutkov smo se vrnile domov. Zahvaljujemo se SO, ki nam je omogočil tako lep izlet, direktorju Šuštaršiču in tov. Ilovarju, ki sta nam odobrila prost dan ter našima spremljevalcema tov.: Florjančiču in tov. Kumru, ki sta nas Zakaj drugačen? Bil je 8. marec — dan žena. SO nam je za ta praznik organiziral izlet na Vogel. Odhod avtobusa je bil točno ob pol osmih. Zamude seveda zato ni bilo, ker sta bila med nami samo dva predstavnika moškega spola — predsednik in tajnik SO, ki sta izlet vodila. No ja, šofer je bil tudi moški, ta pa tako ni smel zamujati. Prvih nekaj kilometrov poti je bila skoraj mučna tišina. Nekatere smo še premišljevale o lepih čestitkah, ki nam jih je že v petek izrekel direktor LIO Ignac Šuštaršič, in o lepih majolkah s šopkom, ki smo jih dobile v dar. Druge so bile polne pričakovanj nad lepotami bohinjskega kota in Vogla, ene pa se še zbudile niso popolnoma. Vse pa smo bile istih misli v gostilni Črnivec, ko smo na mizi pred seboj zagledale izvrsten prigrizek. Dejale smo si: »Vse bomo pojedle, na linijo pa danes ne bomo pazile.« Ko smo spet drveli proti Bohinju, naši drugi postaji naproti, se je ozračje v avtobusu čisto spremenilo. Pele smo in se smejale v fotografski aparat našega vodje. O naši fotogeničnosti nismo dvomile. V gostilni Pristavec smo si nabrale poguma, kajti ene strahu pred vožnjo z gondolo nismo mogle skriti. Med vožnjo z gondolo smo široko odpirale usta in požirale slino, da nam je manj šumelo v učesih. Na vrhu pa nas je pozdravilo sonce, še preden smo si Bil je ponedeljek, eden mnogih, a vendar drugačen od tistih dolgih, ki se ponavljajo na vsakih sedem dni. RADENCI Bile smo na Vagin IMMU ■ Celje — Na nedavnem sestanku OOZK so med drugim razpravljali o uspehu enote ter o planskih nalogah v letu 1971. Sklenili so, da bodo nekateri člani obiskali vsa gradbišča ter se z delavci pogovorili o njihovih problemih. V nižjo politično šolo. ki jo organizira občinski komite ZK Celje, bodo poslali tov. Rudija Kranjca. ■ Maribor — Tu se je že sedmič sestala komisija za proizvodnjo in delitev dohodka. Na seji so kritično ocenili potek dela na posameznih objektih. Trenutno imajo največje težave na hotelu Orel zaradi premajhnega prostora za deponijo materiala. Zaradi tega morajo ves material sproti voziti iz glavnega skladišča. Isti problem je s transportom. O problematiki obrata betonskih izdelkov na Pobrežju pa je poročal tehnični vodja ing. Gačnik. * Maribor — nizke gradnje Ws — Delavski svet enote je na nedavni seji obravnaval pro- = blematiko kadrov. Za izvršitev §|| planskih nalog nujno potrebu- |m jejo 100 tesarjev, 60 železokriv-cev. 30 zidarjev, 10 minerjev, m 65 nekvalificiranih delavcev. §m 4 varilce ter 4 diplomirane in- gg ženirje. == Mnogo so razpravljali o pri- jg| pravi izpitov za preverjanje =§ znanja iz varstva pri delu ter gg v komisije za varstvo pri delu =|š imenovali vrsto novih članov, gg in sicer: gg V komisijo za varstvo pri- =1 delu v PE so imenovali Janeza =§? Bojca. dipl. gr. ing. ter Ivana = Habingerja. gg Za predsednika komisij po gg gradbiščih pa: gg Cadjavica — Ludvik Vesel. gg Ernest Maser in Lovro Bišnec. |g| Čapljina, Anton Donjko, gg Ernest Maser, Nikola Brenja gg dipJl.' gr. ing. ter Andrej Pan- gg grec. =§§ Postojna: Janez Bojc dipl. gr. ing., Jože Zlatar in Alojz gg Kernak. V’ koihisijo za proizvodnjo in |g| delitev dohodka pa so imeno- == vali Janeza Kostanjevca. Ob zaključku seje so sindi ■ kalni podružnici enote odobrili =§ dotacijo v višini 50.000 din. H§§ B Koper: Delavski svet po- gg slovne enote je sklenil odkupi- jg| ti v naselju Olmo za delavce enote več stanovanj, in sicer 5 == dvosobnih 2 trisobni. 1 štiri- gg sobno ter 1 enoinpolsobno §= stanovanje. o—- ■ Kovinski obrati Ljubija- m na: Tu so sprejeli novo organi- gg zacijsko shemo obrata, ki bo gg obenem služila tudi kot osnova g| za sistemizacijo delovnih mest. |g Potrdili so tudi nov predlog o delovnem času v letu 1971. gg in sicer bo delovni čas na- j|| slednji: gg ponedeljek, torek od 6. do 15. HH ure |g sreda, četrtek, petek, od 6. ^g do 14. ure. Vse sobote so proste. gg H Maribor — nizke gradnje: =1 15. marca je prevzel mesto gg gospodarsko finančnega po- gg močnika direktorja te enote gg Ivan Keršič. Na delovnem me-stu mu želimo obilo uspeha. Del tečajnikov sledi predavanju tov. Lipovca, ki je govoril o uporabi Brez dopolnilnega izobraževanja ni napredka mehanizacije Zopet korak naprej Po osebnih dohodkih smo se pririnili na osmo mesto Naše podjetje je nekaj let zaostajalo za povprečjem slovenskega gradbeništva, kar zadeva višino osebnih dohodkov. Leta 1968 smo po daljšem času dosegli slovensko povprečje, leta 1969 pa smo ga presegli za 3,5%. Med 60 gradbenimi podjetji smo bili leta 1968 na 15. mestu, leta 1969 pa na 12. mestu. Lani so se naši osebni dohodki povečali za več kot tretjino. Zato smo se tudi med' gradbenimi podjetji uvrstili še za nekaj mest naprej, tako da smo zdaj že na 8. (osmem) mestu! Razpredelnica nam pokaže, kakšni so bili leta 1970 urni zaslužki (brez terenskega dodatka) naših delavcev v primerjavi s povprečjem slovenskega gradbeništva in kakšno mesto smo zasedli med 58 gradbenimi podjetji po posameznih kvalifikacijskih skupinah. Kvalifikacijska Neto din na uro Mesto skupina Gradis SRS Gradisa NK 4,58 4,13 3. PK 5,19 4.97 15. KV 7.07 6,56 6. VK 8.50 7,79 6. Ročni delavci 5,99 5,73 8. VS 18.08 16,21 10. VIS 12,52 11,16 23. SS 8,39 8,47 35. NS 6,16 6,18 21. delovodje 12,69 10,05 3. Umski delavci 11,95 10.32 6. Pri ročnih delavcih presegamo poprečje za 4,5 °/o, pri umskih delavcih pa za 15,8 %. Podrobnejši prikaz bo posredovala vsem enotam in sindikalnim organizacijam analitskoplanska služba v analizi osebnih dohodkov za leto 1970. S. U. Pred kongresom samoupravljavcev ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ * ♦ * ❖ * ♦ ❖ €> Na drugem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo maja letos v Sarajevu, bo sodelovalo tudi naše podjetje. Mi bomo sodelovali na treh področjih. Prvič sodelujemo s posebno brošurico FORMIRANJE IN DELITEV DOHODKA V GRADBENIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH, v kateri smo prikazali predvsem naš sistem delitve. Brošu-rica je tiskana v vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti v 8000 izvodih. Nadalje bomo v novih prostorih sarajevske Skadarlije pripravili posebno razstavo, na kateri bomo v slikah in grafikonih prikazali dejavnost in uspehe našega podjetja. Kongresa se bosta udeležila delegata Tone Zaletelj in Rajko Zupančič. Razprava na kongresu bo potekala na štirih tematskih področjih: 1. Nadaljnja graditev, razvoj in napredek učinkovitosti samoupravljanja v delovnih organizacijah. 2. Razširjena reprodukcija in integracija na samoupravnih osnovah. (Na tem področju sodelujemo tudi mi.) 3. Materialni in družbeni razvoj samoupravne družbe in življenjski standard delovnih ljudi. 4. Krepitev vloge združenih proizvajalcev kot osnove za nadaljnji razvoj samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Kongres bo izjemno pomemben, saj ga pripravljamo prav v času gospodarskih (stabilizacijski ukrepi) in političnih (ustavni amandmani) sprememb v naši družbi Pa ne samo v naši družbi. Za »Jugoslovanski samoupravni eksperiment« se zanima — lahko rečemo — vsa svetovna javnost To dokazuje že dejstvo, da bo na kongresu tu nekaj sto uradnih in poluradnih predstavnikov drugih dežel ter tujih novinarjev. Nadaljevanje revolaci je Stalna konferenca ZKS Gradis o ustavnih spremembah Nova spodbuda komunistov Gradisa za široko ustvarjalno akcijo samoupravnih in demokratičnih sil v naši družbi ter akcije za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov v podjetju. Smo za ustavne spremembe, ker v tem vidimo perspektivo za boljše ekonomske in družbene odnose. Razprave o ustavnih spremembah po vseh poslovnih enotah. V petek, 19. 3. 1971 je predsednik stalne konference Zveze komunistov Gradisa Rajko Zupančič sklical posebno sejo, na kateri so obravnavali bistvo in cilje ustavnih sprememb ter se pogovorili o izvajanju stabilizacijskih ukrepov v podjetju. Kaj se bo torej spremenilo? Federacija bo nosilec samo tistih funkcij, katere lahko in mora opravljali v skladu s samoupravljanjem in suverenim položajem narodov Jugoslavije in narodnosti. Republike pa prevzamejo neposredno svojo politično odgovornost ne samo za stanje v republiki, temveč tudi v federaciji Skupni interesi republik se ne bodo uresničevali samo preko organov federacije, temveč tudi z neposrednim dogovarjanjem in sodelovanjem. Območja zvezne zakonodaje bodo omejena Republike pa bodo lahko sprejemale svoje zakone v okviru svojih pravic in dolžnosti. Skupno bo ostala zakonodaja na področju ljudske obrambe (vojska), mednarodnih odnosov, enotnosti socialističnega sistema in enotnosti trga. Zajamčeno je, da je samoupravljanje delovnih ljudi v združenem delu. o poslih in sredstvih družbene reprodukcije ter odločanje o dohodku njihova neodtujljiva pravica. Vsakemu delavcu v osnovni organizaciji združenega dela pripada osebni dohodek po njegovem delovnem uspehu in lastnemu prispevku k poslovnemu uspehu in razvoju organizacije. ki ga je dal s svojim celotnim živim in minulim delom v tej organizaciji. Zajamčena je tudi pravica do minulega dela, to je del a v času, ko je bil zaposlen v podjetju in se je skupno delo v delovnem procesu materializiralo. Ali bolje rečeno, kadar se delovna organizacija rekon- struira in modernizira, ne more ostati brez obveznosti do tistih delavcev, ki so tako rekoč plačali to rekonstrukcijo s svojim delom v času aktivne zaposlitve. Tudi to je ena izmed bistvenih sprememb ustave. Dana bo tudi možnost ustanavljanja banke, kot posebne organizacije združenega dela. Takšna banka se bo lahko ustanovila tudi v podjetju, ustanovile pa jo bodo lahko tudi interesne skupnosti. Največja novost pa predstavlja predlog o ustanovitvi predsedstva SFRJ. Predsedstvo bo ustanovljeno na podlagi enakopravnega zastopstva republik in ustreznega zastopstva avtonomnih pokrajin. Prva naloga je, da predsedstvo zastopa SFRJ pred svetom, da usklajuje interese republik, da je aktivni in povezovalni faktor političnega sistema in da je eden izmed nosilcev enotnosti. Predsedstvo je tudi najvišje telo vodstva in poveljevanja oboroženih sil Jugoslavije ter kolektivni šef države in kot tako predstavlja Jugoslavijo v domovini in tujini. To je seveda le del predloga o bodoči družbeni ureditvi, v bistvu pa ustava predvideva, da se še z večjo demokratičnostjo uveljavlja načelo samoupravljanja v naši socialistični družbi. V drugem delu razprave pa je glavni direktor ing. Hugo Keržan predlagal vrsto gospodarskih in stabilizacijskih ukrepov, ki jih moramo izvesti v podjetju. Ker smo o tem že pisali v zadnji številki našega glasila, objavljamo le nekatere nove misli pri izvajanju stabiizacijskih ukrepov. Glavni direktor je med drugim dejal: »Veliko napravimo, veliko naredimo pa tudi veliko porabimo. Dinar je vedno bolj dragocen in omejiti bo treba vse nepotrebne izdatke. V dobi stabilizacije ne bo mogel vsak voditi svoje politike. Marsikaj bo treba spremeniti, tudi glede polaganja situacije in njihovega plačevanja. saj nam danes investitorji že dolgujejo skoraj 11 milijard dinarjev. To so ogromna sredstva, ki so trenutno zunaj našega dosega. Poleg tega bo potrebno omejiti nabave, ustvariti večje sodelovanje in mobilnost med enotami, omejiti kreditiranje, rešiti vprašanje nadur, skratka stabilizacija mora postati želja celotnega kolektiva.« V nadaljevanju razprave so sodelovali: Rajko Zupančič, Stane Uhan, Jožko Repše, Alojz Zorec, Rajko Pirnat. Lojze Cepuš, Stane Simeonov in drugi. Ob zaključku so sprejeli sklepe, ki bodo objavljeni v prihodnji številki. H Celje: Na predlog komisi- m je za proizvodnjo in delitev gg dohodka so v Celju sklenili, da gg se sredstva iz izostanka oseb- m nega dohodka namenijo za |g§ stanovanjsko gradnjo. Določili gj so tudi novo ceno gramoza v g= Otiškcm vrhu. ki znaša frco ^g vozilo 35,- novih dinarjev. m Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Predsednik sindikalnega odbora podjetja v krogu svojih vrstnikov S seminarja za tehnično strokovni kader na Pohorju S sezono v počitniških domovih na morju bomo pričeli 10. 6. 1971. Izmene bodo 10-dnevne, torej nobene spremembe od lanskega leta. No pač, nekaj jih je vendarle. Pa poglejmo' Odbor za standard in rekreacijo je že decembra lani sklenil, da se cene penzionskih uslug malo povečajo. Na zadn.ii seje letos je te že sprejete cene ponovno potrdil. Tako so letošnje cene penzionskih uslug naslednje: do 3 dni letovanja 40 din na dan nad 3 dni letovanja 35 din na dan za otroke stare do 7 let znaša penzionska cena 23 din na dan. Cene verjetno še vedno niso pretirane. če pomislimo, da imajo člani kolektiva in njihovi svojci, ki niso zaposleni oziroma so zavarovani po članu kolektiva, pravico-do regresa. Regres za kategorije delavcev: NIC, PIC, NSS in vajence je letos še malo višji, tako da znaša za člane kolektiva 25 din na dan. za -svojce članov kolektiva 22 din na dan in za otroke do 7 let starosti 11 din na dan. V počitniškem domu v Ankaranu sta preurejeni dve hišici (Medvode in Vuzenica) tako. da so sedaj vse hišice v tem počitniškem domu enake. Razburjanje, kdo bo imel toplo vodo s tušem, bo odslej odpadlo. In plažo urejamo, da vam v Ankaranu ne bo več treba legati v prah in na oster umazan kamen. Tudi voda bo letos čista, ker bomo algam in mahastim kamnom dali slovo. Se nekaj. Prijave za potovanje morajo biti na centrali do 20. aprila, da bo lahko plan razvrstitve gostov pravočasno narejen. Prijave se dobijo v kadrovskih oddelkih poslovnih enot in se tja tudi izpolnjene vrnejo. Tisti, ki je imel do sedaj smolo da ni bil uvrščen v plan tako, kot si je želel, naj to na prijavo korajžno napiše. Morda bo imel več sreče letos. Seveda vsem ne bo mogoče ugoditi, malce pa bo komisija le pogle- dala, da ne bi bil vedno isti »odrinjen.-« Odbor za standard in rekreacijo je še sklenil, da morajo člani kolektiva, ki bodo letovali zunaj naših počitniških domov, predložiti račun za uveljavitev regresa v 8 dneh po končanem letovanju. In račun naj bo res račun, ne pa listek, s katerim bi si kdo rad pridobil še kak dinar, kar da mu baje pripada. Mila Capuder Dora Plečnik, študentka visoke ekonomske komercialne šole, je za Gradisov vestnik napravila intervju z znanim gospodarskim strokovnjakom Borutom Irgoličem, odvetnikom v Mariboru. Spraševala ga je o poteku posvetovanja o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, ki ga je nedavno organizirala visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru. Razgovor je potekal takole: Vprašanje: Pravit«.-, da- je s stališča prava v izumiteljstvu pri nas vse jasno, da imame prav po zaslugi našega dr. Stojana Pretnarja najnaprednejšo zakonodajo. Zakaj torej posvetovanje v Mariboru? Odgovor: Gre za »klimo«. Hočemo ugodno vzdušje za izumiteljstvo. Nujno! Skoraj ni države an svetu, kjer bi manj izumljali kot pri nas. še tistih nekaj izumov, ki jih zmoremo, so več ali manj galanterijski, škatlje cigaret, ki se same prižgejo in podobno. Vprašanje: Kaj je to po vašem »klima«, o kateri so govorili v Mariboru? Odgovor: Pri nas smo še bolj kot kjerkoli drugje prepričani, da smo plačani tudi za to, da razmišljamo na delovnem mestu. Ne samo to! Ce si kal koristnega izmislimo, se brž komu zamerimo. Sodelavcem, ki se ustrašijo za svojo službo, podjetju če hočemo nekaj od tega. V Mariboru smo vsem povedali, da plačilo za redno delo ne krije tistega, kar a izumiteljstvom, tehnič- nimi izboljšavami in podobnim prispevamo posebej. Če smo si kaj koristnega izmislili, moramo-za-to dobiti ustrezno, posebno nagrado, neodvisno od uspehov pri rednem delu. Vprašanje: Ste prepričani, da je posvetovanje koristilo? Odgovor: Da. Včasih je veljalo, da bodimo vsi enaki revščini, danes pa začenja veljati, da bodimo vsak po svojih najboljših močeh prizadevni za svojo t. j. tudi splošno blaginjo. Zato mora biti vsakdo spodbujen za napredek gmotne proizvodnje, iz družbe popolnoma omejenih možnosti moramo postati družba odprtih možnosti za-vsakogar. Vprašanje: Torej smatrate, da morajo gospodarske organizacije temu vprašanju posvetiti več pozornosti? Odgovor: Vsekakor, če hočemo doseči napredek v proizvodnji in tako dvigniti življenjske in delovne razmere zaposlenih. Doktor Stanc Možina je nedavno pripravil zanimivo študijo o zaprekah na poti k industrializaciji v naši družbi. Ker so pri anketiranju sodelovali tudi nekateri naši strokovnjaki, bomo v presledkih objavljali nekatere rezultate. Pričenjamo z dopolnilnim izobraževanjem naših strokovnjakov. Podjetje Gradis sicer posveča precej pozornosti vzgoji svojih strokovnih kadrov, toda to ,ie dosti premalo, če upoštevamo, da se po dokazanih znanstvenih raziskavah človeško znanje vsakih pet let podvoji. To pa pomeni, da znanje, ki si ga ljudje pridobivajo na šolah in v času študija, neizprosno zastareva ter ga je treba stalno dopolnjevati. Žal je ta aktivnost zajela še premalo strokovnjakov, posebno pa manjka individualnega študija. To je pomembno še posebno za tiste, ki so potencialno sposobni za odgovorna vodstvena in strokovna delovna mesta. Pa četudi bi zajeli v tovrstno izobraževanje še večje število kadrov, se s tem ne bi izognili osnovnemu problemu, ki obstaja v naših organizacijah. to je, zaprekam na poti k ustvarjalnemu delu. Na to nas navajajo podatki iz raziskave, ki jo je v letu 1970 opravil republiški sekretariat za delo. Iz podatkov je razvidno, da strokovnjaki, to je kadri z visokošolsko izobrazbo, izkoriščajo svoj delovni čas v ca. GO do 70 % od tega pa le okoli 30% časa porabijo v namene, ki so resnično strokovnega značaja in koristni za delovno organizacijo, ves ostali čas pa je izpolnjen z raznim nekoristnim delom kot: čakanje, razni nepotrebni sestanki, administrativno delo, izdelavo elaboratov, ki ne pridejo v poštev, in podobno. Povrhu vsega pa nimamo niti ustreznih meril za ugotavljanje uspešnosti oziroma produktivnosti umskega delavca, na primer inženirja ali ekonomista in podobno ter smo zato večkrat omejeni na subjektivne sodbe. Le malo Stvari je tako nekoristnih in neproduktivnih kot nekateri oddelki za razvoj, ki z obilo prizadetosti in tudi včasih ekspediti vnostl proizvajajo načrte proizvodov, ki pa ne gredo v prorvodnjo, ker se jih ne dg prodat: Prav gotovo so merjenja, ki omogočajo kontrolo produktivnosti proizvodnih delavcev kot npr. število kosov na enoto časa, povsem brez pomena pri organizacijskih delavcih. Produktivnost organizacij-. skega delavca ni toliko stvar količin kot kakovosti, ki jo je potrebno malo drugače določiti, na primer z delovnimi cilji v okviru poslovnih ciljev in nato primerjanje doseženih rezultatov po določenem času. Prepreke, ki nastopajo na poti ki ustvarjalnemu delu so, okvirno rečeno, trojnega značaja: tehnološko-tehn lenega, socialno-emocionalnega oz. osebnostnega značaja. Poleg številnih faktorjev, ki vplivajo na proizvodnjo, je eden izmed takšnih faktorjev tudi neustrezno izobraževanje strokovnega kadra, predvsem na višjih in visokih šolah. Sedanji način študija na univerzi je še vedno bolj ali manj klasičnega značaja. To se pravi, sestoji iz predavanj in učenja iz skript, ocene pa so največkrat premosorazmerne količini zapomnjenega gradiva. Tak način študija zanemarja razvoj potencialnih sposobnosti, še posebno sposobnosti prenašanja (transferiranja) znanja v prakso in kritičnega ter samosvojega mišljenja. Mladi strokovnjaki, ki so bili tako usposobljeni, se lahko še naprej izobražujejo, vendar ne bo veliko koristi od njih. Naslednja težava pri mladih strokovnjakih je njihova prevelika za-verovanost v individualno delo. Znano je, da individualni prispevki največkrat ne najdejo poti k realizaciji, velikokrat zaradi tega, ker niso povezani z ostalimi dejavnostmi v organizaciji. Individualni način dela pa v pretežni večini prevladuje nad skupinsko obliko dela na univerzi. V tej smeri bi bile vsekakor potrebne ustrezne spremembe. Ein Bild von der Strasse (Fortsetzung). Wir beschreiben eiaiga Personen: Auf der Strasse, rechts neben dem Anhiinger der Strassen-bahn, kommt ein junger Arbeiter. Er zieht hinter sich einen kleiaea Wagen mit zvvei Radern. Darauf liegen seine VVerkzeuge. (s VVerkzeug — orodje). Auf dem Gehvveg (r Gehvveg — pešpot) schiebt eine junge hiibsche Fran einen Kinderrvagen, daneben begriisst ein Herr eine Dame. Der Herr nimmt den Hut ab nnd gibt der Dame die Hand, Er sagt: »Ich babe Sie lange nicht gesehen! Wie geht es Ihnen? leta hoffe, Sie haben etwas Zeit fiir mich. Ich babe Ihnen vici zu erzahlen!« (erzahlen — pripovedovati). Rechts vom Eingang der U-Bahn sitzč cine Verkauferin. Links steht ein Verkaufer. (r Verkiiufer, e Ver-kauferin — prodajalec, prodajalka). Der junge Mann verkauft Zeitun-gen, die alte Fran verkauf Blumen. Ein Herr nimmt eine Zcitung und gibt dem Verkaufer das Geld. DIE ZWEITE GESCHICHTE: DIE LIST Eine lustige Geschichte von einem Reiter, einem erstaunten Wiet, scinen neugierigen Giisten und einem miiden Pferd. (r Reiter — jezdec, e List — zvijača, listig — zvit, r Wirt — krčmar, crstaunt — začuden, neugierig — radoveden). Es ist im Herbst und es regnet den ganzen Tag. Ein Reiter reiiet (reiten, ritt, geritten jezditi). Der Weg ist schlecht und das Pferd ist miide (utrujen). Der Reiter kann nicht mehr in die niichste Starti kommen, sonder muss abends vor einem Gasthaus an der Landstrasse halten (ustaviti) und abstcigen (stopiti s česa, nastaniti se). Er sagt dem Diener: »Fiihre mein Pferd in den Stali, reibe es gut trocken (reiben — drgniti) und lege ihm eine warme Dečke auf den Riicken. Das Tier ist heiss und nass. Es soli sich nicht erkalten (prehladiti se). Es darf nicht krank werden!« Der Hausdiener fiihrte das Pferd in den Stali. Der Reiter geht in die Gaststube (gehen, ging, gegangen — iti, e Gaststube — gostilniška soba). Alle Platze am warmen Ofem sind besetzt (besetzten — zasesti). Das argert den Reiter, denn er friert in seinen nassen Kleidern und das Wasser tropft von seimem Hut (argern — jeziti, frieren — zmrzovati, tropfen — kapljati). Nur neben dem Fenster ist noch ein Stuhl frei Dorthin setzt sich der Reiter und sagt laut: »Herr VVirt, bringen Sie meinen Pferd ein grosses Schnitzel (s Schnitzel — zrezek) und eine Schussel Bratkartoffeln (pečen krompir)!« Alle Gaste sind erstaunt und der VVirt fragt: »Aber mein Herr, frisst denn Ihr Pferd so etvvas? Das ist doch kcin Pferde-futter!« Der Reiter entwortet: »Doch, das ist sein Lieblingsfutter. Machen Sie nur schnell, es bat grossen Hunger!« Da schiittelt der VVirt den Kopf und geht (den Kopf schutteln — z glavo zmajevati). Nach 10 Minuten kommt er zurtick. (kommen, kam, gekommen) I« der rechten Hand bat er einen fiachen Teller mit dem Schnitzel und in der linken cine grosse Schussel mit Bratkartoffeln. Er geht zum Stali. Die neugierigen Gaste wollen das Pferd sehen und folgen dem VVirt. Der Reiter ist nun allein. Er lacht, hiingt Mantel und Hut zum Trocknen auf und setzt sich auf den besten Platz am warmen Ofect, Bald kommen alle zuriick und der VVirt sagt argerlich (jezno, nevoljno): »Ich babe es Ihnen gesagt, das Pferd frisst die Speisen nicht.«' Der listige Reiter ervvidert (odgovori) ruhig: »So, dann bat es berita keinen Apetit. Geben Sie mir das Essen und lassen Sie dem Pferd Hafer (r Hafer — oves) geben.« Der Reiter isst mit grossem Verg-niigen an seinem vvarmen Platz. (essen, ass, gegessen — jesti, s Verg-niigen — veselje). Lesen Sie zu Hanse die Erzahlung in der Vergangenheit (v preteklem času). Die Reden bleiben wie sie sind. Passiv (trpna oblika, ponavljanje). VVas wird gemacht? Mein Anzug wird gemacht. Von wem wird er gemacht oder ge-naht? Er wird von dem Schneider gemacht oder genaht. Ich foraucho Schuhe. Die Schuhe werden vom Schuster gemacht. Der Schuster wilt essen. Das Brot vvird vom Backer gebacken. Der Backer backt es in der Backerei. Sie vvird vom Maurer gebaut (r Maurer — zidar). Der Maurer hat Kinder. Sie vverden vom Lehrer unterrichtet. (unterrichten — poučevati). Von wem vverden die Kranken geheilt? Sie vverden vom Arzt geheilt. Einige S a t z e Im Imperfekt Passiv. Ich w u r d e nach dem Kino von einem Herren gefragt. Du w u d e s t im Theatec von einer Dame gefragt. Er w u r d e auf der Strasse von eettem Schutzmann gefragt. Wir w u r d e n gestern abend von deiuen Eltee*' gefragt. Ihr vurdet letzte Woehe von meinen Freunden gefragt Sie w u r d e n am Sonntag von den Freuodinuen gefragt. Worter — besede: r Schutzmann — stražnik r Reiter — jezdec r VVirt — krčmar erstaunt — začuden ervvidern — odgovoriti ich vvurde gefragt — bil se vprašan Si lahka privoščimo tako bogat program lastnih investicij? Se ena iz Škofje Loke Naselje v Tomačevem še vedno pereč problem Zelo pereč problem podjetja in verjetno nasploh so delavska naselja. V ljubljanskem bazenu imamo 939 ležišč. Od tega je v zidanih domovih 417 ležišč (domova v Bavdkov! in Mislejevi ulici), v Tomačevem naselju pa kar 522 ležišč. Najemnina v zidanih domovih znaša 72 din, v barakah pa 48 din mesečno. Ekonomska cena pa je že v letu 1969 znašala v zidanih domovih 102,20 din, v barakah pa 93,12 din mesečno. Na ta način je razumljiv primanjkljaj v letu 1970, ki je znašal 243.737,70 din. Zato vsa od-višna in prosta mesta oddajamo tujim stanovalcem, ki plačujejo ekonomsko ceno. Največji problem v Ljubljani predstavlja naselje v Tomačevem, kjer stoji še vedno 11 barak. V vsaki sobi stanujejo po 4 delavci. Naselje oskrbuje 10 snažilk in dva delavca, ki skrbita za kurjavo. Naselje je staro, sestavljeno takoj po vojni, oprema in električna napeljava je že iztrošena, kanalizacije pa sploh nima. Zato so razumljivi veliki stroški za stalna popravila. Naselje tudi nima kopalnic, ki so nujno potrebne za vzdrževanje osebne higiene, pač pa ima provizorne tuše, katere ogrevajo električni boj-lerji. Ker si delavci v večini primerov kuhajo na električnih kuhal- nikih, je električna napeljava večkrat v okvari. V barakah so peči na klasično kurjavo. Igrišč okoli barak ni, ker ni prostora. Le tu in tam je zelenica, ki pa ne odtehta tistega, kar bi človek moral imeti po težkem in napornem delu. Imajo sicer televizijo, katera je dovolj obiskana, in malo čitalnico, za katero pa ni zanimanja. Morda zato, ker ni dovolj časopisov v jeziku narodnosti, katerih je večina delavcev. Poleg bivalnih prostorov je tudi prostor, kjer se deli hrana, katero dostavlja družbena prehrana, ki pa vselej nima dovolj kalorij za fizičnega delavca. Če pogledamo, da je od 522 stanovalcev na kosilu le 108 stanovalcev in na večerji 45 stanovalcev, se moramo vprašati, kje je vzrok za tako malo udeležbo? Ali v kvaliteti ali v kvantiteti? V Savskem naselju zidamo moderen in lep samski dom. To bo sicer mala pridobitev za naše velike potrebe, razveseljivo pa je vsaj to. da smo pričeli misliti tudi na našega delavca, ki ima pri podjetju svoj drugi dom. Ta dom naj bo topel in lep, saj v njem preživi polovico svojega življenja. Če bomo postopoma začeli misliti na zidavo še drugih domov, ki jih potrebujemo, če bomo znali vzgajati kadre v redoljubne in poštene ljudi, bomo imeli veselje, ko bomo pogledali v take domove, saj bo poplačan trud in sredstva, ki jih bomo vložili v naše nove samske domove. NUŠA Udeleženci dvoinpolmesečnega tečaja za pomožne delovodje. Moramo jih pohvaliti, saj so bili zelo pridni in disciplinirani Orodje, ki bi ga moral imeti vsak deber tesar 1. meter leseni ozki 1/1 2. tesarski svinčnik 3. Mesarski svinčnik 4. jekleni pravokotnik 700 x 330 mm 5. grezilo koničasto 6. vrvica pletena 1,5 mm 25 mm 7. tesarsko kladivo s konico 8. ročna tesarska sekira opažarka 9. tesarsko dleto 25 mm 10. ročni sveder poižar 8 mm 11. ročna okvirna žaga komplet 12. vrvica za žago 13. pila trikotna 120 mm 14. pila ploščata 200 mm enostranski nasek 15. gladilni kamen 16. cevna libela 500 mm 17 klešče ščipalke D 220 18. klešče za razperitev žaganih zob 19. izrovač žičnikov 20. rašpa za les polokrogla groba 200 mm 21. torbica za žičnike s pasom 22. skoblič, kosmač 1/1, 42 mm 23. držala —ročaji za pilo 120 mm, 2 kom. 24. držala — za pilo 100 mm, 1 kom. Sklepi organov samoupraljanja DS podjetja SKLEPI Vlil. seje delavskega sveta podjetja, ki Je bila 26. 6. 1971 v Ljubljani 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. 2. Poročilo o vero vatel j a zapisnika se vzame k znanju. 3. Odobri se zaključni račun podjetja za poslovno leto 1970 z naslednjim bilančnim stanjem na dan 31. 12. 1970: AKTIVA: I. Obratna sredstva 1. Denarna sredstva 2. Terjatve iz poslovnih razmerij 3. Terjatve iz dohodka 4. Sredstva v obračunu 5. Zaloge II. Plasmaji iz poslovnih sredstev III. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva v funkciji po sedanji vrednosti 2. Osnovna sredstva v pripravi IV. Sredstva sklada stanovanjskih hiš V. Poslovna sredstva izven funkcije VI. Rezervna sredstva in sredstva drugih skladov VII. Sredstva skupne porabe din 11.308.963,40 161.266.539,15 7 549.443.95 19.281 555,75 91.920.463,78 14.679.997,65 66.897.803,10 2.969.244,85 12.800.123.56 968.845,35 4.014.412,10 24 878.657,99 PASIVA: din I. Kratkoročni viri poslovnih sredstev 1. Tekoče obveznosti I79.970i742.35 2. Obveznosti iz dohodka 22.046.250.95 3. Obveznosti v obračunu 15.44.7.896,83 4. Druge tekoče obveznosti 3.251 380.17 5. Del dohodka, vkalkuliran v vrednost zalog 7.549.443.95 n. Dolgoročni viri poslovnih sredstev 1. Dolgoročne obveznosti 30.351.176. da stalno razmišljajo o pre- gačne posledice. Upoštevati moramo, asu v šoli pridobljenega znanja v da imajo mladi izrazit občutek za retuS0’ to je gradi5° most med teo* to, kaj se izplača, kaj je uspešno in “enimi ugotovitvami in možnostmi kaj ni. Menijo, da se je bolje učiti njihovo uporabo v organizaciji, iz napak drugih'kot iz svojih last,-I gaJ° smo j™ dolžni tem bolj poma- ni h. Slednje so namreč dražje. Zato j' ' "mladim ne smemo zameriti, če želijo z,ai niso redki primeri, ko poslov- to ali ono spremeniti ali izboljšati, dol eP°*e razporedijo pripravnika na Mladi želijo sodelovati, samo včasih ‘Oceno mesto in ga tam pustijo jih ne znamo dovolj pritegniti k delu. Pri mladih moramo vzgajati tudi' smisel za teamsko delo, ker vemo,- da je delovni rezultat skupine vedno nekaj več kot vsota individualnih prispevkov. Že. sam dnevnik, ki ga mora pripravnik obvezno voditi, je v bistvu spričevalo mentorja in enote, v kateri je pripravnik opravljal svojo pripravniško prakso. Poleg tega komisija ugotavlja, da pripravniki premalo poznajo organizacijo podjetja, interne predpise iz osnovne delitve dohodka in osebnega dohodka v podjetju. S tem skromnim prispevkom želim povedati samo to — spremenimo odnos do mlajših kadrov, predvsem pa do tistih, ki smo jim dolžni pomagati. L. Cepuš Odbor za varstvo pri delu je predložil organom delavskega samoupravljanja plan sredstev, namenjenih za varstvo pri delu v letu 1971. Sredstva, ki bi jih služba varstva pri deiu potrebovala, se nanašajo na zaščitna sredstva za varovanje glave (46,885.—) razna sredstva za varovanje rok (333,297.—). za varovanje nog (416.695.—). delovne obleke, predpasniki (447,590.—). varovalni pasovi in podobno (105,810.—), okrepčila .in svežila (195.000.—) in drugo. Skratka. predvidevajo, da bodo letos potrebovali 2,220.825.— din. Vsota je velika, vendar kar za 23 °/o manjša kot v letu 1970. Služba varstva pri delu je s svojim dosedanjim delom in uspehi že dokazala upravičenost obstoja. Gradbišča so sodobneje urejena, stroji so usposobljeni za varno obratovanje, delavci imajo na razpolago varovalna sredstva, število poškodb se je zmanjšalo, saj se je npr. v letu 1958 poškodoval vsak peti delavec, v letu 1970 pa le1 vsak enajsti zaposleni. Sredstva, ki jih delavski svet odobri za nemoteno delovanje službe varstva pri delu, so torej koristno naložena. — Takšno ravnanje pri stroju je nevarno! Čeljust lahko zgrabi delavca za rokav ali pa za pilo. -— ZA KAJ DELAMO (V.) ZDRAV DIM V ZDRAVEM TELES Izgube podjetja Analize kažejo, da izostanki zaradi bolezni v zadnjih petnajstih letih — odkar imamo urejeno evidenco — ne upadajo, temveč naraščajo. Medtem ko so se izostanki zaradi poškodb znižali skoraj za 40 °/o, so izostanki zaradi bolezni narasli za blizu 20 %. Posebno v zadnjem času močno naraščajo izostanki zaradi bolezni, ki so v tesni zvezi z našo dejavnostjo. Gre za bolezni dihal (prehladi in gripe), prebavil (urejenost prehrane) ter vnetja mišic in sklepov (revmatizem). Izostanki zaradi teh bolezni predstavljajo več kot samo polovico vseh bolezenskih izostankov. Samo za nadomestila za bolezni do 30 dni je plačalo lani podjetje 1,27 milijona dinarjev. Hranarina za bolezenske izostanke nad 30 dni upada, do 30 dni pa narašča. Naraščajo torej tisti stroški, ki bremenijo podjetje neposredno. Povprečno boluje vsak delavec na račun bolezni do 30 dni 7 ur ali en delovni dan na mesec! Bolnik ogrožen član družbe Bolnik pa ni le breme drugim, marveč predvsem sebi. Kakšen je položaj bolnika? Zdrav delavec je lani zaslužil 40 % več kot predlanskim — za toliko so se namreč povišali osebni dohodki. Bolniku se računa hranarina od zaslužka iz preteklega in ne iz tekočega leta. Če je tedaj zdrav delavec zaslužil 140, je dobil bolnik le 100 — se ve, če se je ponesrečil. V večini primerov, pa je dobil le 80% od osnove (od 100, to je torej 80). Zdrav delavec je tedaj zaslužil 60 več, kar predstavlja kar 75% več kot bolnik!! V primerih, ko ima bolnik še številno družino, potem je življenjski standard takega delavca več kot ogrožen. Število simulantov se zaradi nizkih odstotkov (50 do 80%) pri računanju hranarine po mnenju zdravstvene službe ni zmanjšalo. Simulanti izkoristijo bolniški stalež za »fuš« ali domača poljska dela. Z nizkimi odstotki so najbolj prizadeti pravi bolniki. Poleg tega so zdravstveno prizadeti tudi tisti bolniki, ki zaradi nizke hranarine bolezen prebolevajo ob delu; prizadeti zato, ker tak način »zdravljenja« prinaša kasnejše hujše posledice. Predlogi za ukrepanje Zaradi tega je odbor za standard in rekreacijo sklenil predložiti spremembo pravilnika o nadomestilu osebnih dohodkov za zadržanost od dela zaradi bolezni. Predlaga se enoten odstotek — vsaj 80% osnove razen v primerih, kadar delavec ni izpolnil pogoja predhodnega zavarovanja, to je do devet mesecev delovne dobe. Nadalje je odbor ugotovil, da je naša zdravnica (dr. Šaranovičeva) zaposlena z ambulantnim delom (kurativa) bolj kot se je prvotno predvidevalo. Zaradi tega se ne more tako posvetiti preventivi. Strokovne službe so dolžne na podlagi že zbranih podatkov analizirati zdravstveno zaščito in predlagati ustrezne ukrepe, pri tem pa upoštevati tudi mnenje zdravnikov, ki zdravijo naše delavce po drugih enotah (Zmaj Ljub.), Uporabili naj bi tudi ugotovitve iz kartoteke o nevarnih delovnih mestih. Končno je odbor sklenil, da je treba posebej skrbno analizirati zdravstveno stanje v letu 1970. Na podlagi te analize naj potem delavski svet sprejme ustrezne sklepe za zboljš-mje zdravstvene zaščite delavcev. Zdravstvena zaščita v Ljubljani Januarja letos je mestni odbor sindikata gradbincev v Ljubljani analiziral zdravstveno zaščito gradbenih delavcev. Ugotovil je, da je zdravstvena zaščita pomanjkljivo organizirana in nezadostna — kar velja še posebej za preventivo. Gradis, ki mora sam še marsikaj narediti za izboljšanje zdravstvene zaščite, je med boljšimi podjetji na tem področju. Posebna komisija mestnega odbora sindikata, v kateri so tudi zdravstveni delavci, je sestavila program konkretnih nalog. Naj omenimo nekaj najbolj pomembnih: Pregledali bodo vse menze. Analiza namreč ugotavlja, da so bolezni prebavil na drugem do tretjem mestu. Zato velja za prehrano posebej poskrbeti, če hočemo zboljšati zdravstveno stanje naših delavcev. Preverili bodo koristi in možnosti za enotno ambulanto za delavce zaposlene v ljubljanskem gradbeništvu. Ta bi skrbela še za organizirano preventivno dejavnost, za omejevanje poklicnih bolezni in analitiko. Ugotavljajo, da je v osmih največjih ljubljanskih gradbenih podjetjih zaposlenih nad 13.000 delavcev. Če bi organizirana zdravstvena služba (po merilu zahodnih dežel mora delati v podjetju zdravnik na 800—1000 delavcev) uspela znižati boleznine samo za 0,5 %, bi bilo vsak dan 65 delavcev več na delu. To pomeni, da bi vsak zdravnik, ki bi bil zaposlen v teh osmih podjetjih »zaslužil« poleg svoje, še plačo za sedem delavcev. Ustanovili naj bi tudi interno skupnost, podobna tisti za izobraževanje. Skratka, lahko rečemo, da smo zastavili pot, po kateri bomo morali bržčas iti, če bomo hoteli imeti več zdravih, zadovoljnih in srečnih ljudi — tako na delu kot v življenju te naše socialistične družbe. S. Uhan P' H ■3 ..........; »•Dolgujemo ti vse spoštovanje, priznanje in zahvalo za tvoje nesebično 25-letno delo v podjetju« — je dejal 5. marca ob krsti, v katero smo ta dan položili posmrtne ostan- ke Ivana Drofenika, direktor enote Jožko Repše. Vest, da si se hudo poškodoval v prometni nesreči pri opravljanju svoje dolžnosti, je nepričakovano odjeknila v celotnem kolektivu. Več dni si se v hudih bolečinah boril s smrtjo in že smo bili prepričani. da se boš zdrav vrnil med nas. Toda kruta smrt je bila močnejša od tvojega še vedno tako vedrega duha in vere v življenje. Četrtega marca pa je za vedno usahnilo tvoje življenje. Vsi prizadeti se sprašujemo, zakaj se je moralo to zgoditi prav tebi — dragi Ivan, Že smo se pripravljali, kako te bomo presenetili, ko bi odhajal po napornem delu v zasluženi pokoj, toda tvoja usoda je boleče zarezala v naše načrte. Rodil si se 28. 7. 1911 v Podgori, Gorica. Tvoja mladost ni bila ravno rožnata. Že kot mlad fant si se moral težko boriti za vsakdanji kruh. Kmalu si zašel iz takratne okupirane zemlje na svobodna slovenska tla, kjer si kmalu s svojo pridnostjo dosegel svoj življenjski poklic. V našem podjetju smo se srečali že v prvih dnevih svobode. Zato ni nič čudnega, če si se kmalu znašel med organizatorji naših obratov. Med svojimi vrstniki si že takrat vzbudil pozornost. Bil si človek. Tvoj delovni elan, tvoje strokovno znanje te je povedlo »horaj po vseh naših deloviščih, kjer si vodil vsa zahtevna dela. Bil si vzor vsem, ki si jih zapustil na delovnih mestih. Pogrešali bomo tvoje strokovne izkušnje, s katerimi si bil voljan priskočiti slehernemu na pomoč. Prav zdaj v jeseni svojega življenja, ko si si zaslužil prijetne ure sprostitve in brezkrbnega počitka, si moral za vedno zapreti oči. Ob odprtem grobu se je v imenu stanovskih tovarišev in prijateljev poslovil od njega Franc Stale. Skoda, res škoda, da si moral umreti. Gotovo. pa je, da. se te bomo spominjali kot vzornega sodelavca, iskrenega tovariša in mentorja naši mlajši generaciji. Koliko nam je pomenil, pa je dokaz njegov pogreb, saj smo ga na zadnji poti spremljali’ številni gra-disovci, sodelavci ter njegovi bližnji in daljni prijatelji IN MEMORIAM Smrtna kosa prehitro redči naše vrste. Komaj smo položili v prerani grob. Ivana Drofenika, že je kruta smrt pobrala našega zvestega člana kolektiva Emila Pečarja. Že smo se pripravljali, kako bomo proslavili n j ego 50-letnico, pa ga je dva dni pred tem zadela srčna kap. Skoraj nismo mogli verjeti, da je to resnica. Pripravljanj članek ob njegovem jubileju smo žal morali spremeniti v in memoriam. Pokojni Emil Pečar je bil rojen 26. 3. 1921 v Hrastju pri Limbušu, kjer je preživel svoja otroška in šolska leta. Med vojno je bil zaposlen na Dunaju v veliki tovarni avtomobilov »Steyer«. Po končani vojni se je zaposlil v tovarni avtomobilov v Mariboru. Leta 1948 pa v takratnih centralnih obratih na gradbišču HC Mariborski otok. Zaradi izredne pridnosti in sposobnosti je kmalu prevzel mesto mojstra avtomehanične delavnice. Bil je odličen delavec in dober tovariš, zato ga bomo tem težje pogrešali. Dan pred smrtjo je za vestnik napisal pismo, v katerem Sporoča, da bo v kratkem poleg svojega jubileja obhajal tudi 25-letnico svoje poroke, Svojo družino je zelo ljubil in bil dober mož in družinski oče. Zato nas je njegova prerana smrt še bolj pri- Lojze Kobal 50 - letnik Lojze Kobal se je rodil 23. 4. 1923 v Bači — Idrija. Pri našem podjetju je zaposlen kot žerjavist že od leta 1946. Prva njegova zaposlitev je bila na hidrocentrali Miosle-Žirovnica, Trato pa je delal skoraj po vseh gradbiščih širom naše ožje domovine. V teh dolgih letih je doživel marsikatero grenko, pa tudi lepo urico življenja. Najbolj se mu je vtisnila v spomin gradnja pločevinarne na Litostroju, kjer so dvignili z dvema žerjavoma 9,5 ton težke nosilce. Zadnja leta dela na žerjavu Liebherr ter je z njim zelo zadovoljen in upa, da bosta tudi v bodoče taka prijatelja kot do sedaj. Kot je slavljenec zadovoljen s svojim delom, tako je zadovoljen tudi doma, saj prebiva s svojo štiričlansko družino v lepem in prostornem stanovanju, za kar se kolektivu najlepše zahvaljuje. Ob svojem jubileju želi celotnemu kolektivu, da tako lepo uspeva tudi v bodoče in samozavestno, saj 1® tako bomo močnejši in sposobnejši- I Blagoje Giumbič v pokoj Blagoje Giumbič pripoveduje: Ro- 1 jen sem 18. 2. 1911 v Jasenaš v Vi-rovitici. Pri podjetju Gradis šem se zaposlil 14. 5. 1963. Ko sem bil 17 let star, sem šel v podoficirsko šolo in j ostal v vojski vse do leta 1941, Po razpadu stare Jugoslavije sem postal ujetnik. Odpeljali so me v taborišče Foringlaster. Težko obujam spomine — prehudo je bilo. Štiri leta bede in trpljenja je bilo več kot dovolj. Po vrnitvi iz ujetništva sem se zaposlil na lastni krpi zemlje, katera pa mi ni dajala dovolj kruha za preživljanje. Moral sem se zaposliti Imel sem smolo. Podjetje, pri katerem sem bil zaposlen, se je po 8.mesecih likvidiralo. Nekaj časa sem ponovno obdeloval lastno zemljo im hodil na priložnostna dela. Leta 1933 pa so me sprejela na obratu gradbenih polizdelkov. Tu sem zadovoljen in škoda, da se nisem že prej zaposlil. Težko zapuščam kolektiv, ki mi je bil ves čas moj drugi dom. Tov. Blagoje še na mnoga zdrava leta! Zahvala V imenu celotne skupine tečajnikov za pomožne delovodje se organizatorjem tečaja, razredniku in vsem predavateljem iskreno zahvaljujemo za njihov trud in potrpljenje, da so nas v tem kratkem času res veliko naučili. Obljubljamo, da bomo pridobljeno znanje v praksi s pridom uporabili-Stefan Vidovič Zahvala Vsem sodelavcem kovinskih obratov Maribor se naj lepše zahvaljujem za izraženo sočustvovanje in 23 cvetje ob prerani smrti mojega očeta. Marija Dover zadela. Slava njegovemu spominu! Sodelavci SPO Letos pade prvi maj na soboto. Ali pripada osebni dohodek, če je državni praznik na prosto soboto? Odgovor: • Smisel določila 75. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (prečiščeno besedo v Ur. 1. SFRJ, številka 12/70-361) je v tem, da se delavcem v dneh, ko zaradi državnih praznikov ne delajo, zagotovi osebni dohodek, ki bi ga sicer ustvarili, če bi delali. Če državni praznik pade na »prosto soboto«, to je na dan, ko delavci že tako redno ne delajo, ni podlage za izplačilo ustreznega osebnega dohodka zaradi državnega praznika. Glede na to, da delavcem na dnev® prostih sobot ne pripada akontacija osebnega dohodka, ni razloga da bi jim ga povrnili zaradi državnih praznikov. Drugače pa je, ko državni praznik pade na nedeljo ali na dan tedenskega počitka, kot ga definira 62. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Za take dni je namreč po ustreznem zakonu o državnih praznikih posebej določeno, da se počitek delavca zaradi državnega praznika podaljša za en dan; če pa pade praznik na dan tedenskega počitka, se mu mora — če delavec dela na ta dan — zagotoviti najmanj en dan počitka več v naslednjem tednu. Iz tega izhajajo pravice delavca do osebnega dohodka, in sicer ali pridobi pravico do koriščenja enega ali več dni počitka v naslednjem tednu, pač glede na posamezen primer. To pa n« velja takrat, ko državni praznik pade na prosto soboto; v tem primeru ostane delavcu še en dan za tedenski počitek, s čimer je zadoščeno tud* njegovi zakoniti pravici. ■— Po koliko si jih plačal? ~~ Po 1500 z enomesečno garancijo! *— Zamujajo! Pobožne sanje — Saj še radijski napovedovalci včasih ne poznajo ure! Uspel seminar Udeležilo se ga je 16 sindikalnih funkcionarjev skoraj iz vseh naših poslovnih enot V januarju smo v osnovnih organizacijah sindikata poslovnih enot Podjetja volili nova vodstva. Prav tako so bili na občnem zboru SOP ane 19- 1- 1971 izvoljeni novi člani sindikalnega odbora podjetja Po sedanji organizacijski obliki je SOP koordinator vsega sindikalnega dela v OOS pri poslovnih enotah podjetja, da bi dosegali enotna stališča, ki zadevajo podjetje. V podjetju, kot je Gradis, je reševanje vsakokratne aktualne problematike zahtevno in odgovorno delo. Organizacija sindikata naj bi Pri tem odigrala svojo vlogo in predvsem aktivirala čimveč svojih pianov. Od usposobljenosti vodstva SOS in SOP pa je v marsičem odvisen tudi uspeh. Tega se novoizvoljeni člani SOP in vodstva OOS tudi zavedajo. „'a T seji SOP je bil med drugim sprejet tudi sklep o udeležbi članov na seminarjih in predavanjih. Ker je bila takrat zimska sezona, ko v gradbeništvu dela niso v polnem razmahu, so navedeni sklep začeli lahko takoj uresničevati. . svet zveze sindikatov je skupno z delavsko univerzo »Bo- is Kidrič« v Ljubljani v svojem programu izobraževanja članov sin-oikata predvidel tudi organizacijo seminarjev. Glede na namen in vsebino smo prijavili nekaj članov OOS in SOP v seminar za vodstva osnovnih organizacij sindikata. Ta je bil v Slandrovem domu v Ra-ovljici od 1. do 4. marca. Seminarja se je udeležilo 16 sindikalnih funkcionarjev iz vseh naših poslovnih enot, razen z Jesenic. Po programu so na seminarju obravnavali naslednje teme: — Samoupravljanje v delovnih organizacijah — Gospodarjenje in usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov — Delovna razmerja — Kadrovska politika — Osnovna organizacija sindikata med občnima zboroma — Osnove ekonomske politike za leto 1971 in program stabilizacije ter naloge sindikatov — Aktualne teme • f..Vsaka od navedenih tem je bila obravnavana s splošnega in spe-ihcnega vidika. V prvem delu so predavatelji podajali splošno pro-fematiko, ki jo morajo poznati vsa vodstva osnovnih organizacij sin-uiKata, v drugem delu pa specifičnost posamezne dejavnosti, konkretno za gradbeništvo. Tečajniki so namreč obravnavane teme, podatke in zaključke po-twi°Vali Z živl-jenfem in dogajanjem v podjetju. Vse to se je odražalo Odi pri praktičnih nalogah, ki so jih reševali po skupinah. Naloge Seh skupin so bile namreč ocenjene kot zelo dobre. Posebno razveseljivo je, da se je zaključka udeležil tudi naš y avni direktor inž. Hugo Keržan. Iz njegovega predavanja o položaju lit-L°djetju in 0 nadaljnjih perspektivah v zvezi s stabilizacijsko po-_ . o bodo lahko sindikalni funkcionarji črpali material za progra-m»anje dela OOS. , v. belimo, da bi podobne seminarje še prirejali in da bi se jih ude-zilo čimveč članov osnovnih organizacij sindikata, predvsem pa j "najsi, perspektivni kadri. Jeršan Ker so predavatelji snov podajali zelo razumljivo in so znali p: eSniti sodelujoče, je bila diskusija z zaključki zelo konstruktivna. Dodatni sklepi sindikata Maketa novega upravnega poslopja centrale. Z gradnjo smo pričeli že 1. aprila. Novo upravno poslopje bo okroglo. Vsak uslužbenec bo imel svojo sobo. Projekt je izdelal naš projektivni biro. — Desno: Da bi delo hitreje potekalo, so naši minerji na avtocesti minirali naenkrat vso zamudo časa. Sedaj bo šlo delo hitreje od rok, ker ne bo več zaprek. Sestanek v OGP. Udeležili so se ga tudi obiskovalci s sosednjega kontinenta. Sekretariat sindikalnega odbora podjetja je na seji dne 22. 3. 1971 obravnaval program dela in stabilizacijske ukrepe, ki jih je potrebno v bližnji prihodnosti realizirati. Predlogi sklepov se glasijo: Sindikat podjetja v celoti podpira stabilizacijske ukrepe, ki jih je na nedavni seji izrekel in pozneje tudi v Gradisovem vestniku objavil glavni direktor podjetja inž. Hugo Keržan. Se posebej se bo sindikalni odbor podjetja zavzemal za dosledno izvajanje zakonskih določil glede nadurnega dela. V zvezi z nadurnim delom naj tudi osnovne organizacije sindikata vplivajo na vse odgovorne delavce, da se spoštuje temeljni za-«on o delovnih razmerjih, ki predvideva, da smejo delavci delati največ f-f ur dnevno in mora biti v enem tednu vsaj en prost delovni dan. Sindikalni odbor podjetja bo v celoti podpiral predlog mestnega ^indikalnega sveta Ljubljana, da se v večjih industrijskih območjih for-irajo specializirane zdravstvene ambulante — domovi za gradbene de-avce, ki bodo opravljali preventivno in kurantivno zdravstveno dejavnost. Sindikalni odbor podjetja si bo v prihodnje še bolj prizadeval za "oordinirano delo med osnovnimi organizacijami sindikata in sindikalna111 odborom podjetja. Delavskemu svetu podjetja bo predložen predračun finančnih sredstev za delo sindikalnega odbora podjetja v letu 1971, ki znaša 92.000 ovih dinarjev. Sredstva za delo osnovne organizacije sindikata centrale aJ se obravnavajo po posebnem predračunu. . Obravnava pravilnika o sistemizaciji delovnih mest je bila zaradi eizdelanih dopolnitev in na predlog komisije za sistemizacijo delovnih "test preložena na prihodnji sestanek. Gradisov satelit, ki so ga izdelali v ItO Ljubljana. To je prvi satelit, izdelan iz povsem domačega materiala, ki sedaj kroži med enotami. Pohorski car s svojo pohorsko godbo spodbuja tekmovalce — seveda v maskah — Desno: Naši šahisti se večkrat tudi med seboj udarijo Delavci, člani kolektiva, sodelavci — vključite svoje otroke v poklicno šalo gradbene stroke Kot vsako leto bomo tudi letos sprejeli v uk večje število vajencev zidarske, tesarske, mizarske in železokrivske stroke. Zato vabimo vaše otroke, da se v čim večjem številu vpišejo v poklicno šolo, oziroma sklenejo pogodbo pri našem podjetju. Letos bomo sprejeli: 40 vajencev zidarske stroke 70 vajencev tesarske stroke 15 vajencev železokrivske stroke 3 vajence mizarske stroke 10 vajencev kleparske stroke Poleg tega bomo sprejeli še 25 vajencev tesarske, oziroma zidarske stroke z nepopolno osemletko. Vajenci, ki so uspešno končali osemletko, se bodo šolali v poklicni šoli, vajenci z nedokončano osemletko pa po posebnem programu Centra za izobraževanje. Med učno dobo dobivajo vajenci I. in II. letnika brezplačno hrano in stanovanje ter del nagrade, ki je odvisna od uspeha pri delu in kvalitete dela, od delovne discipline in učnega uspeha v šoli. Vajencem tretjega letnika pripada nagrada v višini 400 din mesečno, terenski dodatek ter gibljivi del nagrade, ki je odvisen od uspeha pri delu in kvalitete dela, od delovne discipline in učnega uspeha v šoli. Prijave sprejema center za izobraževanje Gradis Ljubljana, Korytkova 2, ali pa kadrovska služba vaše enote. Rok za vlaganje prošenj je 15. junij 1971. * * |gl; | Nič kaj prijetno ni za žico 1 >- * ~ ______ LT im Termoelektrarna Šoštanj je še vedno naše največje gradbišče Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste 'činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd. pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več, jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kombinacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost kateri od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo, da o tem odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Od bolnika terjamo, da prihaja redno na kontrole, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči, nogo pa povija natanko tako, kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala, oz, izvaja ortopedske vaje za jačenje stopalnega oboka, izgubi kakšno kilo, v telesni teži ter se izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo med zdravljenjem, ne zavedajoč se posledic. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če le začneš dovolj zgodaj in vztrajaš dovolj dolgo Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je. kot je rečeno, zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo- v področje mikrocirkulacije. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, 'ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so tudi registrirali pri t. i. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen tonizirajočih, vasoprotek-tivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok in take, ki imajo preventivno delovanje. Pri zdravljenju varikoznega simptomnega kompleksa naj bo načelo pacienta, da čimprej začne z zdravljenjem. Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika in posebej od pacienta popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej m je važno poudariti zgodnje triažiranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z zdravljenjem in ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni. Sistematični pregledi delavcev bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene, pa bi bilo treba pravočasno poklicno preorientirati, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček. Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema. Zamotana, zelo heterogena in še vedno ne raziskana področja prevarikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo, proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialno-ekonomskega problema današnjega časa, terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medieincev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika. V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja mani porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja. Ti nagibi opravičujejo in so hkrati »moto« vsebine tega sestavka, ki v njem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvnega obtoka v spodnjih ekstremitetih, seznaniti bralca oziroma evetualnega pacienta o tem zelo pogostnem problemu. Dr. D. L. ——ih m nrr—ir""**1 nirrr1 iu.r—