AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 213
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 10TH, 1931
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Zborovanje Lige Narodov Očistite mestno vlado ko-
se vrši v znamenju akutne svetovne krize
rupcije, pravi bivši manager William Hopkins
K nadprodukciji petroleja v Ameriki
Geneva, 9. septembra. Pod Cleveland. — Kot že oznanjeno
predsedstvom španskega zuna- bo bivši mestni manager Hop-
njega ministra Lerroux zboruje kins kandidiral za cauncilmana v
v tem mestu Liga Narodov, ka- 2. distriktu. Upeljal je svojo
tero zborovanje je bilo včeraj kandidaturo na sledeči način v
otvorjeno. Glavno vlogo na zbo- javnost: Tekom zadnjih 36 let
rovanju igra svetovna gospodar- sem opazoval poslovanje raznih
ska depresija in bližajoča se kon- mestnih vlad. Tekom osmih let
ferenca za svetovno razorožitev sem bil del naše lastne mestne
narodov. Pripravljalni odbor za vlade. Dolga leta opazovanja in
to konferenco je dalj časa teme- sodelovanja pri mestni vladi so
ljito študiral današnji svetovni me prepričala, da je lokalna vla-
položaj in je pripravljen toza- da največjega pomena za ame-
devno podati občirno poročilo, riški narod, če slednji želi, da bo
Poseben pod-odbor Lige Naro- narodna in državna vlada imela
dov bo predvsem nasvetoval, da j uspeh. Tekom zadnjih par let je
se revidira mirovna pogodba, bil ameriški narod priča, kako je
vojni dolgovi in reparacijska v nekaterih velikih mestih se
plačila. To so glavni krivci da- zrušila mestna vlada. Iz naših
našnje gospodarske depresije, dveh največjih mest so prišla
Poleg tega pa ima zborovanje; poročila o nezaslišani politični
Lige Narodov pred seboj tudi korupciji in zločinih, o kakor-
probleme, o katerih se bo raz- šnjih prej še nismo Slišali. Ti
pravljalo dne 2. februarja, ko se zločini in korupcije kažejo, da
snide razoroževalna konferenca mora biti nekaka zveza med oni- j
svetovnih narodov, za katero se mi, ki so na čelu mestnih vlad in
zlasti Zedinjene države zelo za- med onimi, ki povzročajo zloči-
nimajo. Ves svet z napetostjo ne. In kdor prav dobro pozna
pričakuje, kakšna navodila so položaj, ta ve, da ti zločini niso
dale vlade posameznih držav omejeni samo na velika mesta
svojim delegatom za razoroževal- pač pa tudi na večino ameriških
no konferenco. Kot se danes mest. In tudi Cleveland ne dela
splošno sodi v Evropi, ni nobene izjeme pri tem. Prva dolžnost
podlage za sodbo, da bi bila raz- poštenih državljanov je odpra-
oroževalna konferenca uspešna, viti take razmere, izrezati s ko-
Največje upanje za uspeh ima- renino vred iz mestne politike.
jo oni, ki mislijo, da bo predsed- Dokler imamo kombinacijo ko-
nik Hoover ves upliv Zedinje- ruptnih uradnikov in zločinskih
nih držav na svetovni položaj vr- gangežev, toliko čas? bomo ime 7onjmjvp	\7 /ivlipnia 7 000 dplavrpv in licllrfhptl-
gel % tehtnico, in da mu bodo li enake razmere. In dokler so Ldm,Iuvt}	/UVIJCIIJA; /,UUU (HUdVCeV UlUSlUZDeit-
ostale države najbrž sledile. Po- enake razmere pri mestni vladi, leg vsega drugega ima sedanja jih bomo dobili tudi pri državni konferenca Lige Narodov pred in narodni vladi. Jaz bom šel v
seboj tudi vprašanje novega sve- boj za čisto, zboljšano mestno Dočim imajo skoro vse sloven-tovnega koledarja, katerega na- vlado. Prepričan sem, da bo po-j^e cerkve v Ameriki več ali mera vajo temeljito spremeniti. |štpni in čisti element med držav- manj dolga, pa ima slovenska Stvar bi bila mnogo hitrejša, če ljani volil za mene, dočim ne že- cerkev v Ely, Minnesota, $18,1 se spremembi koledarja ne bi kim glasov gangeškega elemen- ooo čistega v blagajni, upiral papež Pij.	ta." O Hopkinsovi kampanji za j p0 farmah v državi Wiscon-
•--o---mestno zbornico bo "Ameriška ; sin> zlasti v okolici Williard je
Blagajne političnih Domovina" še mnogo poročala.
-o-
Capone je dobil dovoljenje V kongresu se bo meseca od sodnije, da se izjavi decembra pričela velika nekrivim zločina j kampanja za vino in pivo
Chicago, 9. septembra. Zvezni j Washington, 9. septembra. Za-! sodnik James Wilkerson je da- govorniki zmernosti in upeljave nes dovolil proslulemu gangežu vina in pive bodo takoj v začet-A1 Capone, da spremeni svojo ku prihodnjega zasedanja kon-cbtožnico. Prvotno je Capone gresa začela s silovito kampa-
izjavil, da je kriv kršenja prohi-bicijskih postav in da ni plačal
njo, da kongres spremeni Volstead postavo v toliko, da bo do-
• dohodninskega davka. Ko je pa i voljeno vino in pivo. Odkar je slišal, da bo dobil namestd priča- bil u pel j an 18. amendment ni bi-kovane malenkostne kazni pre- Slo še tako ostrega boja v kongre-cej let ječe, je spremenil svojo j sm Nasprotniki prohibicije se obtožnico in izjavil, da ni kriv. dnevno močnejše organizirajo. Radi te izjave seveda ne more Razne organizacije so prišle do biti obsojen od sodnika, pač pa sporazuma, da se bodo borile za pride njegova zadeva pred zvez- upeljavo piva, ki naj ima 3 pro-no poroto. In ker je sodni j a se- j cente alkohola. Dobri vzroki so daj dovolila, da sme Capone! podani tozadevno, kot na primer, spremeniti obtožnico, bo v. krat- da bi dobilo tisoče ljudi delo, da kem določena nova, in sicer po-1 bi se pomagalo farmarjem, ki sprotna obravnava proti Caponi-daj ne morejo prodajati svojega ju. Sodnik je svoje dovoljenje za žita, poleg tega pa bi dobila zvez-spremenitev obtožnice opravičil na vlada, ki ima že sedaj velik na ta način, da je izjavil, da je deficit, miljcne v davkih. Glav-Caponiju bila obljubljena milost- j na zapreka vsemu temu je danes na kazen, toda ne od njegove ose-, predsednik Hoover, ki neče abbe, pač pa v washingtonskih kro- solutno ničesar slišati o tem. Togih. Capone je mnenja, da če se da v krogih prominentnih repu-bo vršila porotna obravnava, da blikancev se šušija, da bodo nase dobi eden ali več porotnikov, redili nar predsednika tak pri-ki ne bo glasoval za krivdo. V tisk, da bi bil pri volji izjaviti se tem slučaju bi bil Capone prost, za lahko pivo. Sicer iz Bele hiše Zvezna vlada trdi, da je Capone doslej še nikdar ni prišlo potr-. zanemaril sporočiti vladi svoje dilo tem poročilom, vendar se
osebne dohodke, ki znašajo $2,-000,000 tekom zadnjih par let.
enake trditve neprestano širijo. Odlični bankirji, industrijalci in
^	v	/
Slovencev po naselbi- i cev se s svojo kompani jo nah Amerike j preseli v Cleveland
strank prazne
v
velika suša naredila ogromno škodo. Tam je precej slovenskih jfarmarjev. V treh mesecih ni j padlo toliko dežja, da bi enkrat je j namočilo zemljo.
Lep napredek.
Washington, 9. septembra. Republikanski glavni stan je imel Poročali smo v sredo, da koncem avgusta še $14,000 v svo-. pristopilo 41 članov k novemu j Dr amatično društvo Finžgar ji blagajni, dočim je šla demo- pevskemu zboru, ki se je ustano- priredi v Sheboygan, Wisconsin, kratska stranka "v luknjo," in je vil v Lorainu. Takoj potem je v kratkem igri "Zamorka" in moral načelnik Raskob preskr- pa pristopilo še večje število čla-; "Mutasti muzikant." beti posojilo v svoti $30,000, da nov, tako, da šteje novo ustanov- V Jolietu so dobili prvega slo-so se posli lahko vršili.	ljeni pevski zbor danes 58 red-1 venskega odvetnika v osebi roja-
--nih članov in 19 podpornih. Od-jka Mr. Ludvik V. Kuharja iz
Registracija za delo j bor novega pevskega društva se znane KUharjeve družine v Kot je bilo v časopisju že več-1 je organiziral sledeče: Jos. Mra- Rockdale. Svoj urad je otvoril krat poročano, bodo državne mor, predsednik, Jos. Tomšič, j na 212 Scott St.
oblasti najele nekako 1,000, in podpredsednik, Louis Piškur,	_o_
pozneje morda še več delavcev, tajnik, Ludvig Vidrick, blagaj-	Velika slavnost
da bodo čistili grabne in ceste po nik, Mrs. Alojzija Zortz, druga Podružnica št. 47 Slov. žen-okrajnih potih v bližini Cleve- blagajnica, Mrs. Rose černe, ske Zveze ima v nedeljo, 13. sep-landa. Za delo se je treba regi- zapisnikarica. Mary Polutnik, tembra veliko slavnost in sicer strirati. Dva prostora sta za re- Mr. Paulich in Angela Eisen- ;0b priliki, ko se bo podružnici iz-gistracijo, eden na zapadni stra- hardt, člani nadzornega odbora, rodila Spominska knjiga. Slavni, drugi na vzhodni. Na zapad-' Publikacijski odbor: Jack Lavri- nost se bo vršila v S. N< Domu ni strani se registrirate v okraj- ha Jr., John černe, Louis Bal- na 80. cesti. Govori in deklama-nem skladišču, ki se nahaja nalant, Mayme Kotnik, Frank Rav- cije so na vrsti, pa tudi društvo Brookpark in State Road. Vze-jnikar, John Kotnik, John Kum- "Zvon" bo zapelo par pesmic, mite West 25th St. karo. Na še. Pevovodja: Louis šeme. To zvečer bo pa banket ob 7. uri, do-
| Še pred Božičem se preseli v Cleveland, oziroma v Euclid, velika industrija, poznana pod imenom "A d d r e s s o g raph-Multi-graph Co. Dotična kompani j a je postavila v Euclidu, na Babbitt Road, novo ogromno tovarno, ki je veljala $1,000,000. Glavni stan in tovarna te kompanije se nahaja skd a j v Chicagi. Za kom-panijo dela 2,200 uslužbencev, ki bodo preseljeni v Cleveland. Skupaj z družinami teh delavcev bo prišlo v Cleveland 7,000 ljudi iz Chicage. Kompanija ima že sedaj eno tovarno v Clevelandu, na 40. cesti in Payne Ave., ki bo tudi še naprej poslovala. Nova tovarna v Euclidu bo pa gotova začetkom decembra, ko se začne selitev iz Chicage.
Ako je spoznan krivim, je radi	trgovci delajo pritisk na Hoo-tega obsojen lahko v 32 let ječei verjaV da spremeni svoje mišlje-
in $90,000 globe, dočim bi dobil	nje. Na vsak način pa bo nastal za kršitev prohibicije dve leti za- tozadevno silen boj v kongresu.
pora. Na vsak način je pa zani-	—--_o-
mivo ,kako da tudi sicer mo-	Prenapolnjena ječa gočna in neizprosna roka strica Zadnjič je šerif Sulzmann se
Sama ne more priti največjemu	pritožil, da je okrajna ječa pre-
London, 9. septembra. Nova gangežu v Zedinjenih državah	napolnjena. Bilo je tedaj v njej vlada Ramsay MacDonalda, ki do živega.
----_o---
Ministerski predsednik MacDonald je dobil dobro zaupnico v parlamentu
Preko-oceanska letalca
423 jetnikov. Danes pa jih imajo 473, in kmalu bodo jetniki ležali po hodnikih. Mnogo teh jetnikov pa bo zapustilo okrajne
obstoji iz voditeljev več strank, je danes prestala prvo politično nevihto, ko je dobila v parlamentu zaupnico, katere večina znaša I Seattle, Washington, 9. sep- zapore, ko se sestane velika po 59 glasov. Zbornica poslancev je tembra. Poročila so dospela sem, • i'ota, ki bo sortirala jetnike, glasovala z 309 proti 250 glaso- ki pravijo, da je bil na nekem
vem, da bo podpirala novo koali- malem otoku blizu British Co-
cijsko vlado, katere naloga jejlumbia neki zrakoplov bil prist-:
... , • - , i; v t. n mj j„ , j.-protniki Sulzmanna zbrati sku spraviti sedanje angleške fman- Uen k tlom. Sumi se, da je to , „ ....., ,
ce v red. V novi vladi so labori- j zrakoplov Cecil Allena in Don
ti, liberalci in konservativci. Do | Moyle, ki sta hotela preleteti pot
glasovanja je prišlo, potem ko je med Tokio in Seattle v enem
skoro ves dan trajala debata med ! samem poletu, 4,700 milj. Ven-
MacDonaldom in med Arthur dar poročlio ni potrjeno. Vlada
Za
v • v
zivez
Proti Sulzmannu
Koncem tega tedna upajo na-
vzhodni strani mesta se pa regi- je pač lep napredek, strirate v, okrajnem skladišču na	Visoka kazen
Miles Ave., blizu Lee Rd. Vze-| otavio Porello, katerega dva mite North Randall bus na E. brata sta bila že ubita v butle-131st St. in Miles Ave.	garski vojni v Clevelandu, je bil
Delo policistov	včeraj obsojen na $500.00 v
V informacijski urad glavne- j Shaker Heights, ker so pri njem ga policijskega stanu je prišla dobili žganje, mlada žena, ki je pripeljala tri	Pogreb Maršič
mača zabava in ples. Občinstvo je prijazno vabljeno, da poseti prireditev v obilem številu. Mr. A. Grdina je obljubil da bo slavnost slikal na film!
Cleveland in ogenj
Kompanije, ki izdajajo zavarovalnino proti ognju so izjavi-i le, da ognjegasci v Clevelandu
male otroke, najstarejši 3 leta, Pogreb umrle Marije Maršič,; nimajo prav visoke discipline, in najmlajši 11 mesecev. Prosila j ki se vrši v petek zjutraj, bo pri- da nekatere ognjegasne kompa-je policista v uradu, naj pazi na | rej ep iz pogrebniških prostorov Inije zelo slabo poslujejo. Lansko
njene otroke, češ, da bo šla in si Poiskala delo. Čez pol ure se je mlada mati že vrnila in rekla, da je dobila delo, nakar je z otroci zapustila urad. Policist Lewan-dowsky se je globoko oddahnil.
* Deficit ameriške pošte bo znašal letos $150,000,000.
Louis Ferfolia na 3515 E. 81st leto je bilo v Clevelandu troje
St.
Na obisku
Mrs. Anna Slopko nam piše iz Bellefontaine, Ohio, da se nahaja tam na obisku pri svojih prijateljih, odkoder prijazno pozdravlja svoje prijatelje.
ognjev na vsakih 1,000 prebivalcev, in nekako $3,200,000 škode.
Kennick kandidira
Kot se nam poroča bo kandidiral za councilmana v 3. distriktu slovenski odvetnik Wm. J. Kennick.
Poročali smo te dni, da pričakujemo v nekaj tednih večjo pošiljate v živeža naših slovenskih farmarjev iz Geneva, Madison in Thompson. Omenili smo pri tem, da bo šel del pošiljatve v Collinwood, del v Cleveland, del pa v Newburg. So pa pri tem gotovi stroški, katerih bi farmarji ne mogli zmagati, kajti tudi njim gre trda za denar. Za to je naša dolžnost, da oni, ki ima še kak dolar, nekoliko prispeva v sklad, da se poplačajo aktualni stroški zbiranja, prevažnja in dostave v Cleveland. V ta namen je darovala "Ameriška Domovina" $10.00, poznani agilni Slovenec, kateremu je narod vedno pri srcu, Mr. Louis Ferfolia iz Nevvburga, $10.00, in Mr. Ivan Trškan $1.00, skupaj $21.00. Kdorkoli more kaj dati, je prijazno prošen, da prinese v urad "Ameriške Domovine."
WHK postaja
Glavni stan WHK radio postaje v Clevelandu se je preselil sedaj na vrh novega Higbee poslopja na Public Square.
paj 1,000 pravilnih podpisov, katere predložijo Common Pleas sodr.iji, da se odstrani šerif Sulzmann. Na sodniji se bo moralo dokazati, da je Sulzmann kršil
Hendersonom, bivšim političnim je naročila poveljnikom osmih ^avo, »*kar.	lahko
kolegom MacDonalda. s katerim obrežnih stražnih ladij, da	*
se je dosedaj spri. MacDonald )o zrakoplovce.	j ',,H tlclJt"
je na to predlagal zaupnico, ki	----TIakanje St. Clair Ave.
je pokazala, da ima večino v par- Prva ženska v smrt	Okrajni komisarji so včeraj
lamentu. To zasedanje angleške- Pred nekaj meseci je bila ob- izročili kontrakt za tlakanje raz* ga parlamenta je izvanredno. sojena 23 letna Maude Lowther ;šii:jene St. Clair Ave. The Roehl Naloga zborovanja je odpraviti v smrt na električnem stolu radi j}ros. kompani j i, ki bo delo izvr-$600,000,000 deficita, ki preti umora. Je to prva ženska, ki je šilu za $79,215. Ta družba je da-
državnemu proračunu. Minister-j v državi Ohio dobila enako ka- ja najnižjo ponudbo. St. Clair ski predsednik MacDonald, bivši jzen. Sedaj so se pa ženska dru- Ave. se bb razširila od 55. ceste predsednik delavskih organiza- štva začela zanimati za njo. Or- tl0 72. S tlakanjem razširjene ce-cij, katerega so pa sedaj delav- iganizacija ženskih klubov je skli- ste se začne takoj, ske linije odstavile, je s pateti- icala izvanredno zborovanje, pri
čnimi besedami apeliral na zbor-; katerem se bo sklenilo, kaj naj	Druga obletnica
nico, rekoč: "Apeliram na vse ženske naredijo glede mlade mo- V petek zjutraj ob 7. uri se bo razrede in poklice, da spremljajo ! Hike.	brala sv. maša v cerkvi sv. Vida
vlado na težki in razbiti poti, na Zahteve poštnih uslužbencev P?koJnP Fannie Koser ob pri-kateri se sedaj nahaja varnost, Na konvenciji poštnih usluž- !iki (Jril5?e obletnice smrt. Vsi čast in bodočnost angleškega na- bencev v Clevelandu h je nare-:sorfcdniki in Prijatelji so vablje-roda."	idila prošnja do generalnega ni> da ^e po možnosti udeležijo.
poštnega mojstra, da se dovoli Sestanek delegatov poštnim uslužbencem samo pet V petek večer naj pridejo k I dni dela v tednu, in da se jim, do- se stanku delegatje društva št. 8,
22 in 51 SDZ in sicer k Mr. Anton Puclju na Holmes Ave. Zače-
13,000 brezposelnih
Včeraj je bil ves dan strašen ..... , . .
■ i • o ••i,,	volt iti v pokoj, ko služijo 25 let,
naval na dvoje okrajnih skladišč, , . , ... . . „ , . t,. hrownnsplni av„fi„i{ vo_ brez ozira, koliko so stari. Sedaj
dobivajo poštni uslužbenci po- tek ob osmih zvečer, kojnino, potem ko so delali 30	V novo hišo
let in če so 65 let stari.	, Dobro poznana družina John
Marija Maršič	Vatovca se je preselila v svoj
Glede umrle Marije Maršič dom na 10801 Prince Ave. Upa-1,500 oseb bo dobilo delo, za eo |smo PJ*ejeli dodatno sledeče: sta- mo, da se bodo dobro počutili v dni. Oblasti imajo na razpolago jnovala	E- 271h St- jsvojem domu
ko so brezposelni skušali se re gistrirati za delo. Policija računa, da je prišlo najmanj 13,000 oseb tozadevno, da se registrirajo. 8,000 jih je bilo registriranih, toda le 1,000, k večjemu
za to delo $255,000.
* Romunska ex-kraljica Marija se bo morala podvreči nevarni operaciji.
pušča tukaj dva brata, Nick in Marko Herak. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 3515 E. 81st St.
Seja direktorija
V petek, 11. septembra, zvečer, se vrši redna seja direktorija Slovenskega Doma na Holmes Ave.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOM1)
BLOVMNIA2* DAILY N1WBPAFBK
Published dally except Sundays »ud Holiday«
NAROČNINA:
t* Ameriko m Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po poitl, celo lato <7.00 £a Ameriko ln Kanado, pol leta »S.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta M.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.ii0; pol leta 13.0« Za Evropo celo leto «7.00, pol leta 13.50. __Posamezna Številka S cente.
Vaa plama, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion Ml«.
JAMXB DXBXVIC and LOUIS J. PIKO, Kdltori and Publlabera
Entered as second class matter January Sth, 1D09, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1171.
No. 213, Thu., Sept 10th, 1931
Tovarne in šole
Kadar je dovolj dela v deželi ,tedaj se pripeti, da mladi ljudje, ki spadajo pravzaprav še v šolo, slednjo pustijo in gredo v tovarne. Ali jim šola ne prija, ali pa jih vabi zaslužek. Če je bolj prijetno sedeti v tovarni ali pa v šoli, to bodo vedeli najbolje oni, ki so oboje poskusili.
Resnica je, da je vse preveč prav mladih ljudi zaposlje-nih v tovarnah in delavnicah. Mi mislimo mladeniče in dekleta, med 16. in 20. letom. Za vsakega takega neizkušenega mladega delavca mora danes en starejši delavec ostati doma, dasi ima družino, v kateri je navadno pet ali šest otrok, ki ne morejo še preživljati. Ni čuda, da kaže današnja statistika, da je 7,000,000 ljudi bre,z dela, in če so to družinski očetje, tedaj je od njih odvisno nadaljnih 25,000,000 otrok.
Komisija v državi Ohio, katere naloga je pomagati brezposelnim in skrbeti po najboljših močeh, da dobijo vsaj za silo jesti, je letos poslala v javnost jako dober nasvet. Mladina naj hodi v šolo tekom letošnje zime!
So slučaji, seveda, ko pohajanje v šolo v gotovih ozirih ni mogoče. Na primer, oče je neozdravljivo bolan in ne more ničesar zaslužiti. Pa je v družini nad 16 let star sin, ki dobi delo in s svojim zaslužkom preživlja družino. Zopet drugje so vdove, ki imajo nekaj nedoletnih otrok, in pa sina ali hčer, ki lahko dela. Gotovo je v takih slučajih izjema in je celo dolžnost odraščenih otrok, da delajo, samo če delo dobijo.
So pa tudi slučaji, ko so otroci zaposljeni, ko še niso dosegli 16. leta. To bi se moralo odpraviti. Kajti delo v nežni mladosti ne krepi človeka, pač pa jemlje otroku življensko moč za bodočnost. Zato so se pa združile protestantovske, katoliške in židovske organizacije, da naredijo konec temu Za vsakega takega otroka dobi lahko en starejši človek delo in zaslužek.
Na drugi strani je pa zopet resnica, da če bo mladina silila v tovarne, da bo ne samo trpela na vzgoji, pač pa tudi izpodrivala starejše ljudi od dela. Mladina dostikrat ne pomisli, koliko si škoduje, ko zapusti šolo predčasno. Želi zaslužka, želi biti peodvisna, pa pridejo poznejša leta, ko se bridko kesajo. V Ameriki je še vedno dosti prostora za študirane ljudi, da, v gotovih poklicih vlada naravnost pomanj
Tu morajo priti v prvi vrsti v poštev delodajalci, ki se morajo .zavedati svoje odgovornosti. Na nje bi se moralo v prvi vrsti apelirati. Zvezna postava, ki prepoveduje delo ne dorasle mladine, ne bo sprejeta še do leta 1933, ker se posa mezne države ustavljajo temu, in dotedaj se postavnim po tom ne more skoro ničesar narediti, da otroci ne bi delali, do-Cim ostajajo starejši doma brez dela. Delodajalci sami bi morali tozadevno sodelovati.
Je pa mnogo delodajalcev, ki so veseli, da dobijo mladino med svoje stroje in tovarne. Mladina dela zelo poceni, naredi pa v dosti slučajih skoro toliko kot odrasli človek, čeravno menda izdelek ni tako dober, toda je profit delodajalca večji. Mnogo je bombažnih naprav na jugu, ko kompa-nije ne bodo dale v najem kompanijskih hiš delavcem, ako slednji nimajo večje družine, in otroci, lahko delajo zaeno s starši. Ako bi prišli delodajalci do spoznanja, da otrokom oddajati delo je nevarno za zdravje otrok, tedaj bi naredili nepopisno dobro delo za starejše delavce.
Problem ni samo pri zaslužku. Danes imamo v Ameriki nad 5,000,000' oseb, ki ne znajo niti čitati niti pisati. In ako se bo otroke jemalo iz šol, kamor spadajo, ter se jih pošiljalo v delavnice, tedaj bo ta številka v prihodnjih desetih letih narastla za 100 procentov, poleg tega, da bodo otroci mnogo zgubili na zdravju.
Komisija torej, ki priporoča staršem, da držijo svoje otroke v šolah, razven v izvanrednih slučajih, je storila dobro delo. Treba je le, da starši to razlože svojim otrokom, in da brezvestni delodajalci ne sprejemajo otrok, katerim pla čujejo 20 centov na uro, dočim mora v resnici potreben starejši delavec stradati z nedoraslimi; otrobi. In v Ameriki je do 3,000,000 otrok zaposljenih v tovarnah. Na njih mesta bi lahko prišlo dva milijona odraslih delavcev.
DOPISI
convencija traja deset dni, po $8 dnevnice, bi dobili trije delegate $240, torej ostane od našega društva $210. PoČemu torej tista hitrica glede konvencije!
Vem, da 'se s tem, kar bom tukaj omenil, mala društva ne aodo strinjala, toda jaz priporočam našim delegatom, da gledajo na to, da se ta sklad odpravi za vednq in vsako društvo plača svoje delegate, pa nič zato, ako društvo pošlje vse članstvo za delegate. Vsako društvo pa naj obdrži v društveni blagajni te prihranke in s tem naj podpira tiste člane, ki v resnici ne morejo plačevati svojega asesmenta. Kajti vsako društvo najbolj pozna svoje člane, kateri so v resnici potrebni, da na starost ne izgubijo svojih pravic, ki so mogoče ustanovniki društev in SDZ.
Omeniti hočem tudi nekaj starostne pokojnine. Tega ne omenjam radi tega, ker sem sam star, saj star postane vsak izmed nas, toda 70. leto je po mojem mnenju previsoko Naj se napravi 60 ali 65 let, ako je sklad zadosti močan. Kajti malo bo takih, ki bi učakali 70. leto. Čital sem tudi razna priporočila o tem skladu. Toda ta sklad naj se ne rabi za drugega, kot za kar je namenjen. Vsak član je opravičen do tega brez izjeme. Vsi smo enaki pri plačevanju, potem moramo biti vsi enaki pri vživanju. Ako pa kateri misli, da ni potreben, naj pa odkloni za svojo osebo, ne pa za druge. To je samo v pojasnilo onim, ki morda ne vedo, zakaj se je ta sklad napravil.
Tudi glede farme moram nekaj omeniti, ker je bilo nekaj omenjeno, da bi si Zveza omislila. Toda stari ljudje za na farme niso za delo. To najbolj ve tisti, ki ima s tem opravilo. Kaj starosti prinese, ve najbolj tisti, ki je rsam v njej.
Sedaj pa želim vsej. delegaciji obilo uspeha in bratskega sporazuma med seboj, da bo za napredek SDZ,. društev in posa meznih članov. To vam želi član društva št. 9 SDZ.
kako skupno zvezo. S tem bi bilo več zbližanja in spoznanja med seboj. Uredilo bi se pota in cilje, po katerih moramo korakati do boljšega kulturnega življenja, narodu in sebi v blagor.
To je moja sugestija in mislim, da bi ne bilo kaj takega napačno.
Nadalje naznanjam cenjenemu članstvu dramskega društva "Adrija"-v Euclidu, da se vrši prihodnja redna društvena seja v petek, dne 11. septembra. Prošeni ste, da se odzovete temu naznanilu. Sezona za igre se približuje, zatorej je že sedaj čas, da se prihodnjo sejo nekaj .ukrene glede naših prihodnjih prireditev. Pridite na sejo in izrazite vsak svoje mnenje. Več ko nas bo, več se bo dalo napraviti, časa imamo pa tudi dovolj, ter se radi časa ne bo treba nikomur izgovarjati, da ni mogel priti na sejo. S pozdravom!
Mathew Debevec, tajnik in blagajnik.
Cleveland, O. — Ker imamo ravno sedaj konvencijo SDZ pred durmi, hočem tudi jaz nekaj omeniti glede konvencije. Nimam namena kaj posebnega sporočati, ker je bilo vse že sporočano, samo nekaj pojasnila hočem dati tistim osebam, ki pravijo, da naj se s konvencijo hiti. Podpiram pa sobrata Wi-dervola predlog, ki omenja, da v par dneh se komaj delegacija med seboj spozna. Omenim tudi, da denar imamo že nabran za naše delegate, dasi tega še noben dopisovalec ni omenil. Za prve naše konvencije smo pla-
čevali po 50 centov vsak član za delegata, potem smo pa to odpravili in naložili na vsakega Člana po 5 centov na mesec za konvenčne stroške. To znese 60 centov na leto, ali $1.80 v treh letih. Vsako društvo naj preračuna, koliko je že plačalo v ta sklad in koliko bodo potrošili delegatje njihovega društva.
Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9, kamor spadam tudi jaz, ima tri delegate. Članstva je, če se ne motim, 259. Pa vzemimo, da jih je samo 250, torej smo plačali od zadnje konvencije do danes $450. Vzemimo, da
Euclid, O—Minilo je že pre cej časa, kar sem čital dopis o razvoju našega društvenega življenja, o napredku podpornih in kulturnih društev. Torej sem se namenil, da nekoliko opišem to naše društveno življenje in upam, da se boste strinjali z menoj vsaj oni, ki spadate h kulturnim društvom in ki poznate težkoče dela in sitnosti pri svojih prireditvah. To da priznanja za vaše delo, trud in požrtvovalnost pri širjenju kulturnega življenja ni tako veliko, kot bi moralo biti. Zakaj ne? Vselej, kadar se kako društvo na novo ustanovi, pa naj bo tako ali tako: podporno, dramsko, pevsko ali kak klub, mora imeti poslovnico (charter) , ako hoče obdržavati svoje seje. V poslovnici tudi stoji, kaj sme društvo delati pod dotično poslovnico, to je, samo to, pod katerim pogojem je poslovnica dvignjena. Ko bi se vsa društva ravnala po svoji poslovnici, bi bilo naše kulturno življe nje bolj zanimivo, bolj živo, nego je sedaj. Danes vidim, da razna druga podporna društva prirejajo igre in druge prire-ditve, katere spadajo samo kulturnim društvom in s tem ubijajo s svojimi prireditvami kulturna društva, katera so ustanovljena za vzgojo kulture po naselbinah. Vsi oni, ki imajo veselje do igranja na odru ali petja, naj bi pristopili h kulturnim društvom. S tem bi se dalo marsikaj napraviti in pokazati, ker naša društva bi postala močnejša in zanimivejša, ker bi se vsi kulturni in napredni elementi združili in širili kulturno življenje.
Dobro bi pa tudi bilo, afeo bi se enkrat ali večkrat, ako bi bila potreba, sestala skupaj vsa kulturna društva potom svojih zastopnikov tukaj v Clevelan-du, ter naj bi se napravilo ne-
Garfield Heights, O.—Zopet Vas moram nadlegovati z malim dopisom za nekoliko prostora v nam tako priljubljenem listu, ki ga vedno s takim veseljem čitamo. Hvala Vam, da nam greste tako na roke in-pri-občujete vsakovrstne dopise, ko se naznanjajo prireditve te ali druge organizacije.
Kakor je bilo že večkrat poročano glede naše slavnosti, pa če je morda kdo cenjenih či-tateljev prezrl dopise od naših članic, katere vam zagotavljajo vse najboljše za 13. septembra, hočem tudi jaz nekoliko omeniti o tem. Ker so slabi časi in je marsikdo brez dela in se dolgočasi doma, imamo pa ob nedeljah mnogo zabav in veselja, da nekoliko pozabimo na slabe čase. Moram reči, da so skoro vse prireditve povoljno obiskane v prosti naravi. Toda bliža se nam hladna Jesen in vse zabave na prostem bodo minile za eno leto. Kam bomo pa zahajali v teh hladnih dneh? Nikamor drugam, kot k slavnostim v slovenske narodne domove.
Kam boste šli, cenjeni rojaki in rojakinje, v nedeljo 13. septembra? Seveda, vsi v New-burg, v Slovenski Narodni Dom na 80. cesto, to je dva bloka južno od Union Ave. Na programu bo mnogo lepega in zanimivega.
Popoldne istega dne se zberemo članice podružnice št. 47 SŽZ in tudi sestre sosednjih po družnic na dvorišču šole sv. Lovrenca. To bo ob 3 :45. Glejte, da boste v$e na mestu. Ob štirih pa odkorakamo v Slovenski Narodni Dom. Tukaj se začne program, katerega otvori naša predsednica, A. Zidanic.
Potem nam izroči naša glavna predsednica, Mrs. Marie Prisland, kot v priznanje našega dela v kampanji, spominsko knjigo, ki ima velik pomen za našo naselbino, da ne bodo mislili drugod, da je v naši okolici vse mrtvo in da tukaj ni nobenih Slovencev. Toda me smo že dobile rekord, da ni bilo še nobeno društvo ustanovljeno s tolikim številom novih članic.
Mladinska godba od fare sv. Lovrenca bo zaigrala par komadov, pod vodstvom Mr. Be-čaja. Igrali bodo slovensko in ameriško himno. Nastopili bodo razni govorniki in govornice in vršila se bo deklamacija. Pevsko društvo "Zvon" bo zapelo nekaj pesmic v počast naši slavnosti.
Posebno pa vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži zvečer banketa. Vstopnice so jako poceni, samo 75c za osebo. To je prav primerno današnjim razmeram. Kar se tiče jestvin, bc preskrbljenega vsega v obilici. Mize se bodo šibile pod težo finih jedil: ajmoht, krompirček, potvice, torte, kava in—piščanci. Kokoške bomo naročili po številu, kolikor bo vstopnic prodanih. Seveda, nekaj pa še na-vrh, če se nas spomni kak prijazen gost. Vstopnice so bile v
predprodaji samo do 9. septembra, da se bo približno vedelo, koliko napraviti.
Možički naj nikar ne mislijo, da je vse to samo za žene in dekleta. O, ne, tudi za vas in fante bomo preskrbele tistega, ki je prav pri zidu. Je prav žlahtna kapljica, ki bo tešila suha grla. Za plesaželjne bo pa igrala izvrstna godba. Lahko boste podplate trgali in napravili čevljarjem delo, ker jih je precej brezposelnih sedaj.
Kot sem čitala v Ameriški Domovini, sta se vrnila iz stare domovine Mr. in Mrs. Anton Grdina. Tudi vaju vabimo, da se udeležita te pomembne slavnosti. Vabljen je tudi ves štab Ameriške Domovine. Jaka, le pridi s svojo boljšo polovico! Saj veš, da kjer so Cerkničani, Meniševci, Grahovci, Ribniča-ni, Dolenjci, Gorenjci, ma tudi veselih Kraševcev ne bo manjkalo. To bo zabave na koše in mernike. Jih boš lahko kar z jerbasom v avto nosil, da boš imel gradiva za kolono. Tudi ti-
sti Tone Baraga, ki je enkrat na sliki stal med srnjaki, ali so srnjaki okrog njega, naj pride z njegovim trukom. Obljubil je, da bo pripeljal ves Collin-wood seboj. Želim, da bi pripeljal tiste, ki jih je vozil 30. avgusta rta Močilnikarjeve farmer ko so imeli slovenski groceristi in mesarji piknik za svoje odjemalce in njih prijatelje. Reči moram, da je bila postrežba izvrstna, sendviči so bili toliki, kot kočevski grehi. Prav po Ja-katovem receptu so jih delali. Človek se je ves izmučen oddahnil, ko ga je spravil pod streho. Vsak, kdor je bil navzoč, se je moral pohvalno izraziti o tem pikniku.
Tako boste šli veseli in zadovoljnih obrazov tudi od našega banketa v nedeljo 13. septembra. Garantirana je dobra, p r i j a z n a postrežba. Kličem vsem skupaj: na veselo svidenje 13. septembra v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti, in pozdrav vsem članicam Slovenske Ženske Zveze.
J. P.
-0-
HVALA ZA LEPE BESEDE
Piše Anton Grdina
Ob mojemu povratku sem čital zanimiv, sicer pa dobesedno resničen dopis izpod peresa vedno humoristične in narodno zavedne ter širom poznane ameriške Slovenke, Mrs. Marie Prisland, ki je v nekaj letih mnogo naredila za slovenski ženski živel j v Ameriki! (Kar sem zapisal zgoraj, še podpišem z obema). Res je, da smo kot izletniki posetili in obiskali dom njene tete v Rečici in našli baš ravno tako, kakor je sporočala Mrs. Marie Prisland v časopisih. Tukaj lahko čitatelji spfrevidijo, da je bilo vse naše potovanje obojestransko užitno, tako nam, ko smo obiskavali druge, kakor za one, katere smo obiskali. Kar se je dogodilo v eni .hiši ko smo vstopili, prav to se je dogajalo v drugi, tretji in povsod. Povsod veselja in ginjenja, potnikom kot domačinom silijo povsod solze veselja v oči. Povsod so obiski prekratki, povsod moramo ljudi samo pozdraviti in pustiti v času, ko z naglico nosijo skupaj vse, kar morejo, da bi goste ali obiskovalce kar mogoče najvljudneje pogostili.
Kar so sorodniki Mrs. Marie Prisland sami sporočali, je vse resnično in tako se je godilo drugod povsod širom domovine, povsod so najvludneje prosili: "še vsaj malo se pomudite in povejte nam o naših, povejte! Srečni smo, da ste nas počastili z vašimi obiski. Toliko smo čitali od vas, tako dolgo in težko smo vas pričakovali!"
Skoro težko nam se je bilo ločiti, samo razdražili smo jih! Moji in žene spremljevalci so bili še sledeči: Gospod profesor Dr. France Trdan, ki je bil vedno najin spremljevalec, potem p. Kazimir Zakrajšek, pri katerem sva s soprogo v župnišču ves čas tudi stanovala in naš voznik, vrli trgovski mož, kateri vodi trgovino za cerkvene in društvene predmete kakor so: zastave, ban-dera, kelhi in svečniki itd, Mr. Joseph Hafner, kateri zasluži da poznamo njegovo ime kajti, dal nam je avto zastonj na razpolago.
Ta naša četvorica je posetila hišo tete Mrs. Marie Prisland potem, ko smo se vrnili iz obiska obeh prevzv. škofov v Gornjem gradu, Dr. Anton Bonaventura Jegliča in Dr. George Rožmana, katera smo našli oba zdrava in čila na oddihu.
Dom imenovane Prislandove sorodnice je skoro tik farne cerkve v trgu Rečica. Krasen je ta kraj. To bo pozneje že opisal naš gospod geograf in profesor, za sedaj naj bo omenjeno le, da smo si hišo znotraj že dobro ogledali in spoznali, da so stanovalci te hiše izobraženi in narodno zavedni pa tudi katoliški ljudje. S tem je povedano dovolj in več se od nobenega dobrega državljana nikjer ne zahteva. To
dopolnjuje vse zakone in zadostuje vsem postavam. Na mizi sem opazil več naših ameriških časopisov in povedali so mi, da jih redno in s zanimanjem čita-jO.
Med drugimi sem videl tudi sliko Mrs. Prisland v slovenski narodni noši iz Amerike, zopet znamenje prave zavednosti.
žal, da "smo morali tako hitro naprej. Toda nesreča za ene, je bila sreča za druge. Tisti piščanci, ki so bili radi mene že pred nekaj tedni na smrt obsojeni, so bili zaradi našega hitrega odho da za nekaj časa pomiloščeni Malo sitno je bilo, a zavest nas je tolažila, da bomo imeli ob povratku v Ljubljano še veliko poslovilno večerjo in to nas je držalo pri sklepu, da smo se kar poslovili in odpeljali po Savinjski dolini, med zelenimi nasadi hmelja, iz katerega se izdeluje pivo, kakoršno tukaj v Ameriki toliko pogrešamo.
Mrs. Prisland, hvala vam za lepe besede ter bodite prepričani, da vas imajo doma v največjem spoštovanju in dragem spominu, kar tudi po vsej pravici zaslužite.
-o-
LJUDJE V TATRAH
Nikoflem Gizinski, star 28 let, poljski inžener iz Varšave je šel na Visoke Tatre. Na eni izmed planin ga je napadel pa stirski pes. Gizinski je ustrelil, da bi psa oplašil. Tedaj je pri-drl nadenj pastirski starešina Jurij Zarodsky in pobil inžener-ja s sekiro. Inžener je v obrambo sprožil revolver in krogla je pastirju prodrla srce Potem so naskočili inženerja ostali pastirji in ga bili, kamor je priletelo. Orožniki so našli Gizinskega strahovito zdelane-ga, vendar še živega.

Če verjamete al' pa ne.
Prijazen nasvet
Kadar vas doleti težka izguba vašega dragega sorodnika in mu nameravate prirediti dostojen pogreb, posvetujte se prej o materij a-lu in drugem, ki spada k pogrebu.
Ferfoliatov pogrebni zavod vam daje potrebne nasvete radevolje in brezplačno vsak čas.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBN1K
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420

Včeraj sem pisal o tistem poljskem pridelku, ki je zrastel na Jennie Novakovi farmi v Gene-vi, in ki je podoben kisli zdivjani kumari, ali pa spetemu para-zolu. V soboto sem poslal izvr-žek dostojnih kumar v Washington, da konštatirajo, kaj za enega vraga so v Genevi pridelali, da mu ne vedo imena in so mi danes pisali, da tisto ni mislila biti kumara, ampak buča, to je taka buča, ki je za prešiče. Vzrok, da je buča rastla podol-gem, mesto počez, je bil najbrže ta, kakor mislijo v Washing-tonu, ker je nekdo hodil zadnja dva meseca na bučo sest. Torej takoj, ko se je buča spočela, si jo je nekdo vzel za stol in jo potem hodil mehčat in svaljkat, da buča ni imela nobenega "čenča," da bi se bila dvignila v zračne višave in zadobila pošteno kristjan-sko podobo buče, kot se buči spodobi, ne pa obliko parazola, ali polovico žemlje v podaljšani obliki.
Torej sedaj vemo da ni Jennio pridelala nič drugega kot navadno bučo. Zdaj ne kaže drugega, kot da se dobi tistega nesrečneža ,ki je hodil na ubogo bučo od-počivat svoje kosti in tako spravil nedolžno stvarco iz forma, da ni sedaj za nikamor in ni stvar podobna pravdanskemu farmer-skemu pridelku. Pa je morala biti tista oseba precej pri moči, da je trdo bučo tako povaljala. Jaz sicer ne rečem nič, ampqk poznam pa ljudi, ki so se vrtili nekaj tednov okrog Geneve in Madisona na počitnicah. Veste, takile mestni ljudje nimajo ma-nire in tudi ne gledajo, kam se vsedejo in tudi ne ločijo čisto navadne "gmej" buče od stola ali tnala. Torej če je farmerici Jennie kaj za poferderbano bučo, naj' poišče krivca in naj mu zabriše ta parazol v "ksiht," da bo vedel (pošast) drugič, sedat na druge stvari, ne pa na nedolžne buče. Drugo leto naj pa dene na vsako bučo listek z napisom: "Jaz sem buča, ne pa zofa!" A
Bere se, da bodo letos v Kanadi praznovali Zahvalni dan šele v oktobru. Veste, naša partija še ni bila tam in čakajo, da pridemo še mi tje in se bodo Kanadčani potem vsem skupaj takrat zahvalili, če čakajo name, Ka-nadci, bodo morali Zahvalni dan najbrže še odložiti za eno leto. A
Bimbežev Nacek je šel v vas k sosedovemu Jakcu, da se skupaj nekoliko poigrata. Jakec je Nac-ku razkazal razne igrače in druge stvari, ki jih je dobil od očeta in mu je pokazal tudi cekin za pet dolarjev, katerega je dobil za rojstni dan. Nacek si ogleduje cekinček, ga dene v usta in nesreča je hotela, da ga ravno takrat Jakec sune in — Nacek požre cekin. Na Jakčevo vpitje prileti .njegov oče in sinček mu potoži, da je sosedov Nacek požrl cekin. Oče prime Nacka za ušesa inp ga pelje njegovim staršem domov, kjer ga izroči s pripombo, da naj Nacka čez noč dobro kurirajo in cekin vrnejo zjutraj pravemu lastniku nazaj.
Drugo jutro potrka Nackov oče pri sosedu, mu da v roko ne^ kaj drobiža in reže:
"Vso noč smo Nacku dajali razna odvajalna sredstva, toda vse, kar smo mogli dobiti od njega, je $2.91, kar vam tukajle pošteno vračam."
1	A
O nekem clevelandskem lovcu
(ime strogo tajno) pripovedujejo, da je nekega zimskega dne prišel domov s polno torbo zajcev in je rekel svoji ženi:
"Poglej, Mary, koliko zajcev sem danes nastrelil!"
"Vidim, vidim, ampak onga-va Mica te je videla dan^s na trgu, kot mi je povedala."
"Da, da, seveda me je videla. Veš, toliko sem jih nastrelil, da se mi je zdelo, da jih nekaj prodam."
Dr. Fr. Trdan:
OB SLOVESU
MR. GRDINI V SLOVO
Ura v zvoniku pri sv. Krištofu se je pomikala proti poldeve-tim. Večerna sapa je dahnila močneje in vrhovi košatih kostanjev po drevoredu so zašu-meli z glasnim šumom. Večer je bil oblačen in brez zlatih zvezd, zdaj pa zdaj je celo začel padati dež. Ljudje, nevolj-ni nad slabim vremenom, so hiteli sem in tja in ulice so se polagoma praznile. Le dolgočasni vozovi ljubljanskega tramvaja so se nemoteno sprehajali in s svojim trdim žvenkljanjem kalili nočni mir.
"Še vedno imamo premalo obojestranskih stikov. Naši ljudje si žele obširnejših poročil posebno narodriogospodar-ga značaja." Tako je modroval gospod urednik uglednega dnevnika, ko je stopalo troje enako čutečih src pod košatimi kostanji proti kolodvoru.
"Da, obširnih obojestranskih Poročil! To je že 44 let moja srčna želja."
In tedaj so zažarele Grdinove oči kakor zažari bohoten kres na vrhu hriba v majskem večeru. V njegovem srcu je vstala domovina, vsa nova in preoblečena, veliko lepša kot jo je gledal v mladih dneh, ko je mati pripovedovala neverjetno lepe pripovedke. Vstale so doline in sredi žitnega polja in ob obronkih gričev naše vasi, kjer se oglaša v poletnih večerih pesem, pesem narodna, otožno-ve-sela. Kaj je vse v tej pesmi? Vsa duša našega naroda, vesela, Polna odmevov, kot zemlja njegova, polna smeha in radosti, in Vsa nesreča vtone vsaj za hip v njej.
Pot je zavila na levo. Po-^®ven dež je ponehal. Obstali s° Pred kolodvorom.
Ob vhodu je stala žena z dve-ma deklicama. Bili so zdelani in utrujeni obrazi, njih pogledi so gledali proseče radovedno Pred se, kot da bi iskali bodočnosti.
"Vi ste gospod Grdina?"
"Da! In vi mati teh deklic?"
"Ne, le teta sem jima. Mater je pobrala žalost, ker vlak očeta povozil. Pa riki imamo strica. Včasih nam je pisal, tudi drugače se nas je spominjal. Če bi ga, ko pride-te . _
In tedaj se je dejanska ljubezen združila z lepo besedo in
vsem je odleglo je zašumelo:
Iz množice pa
"Da, srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s tako srčnimi čutili."
Skozi gnečo so se prerili na peron, kjer se je zbralo veliko znancev za slovo.
Ni lahko takega dne poslavljati se od domačega kraja. Še nekaj prav posebnega pa je, če odhaja z. doma človek, ki je s celim srcem prikovan na zemljo očetov. In to so vedeli vsi, mladi in stari, bogati in revni, ki so prišli po slovo. Tri deklice v narodnih nošah so deklamira-le tako živo, da so celo zakrknjena srca ganile do solz:
"Oj, zbogom, Vi dobrotnik naš, Oj zbogom, kliče domovina vsa. obilni blagoslov na pota Vaša rosi naj vsikdar iz neba!"
Enako so čutili pevci in godbeniki, ki so zopeli pesem o našem polju in našem gorskem velikanu in o našem morju.
Še en vrisk lokomotive, še en pozdrav in brzovlak je odhitel po gorenjski ravnini ob Savi navzgor.
Tedaj pa je sicer tako žilavemu Grdini postalo težko. Takega slovesa ni pričakoval, zaslužil pa ga je v polni meri. Ko se je iznova' dvignil orkan pozdravov, je odstopil od okna in sedel na klop. Pa čim bolj je hitel vlak, tem bolj pogosto so se oglašali spomini, vsi dogodki, ki jih je doživel v domačem kraju, vsi lepi dnevi, vsi krasni večeri, vse lepe noči in vsa božja jutra ... in zdelo se mu je, kličejo: Pozdravljen! Ne zabi nas!
In Grdina se je vzravnal in iznova stopil k oknu. Mimo so bežala drevesa, visoka in košata, in grmovje je begalo pred njegovimi očmi. Tam v daljavi se je izza oblakov pokazal mesec, in njegovi prameni so posrebrili nebesni svod in hiteli na vrhove sinjih gora ter se spuščali nalahno v nižine. Tudi v železniški voz je šinila mesečina in objela Grdinov obraz. Šinila je v njegove sivo rujave jim je'oči in poljubila njegove črne la-v Ame- se in se poigrala z njegovimi vedno zadovoljno se smehljajočimi lici. Vse ga je ob slovesu hotelo razvedriti, tudi nočno nebo.
Z Bogom, nepozabni prijatelj !
zamenjali vse stare Noetove barke za dva fina nova Cadillac avta, ki sta se kar lesketala med drugimi. To je naju pa že naredilo, da sva glave dvignila pokon-cu, kajti v takih se v Jugoslaviji nisva vozila. En čas sva kar z glavami majala in mislila: "To je pa že res samo v Ameriki mogoče!" Prepričana sva bila, da je res bilo doma vse O. K.
Dospevši na dom, sva našla hišo prebarvano, znotraj pa več novih naprav, slučajno pa tudi nepričakovano 4 trupla umrlih, ki so jih pripravljali za pogreb. Sin, ki vodi pogrebe, je sporočil, da je za časa moje odsotnosti oskrbel 32 pogrebov. In ker sem dobil sporočilo tudi od drugega sina, da je tudi trgovsko podjetje med tem časom lepo uspevalo, sem bil v resnici razveseljen. Izprevidel sem, da ste tukaj med tem časom moje priporočilo, ki sem ga izdal ob časa odhoda, da bi ostali naklonjeni tudi v resnici upoštevali, za kar se sedaj ob povratku, kar najlepše zahvaljujem.
Radi tega nama ni žal za čas in za stroške, trud in napor, ki sva ga imela na potovanju sicer največ radi tega, da bi za naše prijatelje in odjemalce tukaj, tam v domovini nekaj naredila.
Vam pa bo to najino potovanje gotovo služilo za marsikatero kratkočasno urico, ko boste gledali slike, ki sva jih prinesla iz domovine vaše, od vaših dragih in nepozabnih krajev, kjer ste preživeli mlada leta, kjer ste orali in sejali na njivah, kjer ste hodili z mamico v cerkev in kot fant in dekle služili pri hišah, kjer vise raz oken lepi rdeči nageljni.
Videli boste na slikah velike slovesne shode, parade, obhode, številne cerkve po gorah, travnike, vinograde, upreženo živino, tako na polju kot v gozdu, žanji-ce na njivi in kosce in grabi j ice na travniku, sploh vse, kar ima
domovina, sva nabrala v najino škatlico, da sva vam prinesla v razvedrilo in zabavo za zimske večere.
Zahvaliva se tudi časopisju, ki je poročalo o potovanju in s tem tako pripomoglo do zadovoljstva naših odjemalcev in prijateljev. Posebno zahvalo onim onstran morja bom napisal potem, ko si zberem skupaj vse dokumente, ki so o najinemu! potovanju poročali in zapisnik o potovanju; sčasoma bo vse obelodanjeno, samo malo potrplenja.
Posebno naznanje! Ker sva imela številno naročil od naših prijateljev in odjemalcev za one v domovini, bodo sedaj isti pričakovali odgovor in obratna poročila. Za mnoge imava nova pisma, za mnoge imava osebne slike, ki sva jih vzela od oseb, vse to je treba sedaj oddati ljudem. Da se pa to ugodi tako, da ne bi kateri zgubljal nepotrebnega časa, naj velja sledeče:
Podnevi bom na razpolago vsak dan popoldne od 2. do 5. ure v trgovini za pohištvo na 6019 St. Clair Ave., vsak večer pa na domu na 20150 Lake Shore Blvd. med 7. in 9. uro. Vsak si lahko privošči čas na izbiro, kadar mu drago. Soproga je pa še drugim ženskam na razpolago v stanovanju kakor zgoraj omenjeno, vsaki dan, celi dan.
Za one, kateri so izven mesta, naj se obrnejo pismeno, lahko pišejo na katerikoli naslov naših podjetij; bom pismo prejel in bom na istega odgovoril. Kdor želi, da pridem v njegovo stanovanje, naj napiše kartico ali sporoči po telefonu. Rad ga bom obiskal.
Za prvi pozdrav naj to zadostuje, druge stvari bodo v poročilu sledile. V imenu svojem in moje soproge najlepše pozdrave vsem brez razlike:
Anton Grdina.
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
-O-
PRIJETNA ZABAVA V GIRARDU, O.
No, kaj pa imajo zopet v Gir-ardu, bo vprašal ta ali oni. Fantje, le počasi, vse boste zvedeli. Ali ste že kdaj pekli koruzo, krompir ,klobase in druge take stvari? Da jih niste? No, potem pa pridite v soboto večer, to je na 12. septembra v "Slovensko Bistrico," Avon park, v Girard, Tam boste dobili vse take stvari in še dosti drugih. Da pa ne boste žejni, vam bo na razpolago letošnji Noetov pridelek v obliki
mošta. Le pridite ga pokusit, videli boste kako fin je. Gotovo si ga boste potem preskrbeli nekoliko za dolge zimske večere.
Vse to pa vam bo preskrbelo društvo Slovenska Bistrica št. 42 SDZ. Torej ne pozabite 12. septembra ob jedrnih zvečer, ali pa še prej. Pridite od bližu in daleč, ne bo vam žal!
Za društvo Slovenska Bistrica št. 42 SDZ: Frank Gantar, tajnik. *
PRISRČNO SLOVO OD GRDINE
ZOPET DOMA
Zopet doma v ljubljenem domu med svojo družino, kjer je končno vsakomur najdražje, najljubše.
Lepo in prijetno je bilo drugod na potovanju, toda ob podatku se zradostita duša in srce veselja v polni meri tako, da Prekaša vse ono, kar se je doži-velo na potovanju.
Pri tem pa morava priznati, ^a sva-uživala na potovanju ves cas od prvega dneva odhoda, do dneva vrnitve, vseskozi najsijaj-nejše dneve radosti, veselja in Sinjenja, kakor ne vem, če ga je kdo mogel uživati bolje in lepše.
Vesela, zdrava in nadvse zadovoljna se vračava med vas. hvaležna sva iz dna srca, prvič ^ogu, za tako srečno potovanje, na katerem se niti enkrat nisva Skesala, da sva ga nastopila, hvaležna pa tudi ljudem onstran °ceana in vam tukaj, ki ste vsi Pomagali to potovanje osrečiti z vaŠo pomočjo. V domovini so naju sprejema-spremljali in blagrovali vse-fkozi na bivanju in potovanju. *nkaj ste nama moralno in &rnotno stali na strani, kakor Sem vas naprosil, ko sva se od-^'avljala na potovanje. S tem ste pripomogli do tako srečne in vesele vrnitve, če bi tudi bilo Vse Potovanje srečno in zadovolj-il°> kakor je bilo, in bi midva 011 Času vrnitve ne dobila doma
li
vse tako v zadovoljstvu, bi najino potovanje ne bilo popolno, bilo bi le srečno napol. Radi tega se zavedava, da ste vi tukaj, kakor oni v domovini, vsi pomagali nama do popolne zadovoljnosti in hvaležnosti do vas in onih preko oceana.
Dasiravno so naju motila mnoga naročila in opravila na potovanju, da nisva imela časa misliti na dom in trgovino, kar je že po tolikih letih prirojeno in zakcvano v človeško srce, so kljub temu nama uhajale misli v dvomu: "Mogoče se je doma kaj dogodilo." Ko sva nekaj dni po prihodu v Zagreb čitala dnevne novice dogodkov, sva opazila, da je Cleveland prizadet po velikem viharnem ciklonu. Težko sva čakala nadaljnih 14 dni, da so dospeli domači časopisi in razložili, kako da se je zgodilo. Prav nič manj so se nama usiljevale skrbi tudi radi družine in radi trgovine in obrti, katero sva pustila sinovom v roke.
Vse zgoraj navedeno sumni-čenje je bilo ob času povratka v Cleveland razpršeno kakor megla, ko posije solnce; sinovi so nama sporočili že na postaji, da je doma vse v redu in v zadovoljstvu.
Pred postajo so imeli za naju dva izvanredna avtomobila, kakršnih, ko sva odhajala,, nismo imeli. Sinovi mi povedo, da so
Jugoslovan poroča z dne 25. avgusta t. 1.:
"Včeraj ob 20:50 je odpotoval v Ameriko clevelandski Slovenec Anton Grdina. Pred odhodom se je vršila v župnišču pri sv. Krištofu intimna poslovilna večerja, ki so se je udeležili poleg Grdine in njegove soproge predsednik Rafaelove družbe p. Zakrajšek, njegova mati, profesor dr. Trdan iz škofijskih zavodov v Št. Vidu, duhovni svetnik Tensundern iz Gladbecka v Nemčiji in uradnik Anton Podbevšek. P. Zakrajšek in profesor dr. Trdan sta se s prisrčnimi besedami poslovila od Grdine, in mu želela srečno pot. Globoko gin j en se jima je zahvalil g. Grdina in zatrdil, da ne bo pozabil stare domovine.
"Na glavnem kolodvoru so priredili Grdinovi prijatelji Grdini in njegovi ženi odhodnico, ko so se je udeležili poleg številnega občinstva tudi zastopniki raznih kulturnih društev. Tamburaški zbor je zas viral par narodnih, med odmori pa je zapel pevski zbor tudi par narodnih: 'Polje, kdo bo tebe ljubil,' 'Oj Triglav moj dom" in 'Buči, buči morje adrijansko.'
"Govora v slovo sta imela p. Zakrajšek in magistratni svetnik Košir. Tri deklice v narodnih nošah: Koširjeva, Kešeto-va in Vaggerjeva so nato dekla-mirale pesem v slovo, ki se je končala z verzi:
'"Oj zbogom, Vi, dobrotnik naš veliki,
oj zbogom, kliče domovina vsa obilni blagoslov na pota Vaša rosi naj vsikdar iz neba.
V znak ljubezni in zahvale pa sprejmite šopke teh cvetlic.'
"Med živio klici je občinstvo obsulo Grdino in njegovo ženo z rdečimi nagelni in ju spremilo do kupeja. S solzami v očeh se je zahvalil Grdina za izraze tolikega prijateljstva in še v teh zadnjih trenotkih sprejemal pošto in pozdrave za ameriške Slovence. . Zadnje njegove besede so bile: 'Mi Amerikanci vas ne bomo nikdar pozabili'!"
--o—:-
Ford je najel ponovno 15,000 delavcev
Detroit, 9. septembra. Med 15,000 in 20,000 delavcev Ford Motor Co. se je danes vrnilo na delo. Nekako v sredi septembra meseca bo 50,000 mož na delu. Nekako v sredi septembra meseca bo 50,000 mož na delu. Delo dobijo le bivši uslužbenci Forda.
Senatorjev sin se je poročil z delavko
Fairmont, West Virginia, 9. septembra. John Neely, 17 let stari sin zveznega senatorja Neely iz West Virginije, je pobegnil z doma v Maryland, kjer se je poročil s 16 letno Mary Faust, hčerko nekega delavca. Oba sta se seznanila v šoli.
"Je li tvoj mož ugrabil Zuka-liču mlin?" vpraša Tahi.
"Da," pokima oskrbnica.
"Se kmet ni upiral?"
"Se je, gospod, toda moj mož ga je lopnil po glavi in sedaj se ne upira več," sei nasmehne žena. "Toda ti, gospodar, daješ samo Loliču, meni pa ničesar. Ali mar nisem nič vredna? Ha, ha! Saj veš, da sem več vredna kakor pa gospa Helena. Daj, daj mi cekinov," pomoli oskrbnica malo roko in priliznjeno pogleda Taha. "Vidiš, jutri pojdem v Zagreb, da si kupim svilenih trakov za veliko noč, pa nimam groša. Lo-lič je skop, ima vse pod ključem, samo zadere se mi včasih: 'Nai ti da stari Tahi'!"
"Dal ti bo Tahi, dušica, dal," reče starec in jej položi na ročico1 pet cekinov; "na vzemi, pa mi bodi hvaležna !"
"Ej," vzklikne žena vsa vesela, "imela bom o veliki noči lep nakit, in vsemu svetu bom povedala, da je od tebe, gospod. A glej! Glej! Kakšno je to strašilo na konju!" se zasmeje Loličev-ka na ves glas in pokaže s prstom skozi odprto okno. "Duhoven jaha konja. Lep konjiček, škoda, da ga ima stari plešeč iz Pušče!"
"Zares škoda," potrdi Tahi, "čakaj! Napravimo mu šalo! Na tega vražjega popa imam že dolgo piko, ker me vedno toži Pojdi z menoj!"
Na lepem konju je jezdil suh starec, črno oblečen. Bil je to župnik Anton Knežič iz Pušče, ki je šel ravno v Zagreb po sveto olje. Starec je gledal brezskrbno v ta lepi svet in njegove dolge noge so mu segale skoro do zemlje, Naenkrat stoji pred njim trebušnik Lolic, a nekoliko dalje proč sta stala gospod Tahi in Loličeva žena.
"Bonum mane, reverende amice," zakašlja Lolič in prime konja za uzdo, "kam ste namenje ni?"
"Hvaljen bodi Jezus Kristus," odvrne duhovnik plaho, "v Zagreb grem po sveto olje. Saj ve* ste, da je jutri veliki četrtek."
"A čemu vam je konj ?" se pošali oskrbnik, "saj vendar veste, da so hodili apostoli peš po svetu in tudi sam božji Sin je jezdil na oslici. Ste-li vi morebiti več?"
"Slab sem in star," odvrne župnik z drhtečim glasom.
"A, kaj! Le potrpite! čemu je duhovnu konj? Dol, reverende amice!"
Duhovnik se ustraši in se prime konju za vrat, a hitro priskoči Lolič in sune starca v rebra, da se zvrne čez glavo na tla.
"Sem, žena! Na konjiča!" se nasmeje oskrbnik, žena priskak-Ija, zajaše konja kakor moški in zdirja z njim po ravnini ob poti. Besno je skakal konjič, ljuto ga. je stiskala žena z nogama in kričala s smehom: "Hop, konjiček, hop, s tebe je padel pop!" Stari župnik se dvigne in stoji s sklenjenimi rokami, gledajoč s solznim očesom ljuto ženo.
"Prosim, dajte mi konja nazaj," prosi župnik, "ne mučita uboge živali."
"Seveda pop!" reče Lolička in se ustavi pred starcem. "Ta konjiček mi dopade, moj bo. Hop, konjiček, hop! S tebe je padel pop! Brusi pete, starec!"
"Kaj nimate duše?" vpraša starček, "ste -li razbojniki, da mi jemljete na cesti to, kar je moje? Se ne bojite Boga?"
"čemu?" se nasmeje žena in pokaže zobe. "Kje stoji v svetem pismu, da moraš imeti konja? Sem prav povedala, milostljivi gospod?" se obrne k Tahu, ki se je bil medtem približal in gleda) porogljivo župnika.
"Prav, prav! Maži si svoje kremplje s svetim oljem, pa ti bodo zrastle peroti!" odvrne Tahi.
"No, veste kaj, župnik?" se pošali Lolička, "konja ne potre-
bujem, ker jih imam dosti na Susjedu. A potrebujem novcev za velikonočni kolač. Koliko mi daste za mojega konja?"
"Jaz naj kupim svojega konja?" se začudi Knežič.
Ej, ni drugače," izpregovori Tahi, "žena ima svojo glavo, se-zi v mošnjo! Vem, da je polna."
S tresočo roko seže starec v nedrije ter izvleče svileno moš-njico s petimi tolarji in jo da besni ženi:
Na, vzemi Belijalova hči! To je vse moje siromašno premoženje, ki sem ga prištedil za veliko noč."
"Suha mošnja je to, kakor ti," se poroga Lolička in skoči raz konja. "Naj te odnese voda. Samo, če ni svinec? So li pravi tolarji? Cin! Cin! Cin! Pač! E, za kolače bo dosti."
žalosten zajaše starček konja in zavije proti Zagrebu, a Tahi, oskrbnik in njegova žena kličejo za njim s krohotom:
"Hop, hop, hop! Prazen je odšel pop!"
V tem hipu je pristopil h gospodarju Peter Bošnjak in naznanil:
"Milostljivi gospodar! Stubi-čani se upirajo, nečejo izročiti ključev od svojih kleti."
"Bomo videli," dvigne Tahi glavo, "ali mi bodo pokorni ti psi ali ne. Peter, veliko noč bomo praznovali na Stubici!" * * #
Napočil je velikonočni dan, veselje nedolžnega Jagnjeta, vstajenje Sina božjega, vstajenje cele prirode. Po hribih se je razlegal jasni glas zvonov Gor-nje-Stubiške cerkve, ki stoji na trgu sredi mesta pod vtrjenim stubiškim gradom. Med mladim zelenjem se sveti bela obleka hrvaškega ljudstva, žare se rdeči robci in rumene koravde. Staro in mlado, moški in ženske, vse hiti v cerkev, iz katere se razlega vesela "Aleluja!" Ali je vesela ? Oh, te glasno bučeče orgije ne poj o danes kakor nebeška glasba, ampak kakor strašna nevihta, in zvonček iz medi ne poje kakor angelski glas, ampak kakor da zvoni k smrti. Ko mine služba božja, tako je zapoveda) gospod Tahi, naj se zbero vsi hišni gospodarji in naj izroče ključe od svojih vinskih kleti. Susjed in Brdovec je oplenjen, sedaj je na vrsti Stubica. Upravitelj Gr-dak veli, naj ne izroče ključev, a Tahi veli: Kdor ne da, izgubi glavo. Stubičan pa je neizprosen; vzdigne glava pokonci in pravi: Ne dam! Tudi Tahi je neizprosen, sedi v svojem gradu, vzdigne glavo in veli: Moraš! Sila ljudstva se zbira, moški gledajo mračno predse, a žene molijo, vzdihujejo in jokajo. V kotu kleči zraven stare matere tudi Matija Gubec. Polagoma se porazgubi zadnja "Aleluja!", duhovnik blagoslovi ljudstvo, orgije utihnejo. Božja služba je končana, a narod ostane klečeč in se ne gane i« cerkve. Pred cerkvijo sedi na konju Tahi in si nestrplji-vo puli brado. Nemirno prestavlja konj noge, nemirno bije Tahu srce. Na trgu se razvrsti četa štajerskih mušketirjev iz Stettenberga.
"No, bo li že enkrat konec teh popcvskih litanij?", se zadere Tahi, a Peter Bošnjak mu reče, da ljudje ne gredo iz cerkve.
"Tudi dobro! Mušketirji naprej ! Izženite pse iz te svete luknje!" Mušketirji se navale proti cerkvenim vratom. Težki koraki orožnikov so odmevali po cerkvi, klicanje in stokanje je odmevalo od visokega oboka.
"Pomagaj Bog! Jezus, reši nas!" so vpile žene in otroci, a moški so škripali z zobmi. Bled je stal pred oltarjem duhovnik in dvigal sklenjene roke proti nebu. Nastane hrup, s kopiti, s pestmi, s psovkami in kletvijo tirajo mušketirji moške — ne-oborožene moške, kakor živino iz božjega hrama vun, za moškimi se stiskajo plakajoč in vpijoč blede, prestrašene žene, a župnik se vrže pred oltar božji, solze mu teko na hladni kamen. Pred cerkvena vrata se vstopi straža, na trgu stoji cela vrsta vojakov, a pred njimi se meša obupano, prestrašeno ljudstvo. Visoko dvig-
ne baron Stettenberški glavo m zakliče:
"Hoj, psi! Veste li za zapoved? Izročite mi ključe! Ti, Lolič, piši imena tistih, ki jih izroče."
Tedaj stopi pred Taha visok, beloglav starček, širokega obraza, živih oči — starejšina Miha iz vasi Golubovca in reče mirno, položivši roko na srce:
"Kralju dajemo, kar je kraljevega, gospodu, kar je gospodovega, ali kar je naše, ne damo!"
(Dalje sledi.) -o-
Kača poslana v časopisih po pošti
Brockville, Ontario, 9. septembra. Neki uslužbenec Fullard kompanije v tem mestu je šel na pošto, da prinese poštno pošilja-tev v urad družbe. Toda na cesti je hitro vse skupaj vrgel iz rok, ko ga je nekaj prijazno pogledala kača klopotača iz zamotanih časopisov. Poštni urad nikakor ne more dati pojasnila, kako je klopotača prišla v poštne vreče.
Ukradena obleka namenjena za brezposelne
Tiffin, Ohio, 9. septembra. Nekako 100 oblek je bilo ukradenih iz skladišča Salvation Army v tem mestu. Obleko so nabrali tekom poletja, da jo razdelijo brezposelnim po zimi.
MALI OGLASI
Naprodaj je
lep parlor set, trije komadi. Proda se zelo poceni radi potrebe denarja. Vprašajte na 21121 Miller Ave.	(213)
Odda
se v najem šest lepih sob, na 1053 E. 71st St., spodaj. Vse moderne naprave. Gorka voda brezplačno. Jako nizek rent. (213)
V najem
se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(x201)
Slovenka
srednje starosti želi dobiti službo. Sposobna za vsa hišna dela. Vprašajte na 1281 E. 55th St.	(214)
V najem
se da stanovanje za malo in mirno družino. Vpraša se na 6410 St. Clair Ave.	(x)
Stanovanje
se da v najem. Štiri sobe. kopališče, zgorej. Vprašajte na 7116 Hecker Ave.	(214)
Hiša naprodaj
Moderna hiša, ima 6 sob, se nahaja med 105. cesto in Park-wood Drive. Je veljala $8,500, in se jo hitremu kupču žrtvuje za $5,500. Vknjižba po 6% na banki. Za nadaljna pojasnila pokličite ENdicott 3488, od 6:30 do 8:30 zvečer. Vprašajte za Mr. Bremson. (215)
' Stanovanje
se da v najem, štiri sobe, zgorej. Vprašajte na 1105 E. 66th St.	(213)
Naznanilo
Lepa prilika se nudi za enega ali dva pametna pečlarja. Proda se tudi par šivalnih strojev, Singer znamke, poceni in na mala odplačila. 1118 E. 63rd St. zadaj.
Dvoje stanovanj
se da v najem, 5 sob vsako. Kopališče, dobi se tudi garaža. Vprašajte na 1097 E. 71st St.
(215)
Stanovanje
obstoječe iz štirih sob, kopališče in furnez, se da v najem. Vprašajte na 1011 E. 76th St. (214)
Najboljše češplje!
še precej mernikov najboljših češpelj je sedaj na razpolago pri nas. Pridite to nedeljo gotovo, kajti češplje so sedaj najboljše. Za hrano, prezerviranje in drugo. Zelo poceni.
John Pečjak takoj zraven Kržiča Geneva, Ohio. (214)
j
Odbor podružnice št. 47 SŽZ,
—O aretaciji Ludovika Tršar-ja, šoferja v Postojni, še dozna-varno, da je bila izvršena na soboto pred Vilharjevo slovesnostjo na Planici. Verjetno je, da si je italijanska policija nalašč izbrala ta dan za aretacijo, da moti razpoloženje v Postojni na dan Vilharjeve proslave. Dejstvo je, da je italijanska straža pod Windischgratzovim gradom na cesti Unec-Planina izzivala naše potnike, ki so hiteli na slovesnost, češ, zakaj nimajo poguma priti v Italijo. Sreča, da naši ljudje niso primerno odgovorili na izzivanja, sicer bi lahko prišlo do hudega incidenta. — Kakor je "Slovenec" že poročal, da je bil Tršar aretiran na ovadbo znanega ovaduha Franca Zaud-nika. Ta ga je obdolžil, da je leta 1924. ustrelil italijansko finančno stražo na meji. Zaudnik si je vse to izmislil. Incident so Italijani takrat sami izzvali. .Italijanski financarji po namreč obstrelili enega izmed naših cari-, nikov. Nato se je izvršil napad na italijansko finančno postajo; med spopadom je bil ubit omenjeni financar. Ta uboj so zdaj naprtili Tršar ju, čeprav ni z njim v nikakšni zvezi.
—V Idriji zidajo frančiškanski samostan. Iz bolnišnice so bile pregnane slovenske redovnice.
— Slaba letina je bila v Brkinih in čičeriji. Suša je pobrala vse. Pšenice je bilo zelo malo, krompirja in fižola nič. Ostalo je le nekaj češpelj.
—Vstop v Italijo prepovedan. V Vipavi so te dni aretirali dr. Mesesela, jugoslovanskega državljana in profesorja v Skop-lju, ki je prišel z rednim potnim listom, potrjenim z italijanskim vizumom, na obisk v svojo rodno vas. Po treh dneh zapora so ga poslali čez mejo. — V Postojni so italijanska oblastva ustavil;* učitelja Pajka, jugoslovanskega državljana, čeprav je imel od italijanskega konzulata vidiran potni list. Učitelj Pajk se je moral vrniti v Jugoslavijo.
LOUIS MAYER
SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH ČEVLJEV
7508 St. Clair Ave.
' •IIIIHIIMMIIUIItlMlllllllltlllHnlnlllllllHMUMIIMIIIMMIUIIIIIIMIMIIIIIUlH
§=j P11VI SLOVENSKI pej	PLUMBER
J. MOflAR
C52I ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni In pošteno, pokličite mene.
jfP RAudoIph 5188 Sril______(Thn. T.)
ILTi:-----------------
A
F
Svetek
Co
podružnice št. 47 Slovenske Ženske Zveze
OB PRILIKI IZROČITVE SPOMINSKE KNJIGE
V NEDELJO 13. SEPTEMBRA
ob 4. uri popoldne
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU na 80. cesti v Newburgu
Vršili se bodo razni govori, deklamacijc in društvo "Zvon" bo zapelo par pesmic. Zvečer ob sedmih bo banket in domača zabava s plesom.
Najprijaznejše vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, posebno pa članice od drugih podružnic Slovenske Ženske Zveze.
POGREBNI ZAVOD
478 East 152d St.
KEnmore 2016
5151
AMBULANCA NA RAZPOLAGO VSAK ČAS
15222 Saranac Rd. GLenvllle
FREDERICK FERDINAND MOORE
Hudičev admiral
PIRATSKA ZGODBA
Seveda, tega ne smemo pričakovati, da bomo imeli na tej vožnji moštvo, ki bi bilo podobno moštvu vojne ladje. Toda v sili si moramo pomagati, kakor si pač moremo. Vzemite notri tovor in pošljite Duč-mana na kopno, da pogleda za moža, ki bi lahko vzel krmilo, v roke.
Mat je odšel, jaz pa sem stopil v salon, da podam kapitanu svoje papirje v pregled. Bil sem presenečen, ko sem videl tako starega moža pred fjeboj, ki je poveljeval parniku, toda skozi svoja očala je pogledal name z dobrodušnimi prijaznimi očmi.
"Me veseli, da sem se spoznal 7. vami, Mr. Trenholm," je dejal. "Zelo sem zaposlen, in možnost je, da odplovemo nocoj, ali pa tudi ne, toda vaša kabina je pripravljena, je na desni strani par-nika, dokaj v ozadju. Dva na daljna potnika imata dospeti, kakor mi je naznanjeno. Nisem vedel, da bomo imeli potnike na tej plovbi, toda storil bom vse, kav je v moji noči, da se boste počutili domače. Kaj imate slugo?" in je pokazal na Petraka, ki je stal za menoj s prtljago na hrbtu.
"O ne,"sem se zasmejal. "Pravi, da je mornar, ki nima dela, toda ima veliko žejo v grlu."
Petrak je odložil prtljago na tla ter se vzravnal pred kapitanom.
"Petrak mi jej ime, gospod," je dejal kapitanu Riggsu. "Sem mornar, gospod, in sem prestal brodolom parnika Leeds. Kitajska džunka nas je pobrala, gospod, kar nas je še ostalo, pri tem pa sem izgubil svoje papirje in ne morem dobiti dela. Toda jaz sem prebrisan, gospod, in mo čan, čeprav izgledam slaboten.'
"Si že kdaj krmaril?"
"O da, gospod."
"Torej govori z matom," je rekel kapitan in Petrak je odšel iz salona, pustivši mojo prtljago tam.
Nato je stopil v salon malajski fant v skarongu, ki je vzel mojo. prtljago ter jo odnesel v kabino, ki je bila meni namenjena. Jaz pa sem šel gori na krov, vzel s slame pleten naslonjač ter sedel, da v miru pokadim svojo smod ko.
Od tu sem imel lepo panoramo na pomol in mesto in videl sem Rev. Luther Meeker j a, ki je ravnokar končal svoje nabožno opravilo! ter se odpravil proti pomolu, dočim sta dva moža nosila njegove male orgle za njim.
Mr. Harris, mat, je pravkar odrejal zadnja opravila, predno je imel parnik odpluti, ko je pri-plul k parniku čoln, naložen z zaboji.
"Kaj pa imate tam?'* je vprašal Harris. "Ta tovor ni za nas: pojdite proč!"
Prav v tistem trenutku pa je stopil iz policijske postaje na pomolu neki belo oblečen mož, dvignil roko in zaklical:
"Počakajte trenutek, samo en trenutek!"
"Hudiča!" je klel Harris. "Kdo pa mislite, da ste, da boste zadržavali ta parnik!"
Mož v belem oblačilu je stekel po mostiču na parnik; v eni roki je držal neko listino, v drugI pa palico in v njem sem takoj spoznal Mr. Trego-a, moža, ki mi je bil predstavljen v banki.
"Pokličite kapitana, gospod mat," je dejal Mr. Trego naglo, in nato z nekoliko nižjim glasom: "Tukaj so moji papirji. Ukažite takoj spraviti zaboje na parnik. Ti zaboji so nadtovor ali super-tovor. Jaz imam čarter tega parnika. Torej naglo na krov z zaboji, v katerih je mašineri-ja."
"Kapitan!" je zaklical Harris, ko je vrgel prej še kratek pogled
na papirje, katere mu je Trego 'molil pod nos, nakar je prišel ka-j pitan iz salona.
"Kaj pa je zdaj?" je vprašal j "Kaj je to?"
Harris je pokazal z roko na listino, in Trego jo je izročil kapitanu.
"Čitajte," je rekel Trego, "tukaj so vaša povelja od kompani je."
S temi besedami se je naslonil na svojo palico ter si pričel vihati' brčice, jločim je kapitan pri-j čel pregledovati papirje.
"Dajte takoj spraviti te zaboje na krov," je rekel kapitan 'Harrisu, nakar je slednji ukazal, naj se spravi tovor na parnik.
"Kam pa naj denemo zaboje?" je vprašal Harris.
Kapitan je vprašujoče pogleda Mr. Trego-a.
"Spodaj v shrambo, prav tu spodaj, kjer jaz stojim," .je re-jkel Trego ter udaril z nogo ob [tla.
"Tovor pa v shrambo?" je re-:kel kapitan Riggs začuden.
"Na vas je, da ubogate!" je rekel Trego nervozno. "Iz mojih papirjev je razvidno, da sem ja" sedaj poveljnik in zapovednik. Prečitajte jih še enkrat, če morda tega ne veste!"
"Ukažite spraviti zaboje na krov in jih potem spravite v spodnjo shrambo, kakor ukazu je ta gospod."
"Moji dragi gospodje, prosim vas oproščenja," se je nenadoma začul nek familijaren glas, nakar §em jaz takoj pristopil k ogra.ji gornjega krova ter pogledal na spodnji krov, kjer sem ugledal misijonarja Meeker ja, stoječega blizu mesta, kjer so stali Harris, kapitan in Trego.
"Spravite se izpod nog!" ga je nahrulil kapitan.
"Brez zamere," je dejal Meeker, "toda prosim, povejte mi, ali je to parnik Kut Sang?"
"Da," je dejal kapitan, nato pa se obrnil k Harrisu in Tregu. ki sta dajala svoje ukaze kitajskim kulijem spodaj v čolnu.
"Nu, potem .je vse prav," je dejal Meeker ter se obrnil proti onima dvema človekoma, ki st« nosila njegove orgle.
"Kar prinesita na krov orgle, moja dobra človeka," jima je dejal. "To je pravi parnik, to .je gotova stvart" In šel je pred njima navzgor.
Kapitan Riggs je dospel bas pravočasno na mesto, da je videl moža z orglami, kajti Meeker je med tem že odšel naprej.
"Hej, kaj pa vidva vlačita sem?" ju je vprašal.
Nosača sta se ustavila in ga pogledala.
"Orgle nekega potnika," je odgovoril končno večji izmeri obeh.
"Kakšnega potnika?"
"Nekega duhovnika," je odgovoril prejšnji nosač.
V tem trenutku je prišel mi mesto sam Meeker.
"Ah, kapitan!" je dejal. "Jaz sem Rev. Luther Meeker," se je predstavil ter pokazal vozni listek. "Sem na potu v Hongkong in če se ne motim, je to naš dobri parnik Kut Sang."
"Ali je to vaša prtljaga? Nu, prav . . . Vidva tam, pridita na krov."
"To so moje orgle," je pojasnjeval Meeker. "In vidva, moja dobra človeka, jih prinesita gor ter jih pustita na krovu. Dober dan, moj dragi Mr. Trenholm! Kapitan, ta dva moža, ki sta mi prinesla orgle, sta mornarja, ki se ogledujeta za delom."
"Sestal se bom z vami spodaj v salonu," je rekel kapitan ter mu izročil nazaj njegov vozni Ustek. "Glejte, da ostanete na krovu, zakaj odpluli bomo vsak hip."
Meeker se mi je spet poklo-
nil, nato pa odšel v ozadje.
"Naj ga vrag vzame!" je rekel kapitan Riggs. "Zdaj vem, da nam bo vso pot do Hong Konga prepeval himne in razbijal po svoji stari škatlji. Da, Mr. Harris, da ne pozabim! Spodaj sta dva moža, ki pravita, da sta mornarja. Recite Dučmanu, naj ju najame, če sta res zmožna svojega posla."
Ob teh besedah je odšel kapitan na prednji konec, jaz pa v svojo kabino, da vidim, če je prtljaga na mestu.
"Izborno delo, moji fantje, iz-borno delo!" sem slišal reči Mee-kerja, "ko sem stopil na hodnik.
Bil je v kabini, ki je bila poleg moje, in vrata kabine so bila odprta.
"Kdo je to?" je vprašal nekdo previdno. Nato pa glasneje: "Mi smo že spravili vaše orgle, gospod."
Jaz sem stopil v svojo sobo, in po minuti tihega šepeta sem videl nekega človeka, ki je stekel naprej po hodniku. Pogledal sem za njim ter spoznal v njem rde-čelasca, ki je prinesel mojo prtljago na parnik.
V	naslednjem trenotku smo odpluli. Parnik je obrnil svoj rilec proti Manila baju od tam pa v Kitajsko morje.
Slišal sem Rev. Luther Meekerja ,kako je polglasno pel neko melodijo, ko je v svoji kabini urejeval svojo prtljago. Obstal sem za hip ter pričel premišljevati o položaju in si mislil, če ne bi bilo koncem konca bolje, da ostanem v Manili, kakor pa da potujem s Kut Sangom. Zgrozil sem se, kajti zaslutil sem nost pred seboj, in sicer nost, ki preži v temi in ne morem videti.
Nato pa sem se sam sebi nasmehnil, odprl svoj kovčeg ter vzel iz njega svoje revolverje.
PETO POGLAVJE Mrtvi mož na hodniku
Kut Sang je počasi plul iz pristanišča, jaz pa sem šel na gornji krov, in sicer deloma zato, da se ozrem še ehki-Ut po Manili, deloma pa zato, da povem kapitanu Riggsu svoje sumnje, da Meeker najbrž ni noben misijonar, za kakršnega se izdaja.
V	zadnjih trenutkih predno jr.-parnik odplul, se mi je nenadoma porodila ideja, da je bil Meeker več kakor špijon, ki je smatral mene sebi enakega.
"Čemu," sem se vpraševal, 'je Meeker deloval z vsemi sredstvi na tem, da bi mi preprečil odhod s parnikom?
Zatem je bil tu Trego in Mee-kerjev pojav v banki, kjer je prosil "milodarov," in končno dejstvo, da se nahaja Trego z nami na Kut Sangu. Zdelo se mi je, da je več kot slučaj, da sta se ta dva kar tako sestala.
Zdelo se mi je celo čudno, da je bil umorjen krmar Kut Sanga v krčmi pri Zastavni ladji. Pričel sem ugibati, če ni imel Petrak svojih prstov pri tem umoru, čeprav mi je tako hitro zatrjeval svojo nedolžnost.
Ko sem stal na gornjem krovu, naslonjen ob ograjo, je prišel Petrak ter se ustavil ob vznožju stopnic, ki so vodile k mostiču, kjer je stal kapitan ter govoril z mornarjem ob krmilu.
Mali rdečelasec je pogledal na^ me, potem pa pričel snažiti kljuko iz medi, in jaz se vse do tega trenutka nisem- spomnil, da j" prišel tudi on z nami na parnik. In obenem sem se spomnil, da sem bil uprav jaz tisti, ki sem ga sem privedel.
"Udinjal sem se, gospod," je dejal "ter pokazal na svojo novo kapo, na kateri je bilo uvezeno parnikovo ime. "Zahvaliti se imam vam, gospod, da sem končno vendar našel delo."
"No, tudi meni je prav," sem dejal ,ne vedoč, ali naj bi bil zadovoljen ali jezen, ker sem pripeljal tega malega malopridneža na krov.
Nato sem se ozrl gor na mos-tič h kapitanu Riggsu in nameraval stopiti k njemu, da mu povem svoje nazore glede Meeker-ja, toda stopati na mostič, ki je nekako svetišče broda na morju, mi ni bilo nič kaj všeč. On je stal
jega jopiča je imel odpeta, oči-vidno zato, da je mogel vsak hip potegniti svoj nož.
(Halie orihudofič.)
-o-
Primorske novice
—Aretacije in konfinacije. V črnem vrhu pri Idriji so zaprli nekega kmeta iz Trdogoja, ker so vojaki med vajami našli zakopano na njegovem zemljišču staro avstrijsko puško. Znano je, da so avstrijski vojaki med umikom pustili mnogo orožja po vsej Primorski. Kmet je torej nedolžen. Kljub temu pride pred sodišče. — Y idrijski okolici so zaprli neko dekle, ker ji je poštar prestrigel pismo, v katerem je omenila, da so fašisti streljali na idrijsko župnišče za časa fašističnega kongresa v marcu. Orožniki so med preiskavo pri dekletu našli staro svetinjico Marijine družbe, ovito z slovensko trobojnico; svetinjica je bila še iz predvojnih časov. Radi tega je bila Idrijčanka obsojena na dve leti konfinacije.
takrat prav ob robu stopnic, tako da sem ga lahko videl.
"Ali mi boste dali tisto peseto gospod?" je vprašal Petrak.
Takrat sem se spomnil, da me je prosil za peseto, če mi prinese prtljago na krov, zato sem segel v žep ter mu dal peso, to je petkrat toliko, kolikor je zahte val.
"Tukaj imaš," sem dejal, "in izgini mi izpred oči, kajti v zadnjem času sem te že vse preveč videl."
"Prosim, nikar ne dajajte napitnine moji posadki," je zaklical kapitan Riggs dol s poveljniškega mostiča. "Stevardov department mora gledati za potrebe potnikov, kajti jaz imam premalo mož na krovu, da bi mogli delati usluge potnikom."
"To, kar sem dal, je za uslugo, ki je že storjena," sem rekel Riggsu, ki je samo pokimal z glavo in se obrnil spet k svojemu krmarju.
Parnik je bil medtem že daleč v zalivu in na svojem potu na odprto morje. Videl sem, da je imel kapitan prav, ko je dejal, da nima dovolj mornarjev, kajti n? krovu sem opazil kakega pol ducata kitajskih pomorščakov. Petrak je še vedno snažil medeno kljuko na nekih vratih in bilo jf očividno, da pohajkuje.
Sumil sem, da se boji iti proč od stopnic, da bi jaz ne mogel iti h kapitanu ter mu povedati, kar sumim. Eden izmed onih dveh mož, ki sta prinesla na krov Meekerjeve orgle, je stal zdaj pri krmilu; bil je dolg človek, kolikor sem mogel videti skozi okne pilotove hiše.
šest, je prišel pc je zagodrnjal nekaj nad Petrakom, kateri je
takoj odšel na prvi del parnika.
V tem je prišel z mostiča na krov Riggs in dejal:
"Zdaj bo čas, da nam Rajah s svojim gongom naznani, da je večerja pripravljena. Torej pojdimo v salon, da vidimo, kaj jo dobrega na mizi."
Ko sva se s kapitanom obrnila, je prišel iz ozadja Meeker, opazujoč naju izpod obrvi, in mel si je roke na način, ki je še povečal mojo antipatijo do njega.
Pri mizi smo že našli Mr. Trega. Ta je pogledal, ko smo vstopili in ni mogel skriti svojega začudenja, videč Meekerja.
"Ah, Mr. Trenholm," me je pozdravil in mi prožil roko, nakar mi je malajski fanfodkazal sedež njemu nasproti.
"Mr. Trego — dovolite mi — Rev. Meeker," je dejal kapitan Riggs.
"Tako, torej vi in Mr. Trenholm sta že od prej znana?" je dejal Meeker, očividno začuden, ko je videl, da me je Trego nagovoril brez predstavljanja.
"Stara prjatelja," sem dejal ter pomežiknil Tregu, kar je Meekerja še bolj zmedlo, ter sedel poleg misijonarja. Kapitan Riggs je sel koncem mize, tako da je sedel med Tregom in menoj.
"In to je Rajah, naš strežnik," je dejal Riggs, ter namignil proti malajskemu fantu, ki je stal za njim, oblečen v bel suknjič z zlatimi gumbi, mesto hlač pa je imel na sebi sarong, nekako krilo, ki mu je segalo do njegovih bosih nog, in očividno prikrojeno iz starega namiznega prta. Izza pasu njegovega saronga je j gledal ročaj krisa ali malajskega I noža, in spodnja dva gumba svo-
Mary Reissmer, ki je spremljala na ladji bogatega japonskega trgovca, Hisashi Fujimura, ki je z ladje skrivnostni izginil na morju in nihče ne ve, kaj se je žnjim zgodilo. Nekateri sumijo, da je bil vržen v morje v'prepiru radi te lepe blondinke.
Jesse Lucas iz Mt. Car-mel, lil., bo po 22 letih ječe oproščen. Bil fe obsojen na dosmrtno ječo, obdolžen, da je umoril nekega prekupčevalca živine. Na smrtni postelji pa je neki George Pond pripoznal, da je on izvršil ta umor in da je obsojeni nedolžen. Slika ga kaže zgorej, ko je šel v ječo pred 22 leti, in spodaj pa, kako izgleda sedaj.
. V Evropi se širijo govorice, da se bo romunski .kralj Karol, ki se je ločil od svoje žene, poročil z italijansko prin-cezinjo Marijo. 17-letna princezinja bi imela postati žena Otona Habsburškega, toda ker ta nima upanja, da bi kdaj zasedel ogrski prestol, se je zaroka- razdrla.
(g)	Točna postrežba!
§ The 11 ill Coal Co.
1261 MARQUETTE KI). Stari Ciinpernianovl prostori
IIEmlerson 5798
FRANK ARKO, zastopnik Jg[