Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 80824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 919 TRST, ČETRTEK 14. DECEMBRA 1972, GORICA LET. XXI. NEKAJ O PROGRAMU Občinske volitve 26. novembra so pokazale ne le zastoj, ampak celo nazadovanje Slovenske skupnosti, kar zadeva število prejetih glasov, o čemer smo že pisali, ker menimo, da je to resen znak in da je treba napraviti čimprej analizo vzrokov ter poiskati zdravilo. Nikakega pomena nima, če bi se delali, kot da se ni zgodilo nič hudega. Za zdaj se še ni, kajti izguba nekaj sto glasov še ni katastrofa — toda ne smeli bi se vdajati tipanju, da se bo pri naslednjih volitvah vse nekako avtomatično, samo od sebe, popravilo. Potrebna bo premišljena akcija, da se stanje popravi in si Slovenska skupnost utrdi zaupanje pri volivcih in začne prodirati v vedno širše plasti med našo manjšino. Menimo, da je za to najbolj potrebno in najnujnejše izdelati tak političen program Slovenske skupnosti, ki bo najbolj odgovarjal potrebam naše manjšine, njenim političnim zahtevam in njeni socialni strukturi. Izkazalo se je, da program, ki temelji predvsem na »etnični« pripadnosti, ni dovolj privlačen. V želji, da ne bi še bolj razvnemala politične razdeljenosti in razdrobljenosti naše manjšine, se je Slovenska skupnost vedno bolj odpovedovala idejnosti in gradila svoj politični program na pripadnosti slovenski narodnosti, a to je pojmovala vedno bolj nepolitično, zgolj etnično in ni slučaj, da je prihajala zadnji čas ta beseda vedno bolj v rabo. Beseda etnija pa pomeni neko pleme ali človeško skupino na določeni razvojni stopnji, namreč PREDEN dozori v njej politična zavest in PREDEN se zave, kaj POLITIČNO hoče. O etnijah lahko govorimo pri indijanskih in drugih plemenih v Južni Ameriki, v Afriki ali na kakšnih tihomorskih oto kih (ne vseh). Bogve odkod se je vtihotapila ta nesrečna beseda v naše politično izrazoslovje in nam zmedla pojme. In dejansko so mnogi v Slovenski skupnosti, tudi med vodilnimi, začeli pojmovati slovenstvo zgolj jezikovno, torej »etnično« v italijanskem smislu, kar pomeni zgolj jezikovno pripadnost. To pa tudi pomeni še večjo zožitev pomena besede etnija od njenega prvotnega pomena, ki zajema tudi rasne znake in ljudsko kulturo. Danes program politične organizacije, kot hoče biti Slovenska skupnost, ne more temeljiti zgolj na etnični in jezikovni pripadnosti. Ne zadostuje pozivati slovenskih volivcev, naj dajo svoj glas Slovenski skupnosti samo za to, ker je to organizacija slovenske etnije in ker so oni pripadniki te etnije. Slovenci na Tržaškem in Goriškem nismo južnoameriško pleme, ampak civilizirano ljudstvo Z dolgo zgodovino in dolgo kulturno tradicijo ter s čisto določenimi političnim potrebami. Treba se bo ozirati na to in določiti politične cilje, ki bodo odgovarjali tem potrebam. Pri tem se bo seveda treba odpove- Pogajali bi se radi le e »emocijah« Dunajski list »Kurier« je v sredo 29. novembra prinesel vsebino pogovora z zunanjim ministrom Avstrije Kirchschlagerjem v zvezi z dvostranskimi odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo, ki so se zaradi togega stališča dunajske vlade v izpolnjevanju z državno pogodbo zajamčenih pravic koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom močno ohladili. Netaktno pri tem je že to, da se obveznosti, ki izvirajo iz same državne pogodbe dajejo ob udeležbi samega ministra v premlevanje bulvarskim listom. Še bolj bijejo v oči ministrove izjave do note, ki jo je jugoslovanska Vlada izročila avstrijski v zvezd s pogromom nad koroškimi Slovenci. Kot se že na prvi pogled iz pisanja »Kurierja« lahko povzame, maj bi Jugoslavija naredila potrebne korake na državni ravni na podlagi »emocij«, ki baje prihajajo z Obeh strani meje (?). »Posledice koroškega konflikta zaradi krajevnih tabel za avstrijsko zunanjo politiko, samo nakopičena čustva! Osebno srečanje odgovornih politikov naj bi odpravilo razlike v mnenjih«, bobneče naznanja naslov članka v »Kurierju«. Minister pa se samih prizadetih v svojih izvajanjih, koroških Slovencev, Slovenije in Ljubljane, niti ne dotakne. Največ, do česar se povzpne, je omemba manjšine, ki da v svojem obstoju sploh ni prizadeta; da ima vedno možnosti »izrabiti na prav velikodušen način šolski sistem do same gimnazije«; da ima svoj »uradni jezik pred sodišči im upravnimi organi«; da »more preko raznih organizacijskih Oblik in z njihovo podporo svoj kulturni razvoj daljnosežno zagotoviti.« Da pa lahko kdo v tem primeru govori o boju proti manjšimi ali kakrš- dati lagodnemu konformizmu, komodni brez-idejnosti, sodelovanju z vsakomur in za vsako ceno, izogibanju vsaki politični diskusiji v Slovenski skupnosti in zunaj nje, ter mišljenju, da je vse opravljeno zgolj z gostobesednimi resolucijami. Treba bo določiti stališča do vladajoče koalicije v Italiji, do drugih političnih skupin, do matičnega naroda, do političnih nalog tistih, ki so izvoljeni na listah Slovenske skupnosti, do občinskih u-prav, kjer ima ta večino, in do njihovih nalog, kar zadeva npr. politiko razprodaje slovenske zemlje za gradnje priseljencev, s čimer se spreminja narodnostna sestava prebi-vavcev (zadnji čas se naglo spreminja narodnostno stanje npr. tudi v repentabor-ski občini) itd. In predvsem je nujno, da si izdela Slovenska skupnost omrežje pomožnih socialnih in drugih organizacij, s katerimi bo proniknila v širino, in da si izdela program za načrtno, dolgoročno narodno-po-litično vzgojo naše manjšine. Dobro bi bilo, če bi se razvilo o tem nekoliko javne diskusije. nikoli nevarnosti za njeno izginotje, se ministru zdi, da gre preko stvarnosti. Slovenski javnosti je seveda jasno, kakšen je ta šolski sistem, ki koroškim Slovencem na velikodušen način omogoča, da se ga poslužijo. Minister v svojih izjavah brez najmanjšega takta avstrijski javnosti oz. bralcem lista zamOlči, kakšen pritisk se izvaja na slovenske starše, ki prijavijo svoje otrOke k slovenskemu pouku. Zamolči dalje, da je slovenščina kot uradni jezik dovoljena samo v dveh občinah dvojezičnega ozemlja. In seveda ne spregovori o tem, kaj se je do sedaj storilo, da bi bilo slovenskemu človeku na Koroškem v sovražnem protislovenskem vzdušju omogočeno to možnost izrabiti. Prav tako se ne spušča v podrobnosti, kakšne diskriminacije ma deželni, državni in Občinski ravni so deležne »organizacijske oblike«, ki naj bi podpirale koroškoslovensko kulturo. Znano je, da o dovoljenju za kulturni dom koroškim Slovencem moče me dežela ne dunajska vlada prav rniič slišati. še bolj pa človeka zadene, ko minister omeni, da je določena nevarnost asimilacije neizogibna. Toda potem kategorično ugotovi: »Toda gotovo se na manjšino v Avstriji ne izvaja mikak pritisk v smislu brutalne asimilacije.« Ta trditev st avl j a verodostojnost ministrovih izjav pod kričeč vprašaj. Ni si mogoče misliti, da minister ne bi vedel, kakšen pritisk se izvaja na koroške Slovence Ob popisih, ko Slovencem grozijo, ali celo samovoljno vpišejo kot pogovorni jezik nemški, v najboljšem primeru »vindišarski«, ker govoriti slovensko je po neonacistični propagandi sovražno domovini. Še bdlj kričijo oskrunjeni spomeniki, razdejani grobovi koroških partizanov, ter pomazan nagrobnik stare mame Marjana Boruta Šturma, proti kateremu so dvakrat imsceniruli sodni proces zaradi pripisa slovenskega naziva Šmohor nemškemu Hermagor. Treba je vedeti, da tudi naj-pokojnih. In če celo pokojni nimajo miru, bolj barbarski narodi niso skrunili grobov kaj pa potem živi! Da sploh ne omenjamo podivjanega napada na slovenskega občinskega odbornika Dumpelnika, ki leži težko ranjen v 'celovški bolnišnici, pa pretepenega dijaka Slovenske gimnazije, ki so ga napadli na cesti v Celovcu, ker je govoril slovensko. Pa hujskanja na boj proti koroškim Slovencem v glasilih reakcionarnega Heimatdiensta in 'še Vsa druga početja rasnega sovraštva. Le-to bujno klije na koroških tleh ob podpori starih nacistov, ki so nemoteno v svojo propagando vzgojili dovolj podmladka. Ali pa če se prisotni policijski nameščenec smeje Ob protislovenskemu divjanju skrajnežev. Koliko so torej ministrove besede o tem, da (Nadaljevanje na S. tirani) TITO NA OBISKU V SLOVENIJI RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 17. decembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Božič na Divjem Zapadu«. Po povesti Karla Maya napisal Dušan Pertot. Drugi del. Režija,- Lojžka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Popoldanski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »Marije Octobre«. Dramo napisali Jacques Robert, Juiien Duviver in Henri Jeansan, prevedel Bruno Hartman. 19 00 Glasbeni codktail. 19.30 Kratka zgodovina italijanske popevke. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22 00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 18. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole tza srednje šole) »Naši pesniki in pisatelji: 'Primož Trubar, oče slovenške književnosti’-. 12 00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiška v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. Umetnost, književnost in pri reditve. 18 30 Radio za šole (za srednje šole —- ponovitev). 18.50 Klavirški koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Hornist Niko Pertot, pianistka Silvana Protner. Dokumenti O raziskovanju slovenskih narečij na Goriškem - Slovenska ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 19. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, Slovenske viže in popevke. 12.50 Walter Carlos in Franco Cassano. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mllade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Komorni koncert, 19.15 Slovenski epi. Joža Lavrenčič: »Sholar iz Trente«. 19.30 Za naljmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.35 Offenbach: Hoffman-nove pripovedke, opera. V odmoru (21.05) »Pogled za kulise«, (Dušan Pertot). 22.15 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 20. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) »Moja volnena jopica pripoveduje«. 12 00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol — ponovitev). 18.50 Komorna vokalna skupina iz Bremena: Ad-ventnepesmi. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Oskar Kjuder. Sodeluje trobentač Tone Grčar. Georg Friedrich Haendel: Concerto grosso op 3, št. 4a, v f duru; Giuseppe Torelii: Koncert v d duru za trdbento in godala; Slavko Osterc: Religioso iz Suite za orkester; Johan Nepomuk Hummel: Koncert v e duru za trobento in orkester. Orkester Glas bene Matice v Trstu. V odmoru (20.55) Za vaše knjižno polico. 21.40 Romantične melodije. 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 21. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Hornist Niko Pertot, pianistka Silvana Pretner. Dokumenti o raziskovanju slovenskih narečij na Goriškem — SlovemSki ansambli in zbori. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18 15 Umetnost. 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 Furlanija in Julijska krajina: Dve stoletji pozabljenih odnosov (Elio Apih). 19.25 Pisani balončki. 20.00 20.00 Šport. 20.35 »Dirka po Italiji«. Igra. RO. Režija: Jože Peterlin. 22.20 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 22. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šale (za II. stopnjo osnovnih šol) »Božič v legendi«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za II stopnljo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Darijan Božič: Koncert za trobento in orkester. 19 10 Liki iz naše preteklosti: »Msgr. Jakob Ukmar« (Dušan Jakomin). 19.20 Zbo ri in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.40 V plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba ♦ SOBOTA, 23. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Trio di Trieste. 18.45 Orkester proti orkestru. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Topolčvem. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Upor v Podragi«. Drama, Napisal Jože Seražin. R.O. Režija Jože Peterlin. 21.30 Vaše popevke.' 22.30 Zabavna glasba. V začetku tega tedna se je jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito mudil na obisku v Sloveniji in med drugim posegel v razpravo na zborovanju ljubljanskih komunistov v Unionski dvorani, 'kjer so bili prisotni ugledni politični delavci tudi iz ostalih krajev Slovenije. Večji del svojega govora je posvetil notranjepolitičnim vprašanjem, zlasti v luči nedavnih premikov na tem področju, dotaknil pa se je še mesta in vloge Jugoslavije navzven ter odločno zavrnil tezo, da se Jugoslavija vrača pod okrilje sovjetskega bloka. Za slovensko manjšino v Italiji in Avstriji je pomemben tisti del govora, v katerem je obravnaval razvoj odnosov s tema sosednjima državama in je s tem v zvezi pribil, da si Jugoslavija želi nadaljnje krepitve sodelovanja z njima, vendar pa ji na drugi strani ni vseeno, kaj se tam dogaja s slovensko manjšino. Ko je govorili o slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem, je neposredno polemiziral tudi z nekaterimi stališči avstrijskega kanclerja Kreiskega. Po mnenju jugoslovanskega predsednika — Se spouneš, Jakec, kaku je blo, kadar so oštirji stavli uado u vino? — E, zlati cajti! Jn kaku smo se jezili zastran tega! Kaku smo jeh zmerjali zastran tega; kolko vicov tsmo si prauli od tega, kaku točejo oštirji uado u sod! Magari, de be danes stauli u vino samo uado! — Ne Jakec, danes pej ne več, zatu ke danes uada ni več taku čista ku tabat. Jn ne moreš znat, ali škode bol uada al tiste kemikalije, ke jeh stavejo nutre. Ke danes je vre vse zastrupleno jn be blo narbulše, de neč ne dihaš, neč ne piješ jn neč ne ješ. — Jemaš prou. Danes je dihanje strašno nevarno jn hmali bomo hodili okuli sez maskami. — Sej marsikje že hodejo. Al pej si denejo fečou na usta. Tu funkcionira ku an filter jn se ta hujši strup ustave na fečulli. Znaš, u zraki je strašno dosti svinca, ke pride od avtomobilov jn vseh sort fabrik. Ma je tisti svinc tudi v sadji, u zelenjavi, u mesi jn povsod. Jn pole se svinc nabira tudi u glavi jn ga je zmiram več jn pole se tu pozna tudi pr pameti jn ledje zmiram bol težko pametno mislejo, zatu ke jemajo težko glavo. — Se zna, de jemajo težko glavo, ke je nutre svinc. Videš, kaku so jemeli ledje lahko glavo, kadar je bla nutre samo slama! Eh, zlati cajti! — Ma učenjaki so se zmisleli še druge strupe, ke nas počasi uničavajo. Demmo reč kadmij, pole berilij, pole radioaktivni odpadki jn kripton jn tritij jn diditi jn še tol-ko druzga. Jn vse tu je vre u lufti al u zemld al u murji jn kamer češ. Vsi resni učenjaki pravejo, de nas bo hudič uzeu, če bo šlo taku naprej jn de be mogle vlade jn združeni narodi kej naredet, de be tu zastrupljevanje ustauli. Ma vlade jn diplomati jn 'ministri ne sta tako Slovenska manjšina v Italiji kot italijanska v Jugoslaviji mnogo pripomogli pri vzpostavljanju »mosta« in boljših odnosov med obema državama, vendar je kritično pripomnil, da ta prizadevanja zelo otežujejo tiste fašistične sile v Italiji, ki pri 'svoji propagandi stalno špekulirajo z namišljenimi o-zemeljskimi vprašanji v Slovenskem Primorju in Istri. »Želimo — je rekel Tito — da Italija prizna naši manjšini iste pravice, kot jih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji. Brez te enakosti ne moremo govoriti o dobrih sosedskih odnosih,« je poudaril jugoslovanski predsednik. —o— OBČNI ZBOR SKGZ V nedeljo 17. decembra 1972 ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, ul. Petronio 4, IX. občni zbor Slovenslke kul turno-gospodarske zveze. Predlog dnevnega reda je naslednji: 1. odprtje in pozdravi; 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije; 3. poročilo predsednika in tajnika; 4. razprava, sklepi in poročilo nadzornega odbora; 5. volitve; 6. razno. nardijo neč, zatu ke uani jemajo drugo po glavi. — Ma kej češ de nardijo, če jemajo u gla- vi svinc? Je težko kej pametnega naredet. Ma so še druge reči, ke škodejo našemi zdra-vji. Denmo reč vse sort ropotanje jn tuljenje. Marsikje se ledje prtožavajo zastran a-roplanov. Posebno tisti reakcijski delajo okuli letališč tašen trušč, de ni za prenašat. Pole strašansko roštajo tudi tisti avtomatični svedri ke delavci vrtajo lukne u skale al cement. Jn tisti delavec ke drži tisti sveder mora ceu dan poslušat tistga hudiča jn, se zna, tudi drugi ledje. Jn pole je zmiri več bolanih na živceh jn zmiri več jeh je po špetalah, ke se zdravejo živce. — Pej muzika? Kej misleš, de tiste električne kitare ke jeh nastavejo sez zvočniki na vso muč, de tisto neč ne škode? Sej so vre zračunali, de človek več ku tolko trušča ne more prenest. — Oh Mihec, od muzike ne stoj mi nanka govort. Meni se zdi, de tisti ke godejo jn tisti ke poslušajo, de morejo bet še preči gluhi. Zatu ke če nastavejo tisto muziko na vso muč, pomeni de če be blo bol potiho, de ne be neč slišali. Pomeni, de so gluhi. — Znam, znam; sm vre provirou. Vidi, umi bot sm biu v Kulturnem dami jn sm gle-dau tisto jegro »Pravila igre«. Sej neč ne rečem, jegra je bla še kar. Ma kej pomaga ke je vsako tolko cksplodirau an šunder, ko-ker de be se podirau svet. Vsaki bot sm se ustrašu jn srce mi je začelo strašno touč. Jn 'giih kadar sm pršu namalo h sebi je pej spet strašansko zatulilo. Ti rečem, de sm strašno trpu. Jn še jest, 'ke sm takujmtaku namalo gluh! Kej pej je moglo bet za tiste, ke dobro slišejo? Jest ti rečem, de če be se mi kej zgodilo, de be dobu božjast al kej podobnega, jest be tožu. — Prou be jemu. Izdajatelj; Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 Mihec in Jakec se menita o današnjih nadlogah Duh roparstva tudi med nami Ves kulturni svet je v začetku tega tedna izne-nadila neprijetna novica, da so doslej neznani tatovi ukradli veliko sliko Marije na prestolu iz župne cerkive v Castelfrainco Veneto, (ki ijo 'je lota 1504 naslikali beneški slikar Giorgione, imenovan tudi Giorgio da Castelfranco, rojen v .tem kraju, umri pa je v Benetkah leta 1510. Gre za eno izmed redkih, a zato tembolj dragocenih del tega velikega mojstra, (ki je v dobi visoke renesanse uvedel nov tip slikanja Marije s svetniki na prestolu. Popolnoma upravičeno so nekateri zapisali, da je izguba taka, kot da bi ukradli na primer Leonardovo sliko »Mana Lisa«. POGAJALI BI SE RADI LE O »EMOCIJAH« (Nadaljevanje s 1. strani) v Avstriji ni nobenega pritiska na manjšino, resnične? Minister nadalje pojasnjuje, da se še ne ve, kdaj da bo Avstrija na jugoslovansko noto odgovorila. (Na jbrž ji ne uspe talko kmalu sestaviti stvarnega protiodgovora!) Pravi colo, da je Jugoslavija nekorektno delala, ker je bistveni del note dala takoj Objaviti. Še bolj pa začudi njegova izjava, da na avstrijskih tleh ni nobenega šovinizma ne nacizma in da tudi v primeru dogodkov v zvezii z manjšinami nedvoumno ne gre za nikake nacistične alli manjšini sovražne spletke odnosno 'rovarjenje. In spet: »Bile so emooije, ki so vodile do nespoštovanja zakona (o dvojezičnih napisih). Take stvari pa se pojavijo tudi v drugih državah«. (Katerih?). Potem pa se minister posveti obravnavanju odnosov med ofooma državama — Avstrijo in Jugoslavijo. Zavzema se za mirne mejne odnose, ki da so že obstajali. Manjšini se sicer že dve desetletji ni izpolnilo njenih želja, toda nekatere želje so ji bile pa le izpolnjene. In trudilo se je, da bi se ustvarilo obojestransko razumevanje, da bi se tako omogočilo, da bi bila deležna gospodarskega, kulturnega in družbenega vzpona njenega matičnega in večinskega naroda. Sedaj da je tako stanje (truda za razvoj manjšine...?), prekinjeno, toda priti da bomo morali preko tega — seveda morata biti zato zainteresirani obe državi — do harmoničnega in zaupnega odnosa, potem je on že prepričan, da so za tako rešitev poti. Za nie-ga je paradoksno, da se odgovorne politične osebnosti srečavajo samo v času in 'tam, kjer vladajo in se hočejo demonstrirati posebno dobri odnosi med dvema državama. Po njegovem pa naj bi 'se to dogajalo še posebno potem, ko nastane/jo 'kritični odnošaji, ne da bi se poizkušalo preigrati formalni u-gled ene ali druge strani. To popolno posplošeno izvajanje ima seveda svoj namen. Avstrijskemu človeku razkriva le polovično sliko dejanskega stanja, ali pa ‘še tega ne. Z očitnim neupoštevanjem koroških Slovencev in zavzetosti matičnih slovenskih oblasti v Ljubljani naj bi se avstrijska stran za zeleno mizo dogovarjala z jugoslovanskimi zveznimi oblastmi, dasi je bilo nemalokrat rečeno, da med Ljubljano in Beogradom v mnenjih o zahtevah narodnih manjšin ni nobene razlike. Ob ministrovem ignoriranju napadov na koroške Slovence naj bi torej Slovenci sami z obeh strani meje izpadli kot »emooionisti«, ki povzročajo »emodije« še pri koroških »domoljubnih« silah. Ob vsakem talkem dogodku se nas polasti občutek nemočne jeze in žalosti, hkrati pa se vpra-šuljemio, kaj nekatere ljudi žene v ta deijanja. Na proda))o slike na javni dražbi sploh nli mogoče misliti ker ije preveč znana in bi se novi »lastniki« talko izdali. Ostalja torej samo še domneva, da gre pri tem in vseh podobnih ropih za zelo skrite navdihoval ce, verjetno strastne zbiralce umetnin, 'ki razpolagajo z ogromnimi denarnimi sredstvi, kajti brez njih si je težko zamisliti uspešno izvedbo taitviine. Te ljudi bi mogli imenovati »kulturne zločince«, salj vedno znova dokazujejo, predvsem s skrbnim izborom ukradenih umetnin, da še kako dobro poznaljo njihovo umetniško vrednost, na drugi strani pa so brez čuta za tisto, kar je skupna lastnina vsega kulturnega človeštva, torej tudi celotna nepregledna množica del upodabljajočih u-metniikov, ki je nastajala skozi stoletja in nastaja še danes. Zatorej ti predmeti spadajo tja, kjer so nastali, v javne zgradbe, ki jih še uporabljamo, na primer v cerkve, zlasti pa v muzeje, kjer Sta zagotovljena primerno varstvo in strokovna predstavitev. Na žalost pa je tako, da pri teh tatvinah v mnogih primerih popolnoma izgine sled za ukradenimi umetninami, kot na primer pred zadnjo vojno na Nizozemskem, kjer so ukradli več lesenih poslikanih tabel znamenitega Gentskega oltarja — nastal je v 15. stoletju — in jih odnesli neznano kam v Ameriko. Podobno se je zgodilo pred nekaj leti pri Sv. Treh kraljih v Slovenskih goricah: neznanci so s poznogotskega krilnega oltarja sneli obe stranki krili z dragocenimi reliefi vred in jih odpeljali proč, menda v Avstrijo. Vprašanje pa bi lahko zastavili tudi nekoliko drugače: ali ni navsezadnje nekaj podobnega ro- Poznal je osamele ženske, ki so Skoro vse življenje, odkar jim je minila mladost, vedno živele z mislijo na smrt in se pripravljale nanjo kakor na najbolj važen in vesel dogodek svojega življenja. 'Dolga leta so devale na stran svoje prihranke za -pogreb in si pripravljale balo zanj — obleko, perilo, obuterv, vzglavnik — 'kakor druge za poroko, in v tam ni bilo zanje dozdevno nič žalostnega in grozljivega. Morda je spadala tudi gospodinja med take ženske. Zasmilila se mu je, toda ni vedel, 'kaj naj ji reče. »Upam, da ne bo nič hudega in 'da boste kmalu spet doma.« »Bomo videli.« »Ali se potem lahko vrnem 'k vam?« »Lahko, seveda. Rada vas bom vzela nazaj, saj ste bili miren, dostojen fant,« Vprašal jo je še, če ve morda za kakšno drugo gospodinjo, kjer bi lahko dobil sobo, vsaj začasno, a ni vedela. Voščil ji je Skorajšnje ozdravljenje in potrt odšel. Po poti je vzel iz žepa pismo, 'ki mu ga je bila porinila pod vrati. Končno se je odločil in ga odprl. Bili sta dve, očitno v naglici napisani strani s čedno dekliško pisavo. Pogledal je na podpis: Majda. Srce mu je začelo močno utripati. Bral je: Dragi Tine, čutim, da Ti moram napisati po nocojšnjem srečanju nekaj besed; moram. Da ne boš napačno sodil. Težko bi mi bik), če bi si mislil o meni tisto, kar ni resnica. Pišem Ti zato, ker ne vem kdaj parskega duha prisotnega tudi pri tistih lijudeh, navadno premožnejših meščanih, ki hodijo po podeželju in od tamkajšnjih ljudi za majhen denar kupujejo izdelke ljudske umetnosti, rezljane kipe. Slike na steklo 'in druge predmete, zlasti iz osamljenih cerkvic? Ees je, da se mnogi, ki obnavljajo svoje stare hiše, naravnost otepajjo takih predmetov in ne vedo, (kam z njimi, ker ne poznajo njihove resnične vrednosti, zato je izkoriščanje nevednosti še toliko bolj vredno obsodbe. Znan je primer pokojnega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Steleta, ki je spoznal im obiskal prav vse umetnostne spomenike na slovenskem narodnostnem ozemlju, vendar se ni nikoli pregrešil zoper pravilo, da kulturna dediščina spada v okolje, kjer je nastala, nikakor pa ne v privatna stanovanja, zaradi česar postane nedostopna širši javnosti. Če ljudje ne vedo, kam s takimi predmeti, naj jih izročijo muzejem in drugim strokovnim ustanovam. To prepričanje je dr. Stele vedno zagovarjal v svojih javnih nastopih in člankih, zato je prav, da se ob njem zamislimo in tudi s tega stališča Skušamo presajati dogodek, do Ikaterega je prišlo v soboto zvečer v Caistelfran-co Veneto. M. V. ZA POGLOBLJENO SPOZNAVANJE V torek so v Rimu slovesno odprli zavod za poglobitev italijansko-jugoslovanskih odnosov. Pri svečanosti v palači Barberini so bili navzoči diplomatski zastopniki evropskih držav kot tudi zunanji minister Medici in bivši italijanski veleposlanik v Beogradu minister Guidotti, ki je tudi predsednik nove mednarodne ustanove. Združenje ima tudi svoje glasilo »Italjug«. bom imela priložnost, da Ti to ustno povem — če bom sploh še kdaj imela tako priložnost. Nočem se ti opravičevati. Hočem Ti le reči, da ne vem, zakaij sem šla z Borisom v kino. Sploh se ne razumem. Vem, da Te imam rada, samo Tebe, a nekaj je med nama narobe. Ne razumem, kaj. To samo čutim. To gotovo čutiš tudi Ti, kaT sem razumela iz Tvojega obnašanja. Zato je bolje, da 'Sc ne sestajava več, vsaj zaenkrat, dokler tega ne preboliva. Nima pomena, da bi mučila drug drugega. Ne misli, da sem drugačna, kot (kakršno si me spoznal. A rada bi si prišla na čisto sama s seboj, saj se sama več ne razumem. Morda sem bila premlada, ko sem Te spoznala. V meni je neka težnja po kljubovanju, ki ji sama ne vem vzroka. Žrtev si tudi Ti. Oprosti, če Te motim s svojim pisanjem. Mogoče mi bo lažje, zdaj ko sem Ti to napisala. Skušaj razumeti. Lep pozdrav. Majda Postal je pred neko izložbo in še enkrat prebral pismo, ustavljajoč se pri mnogih podčrtanih besedah, katerim je skušala dati s podčrtanjem še poseben pomen. Skušal je uganiti, kakšen. Iz pisma je dihalo nekaj pristno Majdinega, iz njega je občutil njeno ljubkost in hkrati podzavesten odpor, 'ki ga je izražalo vse njeno bistvo. Zabavalo ga je. Spravil je pismo v žep in šel zamišljen naprej. Ni opazil, da je začelo snežiti. CDalje) F. J. -127 SM RT V POMLADI Za obnovitev leve sredine v Trstu Včeraj, v sredo, je bil na sedežu Krščanske demokracije v Trstu prvi sestanek zastopnikov petih strank, ki so že doklej upravljale tržaško občino in nameravajo tudi v bodoče, na osnovi levosredinskega sporazuma, sestaviti novi občinski odbor. Prisotni so bili tajniki prizadetih strank, Slovensko skupnost pa 'sta predstavljala Dolhar in Lc-giša. Tajnik tržaške KD Coloni je podal kratko politično oceno izidov zadnjih občinskih volitev, iz katerih izhaja, da je večina volivcev potrdila veljavnost dosedanj koalicije in njene politike. Zato je predlagal obnovitev levosredinske uprave, 'ki naj jo ponovno vodi župan Spaccini. Predstavniki vseh o-stalih strank so se strinjali z osnovnimi izhodišči tajnika Coloruija in poudarili potrebo, da se soočijo programske upravne točke posameznih koalicijskih strank. Na koncu je bilo izdano skupno sporočilo, ki pravi med drugim, da je »vseh pet stnaink izrazilo voljo po nadaljevanju politike levega centra v Trstu, ki so jo volivci talko odločno podprli. Na osnovi sklepov vodilnih organov strank so predstavniki KD, PRI, PSDI, PSI in Slovenske skupnosti izrazili prepričanje, da samo takšna usmeritev zagotavlja Trstu demokratično in ljudsko politiko, nadaljnji socialni in gospodarski napre dek ter ozračje omikanega sožitja, miiru in sodelovanja s sosednimi narodi, kar je nujno za uveljavitev evropske vloge mesta. Delegacije petih strank so zato sklenile, da takoj začnejo z razgovori o programu, na osnovi katerega naj se čimprej sestavi tržaški občinski odbor. Predstavništva vse 'petih strank so dalje soglašala s tem, da VAŽNA JAVNA DELA V NABREŽINI Devinsko-nabrežinski občinski svet je na ponedeljkovi Izredni seji razpravljal o najetju 111 milijonov lir za izvedbo več nujnih javnih del. Celotni stroški znašajo sicer kakih 200 milijonov, vendar bo raizliko poravnala deželna uprava z 'lastnimi prispevki. O-krog 37 milijonov bodo izdali za gradnjo manjših športnih objektov v šempolaju, Ses-1'janu in Devinu ter za ureditev športnega igrišče v Nabrežini.. Nadaljnjih 30 milijonov bo šlo za gradnjo ceste, ki bo povezala novi železniški nadvoz v Vižovljah z občinsko cesto proti Mavhiinjam. Več kot 100 milijonov je predvidenih za ureditev čistilnih naprav pri greznicah v Devinu in Ribiškem naselju in za ojačanje greznice v Nabrežini. Petnajst milijonov je določenih za ureditev vodovodnega omrežja v zgornjem delu Sesljana, nad 9 milijonov pa pojde za razširitev pokopališča v šempolaju. Sklep o najetju posojila je bil sprejet soglasno. bi o programu razpravljali na osnovi političnega sporazuma o levi sredini, ki so ga bili podpisali v avgustu 1970 in je še vedno veljaven« . Prihodnji sestanek predstavnikov strank leve sredine bo v petek 15. decembra. SLOVENSKI KULTURNI KLUB NAM SPOROČA NASLEDNJE Glavni namen miklavževanja, 'ki ima v našem klubu že dolgoletno tradicijo, je, da si med seboj ponagajamo z darili, kii so v zvezi predvsem z našimi značilnostmi. Letošnji večer v soboto, 9. decembra, je minil v prijetnem vzdušju in smeha ni manjkalo. Sveti Miklavž je prebral duhovito uvodno pesnitev. Marsikdo je moral zardeti pod njegovim bistrim očesom, ki ni prezrlo niti tajnih liubezni v zatišju kluba. Mislimo, da smo vsi prišli na svoj račun — seveda brez zamere. Ta zabavni večer, 'ki smo ga zaključili s plesom, nas ie povezal v veselo druščino, ki bo z odprtostjo sprejela medse vsakega novega člana. Prihodnjič, 17. decembra, vas vabimo na OBČNI ZBOR Odbor po podal pregled celoletnega dela. Sledile bodo volitve novega odbora. Zaželeni so predlogi, kritični pogledi in sodelovanje sploh. 18. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU V ponedeljek zvečer je bil v mali dvorani Kulturnega doma 18. redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu, ki je zlasti poudaril zahtevo, naj oblasti čimprej rešijo vsa pereča vprašanja v zvezi s slovenskim šolstvom v Italiji in položajem učiteljev, ki učijo na slovenskih šolah. Na občnem zboru so dalje razpravljali o upravnih vprašanjih in izvolili nov odbor, dolžnost glavnega tajnika pa bo še nadalje opravljal prof. Franc Škerlj. Pristojna komisija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je pred kratkim proučila zakonski osnutek deželne vlade, ki predvideva izredne prispevke za občine in druge krajevne ustanove na narodnostno mešanem področju. Vprašanje sta bila sprožila svetovalec KPI Dušan Lovriha in svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, ki sta s posebnima zakonskima predlogoma zahtevala, naj deželna uprava sprejme nase stroške, ki jih imajo posamezne občinske uprave zaradi dvojezičnega uradovanja. Deželni odbor pa PREDAVANJE O SOVJETSKI ZVEZI V DEVINU V soboto, 9. t.m. je »Kulturni krožek Devin-štivan« priredil zanimiv kulturni večer, na katerem je dr. Tone Požar iz Vipave predaval o svojem potovanju po Sovjetski zvezi. Predavanje so obogatili barvni diapozitivi, ki jih je dr. Požar sam posnel, in nastop moškega pevskega zbora »Fantje izpod Grmade«, ki so ubrano im z občutkom zapeli nekaj l judskih pesmi. Dr. Požarja je pozdravil odbornik Aleš Brecelj, ki se je obenem zahvalil predavatelju, da se je odzval vabilu kro/Jka. Brecelj je nato povabil pred občinstvo moški zbor, katerega so navzoči pozdravili s toplim ploskanjem. Dr. Tone Požar je najprej na kratko orisal današnje zemljepisno, politično, predvsem pa versko stanje v Sovjotski zvozi. Sledili so diapozitivi, ifci jih je dr. Požar primerno komentiral in obrazložil. V glavnem nam je predavatelj pokazal najlepše zgodovinske spomenike iz večjih ruskih mest. Občinstvo je njegovemu podajanju sledilo z zanimanjem, čeprav je bi'lo predavanje nekoliko predolgo. Župnijska dvorana v Devinu je bila kljub slabemu vremenu zadosti polna, nekaj ljudi je bilo tudi iz okoliških vasi, kar dokazuje, da opravlja »Kulturni krožek Devin-štivan« res veliko narodnostno - izobraževalno delo. A. L. Stalno slovensko gledallišče bo uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu novost Filiberta Benedetiča PRAVILA IGRE Predstava bo v ipetelk, 15. t.'m.. za abonma RED G, z začefeam ob 15.30. Stalno slov. gledališče bo v peterk, 19. t.m. v Kulturnem domu v Tnstu uprizorilo otroško spevoigro v treh dejanjih JANvO IN METKA Premiera Delo je režiral Mario Uršič, začetelk predstave pa ie ob 15.30. je pripravil svoj zakonski osnutek, po katerem bodo zainteresirane občine prejemale posebne deželne prispevke, ki bodo delno krili stroške za dvojezičnost. Deželna vlada ni sprejela predloga svetovalca Lovrihe, po katerem bi določili za omenjene stroške prispevek, ki naj bi znašal 1500 lir za vsakega prebivavca dvojezičnih občin. Njen osnutek pa določa, da bo deželna u-prava poravnala kakih 60 odst. stroškov, ki jih je posamezna občinska uprava imela zaradi dvojezičnega uradovanja. O tem zakonskem osnutku bo razpravljal še deželni svet. čeprav je treba priznati, da je deželna vlada pokazala določeno občutljivost za potrebe naše manjšine, saj se prvič dogaja, da razpravljajo o problemu dvojezičnosti na zakonodajni ravni, moramo hkrati ugotoviti, da se je spretno izognila načelni rešitvi. Deželnega prispevka bodo namreč dejansko deležne le tiste občinske uprave, ki danes že poslujejo dvojezično, to je občinske uprave na Tržaškem in tri občine na Goriškem, kajti v sedanjih razmerah ni mogoče pričakovati, da bi občinske uprave v Beneški Sloveniji po lastni volji in pobudi uvedle dvojezičnost. Takole izgleda plastična dvojezična avtomobilska nalepka, ki jo je izdal K. K. »Devin - Štivan- Dežela in dvojezičnost Pestro kulturno življenje v Sovodnjah S TRŽAŠKEGA OBISK POSTOJNSKIH ŠOLNIKOV Skupina učiteljev z osnovne šole v Postojni je v torek, 12. tjm., obiskala srednji šoli »Srečko Kosovel« na Opčinah iin »Igo Gruden« v Nabrežini. Postojnski šolniki so talko vrnili obisk, ki ga je lansko leto bila opravila skupina profesorjev z nabrežihske srednje sode v Postajni. Goste, ki jih je spremljal pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu prof. Sivec, je na Opčinah toplo pozdravil ravnatelj Sosič, ki je poudaril pomen tesnih stikov med šolami pri nas in v Sloveniji za vzgojni in izobraževalni razvoj. Šolniki iz Postojne so si nato ogledali srednjo šolo v Nabrežini, kjer jim je ravnateljica Antoninijeva razkazala učne prostore din jih seznanila z metodo dela. Nato so obiskali nabrežinsko županstvo, kjer jih je sprejel župan Legiša, ki jim je med drugim čestital za zanimanje, ki ga kažejo za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zupan jim je dalje kratko orisal značilnosti de-vinsko-inabrežinslke občine, zlasti položaj slovenskega dela prebivalstva. Razgovor med šolniki se je nadaljeval med kosilom, ki ga je župan priredil v restavraciji »Gruden« v šempolaju. Taki stiki med šolniki so gotovo zelo koristni, Iker nudijo med drugim priložnost za izmenjavo pedagoških in strokovnih izkustev. RAZPIS LITERARNEGA NATEČAJA 1. Revija MLADIKA razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico ali novelo poljubne vsebine z želijo, da hi dela odražala življenje iin običaje tukajšnjih ljudi in da bi 'kar najbolj odgovarjala konceptu te družinske revije. Vendar pa je treba pripomniti, da 'ti napotki niso Obvezujoči. Avtorji so popolnoma prosi tako glede vsebine kot tudi obdelave dn dolžine teksta. 2. Na razpolago so tri nagrade: I. nagrada: 50.000 Lir II. nagrada: 30.000 Lir III. magrada: 20.000 Lih 3. Rokopise (je treba poslati v dveh tipkanih izvodih s priporočeno pošiljko na naslov MLADIKA, UL. DONIZETTI 3/1., 34133 TRST, do 31. JANUARJA 1973. Rokopilsi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov pa naj bodo v posebnem spremnem pismu, opremljenem z istim geslom ali šifro. V primeru, da isti avtor sodeluje na natečaju z več deli, mora poslati vsalko v posebni kuverti. 4. Ocenjevalno 'komisijo sestavljajo: univ. prof. in kritik Martin Jevnikar, glavni urednik revije prof. Jože Peterlin, pisatelj prof. Alojz Rebula, pesnik Albert Miklavec in pesnica Ljubka Šorli-Bratitževa. Mnenje komisije je dokončno. 5. Izid natečaja, ki ije odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen februarja prihodnjega leta na javni prireditvi iin po časopisju ter bo sporočen z osebnim pismom nagrajencem. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1973, Objavljena pa bodo lahko tudi druga dela, za kaitera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. DEMETRIJ CEJ RAZSTAVLJA V ŠKEDNJU Od 9. do 17. t.m. razstavlja v prostorih prosvetnega društva -Ivan Grbec« v Skednju svoja dela slikar Demetrij Cej iz Trsta. Umik razstave je naslednji: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Odkar stoji v Sovodnjah Kulturni dom, se je prosvetno življenje v vsej soseski začelo prav živahno razvijati. V prosvetni dvorani je gostovalo gledališče iz Nove Gorice z »Desetim bratom«. šolska mladina pripravlja božičnico, ki jo otrodi in starši prav nestrpno pričakujejo. Pa tudi za odrasle je poskrbelo prosvetno društvo iz Sovodenj. Pripravlja namreč zabavno silvestrovanje za zadnii dan leta v prosvetnem domu, ki bo do tedaj najbrž ogrevan, da bodo vsi prav prijetno pričakali konec starega leta opolnoči. PEVSKI ZBOR »REČANJ« V RADOVLJICI V Radovljici na Gorenjskem, rojstnem kraju prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta so se odločili, da bodo odslej vsako leto obhajali s posebno prireditvijo obletnico njegove smrti. Prvo proslavo, ki je bila v soboto, 9. t.m., so posvetili bene*-škim Slovencem in njihovemu boju za najosnovnejše narodnostne pravice. Domačini so prebrali nekaj pesmi beneškoslovenskih avtorjev, hkrati pa so se pravilno zavedali, da bi bila prireditev brez sodelovanja samih beneških Slovencev nepopolna, zato so se odločili, da povabijo nanjo tudi pevski zbor »Rečanj« iz Ljes pri Hlodiču. Pod vodstvom Rina Markiča je zapel več pesmi. Prebivalci Radovljice so s to pobudo dokazali, da jim enotni slovenski kulturni prostor ne pomeni le deklarativnega govorjenja, istočasno pa so pokazali tudi razveseljiv posluh za probleme zamejskih Slovencev. NESREČA V GRGARS^IH RAVNAH GLOBOKO PRETRESLA JAVNOST Strahotna nesreča, ki se je pripetila prejšnji teden (6.t.m.) v Grgarskih Ravnah, je globoko odjeknila na ožjem Goriškem, v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji, prav tako tudi v tujini, zlasti v obmejnih predelih v Italiji. Kot je znano, je eksplozija približno 80-100 kg eksploziva, ki so ga uporabljali pri gradnji ceste Grgar-Banjščice, raznesla poslopje nekdanje šole, v katerem je prebivala tričlanska družina Hvala, začasno pa tudi skupina 15 vojakov, ki je komunalnemu podjetju iz Nove Gorice pomagala graditi omenjeno cesto. Življenje je izgubilo 13 vojakov, med njimi štirje Slovenci, ranjeni pa so bili vsi trije člani družine Hvala (mati Valerija tako hudo, da so ji morali amputirati obe nogi), en podporočnik in en vojak. NAMIZNI TENIS — ŽENSKA LIGA V soboto in nedeljo je bilo v Firencah kvalifikacijsko tekmovanje v ženskem namiznem tenisu. Tam so se srečale ekipe Parioli iz Rima, Invicta iz Grosseta, T.T. Cagliari in Kras. Naše predstavnice so si z izrednim nastopom ne le zagotovile pravico do nastopanja v A ligi, ampak tudi nastop v finallnem delu, kjer se bodo 11. februarja 1973 borile najboljše ekipe za osvojitev naslova državnega prvaka za letošnjo sezono. Miličeva in Vesna-verjeva sta našli enakovrednega nasprotnika edino v tekmovalkah iz Rima, ostali dve ekip; sta bili V novem letu bo v Sovodnjah na razpolago šest novih ljudskih stanovanj. Zgradil jih je zavod za ljudske hiše IACP in so prav sodobno urejena. Pravico do njih imajo samo tisti, ki so stalno naseljeni v občini So-vodinje. Prošnje za dodelitev stanovanj sprejemajo na županstvu do 5. januarja 1973. »DESETI BRAT« V GORICI V nedeljo popoldne in zvečer smo v Prosvetni dvorani v Gorici gledali Jurčičevo igro »Deseti brat« v moderni priredbi A. Inkreta. Gostovalo je Primorsko dramsko gledališče iz Gorice. Mnenja navzočih gledalcev o izvedbi so bila deljena. Nekateri prizori so preveč sentimentalno izzveneli, pa so bili pravilno uokvirjeni v Jurčičevsko čitalniško ozračje. Tipične postave, Deseti brat, Krjavelj, Dolef so bili izrezani liki, ki so tudi v množičnih slikah dobro izstopali. Dejanja so se živahno razvijala in so podala Jurčiča, očeta slovenskega pripovedništva, v novi in prikupni obliki. In to po zaslugi igralcev, ki so znali mojstrsko izluščiti iz stare oblike novo odrsko podobo »Desetega brata«. Novogoriško gledališče bo nastopilo tudi v sosednjih župnijskih dvoranah, kjer bodo imeli dosti več in bolj hvaležne gledavce kot v »stari« Gorici. PREDSTAVA ZA OTROKE V GORICI Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo v četrtek, 21. t.m. gostovalo v Gorici z otroško spevoigro v treh dejanjih JANKO IN METKA. Predstavi bosta ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu. GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA V DOBERDOBU V nedeljo, 17. t.m. bo v Župnijski dvorani v Doberdobu gostovalo Primorsko dramisko gledališče iz Nove Gorice z dramo J. Jurčiča in I. Roba DESETI BRAT. Začetek predstave je ob 17.30 uri. V sredo, 20. t.m. bo gostovalo v gledališču »G. Verdi« v Gorlici Stalno Slovensko gledališče iz Trsta z dramo Filiberta Benedetiča PRAVILA IGRE Začetek predstave, kii je namenjena za abonma Red A, B im C je ob 20.30 uri. za razred slabši, talko da je lahko trener Bole vključil v igro tudi tretjo igralko Rebulovo. Sistem igre je bil talk, da so ise morale ekipe srečati dvakrat med seboj. Kraševke so obakrat hitro opravile s slabšima predstavnikoma Grosseta in Ca-gliariija, z enakovredno ekipo iz Rima pa so enkrat zmagale in enkrat izgubile z istim izidom 3:2. Posebej moramo omeniti zgubljeno tekmo Miličeve proti sicer odlični Picoininijevi, ki se ji je oddolžila za poraz v prejšnji tekmi. Očitno je opravila svojo nalogo tudi Vesnaverjeva, ki je v nede- (Dalje na 7. strani) ŠPORT Izreden nastop slovenskih predstavnic v Firencah IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenski avtor o rusko-kitajskem sporu Doktor Oton Ambrož je v povojnem času pred precej leti deloval v Trstu kot časnikar in tudi že pred zadnjo vojno se je ulkavarjal s časnikarstvom. Pred kakimi 15 leti se je izselil v Združene države, kjer je dobil mesto kot urednii]< in sodelavec pri slovenskih oddajah »Glasa Amerike«. Pisal pa je tudi za ameriške časnike in -revije. Zdaj pa je izšlo pri založbi Robert Speller & Sons v New Yorku njegovo obsežno delo v dveh knjigah pod naslovom »Realignement of World Power« (Preuvr-šča-nje svetovne moči)j s podnaslovom »The russo-chinese Schism« (Ru skoki tajski razkol). Knjigi sta bili natiskani v Taipeju na Formozi. Skupno število strani znaša okrog 740. Dr. Ambrož se je lotil problema, |