IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII ŠT. 12 HRASTNIK, 15. 12. 1980 Tudi leto 1980 se je hitro zavrtelo. Polno je bilo dogodkov, takšnih ali drugačnih, tudi v naši tovarni. Konec novembra smo se srečali s tistimi našimi sodelavkami in sodelavci, ki so v tem letu izpolnili svoja delovna leta in dočakali upokojitev. štiriintridesetim smo letos segli v roko. Na zaključnem srečanju, kjer so se zbrali skupaj, sta jim v imenu kolektiva in vodstva naše delovne organizacije 'ter samoupravnih organov spregovorila ing. Anton žagar in Rudi Kirh-majer. Ob izrečenih besedah, ob stisku roke, se misli kaj rade pomudijo v minulih letih. 35 let,; pri nekaterih-več, pri drugih manj, je dolga doba. Vsakemu so ta leta prinesla nekaj drugega, .na vsako leto živi spomin na lepe, pa tudi težke dni, saj segajo nazaj.do leta 1945, ali pa še dlje. Ni bilo lahko takrat. A v letih obnove domovine in tudi izgradnje in rasti naše tovarne je vladal zanos in je srca polnila zavest in delovna vnema, v kateri je izgorevala tudi njihova delovna moč. In tako leto za letom. Trda leta so se prevesila v bolj obetavna, v katera so zakorakali tudi kot samoupravljalci, z novimi, prav tako odgovornimi nalogami, v leta, ki niso prav nič manj zahtevala, a sp dajala že več j saj je tudi izmučena domovina po obnovi in svoji nezadržni rasti laže ponudila kruh vsem tistim, ki so jo dvignili iz nič. In na vse to živi spomin v naših sodelavkah in sodelavcih. Od tistih mnogih, ki so jih že storili, je upokojitev znova nov korak. Nekaj drugačnega, čemur se je tudi treba privaditi, kjer je treba najti samega sebe. To je čas uživanja sadov lastnega , vloženega dela, kar pomeni tudi osem ur, in včasih tudi nekoliko več, časa, ki ga je treba; namesto dela v tovarni, izrabiti v drugačen namen. Tako ali drugače so zaživeli kot upokojenci, vsem pa želimo, da koristno, tako, kot sp si želeli, z zvrhano mero zdravja, pa tudi z občutkom, da njihova upokojitev ni zaključek povezave s Steklarno, ampak, da med nami ostaja trdna vez sodelovanja, stkana na temeljih, letih in trudu, ki so ga v svojih delovnih letih vložili v njej. UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI V LETU 1980 1 Terezija ProjiČ, knjigovodja, osnovnih sredstev, 35 let delovne, dobe v steklarni 2. Marija Savinec, evidentičar, 22 let delovne dobe v DO 3. Marija Pivec, kontr. stekla, 26 let delovne dobe v DO 4. Katarina Tramte, kontr. stekla, 32 let delovne 'dobe v DO 5. Magda Jevšinek, kontr. stekla, 30 let delovne dobe v DO 6. Jože Barič, upravnik počit, doma, 36 let delovne dobe v DO 7. Jožefa Šmid, kontrolor stekla, 28 let delovne dobe v DO 8. Alojz Rižner, strojni steklar —; brigadir MP, 32 let delovne dobe v DO 9. Ciril Novak, ročni pihalec - brigadir RDBO, 32 let delovne dobe v DO 10. Mihael Drač, strojni steklar brigadir. MDK, .32 let delovne dobe v. DO 11. Ludvik Seničar, strojnik H-28, 1 32 let delovne dobe v DO 12. Franc Kajič, strojnik IWP, ... 30 let delovne dobe v DO 13. Aloijz Šantej, ‘ normirec, 37 let1 delovne dobe .v DO 14. Stanislav Prah, dež. pri kompr., 35 let delovne dobe v DO 15. Bruno Rački, glavni vratar, 34 . let delovne dobe v DO . 16. Slavica Vretič, tehn. kontrola, 25 let delovne' dobe glasovali: . o o te On Glasovalo PROTI Neveljavnih glasovnic TOZ2D 1 73,1 23 3,8 TOZD 2 83,8 14 2,1 TOZD 3 100 $ ' TOZD 4 83 16 . 0,4 TOZD 5 74,5 22,9 2,6 DSSS 85,1 14,5 . 0,4 4. Glasovali smo tudi o IZSTOPU IZ PO- SLOVNE METAL SKUPNOSTI - o >. HRASTNIK-JUGO- • r”* o *3 o • CvS/ , . 0 : cn O H m® ^7 O 4<- && > Bi > On . OPh Wm I TOZD 1 77,7 20,5' ’ 1,5 TOZD 2 75,4 14;8 - 1,2 TOZD 3' 100 — TOZD 4 91,5 6,6 , 1,1 TOZD 5 72,6 22,9 3,9 DSSS 84,3 14,5 0,7 5. Rezultati glasovanja o sprejemanju dopolnitev SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU TOZD V DO STEKLARNO HRASTNIK 'P O' > ■ Glasovalo ZA Glasovalo PROTI Neveljavni] glasovnic TOZD 1 81,2 18 1,7 TOZD 2 80,5 19,5 TOZD 3 97 • B 3 TOZD 4 96,2 2,8 0,9 TOZD 5 86,2 10,4 . 0,8 6. Rezultati glasovanja o sprejemanju dopolnitev STATUTA DO STEKLARNE HRASTNIK o ‘S O 13 ■ - 3 v °/o . p 0 to Osi, Glasov PROTI ÉÜ ■% ° - M i 160 TOZD L 86,3 11,8 1,9 TOZD 2 86,6 8,9 2,4 TOZD 3 99 1 2,4 TOZD 4 94,3 . 3,7 1,8 TOZD 5 88,23 10,4 1,3 DSSS 91,8 8,2 : — 7. Rezultati glasovanja o sprejemanju dopolnitev STATUTA TOZD (DSSS): v % Glasovalo ZA Glasovalo PROTI Neveljavnih glasovnic . TOZD 1 84,6 11,5 3,8 TOZD 2 92,3 7 0,6 TOZD 3 100 g B ' TOZD 4 96,2 2,8 0,9 TOZD 5 86,9 9,8 3,2 DSSS 87,8 12,2 .v.--- — 8. Rezultati ‘glasovanja o sprejemanju dopolnitev SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVČEV V TOZD (DSSS) ' V. • - > Glasovalo ZA Glasovalo PROTI Neveljavnih glasovnic TOZD 1 82,9 13,3 3,8 TOZD 2 88,5 10 1,5 TOZD 3 100 ■ B£ — . TOZD 4 96,2 2,8 . - 0,9 TOZD - 5 84,3 11,7 3,2 DSSS- 88,2 . 11,4 0,4 Poročila o izvedbi referenduma se bodo obravnavala tudi na delavskih svetih TOZD, DSSS oz. delovne organizacije. Na osnovi pbdatkov pa bodo delavski sveti ¡sprejeli ugotovitvene sklepe o veljavnosti na referendumu sprejetih odločitev. . Volilna komisija DO S področja stanovanjske politike Kaj vsebuje predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Hrastnik za obdobje 1981—1985. V naslednjem srednjeročnem obdobju si bodo udeleženci tega sporazuma po predlogu prizadevali ustvarjati pogoje za uresničevanje stanovanjske gradnje v naslednjem obsegu:-330 stanovanj na področju družbene gradnje — od tega je planiranih 300 družbenih stanovanj, 20 solidarnostnih stanovanj, poudarek pa je dah tudi možnosti nakupa stanovanja, za kar je predvidenih 10 stanovanj,. 60 pa naj bi bilo individualnih gradenj (enodružinske hiše)., Po letih riaj bi izgradnja stanovanj potekala takole; Leto 1981 1982 1983 1984 1985 število : stanovanj Wj družbena najemna 37 40 70 80 73 A—'solidar- nostna 6 4 4 3 3 — etažna zasebna 1 3 2 2 2 — indivi- dualna 10 10 10 15 15 Po velikosti prevladujejo dvosobna sta- novanja ali 40 odstotkov, kar je razvidno iz tabele: Vrsta stanovanj ■ Odstotek Število — garsonjere 6 20 — l-sobna 16 51 — 1 iin -pobobna 10 33 —- 2-sobna 40 133 A- 2 in polsobna 20 . 66 .— 3 in več sobna 8 27 SKUPAJ 100 330 V naslednjem srednjeročnem obdobju sebo gradnja družbenih stanovanj nadaljevala v Krajevni skupnosti Zgornji del in na Dolu, Gradnja naj bi potekala na Logu, Novem Logu,_ pri Birtiou, na področju rudniške kolonije, na Dolu pa v centru KS:- ■ Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bodo udeleženci samoupravnega sporazuma— izvajalci upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske gra-: ditve v SR Sloveniji in v občini Hrasthik. Iz podatkov Samoupravne;;.stanovanjske skupnosti.za minulo obdobje je razvidno, da so cene stanovanj oziroma kvadratnega metra stanovanjske površine naraščale v zadnjih letih takole: v letu 1977 za 18 % . v letu 1978 za 33 % v letu 1979 za 31 %; Tako je znašala cena za m2 stanovanjske površine v letu 1979 13.224,59 din. Sredstva,-Za. stanovanjsko izgradnjo , se bodo v prihodnje: zbirala iz čistega dohod-, ka, razen sredstev solidarnosti in vzajemnosti. - . Predlog, samoupravnega sporazuma namreč predvideva združevanje sredstev za vzajemnost v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva bi porabili za nakup stanovanj tistim temeljnim: organizacijam, ki v tem srednjeročnem obdobju ali v posameznih letih ne bi Ustvarjale, dovolj čistega dohodka , za razreševanje stanovanjske problematike. Sredstva za vzajemnost so vračljiva, razen déla, ki ga združujemo nepovratno, za potrebe kadrovskih stanovanj. Sredstva za solidarnost naj bi združevali y višini 1,12 % od bruto GD in-jih porabili y višini 0,80 % za namene solidarnosti v občini, 0,32 % pa za solidarnost v republiki. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) . V ofečini ibi sredstva solidarnosti združili nepovratno za naslednje namene: — reševanje stanovanjskih vprašanj ob-' eanov 'in družin z nizkimi dohodki, zlasti ti,--stih z - večj-i-m 'številom otrok; iHr-:¡reševanje stanovanjskih . vprašanj starejših občanov; i i—. reševanje ;stanovanjskih vprašanj borcev; — reševanje , -stanovanjskih vprašanj invalidov; —- reševanje .stanovanjskih vprašanj- ob--, eariov, -ki- solza delo. nesposobni; -—za delno-nadomestitev ¡stanarine; —¡za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanj aj upoštevajoč' -i ekonomski položaj varčevalcev. . Iz čistega dohodka oz. sklada: skupne por rabe' naj bi udeleleženci združevali tudi sredstva za potrebe kolektivne komunalne opremljenosti Stavbnih zemljišč, v višini 0;53 % Od BOD. Sredstva se bodo uporablja- la namensko za komunalno opremljanje, zemljišč za družbeno gradnjo. ■ Tudi ta samoupravni sporazum vsebuje uveljavljanje obvezne lastne udeležbe ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja ter za gradnjo stanovanjske hiše. Lastna udeležba za pridobitev ¡družbenega -oh solidarnostnega ¡stanovanja je vračljiva. * Z uveljavljanjem ekonomske stanarine naj bi dosegli, da bo -le-ta postala ¡družbeno priznana- cena za- uporabo stanovanja in o-snova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi In občanov na odločitve na tem pod-j ročju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje, pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v- letu 1985, z letnim povišanjem za 25 -°/o, ob prvem povišanju: v letu 1979. V teh povišanjih je že upoštevana predvidena rast za povprečno 15 % letno. Ge pa je rast cen višja ali nižja ¡se analogno spremeni tudi odstotek povišanja stanarin. Notranja delitev stanarine pa naj bi bila naslednja: - a) 1 % — 24, L % za amortizacijo, b) 2,16-%'*— 51,7 % za -vzdrževanje ¡iz združenih sredstev v okviru samoupravne ¡stanovanjske skupnosti, c) 0,46 % — 11 % za vzdrževanje hiš V okviru zborov stanovalcev, d) 0,34 % _ ■—- 8-% za stroške upravljanja in -delo strokovne službe, ' e) 0,22% — 5,2 % za funkcionalne stroške. Prav tako bo potekalo uveljavljanje sistema subvencioniranja ekonomske stanarine. Višina subvencije bo odvisna od ¡dohodka na družinskega člana, podrobneje pa to področje ' ureja pravilnik o delni- nadomestitvi stanarine. Iz dela delavskega sveta DO Pod prvo točko dnevnega: reda j e delavski svet ■ ugotovil, da - so bili sklepi prejšnje Seje realizira-1, ni. Nadalje je delavski svet obravnaval predlog za pristop k izdelavi PLANA delovne organizacije za leto 1981. SKLEP: Delavski svet delovne organizacij e Steklarne Hrastnik se v celoti strinja, da se pristopi k pripravam za izdelavo letnega plana delovne organizacije za leto. 1981. V zvezi s predlogom o razpisu REFERENDUMA za izstop iz Poslovne skupnosti Hrastnik —= Ju-gometal je bil sprejet naslednji SKLEP: 1. Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je sklenil, da se razpiše REFEREN-' DUM za .izstop DO Steklarne Hrastnik iz Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal. 2. Tovariš Jože Zorčič, IPO Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugo-metal se zadolži, da sproži postopek za razpustitev Poslovne skupnosti v skladu s programom aktivnosti, ki ga je sprejel delavski svet Poslovne skupnosti Hrastnik-JugometaL Delavski svet je imenoval vršilca dolžnosti | IPO .(direktor j a) delovne organizacije tovariša A-lekseja Usa, dipl; ing. za čas bolezenske odsotnosti tovariša Braneta Milinoviča,/ dipl. pravnika —- direktorja (IPO) delovne organizacije Steklarne Hrastnik, -V skladu z 12. členom . statuta DO Steklarne Hrastnik in 8. členom samoupravnega, sporazuma o združitvi je pooblaščen dipl. ing.. Aleksej Us — pomočnik direktorja za- tehnična vprašanja, da zastopa in predstavlja delovno organizacijo v okviru njene dejavnosti, ter v mejah pooblastil, sklepa pogodbe in opravlja tudi druga pravna opravila, kakor tudi, da zastopa delovno organizacijo pred sodišči in . drugimi organi. Delovno organizacijo zastopa brez omejitev in v skladu z zakonom. • 3. Za čas nadomeščanja pripada dipl.- ing. Alekseju Usu osebni' dohodek v skladu z določili samoupravnega sporazuma delavcev TOZD v sestavi DO o skupnih osnovah in merilih- za raz- porejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo ter za nadomestila v breme materialnih stroškov .in analitične ocene delovnih nalog in opravil za IPO delovne organizacije. Delavski svet je sklenil, da -se izvrši • kadrovska sprememba v štabu civilne zaščite Steklarne Hrastnik, in sicer se namesto tovariša Rudija Kirhmajerja I., ki je vršiT funkcijo pomočnika načelnika za protipožarno zaščito, imenuje -tovariša Staneta Orožna. Tovariš Kirhmajer ■ Rudi; I. prevzame drugo odgovornejšo funkcijo v KS Dol pri Hrastniku. - Obravnavan je bil tudi predlog za nakup opreme za enote CZ in sredstev za kolektivno RBK zaščito. Sprejet je bil SKLEP: Delavski svet je sklenil, da se za potrebe enote civilne zaščite in ža kolektivno RBK zaščito nabavi naslednjo opremo: Kompleti uniform CZ Kompleti z masko MC-1 26 kom. =■ 71.500 din 50 kom. = 44.000 din Skupaj 115.500 din Sredstva za nabavo navedene opreme se prispevajo v skladu s sprejetim planom- -jr po ključu števila zaposlenih v posamezni TOZD: in DSSS. -Nabavna služba in gospodarsko računski sektor šta zadolžena za izvedbo tega sklepa. Delavski svet je potrdil predlog cen letovanja (zimske počitnice v GSSR in cene silvestrovanja v Bohinju za leto 1980/81. Prioriteto pri prijavah, z-a silvestrovanje v Bohinju irhajo člani delovne organizacije. Izvršni odbori sindikata so dolžni voditi evidenco prijavljenih Vodja.menze in počitniških domov je dolžan, da še razpiše letovanje v CSSR in silvestrovanje v Bohinju. Delavski svet je nadalje obravnaval. predlog posameznih temelj nih organizacij delavskih svetov; ki so predlagali člane v komisijo za 'izdelavo analitične ocene delovnih nalog ih opravil za TOZD in DSS. S tem v zvezi: je bil sprejet naslednji SKLEP Delavski svet je imenoval KOMISIJO ZA IZDELAVO A-NAL1T1ČNE OCENE DELOVNIH NALOG IN OPRAVIL ZA TOZD IN DSSS v i naslednji -sestavi: -Edo Germadnik — TOZD 1, Matija'Koritnik Ai- TOZD 2, Farir či Grašič -Si- TOZD 3, Avgust Elsner -h- TOZD 4, Pavle Bauer-heirh 'tv1 TOZD 5, Sandi Sivec, ing.-— DSS. Komisija mora pričeti z delom oziroma se konstituira do 30. 11. 1980. Za prvi klic komisije je-odgovoren IPO delovne organizacije oziroma vršilec dolžnosti IPO tov.: dipl, ing;‘ Aleksej Us. . - SKLEP: dipl. ing. Kavšek Ni-koi vodja TOZD 1, dipl. ing. Us Aleksej, pomočnik direktorja za tehnična vprašanja ing. Jože Tušar, vodja: komercialnega sektorja,, Velej Anton, šofer osebnega avtomobila opravijo službeno potovanje v ZR Nemčijo. Namen potovanja1 so razgovori z našimi: največjimi kupci v ZR Nemčiji in pogodbah in cenah za leto 1981. Za potovanje s.e odobri na o-sebo 10 dnevnic in 10 nočnin. Pod prvo točko so bila' obrav-havana tudi potovanja, ki so že bila opravljena. Sprejeti so' bili naslednji sklepi: . SKLEP: Velej Anton, šofer, o-sebnega avtomobila DO Steklarne Hrastnik je opravil prevoz modela v Avstrijo -g| Beljak. Ža potovanje se odobri 1/2 dnevnice, SKLEP: Kožar Milan, vodja nabavne službe, Velej Anton,, šofer ; osebnega avtomobila DO Steklarne Hrastnik sta opravila potovanje v Avstrijo k firmi SOLVAY WERKE — Dunaj v zvezi dostave dokumentacije za uvoz kalcinirane sode. , Za. potovanje se odobri na ose-bo 1 dnevnica. Ker je v zadnjem času vedno več pripomb glede uporabo oziroma koriščenja osebnega: službenega avtomobila, se zadolži splošna služba, da uredi način u-porabe in evidence prevozov s službenim avtomobilom.. Delavskni svet je obravnaval predlog popravil v počitniškem domu' Portorož1 im Bohinj. V zvezi s1 tem je bil sprejet naslednji SKLEP: DS je sklenil, da se predlog vodje menze ; in počitniških domov, ki se nanaša na popravila v počitniškem domu Portorož in Bohinj- posreduje strokovni: službi TOZD 5, ki mora vsa predvidena- popravila ovrednotiti in vnesti v plan za leto 1981. Rudi Kirhmajer I. Predsednik DS Obravnavana je bila tudi problematika v zvezi s telefoniranjem in sprejet naslednji SKLEP: Glede na zasedenost naše telefonske centrale je potrebno predvsem omejiti privatne telefonske pogovore. V prihodnje bo možno privatne pogovore (proti plačilu) naročiti samo iz naslednjih telefonskih številk: a) DSSS — 13 b) TOZD 1 — 21 c) TOZD 2 — 28 d) TOZD 3 — 31 e) TOZD 4 — 40 f) TOZD 5 — 40 Na tehnični konferenci je potrebno natančno določiti upravičenost posameznih telefonskih številk v deli delovni organizaciji- Tovariš Janez Kandolf iz TOZD 5 je zadolžen za zbiranje ponudb za novo telefonsko centralo, prav tako pa za pripravo stroškov namestitve telefonske govorilnice (kabine) pri glavnem vratarju. Vodje temeljnih organizacij in sektorjev so -zadolženi, da s tem sklepom seznanijo svoje podrejene. V zvezi z- vprašanjem na/seji, kdaj bo Odprta industrijska prodajalna Steklarne Hrastnik je bil sprejet naslednji SKLEP: - Tovariš ing. Jože Tušar — vodja komercialnega sektorja se zadolži, da v roku 14 dni poda poročilo o poteku priprav za odprtje te prodajalne. Predsednik odbora Alojz Marčen Iz dela odbora za poslovno politiko ZEMELJSKI PLIN TUDI ' ~ PRI NAS m | i g ‘ M Kako je potekala uvedba zemeljskega plina v naši DO. Velik delež instaliranja opreme opravili naši delavci. Zaradi .boljše informiranosti članov nagega delovnega kolektiva, bi vaš radi seznanili, z novostmi, ki šo nastale pri uvajanju zemeljskega'plina v našo tovarno. Že pred nekaj leti- so se pričele'izvajati priprave in prva dela v zvezi z zemeljskim plinom, katerega naj bi dobavljala' v našo -republiko Sovjetska zveza. Dela so stekla in. tako'si je plinovod utiral svojo pot prek Madžarske, Avstrije v Slovenijo in še naprej. voz. Tako je bila prva oprema za uvedbo zemeljskega plina dostavljena v našo delovno organizacijo šele 8. julija 1980. leta. Zaradi te zamude, ki je nastala pri uvozu opreme, smo bili prisiljeni za hitrejšo končno montažo' poiskati zunanje. izvajalce. Tako smo s solidno firmo »IMP« iž Maribora in našo vzdrževalno ekipo oljnih in butanskih naprav uspešno prišli do zadnje montaže j redukcijskih postaj na posameznih talilnih objektih. -.v 11 n lil IH >m ■Hll m Redukcijska postaja zemeljskega plina za Steklarno in TKI Hrastnik. rih naše tovarne, in s tem manjka nevarnost eksplozije. . 2. Zemeljski pjin takoj zaznamo po vonju — trohnoba. Sj 3/ Plin ni strupen. 4. Vedno upoštevati, navodila.'in opozorila, ki se nahajajo na re-ducirnih postajah. Obštaj a pa možnost vžiga, plina" zaradi mehaničnih poškodb naprav ali pa nevestnega ravnanja nepooblaščenih ali nepoučenih o-seb s temi napravami. V kolikor pride- do vžiga plina,, takoj, zapremo glavni vhodni ventil na r-educirni postaj i in o tem takoj obvestimo odgovorne osebe, V primeru, da moramo, ta plin gasiti, se poslužimo gasilnih aparatov .na prah. Vedno se gasi. v smeri iztoka' plina' v: plamen, o-kolico pa gasimo z vodo. V zaključku tega članka je potrebno pohvaliti vse osebe, ki so sodelo- vale pri realizaciji te investicije, za njihovo prizadevanje in kvalitetno izvedbo del, kljub izredno kratkim rokom, kar je bilo: važno na zahtevo PETROLA po odvzemu planiranih količin-zemeljskega plina v letu 1980 ih zaradi naših stabilizacijskih prizadevanj. Planiramo, da bodo vsa cfčla končana do konča letošnjega leta. S tem'so naši* vzdrževalni o-brati, kot so: Vzdrževanje oljnih in butanskih naprav, instrumen-tarske delavnice, in ključavničarske delavnice, s svojimi predpostavljenimi dokazali, da se- zavestno vključujejo v napore za doseganje boljših poslovnih rezultatov; Jože Guzaj ing. Aleksander Sivec ing. Franc Korbar Prihodnje leto popis prebivalstva v ' Italijo. Zaradi vedno večje,n-nergetske krize, ki z vsakim dnem bolj otežkoča redno , in zadostno količino dobave mazuta in zaradi zmanjšanja onesnaženja zraka, se -je tudi naša delovna organizacija- vključila v realizacijo celotne plinifikacije. Najprej je bilo potrebno urediti vso potrebno dokumentacijo öd soglasja z železniškim podjetjem v Ljubljani,-do vseh mogočih komisij za zaščito okolja in varno delo. Celotni plinovod ob potoku Boben in nato v tovarniških prostorih so izvedli delavci TOZD energetika s ključavničarsko delavnico. Delo je bilo, o-pravljeno v določenem roku. Pri tem moram omeniti manjše težave, ki so se pojavljale pri nabavi: domačega materiala na primer: cevi, kolena in podobno. Oprema, ki je potrebna za kurjenje z zemeljskim plinom, je v večini uvožena. Zaradi tega smo že 5. aprila 1979. leta imeli prve ponudbe za dobavo | te opreme firme »Körting« iz Hannovra, ki nam je že leta 1965 dobavila o-premo zä kurjenje z mazutom. Ker se je pokazalo, da je oprema omenjene firme v redu, kakor tudi odgovarja vsem normativom, smo jim zaupali tudi dobavo za. uvedbo: zemeljskega plina. . Zaradi -stabilizacijskih ukrepov, in restrikcij pri uvozu nismo dobili pravočasno dovoljenj za u- Po uspešnem pregledu reducir-nih postaj, katerega je opravila' medobčinska inšpekcijska komisija, smo pričeli kuriti z. zemeljskim plinom na G kadni peči 10: oktobra, n;ä H-kadni peči pa 12. 10. tega leta. Vsa elektro montažna dela pa je opravila ekipa in-strumentarcev. V času prehoda z mazuta na zemeljski plin je bil prisoten predstavnik firme Körting. Po pregledu celotnih instaliranih naprav je ugotovil ustrezno kvaliteto izvedenih del in " izdal garancijsko listino; 1 Zaradi nekaterih specifičnosti zemeljskega plina, varnosti oziroma nevarnosti pri delu s pli- Del reducirme postaje na G kadni peči. iiom, navajamo nekaj karakteristik oziroma navodil: 1. Zemeljski plin je lažji od zraka, zato se dviga in je majhna možnost koncentracije v prosto- V letu. 1981 bo od 1. do 10. aprila izpeljan popiS', prebivalstva '81, da bi tako 8 dobili vrsto podatkov o prebivalstvu, ki z drugimi evidencami največkrat niso dosegljivi. Popis se v bistvu ne razlikuje od tistega v letu 1971. Vprašanja so bolj ali manj ista, taka da na ta. način zagotavljajo kontiriueto v .zbiranju podatkov in omogočajo primerjanje in ugotavljanje sprememb v posameznih družbenih • procesih. Zanimivo j e, da so prvi . popis prebivalstva na našem območj u opravili pred -210. .leti v času vladanja cesarice Marije Terezije, kipa je imel predvsem vojaški- namen. Pravi popisi pa so 1. aprila prihodnje 'letoj se bo v krajevnih ^skupnostih po vsej državi začela dveletna akcija »88 dreves za tovariša Tita«: Cilj té vsejugoslovanske akcije je, da bi nastali drevoredi tovariša Tita na ustreznih krajih v krajevnih skupnostih, s čimer bi na najbolj plemenit način negovali spomin na njegovo osebnost in delo. se pri nas začeli šele po letu 1857. Ob popisu prebivalstva jjgf prihodnjem letu bodo popisana tudi stanovanja in stavbe. Prav tako pa bodo zagotovljeni' dragoceni podatki o našem kmetijstvu. Zvezni zakon o popisu prebivalstva prevideva zbiranje podatkov o združevanju kmečkih gospodinjstev, površini obdelanih površin, živini, čebeljih panjih in mehanizaciji. Slovenski republiški zakon pa predvideva še zbiranje podatkov o tem, kdo bo prevzel kmetijo in koliko kmetijskih površin je doslej opušče-nih. • ■ M. S. L- po Dnevniku To bo obenem tudi pomemben prispevek k ' obogatitvi in varstvu življenjskega in delovnega o-kolja, je dejal predsednik predsedstva jugoslovanske zveze : za varstvo in-razvoj človekovega o-kolja Dragoslav Tanič, kajti ta družbena organizacija je pobudnica akcije. — po Dnevniku 88 DREVES ZA TOVARIŠA TITA Osnutek Pravilnik o normah in normiranju UVOD ; ■ Vsakemu delavcu v DO gre dohodek, ki mora biti določen tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom: in. z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot, 'svojim, in družbenim minulim delom. Prav tako mora biti usklajen z načeli delitve po delu. Prispevek delavca k delu je odvisen od količine "in kakovosti dela, obsega in zahtevnosti dela, kakovosti doseženih rezultatov, smotrne: oziroma optimalne porabe delovnih Sredstev, izrabe delovnega časa, odgovornosti pri delu in delovnih razmer, , v katerih delavec dela. . . V skladu z navedeninii določili zakona o združenem delu se v načelu lahko ..in morajo meriti vsa dela oz. opravila, ki jih posamezen, delavec opravlja v OZD. Za- uresničitev, nagrajevanja po delu je .nujno, da so vsa dela ha najprimernejši način normirana. V ta namen se lahko uporabijo različne metode analitičnega vrednotenja del oz. opravil,- kot so izkustvene, časovne,-analitične itd. ■ V ta namen morajo delavci temeljnih organizacij sprejeti u-strezne samoupravne splošne akte — pravilnike, ki; urejajo nagrajevanje. Eden od teh aktov je tudi -pravilnik o normah. Pravilnik morajo sprejeti delavci v skladu' z določili 463. in 462. člena zakona o združenem delu. Samo po sčbi je umaveno, da je pravilnik o normah Sestavni del normativne dejavnosti v DO na področju osebnih dohodkov in nagrajevan j a. po delu in da ureja dokaj pomembno področje ža slehernega delavca. Pričakujemo, da bo ste podali svoje pripombe in dopolnitve in se aktivno vključili V ■ razpravo pri sindikatu, na delavskih svetih in zborih delavcev. Pismene pripombe pa lahko podate tudi neposredno referatu samoupravljanja, in sicer do 15. januarja 1981. Dokončno pa še bomo o sprejem upr avilnika odločali na referendumu, praviloma y:me'secu februarju 1981. - Na podlagi določil 126., 129., 182; in 183.. člena zakona o združenem ■■ delu, ' določilih .' statuta TOZD in pravilnika o delitvi sredstev?- za osebne- dohodke so delavci-' temeljne organizacije na referendumu dne .......sprejeli naslednji PRAVILNIK O NORMAH IN NORMIRANJU gg Splošne določbe 1, člen - "S tem pravilnikom delavci le-, melj ne organizacije zdrujjenèga deta določajo: ;... — 'pogoje; in načine za normi-.. ran.ie, - - vrste norm dela in delovne, organizacije, ki se ..normirajo, . — normative in njihovo ve-Ijavnosk ' — Vrste 'časov, - -—-tehniko snemanja, časovnih ■ normativov, ' - — spremembe.', časovne norme, - — organe za postavljanje — določanje norm, /. — varstvo pravic delavcev, . — druga določila v zvezi z normami in normiranjem. - 2. člen \- • Da. bi povečali : produktivnost. 4.elat ekonomičnost poslovanja temeljne organizacije, ugotavljanje' osnove za načrtovanje proizvodnje in delitev osebnih dohodkov' .. po . opravl jenem delu, ? se uvede ■delovna- norma za vsa ..delà oziro-ma opravila, kjer so za to dani pogoji, oziroma za dela, kjer se/ pogoji, lahko ustvarijo. , . 3. člen Vsa, dela oziroma opravila, kjer je.. to mogoče, morajo biti normirana,.. ne. glede na to, kje . se ; opravljajo. : 4. člen Osnovno vodilo pri normiranju je pravično nagrajevanje delav- . cev po učinku oziroma : vloženem delu, 5. člen Norma rabi’ za. izdelavo časovnih normativov, ki so: osnova za izdelavo kalkulacij, hačrtovanj a , proizvodnih zmogljivosti, potrebnega števila delavcev, materiala, polizdelkov itd. - 6, člen - : /V’' Pravilno postavljena^ norma določa, kaj kdo mora doseči ob nor- . malnih' delovnih rázmérah za , plačilo po vloženem delu, ki -ga prejema. na podlagi samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanje. - 7. člen/' Vsak povprečno sposoben .delavec lahko normo dosega, prest> ... ga ali ne..dosega, kar je odvisno od sposobnosti vsakega pošamezr. nega- delavca. Normé, ki- jo de- . laveg dosega s čezmernim naporom, ali norma, ki-jo delavec.ne- ' ; normalno presega, ni pravilna in / še moi-a .popraviti. ./ . 8 člen. . ' ' Po normi lahko dela vsak delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje/. ■: : - da ima ža konkretno delo pfedpisano ustrezno strokovno u-sposobljenost,. da se le predpisan čaš/pn-. učeval zá opravljanje del ožiro- . ma opravil. . - , -- da j e zdra vstveno sposoben i ?opravljati predvidena dela -óziro- .. ma opravila; : — ;da izpolnjuje vse druge psr- : . hofizične zahteve za opravljanj e določenega področja del oziroma : opravil, - .:/ .; — da so za opravljanje del o-ziroma opravil za posamezno .delovno področje zagotovljene normalne delovne razmere. - 9. člen Novo sprejeti delavci lahko pričnejo opravljati dela po nor-mi šele po preteku uspešno zaključene priuč.evalne oziroma u-vajalne dobe. Delo po normi o-dobri. delavcu začetniku ; neposredno nadrejeni .(mojster, delovodja) oziroma delavec, ki je spremi jal delavčevo uvajanje v delo in referent jsa' varstvo pri, dolu, ko' je ugotovil, da je dela- vee v celoti seznanjen s predpiši o varstvu pri delu. ; ' 10. 'člen .’ ' . Za. normalne delovne 'razmere se štej e: ‘i’//':/;■/ -v : i? . primerno organizirano Tde- ■ lovno področje (delovno mesto v lokacijskem .smislu), . ::-/-'-pravočasno- dostavljeni material, potrebni delovni pripomočki -ter potrebna - tehnična doku-.mentacija;,— : - . - — zagotovljena varnost pri delu, ki jo določa oziroma predpisuje splošni akt o varstvu pri delu, - : - —' zagotovljena zaščitna sredstva, ' . — zagotovljeno - primemo delovno 'okolje (razsvetljava, ogrevanje, mikroklima itd.). Za normalni delovni učinek se šteje tisti učinke, td ga vsak nor-; malino sposoben delavec po poprejšnji zadostni. uvajalni: dobi stalno dosega iri se od njega stalno pričakuje, brez kakšriihkoli' negativnih, -učinkov na njegovo zdravje, sposobnost in počutje.' /:- . - * -' - - * ‘ , ' . -n. DELOVNE NORME : 1. Osnove za določanje norm i?i'-///!/i2i člen -.-j/. / Norma- je čaš, potreben povprečno spretnemu delavcu, da pri normalnih razmerah v delovnem prostoru s predpisanimi sredstvi in na predpisan način, pri normalnem naporu, ob predpisani kakovosti opravi določeno delo o- i izifomš opravilo. : 13. člen ' Za normalen napor je šteti napor pešca, ki prehodi 4,5. km na uro po ravni poti. / 14. člen . V. tehnološkem postopku sc čas' praviloma , določa na . 100; kosov, zaokrožen na dve decimalki'. Za izjemno kratke- operacijo sfe; čas določa 1.000 kosov. Pri • delih 'oziroma opravilih, ki se pojavljajo samo ha določenih delovnih področjih oziroma delih, se čas lahko . določi za. 1. kos.. 15..elon .. Ža normalno. določanje norm mora sidžba;r/ki jih določa, imeti ríá voljo v celoti ali delno: odvisno od potrebe,'naslednje elemeh-te . . L. metodologijo za 'določanje delovnih norm, -2. potrebna tehnična sredstva. 3. spisek izdelkov, // 4. - opise delovnih nalog oziroma opravil, : 5. postopek za izvajanje tehnološkega procesa ali sp'olnitev nar log, - 6. podatke o sredstvih za delo. z njihovimi tehničnimi. parame-tri, , 7.. opis naloge, - 8. .oblika proizvodnje (serijska, individualna), ki j e .normirana, in njen obseg,. 9. navodila za določanje norme,. "tabele,..; diagrami,. priročniki itd. - - . 2. Vrste norm . 16. člen Glede na- število delavcev, ki delaj o r po normi,' se lahko uvedejo: kolektivne norme, —- skupinske norme, . • — individualne .— posamične norme. 17. člen ■ Kolektivne norme: Kolektivna norma se določa za dela oziroma opravila, ki so do- 11. člen ločena z načrtom na podlagi proizvodnih možnosti ene ali več delovnih ali organizacijskih enot v sestavi temeljne organizacije. 18. člen Skupinske norme: Skupinske norme so pri delih, kjer je tehnološki postopek vezan na sočasno delo skupine delavcev ter daje tako organizirano delo optimalne rezultate. Skupinska norma se postavlja za operacije (faze), ki si časovno sledijo in sestavljajo neki obdelovalni proces (tekoči trak itd.). 19. člen Pri skupinskem delu, ki ga sestavlja več različnih in medsebojno neodvisnih operacij ter dokončanje ene operacije ni pogoj za začetek druge, je skupinska norma vsota vseh .časov posameznih operacij. 20. člen Pri skupinskem delu, v katerem si delovne operacije sledijo druga drugi in je dokončanje ene operacije pogoj za začetek druge, mora norma upoštevati čas najdaljše opraci j e. V takem primeru je skupinska norma večkratnik časa trajanja najdaljše delovne operacije. 21. člen Pri delih oziroma opravilih, kjer je možno opravljati delo sočasno na več strojih ali pa je poleg strojnega dela mogoče o-pravljati še druga dela, se mora obvezno uvesti delo na več operacijah. 22. člen Norma je tisti čas, ki se prizna za izpolnitev določene operacije.. Če je transport sestavni del o-peracije, mora norma vsebovati tudi ta čas. Iz delovnega naloga mora biti razvidno, za katera dela je norma- postavljena.- 23. člen .Individualne norme: Individualne norme se postav-Ijajo povsod tam oziroma za operacije, ki še opravljajo individualno in ki niso med- seboj časovno povezane, kadar so delovna sredstva prilagojena zahtevam tehnološkega postopka ,in kadar ima delavec ustrezno strokovno znanje in vse psihofizične lastnosti, ki jih zahteva delo oziroma opravilo. 24. člen Po načinu določanja norm ločimo: — analitične norme in . — izkustvene norme. 25.. člen Analitične norme: Analitične norme se določajo s tehničnimi metodami na podlagi standardnih. elementov delovnih norm — tabel,-., diagramov itd. Analitično normiranje, zajema poprejšnji študij metod dela iri-časa, izračunavanje trajanja dela pri normalnih delovnih razmerah v proizvodnem procesu. 26. člen Z analizo se ugotavlja: — racionalne metode dela, — material, orodje, stroje, ' r— delo oziroma opravila, —delovne razmere, — potrebe delavca. Z analizo se razčlenjuje proces dela na posamezne delovne operacije, S tem, da se standardizirajo posamezni elementi. 27. člen Analitične norme.se morajo u-porabljati povsod tam, kjer je to le mogoče, in sicer: ,. —. za celotni proces, ■ ^ za posamezne faze proizvodnega procesa^ — za posamezne operacije, v posamezni fazi proizvodnje, — za postopke v posameznih o-pefaciji, — za posamezne gibe v postopku, — za elemente gibov (rnikro-gibi).. 28. člen Izkustvene norme: Izkustvene norme se določajo na podlagi izkušenj in primerjanja s podobnim ali enakim delom na drugih delovnih področjih v TOZD ali izven nje. 29. člen Pri ugotavljanju ■ izkustvene norme se uporablja enak vrstni red kot pri analitični normi, vendar v krajši in grobi obliki z uporabo elementov ocenjevanja. 30. člen j Izkustvene norme se uporabljajo povsod tam, kjer ni mogoče uporabiti analitične norme, normiranje pa je ekonomsko upravičeno. 31. člen-'-/ Casovne norme: Časovna delovna norma pomeni normo, pri kateri je .enota mere čas, norma ura za enoto učinka. S časovno normo je čas trajanja procesa dela za posamezno operacijo, kos ali drugo mersko enoto. 32. člen Po času trajanja ločimo začasne in stalne norme. 33. člen ? Začasne norme se določajo za operacije,, kjer se tehnološki postopek še lahko spremeni ali je orodje v. preizkusnem obratovanju '(prototipi in preizkusne serije). Označujejo se s črko *z«. Začasne norme se med delom po potrebi spreminjajo. Določi in spreminja jih tehnolog ali analitiki'časa, skladno z določili tega pravilnika. 34. člen | Stalna-norma , j e tista norma, ki jo tehnolog-ali analitik časa predpiše za vse izdelke in operacije, ki so v redni proizvodnji, na podlagi določil tega pravilnika. - 35. člen Vrednostne ali dinarske norme: .. : Vrednostna ali dinarska delovna norma pomeni normo, ka-tere enota mere je obračunska, točka. Ta norma se določi tako, da se kosovna norma množi z vrednostjo opravljenega dela. Kosovna, norma je norma, pri kateri je enota mere vsaka druga enota in ne čas. Pri tej normi je določeno, koliko kosov, operacij, metrov je treba izdelati na uro oziroma na enoto časa. 36. člen Normiranje na terenu se opravi po enem izmed navedenih načinov izkustvene norme. Tehnolog oziroma analitik časa mora za normiranje imeti' naslednjo dokumentacijo: v -—. opis del oziroma delovnih nalog delsivca, —- tehnično dokumentacijo. Tehnolog oziroma analitik čaša se mora na terenu spoznati s: — predmetom normiranja, — delovnimi razmerami, ,. — sredstvi- za delo, — obsegom déla. 3. Metodologija določanja časov 37..člen . Na podlagi obdelane thnološke dokumentacije lahko delavec v strokovni službi (služba za določanje norm ali služba za študij dela in časa) določi normo za vsak izdelek po določenih operacijah. 38. člen Časovna delovna norma je sestavljena iz; -—delovnega časa (Ti) — pripravo ■ zaključnega časa (Tpz) : — dodatnega časa (Td). 39. člen Izdelovalni čas pomeni čas,, potreben za. izdelavo enote proizvoda pri normiranem delu (operaciji). Pripravno-zaključni (Tpz) 40. člen V pripravno zaključni čas spadajo tisti časi, ki so potrebni, da se posameznik ali delovna skupina pripravi za delo in da po končani seriji vzpostavi na delovnem področju prvotno stanje. Pripravno zaključni čas ni odvisen od števila kosov, zato se vračuna v vsako serijo samo .enkrat, če še serija prekinja, pa u-strezno večkrat (če to zahteva tehnološki postopek). V pripravno zaključni čas spada: a) potreben čas za prevzem materiala in dokumentacije, b) potreben čaš za študij dokumentacije in razgovor z mojstrom, c) potreben čas za prevzem o-rodja,. č) potreben čas za pripravo o-rodja in delovnega področja, d) potreben čas ža oddajo materiala in orodja, e) drugi potrebni časi za pripravo operacije. Pripravno zaključni čas se priznava le takrat, če delavec aktivno sodeluje pri pripravi' delovnega področja. Če je za pripravo delovnega področja zadolžen drug delavec (npr. urejevalec), .se ta čas ne prizna, časovne izgube zaradi okvar in drugih vzrokov, za katere delavec ni kriv, pokrije režija; obrata oziroma povzročitelj. Dodatni čas (Td) 41. člen Dodatni čas je' tisti čas, ki rabi ža nadomestilo časovnih izgub, ki nastajajo v času delovnega dne in zanje ni kriv delavec.- Te časovne izgube se morajo vračunati v normo. Ti časi so: a) vsakodnevno pripravljanje in pospravljanje -delovnega pod-, ročja in primopredaja izmene, b) potrebni kratki službeni razgovori, c) osebne potrebe (WC, umivanje, prevzem OD itd.), č )dnevno čiščenje ih mazanje stroja. Dodatni čas se dodaja izdelo-va^ngjjjjkjjjjsu v obliki odstotka, ki je odvisen bd delovnih razmer v posameznih delavnicah oziroma ‘ obratih (koeficient naprave, koeficient okolice); _ 42. člen Skupni čas za zidavo določenega izdelka (T) je enak: T = Ti + Tpz + Td kjer pomeni: Ti — izdelovalni čas .. Tpz — pripravno zaključni čas ' Td — dodatni čas. 43. člen Snemanje vseh vrst časov za tehnološko dokumentacijo opravi lahko le analitik časa* g 44. člen.. Število potrebnih posnetkov delovne operacije določa analitik časa pa podlagi statističnega izračuna. Posnetek je veljaven samo: — kadar je vpisan na ustreznem obrazcu, — kadar je pravilno, točno in čitljivo izpolnjen, 8—kadar ga podpiše odgovorna oseba (mojster, delovodja, obrate vod j a). 45. člen Pred . pričetkom snemanja mora analitik časa obvestiti o nameravani vrsti snemanj a odgovorno- o-sebo v temeljni organizaciji oziroma obratu (mojstra, delovodjo, vodjo) in delavca. Prepričati , se, mora,,-, če se de,-lovna operacija opravlja po teh-, nološkem postopku in zahtevani kvaliteti ter s sodelovanjem tehnologa.- 46. \člen Snemanje se opravi vse dni v tednu, s tem da se polovico dni opravi dopoldan, polovico dni pa popoldan (če je več iznien), 47. člen "Delavcu, kateremu je izračunani odstotek časa večji od 5 za določeno delovno oepracijo, se morajo omogočiti krajša ih pogostejša obdobja počitka. To obdobje določa vodja obrata. Za nadomestilo delovne sile v času'počitka še uporab) nadomestno delovno silo. . III. POSTAVLJANJE NORM 48. člen Za postavljanje ' norm-, morajo biti na delovnem področju izpolnjeni naslednji pogoji: a) predpisana morata biti tehnološki postopek in režim dela, b) znane morajo biti karakteristike stroja in orodja, č) predpisana mora biti točna kvaliteta obdelave*in končne izmere obdelovanca, č) predpisana mora biti kvaliteta materiala, d) predpisane morajo biti mere obdelovalnega materiala, e) znane morajo biti razmere v delavnici, od katerih je kakor--koli odvisna velikost .norme (organizacija dela, notranji transport, razpored strojev itd.). Če še eden od navedenih pogojev spremeni, se spremeni tudi norma. 49. člen Na delovnem področju morajo biti ža postavitev norme poleg ppgojev iz prejšnjega člena izpolnjeni še naslednji pogoji: a) delavec mora biti seznanjen s/ tehnološko in konstrukcijsko dokumentacijo o delu, ki ga bo opravljal, b) ' zagotovljena mora biti pogonska energija, c) stroj,! orodje in druge delovne naprave mora j o biti v; brez- r hibnem stanju, č) delovne razmere morajo u-strezati higiehsko-tehničhim varnostnim predpisom. Če delavec samovoljno ovira izpolnitev; kateregakoli od navedenih pogojev- in zaradi tega ne dosega norme, se to šteje: kot njegova lastila izguba, IV. DOLOČANJE NORM V NEMATERIALNI PROIZVODNJI 50. člen , Za. realizacijo del oziroma delovnih nalog v nematerialni, -proizvodnji sej določi jo | delovne; norme v celoti- po 16; členu,- smiselno pa tudi po drugih členih tega pravilnika. 51. člen . Vrednotenje del oziroma opravil se opravi na podlagi sprejetih letnih in krajših programov oziroma načrtov za posamezno organizacijsko enoto. V teh načrtih mora biti navedeno naslednj e: — opis nalog, — potreben čas za izvedbo nalog, — število aktivnosti za posamezno organizacijsko enoto in v okviru možnosti za posamezno delovno področje. 52. člen Načrt nalog je lahko izkazan na naslednji način: . — število prodanih izdelkov, ■— finančna vrednost izdelkov, — število obdelanih aktivnosti, —- potreben čas za realizacijo navedenih nalog, — število izdelanih enot. 60. člen Realizacija navedenih del se meri z uporabo kombiniranih metod merjenja na podlagi poprej sprejetih tabel ali skupino del, izraženih v ustreznih razmerjih, in z absolutno vrednostjo- točke. V. SPREMEMBE NORM 53. člen Norma - je lahko' spremenjena-, če se spremeni eden 'od karakterističnih elementov, ki so bili osnova za njeno določitev, zlasti pa: a) če se. v temeljni oziroma delovni organizaciji spremtehi politika normiranja, - b )če se ugotovi, da je bila ob postavitvi norme narejena tehnična 'ali računska napaka, c) če se spremeni tehnološki postopek, ;č) če se 'spremenijo delovne razmere ih organizacija dela, . d) če se spremeni material, e) če delavec pri normalnem dnevnem učinku trajno znatno ne dosega veljavnega časovnega normativa, f) na upravičeno in utemeljeno zahtevo DS TOZD. 54. člen Pri spremembi norme po določbah prejšnjega člena je treba določiti novo normo, ki bo u-strežala dejanskim pogojem dela. Sprememba še-opravi takole: a) če se podaljša čas, se norma popravi na. vseh -nalogih tekočega obračuna;. b) če se skrajša čas, ; se opravi norma na naslednjem delovnem nalogu, če DS TOZD ne zahteva drugače.; 55. člen Ge sè- pogoji, ki so bili osnova za postavitev- norme, -spremenijo le začasno,., se stalna norma ne spremeni. Ugotovi ; ose časovna razlika,; ki se doda : normi na tekočem - : delovnem nalogu. - Spremembo opravi strokovna služba. 56. člen ; Začasna norma se lahko spremeni ne glede na -čas, ki je potekel od njene postavitve., 57. člen Za pravilno vrednost časovnega dodatka- je odgovoren tehnolog ali analitik časa. -Časovni dodatek se da j e samo na normirane . tehnološke operacije. . Za režijo se ta -dodatek, ne Srne- izstavljati. ' 58. člen Če se zahteva časovni dodatek pogosto za enako operacijo, mora Vodja, obrata zahtevati dopolnitev' ozirom'â . spremembo tehnič- ; né dokumentacije. 59. člen Ge delavec ali skupina, delavcev pri normalnih delovnih razmerah in pri normalnem .učinku ne dosega predpisanega časovnega normativa,, ima pravico zahtevati. ponovno kontrolo časa prek ’ svojega, predstojnika, ki zahtevek pismeno sporoči tehnološki ali analitski službi. r Pri kontroli časa mora biti navzoča poleg- tehnologa ali analitika časa...še oseba,, ki je kontrolo zahtevala. Če je novo posneti časovni normativ večji od veljavnega, se razlika krije s časovnim dodatkom, dokler' še ne uveljavi z redno spremembo. Če pa je novo posneti normativ manjši, se popravi samo z rednim postopkom spremembe. VI. POPIS DELOVNIH NORM 61. člen Popis: delovnih norm jev skladu z določili tega pravilnika kartoteka delovnih; norm, Kartoteko vodi strokovna služba. 62. člen Strokovna služba mora voditi kartoteko delovnih norm za vsak izdelek (skupino izdelkov) vse o-peračije. Kartoteka norm vsebuje kartone delovnih norm, na katere se' morajo vpisati naslednji podatki: 1. podatki o izdelku, 2. vrstni red operacij, 3. mesto — prostor, kjer še o-pravlja delo, 4, skupina del, •. 5. delovna- norma, 6. doseženo stanje. rata redno zbirati in obnavljati podatke o izpolnjevanju norm (po temeljnih Organizacijah, o-bratih, delavnicah in po artiklih). Zbrane podatke morajo organi upravljanja, strokovne službe ter vodstva temeljnih organizacij o-ziroma obratov redno analizirati in predlagati oziroma sprejeti ustrezne, ukrepe, da še zagototd uresničevanje - enotne politike normiranja. VIII. POSTOPEK ZA UGOVOR 68. člen Vsak delavec, ki meni, da postavljena norma ni pravilna, lahko da ugovor v. roku 5 dni na komisijo ža norme, ki jo imenuje, delavski svet temeljne organizacije. Komisija mora ugovor delavca rešiti v treh dneh in ga pismeno obvestiti o rešitvi. 69. člen Če délavée tudi z odločitvijo komisije ža norme ni zadovoljen, ima pravico vložiti ugovçr na delavski svet teiheljnë organizacije’v roku 15 dni po prejemu odgovora komisije. Delavski svet mora rešiti ugovor v roku 30 dni po „prejemu ugovora, t 70. člen Norma se* lahko reklamira med delom od 1/2 opravljenega dela, né pa po končanem delu. 1 63. člen Kartoteka delovnih norm je dostopna vsem organom 'v temeljni organizaciji.' 64. člen Strokovna služba opravlja mesečno, kvartalno in letno analizo, izpolnjevanja delovnih norm. Vse delovne norme, ki jih delavci izpolnjujejo v mejah od 90—130 °/o, Se šteje, da so realno postavljene. VII. ORGANI V’ ZA POSTAVLJANJE NORM 1 65. člen Načelnoi-l politiko i;: normiranj a:* postavlja ■ -delavski ■; svet,-; temeljnej organizacije: : oziroma - delovne.. organizacije: v;;skladu'Jssi|potrebo razvoja temeljne oziroma- delovne organizacije- /ter v - skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju-Temeljnih .organizacij v. delovno organizacijo; Ob prizadevanju - za uveljavitev; na- ■ čel pravičnega, nagrajevanja po delu :; delavski . svet : temeljne organizacije: 11 — sprejema ' in potrjuje - norme, . določene po: tem pravilniku, . - — -najmanj dvakrat . letno o-bravnavaistanje na področju normiranja, •— obravnava predloge za u-sklaj evan j e norm večjega obsega in Sprejema ustrezne; ukrepe. 66. člen Normo določata in spreminjata tehnolog — analitik po določilih pravilnika in sklepih usreznih samoupravnih organov. ; 67. člen Organizacijska in statistična . služba delovne organizacije mo- IX. IZMET IN ODGOVORNOST ■ ZA -IZMET: 71. člen. Kot izmet še šteje gotov izdelek, ki po obdelavi ni primeren za uporabo: * Vzroki izmeta so lahko: 1. slaba kakovost materiala, 2. pokvarjen stroj, 3. pokvarjeno orodje, 4 pokvarjen pribor, 5. nepravilna — netočna tehnološka dokumentacija, 6. nepravilna — netočna konstrukcijska dokumentacija,: . - 7. administrativne napake, 8. nepazljivost delavca, - 9. napaka kontrole, i 72. člen -: Za vše. vrste izdelkov je dovoljen določen -odstotek škarta- oziroma izmeta. Dovoljeni odstotek izmeta je odvisen od - števila ko-šov ter od zahtevnosti - in števila, delovnih operacij. 73. člen . Odstotek izmeta sSti škarta določa strokovna služba; tehnično — tehnološka: priprava dela oziroma proizvodnje na podlagi točne analize, izdelka. ; 74. člen ; Dovoljeni, odstotek izmeta se vpiše v tehnološko dokumentacijo, in sicer za vsako operacijo. Seštevek- dovoljenega- izmeta za posamezne operacije ne sme prev segati skupni odstotek izmeta. • 75. člen Če izmet — škart prekorači dovoljeni odstotek, se šteje, da je nastala materialna škoda, ki jo mora povzročitelj: povrniti skladno z določili pravilnika. O odgovornosti, delavcev. 76. člen Izmet ugotavlja tehnična kontrola.-Če je prekoračen dovoljeni odstotek izmeta, mora tehnična kontrola to sporočiti odgovornemu delavcu, ki mora ustrezno Ukrepati. 77. člen : Delavec mora prenehati z delom v naslednjih primerih: — nepravilnost in nelogičnost v dokumentaciji, — nekvaliteten ali nepravilen material, — drugi Vzroki, zaradi katerih nastane izmet ali slabša kvaliteta. X. OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA 78. člen - ' Obračun osebnega dohodka po normi se opravi na podlagi vnaprej določene vrednosti enote izdelka' in količine izdelkov. 79.. člen Osnova za določanje vrednosti enote izdelka je startna osnova delavca, določena na podlagi pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke za déla oziroma opravila po normi- 80. člen Odgovorni delavci, 'mojstri, vodje izmene in drugi, morajo kontrolirati in spremljati delo delavcev, ki delajo po normi. Evidentirati morajo vse okvare in druge zastoje na strojih. ,81. člen ' Novo sprejetim delavcem, ki delajo'na normiranih delih, se o-bračun osebnega dohodka po normah prične po uvajalni dobi, ki traja en oziroma dva meseca. Enako določilo za delavce, ki so premeščeni na druga déla oziroma opravila. XI. RPEHODNE IN KONČNE DOLOČBE 82. člen. Ta pravilnik je sprejet za nedoločen čas. Ta.pravilnik je šesta vni del pravilnika o delitvi sredstev, za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji. 83. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot pravilnik, 84. člen 'Spremembo ali dopolnitev tega pravilnika lahko predlagajo: — vsak delavec — zbor - delavcev temeljne organizacije . —'zbor delavcev v delovni e-noti — osnovna organizacija sindikata temeljne organizacije Predlog je treba podati pisnie-no na delavski svet. temeljne organizacije. 85, člen , Ta pravilnik avtentično tolmači delavski svet temeljne organizacije. 86. člen Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, prenehajo veljati vsi akti, ki se nanašajo na norme v temeljni organizaciji, če so v nasprotju z določili tega pravilnika. 87., člen , Ta pravilnik prične veljati osmi dan po sprejemu in javni objavi, uporablja pa se od‘ prvega dne v naslednjem mesecu. Obiskali smo „hišo cvetja" v Beogradu in HE Djerdap 1 Ob izgubi nam vsem dragega maršala Tita smo se letos odločili pokloniti njegovemu spominu ob grobnici v »hiši cvetja« na Dedinju. Prijavilo se je 61 udeležencev, pri podjetji TTG Ljubljana smo iskali ponudbo Za potovanje s spalniki, jo dobah in sprejeli. V soboto, 20. 9, 1980 ob 23.10, smo vstopili v hitri vlak v Hrastniku, se. udobno namestili v spalne kupeje s po tremi ležišči. V nedeljo smo z vlakom pripotovali -v Beograd z dveurno zamudo :j-~ namesto ob. 7. uri šele ob 9. uri. Vse je prevevala ena sama želja, čimprej priti na Dedinje in še pokloniti spominu maršala Tita. Nobeden od enaihšestdese-tih ni vztrajal pri predvidenem zajtrku. ' V'‘v , 1V V ljudi, povedali, da nam je bilo telefonično sporočeno (na naše večkratne pismene vloge), da imamo dovoljenje za vstop v »hišo cvetja«, ob 7 uri., Sprva o tem m hotel. ničesar slišati, po našem vztrajnem zatrjevanju in ugotovitvi, da' govorim resnico, je našo ^skupino'uvrstil v reko .pomikajočih, ki so prišli ;Z : raznih'krajev naše domovine z eno samo Veliko željo, videti kje počiva velikan revolucije:. NOB m se pokloniti njegovemu spominu. • Obrazi sprva še vedri, tu pa tam nasmejani, se ob hoji, ki je ;Z vsakim korakom bližja kraju, ki ga vsakdo :želi videti, zresni; jo, poneha ¿‘šepetanje, govorijo, samo še pogledi in kretnje. Samo svetlo sonce je pošiljalo zla-, te žarke, ne samo nam, ampak tudi na skromno belo marmorno 1 Na Dedinju, pred vhodom y Hišo. cvetja V desetih minutah smo se z avtobusi prepeljali' na Dedinje. Ob pogledu na nepregledno množico čakajočih na, ploščadi in v parku pred muzejem 25. maj nam je plahnelo upanje, da bomo sploh prišli v' kolono. - , Ob vznožju griča, po katerem se vzpenja pot š stopnicami, smo službujočemu miličniku, ki je uravnaval in usmerjal kolono ploščo z napisom nad zadnjim počivališčem vsem dragega maršala Tita, (da je bila še veličast-. nejša. Nihče ¡se ni sramoval solz, saj so te kanile z očesa šuma-1 dijskega očanca, ženice s črno ruto na glavi, borca/ invalida,, mladinca §3brigadirja, pionirja in tudi med nami jih je. bilo več z vlažnimi kot s suhimi očmi. Občutek pb vstopu v »hišo cvetja« se ne .da opisati, to mora vsakdo doživeti sam. Med mnogim prekrasnim cvetjem je bela marmorna plošča' z- napi: som: Josip Broz Tito 1892-—1980 in tišina, tišina, čeprav se ob traj nismo mogli oglodati zaradi konference UNESCO, , . Kosilo smo imeli V predmestju Beograda ,v restavraciji »Koron«. Nato smo se z avtobusi odpeljali na Avalo in siogledali Posnetek druge skupine naših udeležencev ob grobnici maršala Tita . njej pomika reka ljudi' vseh .starosti. Posameznik za hip obstane, se prikloni in s stisnjeno pestjo odide naprej, da naredi prostor drugemu. - Častite, straže gardistov v modrih uniformah 'se menjajo. Ljudje prihajajo že mesece, vsak dan in še bodo prihajali, kajti naš Tito je bil samo eden. Njegova misel in delo sta bila vedno posvečena človeku in človeštvu. Tak človek se mogoče radi samo enkrat v zgodovini naroda. Nato smo si ogledali še muzej 25. maj. Potem pa smo ;se z avtobusi in vodiči peljali po Beogradu in si med vožnjo ogledali mestne znamenitosti. Nov most, v ulici Miloša Velikega so mnoge državne msfrtucije, ambasade M Izvršni svet. Srbije, Skupščina mesta Beograda,; spomenik Borisa Kidriča. Nato je bil ogled Kalemegdana, 'kjer nam je vodič prav tako razlagal njegove znamenitosti. Peljali smo se mimo centra Sava, katerega si zno- ■ spomenik . »Neznanemu' j uriaku«. ' Večerjali in prenočili smo v hotelu Tamiš v Pančevu. ' Ponedeljek 22. 9. 1980. Ob. 4.30' zjutraj smo se odpeljali v pristanišče' v ' Beograd, kjer smo vs topili v dva hidrogliser j a , razdeljeni: v dve skupina.. Do D j er- : dapa smo se vozili štiri ure. Peljali’ smo se mimo Vinče, kjet; je institut za nuklearna , razfekovanj a, kraja Ritopek, ,od koder je Rdeča* armada vodila i hoje Za osvoboditev Beograda (oktobra 1944). Dalje smo se peljali mimo naselja Grotska, industrijskega mesta Smederevo, v katerem je velika železarna. Tu je tudi velik zgodovinski most iz leta 1430. To mesto so zasedli Turki. Pred 100 leti je bilo to neznatno naselje, ki se | je do daneis- razvilo v industrij- : . sko mesto. Vozili, smo šse mirno krajev na jugoslovanski strani: Kostolac, Bačka Palanka, Suška, Bileč, Belograška, Velika Gradi- (Nadaljevanje ha TO. strani) ■ 3. srečanje »Obveščanje v združenem delu« 3. srečanje. »Obveščanje v V uvodu plenarnega dela je združenem delu«; je potekalo le- Boštjan Pirc predstavil delovanje tošnjega novembra v Krškem, u- Zveze . sindikatov Slovenije na deležilo pa se ga je okrog' 253 področju obveščanja delavcev v urednikov, novinarjev in organi- zadnjem letu in izhodišče prihod--zatorjev obveščanja v združenem nje aktivh.ost.i-. Akcija Zveze sin-delu.r Srečanjih pa so se udele- dikatov Slovenije Tisoč delavcev žili tudi France Popit, Mitja Ri- — Sodelavcev je močno prispe- taičič, Vinko Hafner, Ivan Godec, vala k poživitvi obveščanja de-Alojz Gojčič, Tone Vahen, Albina lavcev lin utrditvi vloge sindika-Tušar, France Vreg, Kristina ta. ' ’ Lovrenčič in drugi. čevljar ¿„ 2 E m msm nii^íqi 1 mu France Popit je v osrednjem delu plenarnega zasedanja govoril o aktualnih, družbenopolitičnih nalogah ih nalogah obveščanja v združenem- delu. Skladno z že uveljavljenim o-bičajem da se na takem srečanju predstavi tudi avtor dela s področja obveščanja, je o svoji »Komunikologiji« spregovoril Fir-dus Džirtič. Nekatere zanimive raziskovalne rezultate na področju komuniciranja je predstavil dekan fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo France Vreg. Nadalje, je delo potekalo v komisijah na teme: — akcija ZSS Tisoč delavcev —- sodelavcev — samoupravna preobrazba obveščanj a: — povezovanje organizatorjev obveščanja iz združenega dela . V razpravah, ki so bile živahne, zlasti. V zadnjih dveh komisijah, je bil poudarjen napredek, ki so ga sindikati dosegli na področju obveščanja v združenem delu. ;- Srečanje se je nadaljevalo v soboto a podajanjem poročil o delu posameznih komisij in sprejetjem akcijskega-'dogovora, ki u-smerja nadaljnjo dejavnost na področju obveščanja. ■ / Jože Smole je podal tri aktualne teme: iraško-iransko vojno, ameriške volitve in poljske dogodke. Vinko Hafner pa je sklenil srečanje s prikazom aktualnih nalog v Zvezi sindikatov Slovenije, ob čemer je poudaril nekatera vprašanja pbveščanj a v združenem delu. Ob zaključku je bil organiziran ogled jedrske elektrarne. Vladimir Jerman DISCIPLINA Sedmo zasedanje disciplinske komisije dne 7. 11. 1980 Priimek in ime Rojen TOZD—DSSS Izrečen ukrep 'KLENOVŠEK Drago 27, 1. 1947 ¡ DSSS Oipomim PavšalnaS odškodnina 50 din TOVORNIK Alojz 10. 7. 1934 DSSS Opomin - ROSTOHAR Boris ' 12. 10. 1957 DSSS Opomin TERŠEK Jože 6. 3. 1954 DSSS Opomin DANKOVIč Nevenka - 24. 8. 1960 DSSS Opomin METERC Ervin 31. 3. 1942 TOZD 2 Opomin. KOVAČEVIČ Nusret 10. 6. 1949 TOZD 2 Opomin MARINKOVIČ Bino - 23. 7. 1943 TOZD 2 Postopek ustavljeni ČIDIČ Hana 23. 5. 1966 TOZD 2 Opomin 'SEKULIČ Ana 10. 10. 1954 TOZD 2 . Opomin " PEJKIČ Vlaštimir 12. "6. 1956 TOZD 2 Javni ^opomin Podatke zbrala: Habjan/Vera Tajnik komisije: " Vidovič Franc Orientacijski pohod TUDI PIONIRJI IN MLADINCI SE PRIPRAVLJAMO NA O-BRAMBO DOMOVINE . Tovarišica mentorica za SLO in DS nas je obvestila, da bomo člani odbora za SLO in DS, člani enote kurirjev in člani komisije za informacij sko-propagándno dejavnost izvedli orientacijski pohod na Čebine. Po kratki predstavitvi programa pohoda smo bili vsi brez izjeme navdušeni. ' Za začetno vzdušje so poskrbele borbene pesmi, ki so veselo zvenele iz kasetofona v nekoliko megleno {jutro. Med potjo nam je tovarišica pripovedovala o vojaškem življenju in delu. Posebno fantje so mnogo vedeli o teritorialni obrambi, saj so jim o tem pripovedovali ocetjé. Seveda ni manjkalo: spominov na NOS, pá na oddáje ó JLA, ki jih pridno gledamo na TV ekranih. Letalo -.na nebu nas je spomnilo na težke dni med narodnoosvobodilno borbo in zanimalo nas je, kako bi morali ravnati,-če bi bila vojna in bi nas napadla letala. Tovarišica nam je. seveda potrpežljivo' odgovarjala. Méd potjo smo vneto iskali primerne prostore za ¿asedo in ugibali, kaj bi storili. Če bi nas resnično kdo napadel. Predlogov je bilo več, vendar je zadnjo besedo spet imela tovarišica, ki je sicer pohvalila / naša prizadevanja, vendar nas je morala tu in tam le še. dopolniti. . < Ko smo prišli na Čebine, smo obudili spomine na ustanovni kongres KPS, potem pa smo odšli do Doma pod Javorjem. Tam je bilo namreč vec prostora za naše naslednje aktivnosti, saj nas je bilo po številurkar precej. PO kratkem opisu zaščitne maske in ogrinjala Smo si'ju poskušali čimprej nadeti. V predpisanem času ni šlo, pa nas je tovarišica potolažila, da bi morali še precej vaditi in da vsaka vaja dela mojstra.- Navdušilo nas je tudi pripovedovanje o- načinu opazovanja in javljanja v naravi, predvsem pa smo se seznanili z nalogami opazovalca, kako si izbere mesto o-pazpvánjá ipd. Najbolj nam je bil'všeč način določanja oddaljenosti posameznih predmetov od orientirnih točk. Pomerili'smo se tudi v streljanju z zračno puško. Zmagala je predsednica odbora za SLO in DS, kar smo tudi pričakovali, saj mora bitig naša voditeljica najboljša. Ves čaš nam je bilo naklonjeno tudi vreme, zato je. bilo naše počutje izvrstno. 'Ob zaključku smo bili sicer nekoliko utrujeni, saj je naš pohod v celoti trajal okrog 8 ur, vendar smo bili zelo zadovoljni, saj smo se veliko naučili. Takšnih oblik si še želimo. . . Miriam Strgaršek Mira Pražen. (Nadaljevanje z 8. strani) ška, na romunski strani pa Baziraš, Moldava, Laslovar, kjer so Ostanki utrdbe iz 16. stoletja. Utrdba Babakaj je edina ostala grajena na vodi. Vidni so ostanki Golubačke trdnjave iz 14. stoletja. Od tu je Djerdapska ožina dolga 116 km. Do Golubca teče Donava po ravnini nato se njena Struga zožuje. Obale so visoke do 700 m. V zaselku-Lepenski vir so leta 1964 odkrili prastari naselji izpred 6000 let pred našim štetjem. Grobovi so bili obrnjeni proti vzhodu. Naselje je štelo okrog 500 prebivalcev. Izkopanine, hiše, katerim, so. rekli ,»zemu-nice«. zemljanke so bije iz ilovice. Grobovi so bili pod hišami. V prvem, naselju je bil v' grobovih poleg mrtvih nakit; mrtveci stane in zgradil to cesto«, drocentrale Djerdap. Zelo zanimiv, poučen in prisrčen film. Nato smo odšli še v poslopje hidrocentrale, kjer nam je prijazna uslužbenka obrazložila potek in čas gradnje, vrednost in zmogljivost hidrocentrale, V o-gromni hali smo videli pet tun •bin. Vse je ' mehanizirano, vsi prostrani hodniki, stopnišča, hale, pa izredno čisti. Pred vhodom v-poslopje ha leyi strani je spominska plošča z imeni ;22: delav-V kraju Tekin smo dopoldne izstopili, iiz hidrogliserjev ..in se z avtobusi kakih. TO< minut: vozili do hidrocentrale Djerdap. Vodička iz TTG, Mojca Malič iz Ljubljane, ki nas je spremljala ves. čas potovanja, je poskrbela za ogled'barvnega filma o začetnih .delih in poteku gradnje hi- P ■ 1 / | ' T"* ■ -- P i 1 - i 1 ■ .• i. ■ i lllSlPil': t * 1 I’ iBIill Mi - • 1 « . M m K 1 ■I p % ''¡¡IB m S Menjava častne straže ob grobnici ‘so sedeli. V drugem naselju so bili.brez nakita, V.prvi.m drugi' kultura šo pokopavali le premož-' ne moške, od ostalih moških pa le dole teles (noga ali roka). Otroci in ženske niso bili pokopani in so ostali na- površju, z njimi je narava opravila svoje. Po najdenih. okostjih so ugotovili, da je bila povprečna starost moških 85 let. Gornji' in Don ji Milanovac, ožina Donave je tu široka’ 147-m in 120 m globoka. Nad njo se razprostira planina Mirok.. V 103. letu našega štetja so skozi ožino Kazana zgradili okrog 30 km dolgo cesto, vklesano v živo skalo. Gradil jo je rimski, imperator Trajan. Na skalovju je tabla % napisom: »Rimski imperator Trajan, boginje-Nerve sin, —-Nervan Trajan' Avguštin Germa-nik, štirikrat konzul, oče naroda je premagal- donavske skalne, cev in strokovnjakov (strokovnjaki Hidromontaže Maribor so se ponesrečili pri prevozu z letalom), - ki so v ■ času. gradnje- hidrocentrale, Djerdap....izgubili življenje, V Kladovu nas je čakalo, kosilo, nato pa smo ponovno vstopili v hidrogliserja in,se po Donavi odpel j ali - nazaj, proti Beo-, gradu. Do odhoda vlaka smo imela še štiri ure prostega časa za ogled Beograda v nočnem ča-isu. V Hrastnik ,smo prispeli v torek ob 6.30. Potovanje s spalniki je bilo .udobno in prijetno. Razšli smo. se zadovoljni, veselo razpoloženi, polni vtisov z željo, da še potujemo po naši lepi domovini. Organizator tokrat že šestega izleta po Jugoslaviji je bila organizacija ZZB NOV Hrastnik. B. J. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ‘stare mame in sestre MARIJE DRAME ■se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in darovali vence in-cvetje-ter nam izrekli'ustno ali pismeno, sožalje. :.. Zahvaljujemo se godbi in pevcem Svobode 11 Hrastnik in . govorniku KK SZDL Hrastnik-— -Zgornji del za' izrečene' poslovilne, besede. Posebej pa ¡se. zahvaljujemo: sodelavkam in sodelavcem kolektiva Steklarne Hrastnik za vso pomoč, darovani venec in cvetje., Žalujoči sin Stane z ženo Hildo, vnuka Jožek' in Alenka ter ostali', sorodniki Zanimalo vas bo i za mesec november NOVODOŠLI , TOZD 1: Lesjak Jelka — vezalka, v brusilnici, Tržan Marko — krogličai-j Alibašič. Semsa.-— odnašalka stekla, Marin Radoslav — menjalec klešč in mode- ■ lov, Justo '.Šalih-— delavec na kanalu, Gračner .Miroslav — upravljalen: komandne plošče, Teršek Jožica — pomožna, delavka v brusilnici, ' Bašič Mile — dostav-Ijalec stekla' v brusilnici. TOZD 2: Huzejrovič Munib — pripravljalec orodja, Lazič Radiča — kontrolor, stekla, I Ramič Nedžad — strojnik II. TOZD 3: Osenjak Janja.r- pomožna delavka. . TOZD 5: Duranovič Nuhan — delavec težak' na, transportu, Hu- - zerovič Dervič — delavec -težak na. transportu. DSSS: Polzelnik Marijana -.— pomočnik, komercialnega, direktorja. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE -Sporazumno: ■ TOZD 2:, tLazarikič L-j ubimka — -kontrolor-stekla, Kožar Stani-: slav ISi vzdrževalec,' Gabrič-Teodor — dostavljalec olja. ' TOZD 5: Pav.elšek Igor - — de-'1 lavec težak na transportu. DSSS: Volavšek Roza — kuharica . napitkov, Janežič Alojz — referent za:.delovna razmerja in. kadre. -Samovoljno: TOZD T: Milojkovič Branimir-ka •—, odnašalka- stekla/ Jeran Franc 1 —-• strojni steklar MP — brigadir. TOZD 2: Gavranovič Zorka — kontrolor. stekla. TOZD 4: Zagorc' Valter — kovinostrugar. Izključeni iz delovne organizacije: TOZD 1: Ekič Ferid — dostav-ljalec stekla, Razpotnik Marija — odnašalka stekla-. DSSS: Teršek Florijan — voz-, nik viličarja v skladišču gotovih izdelkov. Poizkusni rok: TOZD I: Tejič Jelenko — delavec,- težak- na transportu. Prekinitev na podlagi zakona: TODZ 5: Delakorda Franc '2-4; delavec težak na transportu. - PRIRASTEK V DRUŽINI Ferme Nada; izpihalka MDR — hči Romana, Gavranovič Vojna kontrolor. .Stekla^ hči.-Mirjana/ Gril ;Franc^gkovinoStrugar "¿r- 'hči Ines. POROČILI SO SE ■ Škoberne Valburga — delavka v skladišču gotovih in Bovhan Jože. J DAROVALI KRI TOZD 1: Ocepek Franc, Mauer Vili, 'Hrup Karel, Pasičnjak Štefan,-Oblka Jože, Detič Jure,. U-čakar Maks, Krejan Jože, Knap Dominik, Potušek Valentih, Goš-ler Ivan, Trbovc Stanislav. DSSS: Premec Ana. Krvodajalci, iskrena hvala! ZAHVALA Ob smrti očeta STANKA BREČKOTA .sc zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD 4 in TOZD 1 za darovane vence. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala in moškemu pevskemu zboru Svobode II kakor tudi govornikoma, za izrečene besede v -slovo, ter vsem/ ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi poslednji poti. Žalujoči: žena Fanika, hčerka Neži z družino •in sinovi: Lado, Franc in Janez z družinami ZAHVALA Ob izgubi očeta FRANCA POTOČNIKA 'se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovih izdelkov in izmene Jakšič-Gomilar v TOZD 2 za izkazano pomoč. -Žalujoči::, hčerka Marija z Mil ico in Tončkom in sin Blaž z družino - ZAHVALA Ob smrti mame PAVLE TERŠEK se zahvaljujemo delavcem transporta in delavkam skladišča J-gotovih izdelkov za darovane -vence kakor tudi 'vsem tistim, ki so jo spremljali na njeni .poslednji poti. Žalujoči:?, mož Viktor; sinova Cveto, Z družino, . Jože z družino in Andrej ZAHVALA Ob -izgubi dragega očeta ALOJZA POTUŠKA ' se iskreno1 zahvaljujemo ¡sodelavkam dn- sodelavcem brus.il-nice in TOZD 2, izmena Razdevšek-Peklar-Miklič za darovano cvetje in denarno pomoč, kakor tudi vsem, ki so ga spremljali-ha njegovi poslednji poti. ''Žalujoči: Angela z-družino in Rozi z družino NAGRADNA KRIŽANKA ZVEZA BORCEV DUŠKO . LOKI N ORGANSKO VEČANJE GRŠKA 1 MESTNA TRŽNICA MESTO V BOLGARIJI JUGOSLOV. NARODNA ARMIJA GRŠKA BOGINJA MIRU M i POHOTEN GOZDNI .DUH OSNOVNA MERA ORSKA ČRKA MANGAN MEDMORJE, ZEMELJSKA OŽINA SLOVENSKI PESNIK CM IR AN ) 1 1 GLAVNO MESTO ERITREJE umetno DOBLJEN KEMIČNI ELEMENT £ IBl 8 f Mfc SESTAVIL: KARU DREMEL ' ' ' ’ ČASOPISNI OGLAS OBRTNIK, * K). TESARI BERTA AMBROŽ UPTQN SINCLAIR MESTO V INDIJI ? T DOLGOREPA PAPIGA SODARSKA .OBRT PESNIK askerc TURČUA Šaljivo', ime zavoj= VODINCA MESTO 06 SOTOČJU EVFRATA IN T(QRISA GLAVNI ŠT EVNI K vrstAluk« NJIČ. SIRA GLAVNI SlEVNIK SRBSKO M0< SKO IME FRANC. MA« TEMATIK IN FIZIK [ANDRE MARIE) 1 JUŽNI SADEŽ 1 ....' ? | DELVIETv NAMA m RIBJE JAJČECE SHOD, ŽB0--ROVANJE mj- PREBIVAL5 Gl REKE VLEČENJE OVINEK, OKLJUK OTOK V MOLUKiH ◄ - TALIJ HITER LOV« SKI PES ORGAN .SLUHA SEDEŽ ZA VEČ OSEB suSec MOČAN VETER DOLENJSKA Reka ... LADJAR ONASSIS OTOK, V HAVAJIH PRIGLA- SITEV MESTO NA SL.OBALI LJUBA TADIČ RAZTELE« Sevalec MALI TRAVEN KRAJ PRI BREŽICAH NAJVIŠJA TOČKA GORE IZNAJDI« TELJ' FOTO« GRÁFIJE- pristani'« ŠČE NA JA« PONSKEM ŠTRLEČE OKENCE NA STREHI RUDI * Hiti •DESNI PRITOK NILA PESNIK MEKULI .REČICA SKOZI Vintgar IVAN ZAJC ETIOPSKI GLAVAR MANJ': KOT ENA KOTAČ,MOTOCIKEL MESTO V GRČIJI TOPOVI -NEIZKUŠENOST GRŠKI JUNAK PRED TR.OJO_ IME PIŠA« TELJACAN« KARJA IME SOPRA* nistkevjd* MARJEVE NAJ VEČJI POLOTOK NASVETU 1 j ; j ;• TEKOČINA V SRCU IN ŽILAH RDEČE KRVt HO BARVILO GOROVJE V SAHARI-: (AS6EN0 M KAREL DOBI DA NATAKARICA RUTEN 1 J- /4 ZEMELJSKI TEČAJ ~. DEŽELA BASKOV V ŠPANIJI SELEN / STREHA POIOPICA Z M A DAG A= ŠKARJA - JADRANSKI OTOK - PISARNA, BIRO ¡8 fig PESNITEV OTONA ZU* PANČIČA POKRAJINA V SAUDOVl ARABIJI ORIGINAL5 NO IME ZA IRSKO ZOLAJEV - ROMAR Proslava ob dnevu republike V 'počastitev. Dneva republike je bila tudi v delavskem domu v Hrastniku svečana proslava. V kulturnem delu programa so sodelovali priznani mladinski pevski zbori iz Skopja, Mostarja, Celja, Maribora in Kopra. Njihov nastop je eden'izmed "številnih iz okvira bogatega festivala REVOLUCIJA IN GLASBA, ki se odvija, po številnih krajih Slovenije in je letos že osmi po vrsti. NAGRADNA-KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami z- žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada 70 din 3. —-7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 30. decembra. Sp v NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v'STEKLARJU št. 11/1980 'smo prejeli 90 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: • 1. nagrada 100 din: Rajko Ročko . 2. nagrada 70 din: Valentin Po-tušek . / . - 3 —1- nagrada po 50 din: Greta Jager, Janez Grohar, Darko Sto-klasa, Franc Bajda, Jože Miklič upok. . ZAHVALA ■ Ob moji upokojitvi se sodelavkam in sodelavcem iz ; laboratorija • in zmesarne iskreno; zahvaljujem za prelepo darilo, s katerim sle me : presenetili in ganili. ° Ostal mi bo kot trajen spomin na vas in na1 čas, ki sem ga preživela -vj vaši delovni sfedini. Iskrena hvala! Pri Vašem nadaljnjem delu pa vam :želim še veliko delovnih uspehov in .zadovoljstva.. - Ivana Pivec SUKliARNR' m' n k ¡lj steklar rrjO ■' )£iI glas:lo delavcev steklarne HBAsrHik ÜH3SD.NÍ ŠKI" ODBOR:• - Matij a Koritnik — predsednik, Jasna Rižner ~ odgovorni Urednik, elani:. Slavka Gornik,, Hilda Dr amé,' Albert. Kapelar, .Pavle Baüéíheiiii, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal. DRUŽBENI ORGAN ZA .INFORMIRANJE: Jože Premec predsednik, čjani: Vili. Petrič II, Kristina. Greben, Mi^o Zorč IÍ, Janež Ciglar,'Vera Habjan, Rudi Kirlimajer. Matija Koritnik, Anita l Greben. HREDNISTV Oj Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaj a vsakega’ 15; v mesecu-Naslov: . Steklar, glasilo delavčev Steklarne . Hrastnik, telv ^8r4'622; in^ 51. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ..