tovarna »Iskra« v visoke entuziastov in Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 24. • LETO XI • 24. JUN. 1972 Novembra kongres slovenskih sindikatov Na plenarni seji 2. junija letos je republiški svet sprejel sklep, da bo VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije v novembru letos. Dan, kraj in dnevni red kongresa bo določil republiški svet ZSS najmanj dva meseca pred kongresom. Hkrati s sprejemom tega sklepa pa so se že začele obširne priprave na kongres. Kongresno gradivo mora biti po sklepu plenuma RS ZSS razposlano vsem delegatom, Osnovnim organizacijam sindikata, občinskim, obalnim in medobčinskim vodstvom Žveze sindikatov in posebnih sindikatov ter republiškim Odborom najmanj mesec pred zasedanjem kongresa, da bi tako lahko v javni razpravi izoblikovali mnenja, predloge in stališča o gradivu. Delegate za kongres bodo volile občinske volilne konference, in to na vsakih 1.500 članov po enega. Volilne kon- ference bodo sestavljali elektorji, ki jih bodo izvolili v osnovnih organizacijah sindikata na območju občin po ključu, ki ga bodo določili občinski, obalni ali mestni sindikalni svet, vendar pa tako, da bo vsaka osnovna organizacija izvolila vsaj enega elektorja ter da bo za vsako volilno konferenco izvolila vsaj 50 elektorjev. Volitve elektorjev morajo biti opravljene po sklepu plenuma RS ZSS do 31. julija, volilne konference pa do 25. septembra. Postopek kandidiranja in volitev delegatov za kongres določa, da lahko delegata za kongres predlaga vsak član volilne konference, osnovna sindikalna organizacija, občinski, obalni ali mestni svet ZSS ter občinski, mestni ali obalni odbor sindikata posebnih dejavnosti. Plenum RS ZSS je tudi pozval k takojšnjemu evidentiranju kandidatov za republi- „Iskrini“ izdelki v Romunijo LJUBLJANA, 18. junija — Predstavniki podjetja »Iskra Commerce« in romunski »Autotractor« so v Brasovu podpisali pogodbo o prodaji avtoclektričnih sestavnih delov v vrednosti 1,200.000 dolarjev. Gre za dobavo zaganjalnikov in kompletnih pastorkov s sklopko, ki jih bo ški svet in za nadzorni odbor ZSS. Prvi predlog kandidatov, ki se bo izoblikoval v postopku evidentiranja, bodo obravnavale volilne konference, upoštevaje predloge teh konferenc pa bo komisija za organizacijsko kadrovsko politiko RS ZSS pripravila kandidatno listo in jo posredovala vsem delegatom kongresa in organizacijam sindikatov. HORJUL 1. julij 1972 Horjul bo 1. julija prijazno s rejel nekaj tisoč Iskrašev in drugih udeležencev proslave d. ;va borca, dneva Iskre, 15-let-niče tovarne elektronskih instrumentov in 30-letnice Dolomitskega odreda. Našo prihodnjo številko — izšla bo na 12 straneh — bomo predvsem posvetili temu praznovanju Ob rob sklepom o letu kakovosti v ZP ISKRA V 19. številki glasila (19. maja 1972) smo lahko prebrali prispevek Predsednika komisije za kakovost in zanesljivost tov. Franca Mlakarja, dipl. ing.: »Leto kakovosti v Jugoslaviji se je začelo.« V njem so zajeti tudi Sklepi poslovnega odbora ZP od 18. novembra 1971 v katerih so prikazane naloge, ki naj bi jih v letu kakovosti izvršili v delovnih org. združenega podjetja Iskra. Novi Gorici, romunski »Autotractor« pa montiral v svoje traktorje. Izvoz »Iskre« v Romunijo doslej ni bil velik. V najuspešnejšem letu 1965 je obsegal le 300.000 dolarjev, z novo pogodbo pa se bo sodelovanje na področju avto-električne opreme poglobilo. Člani dvojne kontrole kakovosti in zanesljivosti, ki se nahajamo pri ZP, pozdravljamo omenjene sklepe in želimo, da bi se vsi delavci podjetja maksimalno angažirali, da se tudi uresničijo. O njih je v raznih oblikah in nivojih že večkrat tekla razprava, sedaj pa so končno prišli na dan kot sklepi. Kolikor mi poznamo tovarne iz ZP moramo reči, da je njih sedanji nivo kakovosti proizvodnje bolj rezultat stihije, prizadevnosti nekaterih Uekan elektrotehniške fakultete prof. dr. Albert Čebulj, dipl. Ing. (tretji z leve) In generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar, dipl. oec. v prisotnosti rektorja ljubljanske univerze prof. dr. Mirjana Grudna, dipl. ing. (v sredini) in predstavnikov univerze in ZP Iskra podpisuje-*a Pogodbo o izobraževalnih uslugah elektrotehniške fakultete Iskri, kot kompenzaciji za “ŠOu.OOO din, ki so jih organizacije ZP prispevale za izgradnjo elektrotehniške fakultete splošne tehnične kulture, kot pa zasledovanja kakšnega smotra ali načrtnosti. Tako-stanje pa, po našem mnenju, pogojujeta v glavnem dva vzroka, in sicer: 1. Nobena tovarna iz ZP nima analiz o stroških za kakovost. 2. V vseh tovarnah in organizacijah se posveča premajhna pozornost izobraževanju na področju znanstveno-teh-ničnih disciplin, ki obravnavajo kakovost. Kakovost sama po sebi ne pomeni nič, ali pa tudi vse. Torej je kakovost le merilo, v kolikšni meri so zadovoljene kupčeve želje s prodajalčevimi — proizvajalčevimi možnostmi. Zato kakovost ni samo vprašanje tehnikov v proizvodnih fazah, pač pa ima mnogo širše aspekte — od študija tržišč do vzdrževanja v operativk Tako široko zastavljeno vprašanje pa terja tudi precejšnje stroške. Stroški za kakovost in ko-ristj od nje pa so praktično edini element, ki lahko prepričajo vsakega člana delovnega kolektiva — od čistilke do direktorja — o nujnosti in pomembnosti preventivnih akcij. Zato mislimo, da bi po svoji pomembnosti 7. točki v sklepih morali posvetiti največjo skrb. Vse ostale sklepe bo laže izvršiti in sloneli bodo na trdnejši podlagi, če bodo ra- čuni čisti. Pred kolektive je potrebno priti s točnimi podatki, koliko del v kakšnem obsegu jih je ZP izgubilo zaradi slabe kakovosti, koliko se izgublja na reklamacijah in dodelavah. Povedati je tudi treba, koliko se izgublja zaradi prekoračitve dobavnih rokov, ker tudi to spada v kakovost dobav. Obenem pa tud; pokazati, kako naj se ti problemi in težave razrešijo. Res je, da so večim delom pota že nakazana v Sklepih, vendar večja konkretnost za vsako tovarno posebej ne bi škodila. Zbiranje in analiziranja teh podatkov ni enostavno, posebno še, če upoštevamo, da imajo tovarne vpeljane različne in komplicirane ra-čunovodstvene sisteme. Poleg tega pa se tudi službe za zagotavljanje kakovosti po tovarnah vodijo na različnih sektorjih — od proizvodnje do samostojnosti. S poenotenjem enega in drugega ter dodelavo obstoječih programov za obračun stroškov na računalnikih, pa ima ta akcija možnosti, da popolnoma uspe in postane trajni pokazatelj uspešnosti služb za kakovost, kakor tudi uspešnosti vsake tovarne posebej. Kakovost se vgrajuje v izdelke, vgrajujejo pa jo vsi sodelujoči v procesu. Nobena tehnologija, organizacija poslovanja in avtomatizacija procesa ne more nadomestiti ljudskega dela. Zato je potrebno dati dodatno izobrazbo samo kadrom, ki delajo v službah za zagotavljanje kakovosti: Pri tem ne misli- (Dalje na 6. strani) ZZA Ljubljana S 1. seje poslovnega Mano JEŽ, dipl. ing. ponovno izvoljen za predsednika poslovnega odbora; namestnik je Stane JENKO, dipl. ing. Na prvi seji sveta Zavoda so bili izvoljeni v poslovni odbor naslednji člani: Milko France, mr. oec. (pom. gl. dir. za gosp. podr.); dr. Jože Gogala (gl. direktor Zavoda); Jurij Hribovšek, dipl. ing. (RS za brezžične zveze; Stanc Jenko, dipl. ing. (pom. gl. dir. za razvoj); Mario Jež, dipl. ing. (v. d. direktorja CEPIN); Marjanca Kobe, dipl. ing. (SMK); Marjan Lavrenčič, dipl. ing. (pom. gl. dir. za tehnologijo); Matjaž Leskovšek, dipl. ing. (RS za žične zveze); Franc Peterca (RSAE); Dušan Pirc, (odd. 255); Ignac Rozina, ing. (RS za elemente). Z javnim glasovanjem je bil za predsednika poslovnega odbora izvoljen Mario Jež, dipl. ing., za namestnika pa Stane Jenko, dipl. ing. Ing. Jež se je zahvalil za ponovno izvolitev ter dejal, da bo tudi v tej mandatni dobi veliko nalog in problemov, ki jih ba moral reševati poslovni odbor. V pretekli mandatni dobi je imel poslovni odbor kar 64 sej, običajno ob ponedeljkih od 7. do 10. ure, če ni uspel v tem času predelati celotne snovi za posamezno sejo, se je sestal tudi popoldne. Člani PO so se redno udeleževali sej tako, da je poslovni odbor delal kot kolektivni organ. V novi mandatni dobi verjetno ne bo tako pogostih sej zaradi tega, ker bo skliceval glavni direktor tudi kolegij, na katerem se bodo reševale operativne naloge vodstva. V razpravi je bilo poudarjeno, da bo poslovni odbor moral še pred dopusti sprejeti gospodarski načrt za-leto 1972, ki je v izdelavi in bo v najkrajšem času v javni obravnavi. Med kratkoročne naloge PO spada še sprejem pravilnika o delitvi OD ter pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, ki sta že bila v javni obravnavi. Med srednjeročne naloge poslovnega odbora pa spadajo problemska vprašanja, ki zadevajo Zavod glede organizacije, likvidnosti, odnosa do Medico engineering V torek, 6. junija so se zbrali v Ljubljani, v kletnih prostorih na Njegoševi ulici, predstavniki ljubljanskih Kliničnih bolnic na čelu z direktorjem Janezom Zemljaričem in predstavniki našega podjetja z Metodom Rotarjem, glavnim direktorjem, na čelu. Odprli so namreč novo sodobno opremljeno ambulanto IC in s tem uresničili dolgoletno željo našega kolektiva. Kaj bodo dobili naši delavci z obratno ambulanto? Republiški zdravstveni center je že 1. 1968 odločil, da se obratne ambulante praviloma ustanavljajo za delovne organizacije z najmanj 1000 delavci v soglasju z regionalnim zdravstvenim centrom. Na podlagi te možnosti je IC sklenila s Kliničnimi bolnicami v Ljubljani pogodbo o ustanovitvi obsatne ambulante. Ambulanto organizirajo Klinične bolnice, oziroma njihov Institut za medicino dela. Dejavnost obratne ambulante bo obsegala poglobljeno kompleksno zdravstveno varstvo; kurativno dejavnost in preventivo s socialno medicino. Ambulanta bo opravljala dispanzersko metodo dela. Seveda pa je potrebno aktivno sodelovanje delavcev, strokovnih služb ;n organov samoupravljanja IC pri izvajanju kompleksnega zdravstvenega var stva. Vsekakor bo ambulanta res velika pridobitev za naš kolektiv. Prostori ambulante bodo začasno na polikliniki, stopnišče C—D v pritličju. Imela bo svoj direktni telefon; prednost lokacije je tudi v tem, da so v isti hiši vse specialistične službe in laboratoriji. Le nekaj ur kasneje sta direktorja Kliničnih bolnic in ISKRA COMMERCE podpisala tudi pogodbo o ustanovitvi nove skupne delovne organizacije »Medico engineering«. To bo prva takšna služba v naši državi. Novo medicinsko tehnično podjetje bo iz vse države in tudi tujine sprejemalo naročila za projektiranje, izgradnjo in opremljanje objektov s področja zdravstva in socialnega varstva. »Medico engineering« je namreč sad plodnega večletnega sodelovanja obeh podjetij pri gradnji novega Kliničnega centra, osrednje in najsodobnejše slovenske zdravstvene ustanove, ob kateri so z roko v roki delali in izmenjavali izkušnje ter si medsebojno pomagali tako zdravstveni kot tehnični strokovnjaki z različnih delovnih področij. Naše podjetje pa je tudi uvozilo pretežni del medicinske opreme za klinični center ter sodelovalo pri montaži medicinskih, telekomunikacijskih in drugih naprav. odbora proizvodnih organizacij v ZP, kadrovske politike in še drugih vprašanj iz akcijskega programa Zavoda, katerega bo treba izvajati bolj intenzivno kot doslej. Predsednik PO je povedal, da je bilo v pretekli mandatni dobi toliko snovi za PO, da je moral zasedati prek šestdesetkrat. Gl. direktor Zavoda pa je dejal, da je del teh težav in problemov, s katerimi se je PO predvsem ukvarjal, vendarle na malo boljši poti in verjetno ne bo več tako kritičnih primerov kot so bili v pretekli dobi. Zaradi okrnjene sposobnosti poslovanja glede na akutno nelikvidnost v Zavodu, ki je deloma tudi posledica nelikvidnosti v vsej državi ter | nelikvidnosti v vseh tovarnah E ZP Iskra, za katere je Zavod a opravljal razvojne storitve, je bilo tako delo v prejšnji mandatni dobi dokaj težavno. Kot j kaže — in določena predvide- j vanja so, se bo ZZA v drugi j polovici letošnjega leta rešil [ vsaj najbolj kritične nelikvid- j nosti deloma z dodatnimi J krediti in deloma s predvide- j nimi plačili obveznosti dveh { Iskrinih organizacij. Vpraša- f nje nabave materiala, izplači- jj la OD, nakupa deviz, plačila || uvoznega materiala se bo [j prav zato boljše reševalo. Na sejah PO so bile v pre- Pj tekli dobi burne razprave in 1 razglabljanja o posameznih E vprašanjih, vendar so bile de- S bate največkrat zelo kon- I struktivne ter pozitivne, in ko so se po takih razpravah I za nekaj odločili, običajno ni B bilo odstopanj. Tak način de- g la bo imel PO tudi v novi E mandatni dobi. * Invalid kot enak občan Enajsti svetovni kongres mednarodnega združenja za rehabilitacijo invalidnih oseb je med drugim tudi sklenil, da bo desetletje 1970—1980 posvečeno rehabilitaciji invalidnih oseb Kot članica tega združenja se je temu sklepu in nalogam v zvezi z njim, pridružila tudi Jugoslavija. Tako Jugoslavija kot SR Slovenija naj bi v tem desetletju dokazali, da spoštujeta sprejete sklepe mednarodnega združenja za rehabilitacijo invalidnih oseb. To spoštovanje pa naj se odraža v razširjeni izven-medicinski rehabilitaciji invalidnih oseb pri nas. Kajti teh problemov, ki se porajajo z nastankom invalidnosti, je veliko. Po veličini in obsegu so pa zelo raznoliki, a skupaj tvorijo dokaj velik in trd »življenjski oreh«. Mednarodni dan invalidov nam je dal misel — vprašanje, kako živi naš invalid kot občan? Kaj smo storili, da bi živel kot ostali občani naše skupnosti in kaj bo potrebno še napraviti. Tu ni dela samo za strokovnjake s področja medicine, katere dejavnost se nenehno razširja in kjer je tudi največ narejeno za invalide. Nujno je, da k reševanju kompleksne rehabilitacije invalidnih oseb priskočijo tudi drugi ljudje z ostalih področij dela. Zakaj? Vse bolj spoznavamo, da ni dovolj, da se za invalidne osebe urejujejo problemi samo na njihovih delovnih področjih in v družinskih krogih, temveč je nujno potrebno invalidom »odpreti vrata« na vseh življenjskih področjih. Invalid naj bi po končani kompleksni rehabilitaciji živel samostojno, tako kot ostali občani. Zato naj bi imel možen dostop do vseh javnih služb — od občinskih skupščin, zdravstvenih služb, kulturnih hiš, trgovskih hiš idr. Prav v tem desetletju, ki je desetletje mednarodno sklenjene rehabilitacije invalidnih oseb, je nujno, da se zajame za reševanje omenjenih problemov čim širši krog ljudi, ljudi, katerih dejavnost — strokovnost je raznolika (od gradbenih delavcev, arhitektov, ekonomistov, pravnikov, do ljudi, ki vodijo družbeno-politično življenje pri nas), kar pa bi pripomoglo, da postane invalid enak ostalim občanom. Proizvodnja ZP v maju 1972 I z p o 1 n i t e v v 0 daje itd., lahko ugotov no, da je kvantiteta razvojnega dela zadostna. Toda glede na naraščanje kapacitet v tovarni, ki si jih bomo po izvršeni rekonstrukciji zgradili — tako materialnih kot človeških, bo potrebno intenzivnost razvojne dejavnosti povečati, zlasti za izdelke ve-likoserjiskega značaja: elemente ža avtomatizacijo, zlasti releje. Ker je razvoj najmanj dve leti pred pričetkom proizvodnje, je ta naloga dejansko že pred nami. Za.n smo se letos odločili, da povečamo število razvijalcev za vezani nad 13 mesecev . vezani nad 24 mesecev področje elementov. Upoštevati moramo pri tem tudi to, da je težko pridobiti kadre, ki so za to področje dokončno usposobljeni in da bo trajalo nekaj časa, da bomo lahko dobili rezultate povečanja teh kapacitet. Problem kvalitete razvojnega dela, je precej kočljivejši. Omenili smo že, da se ta kvaliteta navadno pozno ali prepozno ugotavlja. Važno pri tem pa je dejstvo, da na kvaliteto razvojnega dela lahko (5,5 % v devizah 2% v dinarjih) ...........9 % (7,5 % v devizah 1.5 % v dinarjih) ..........10 % (7,5 % v devizah 2.5 % v dinarjih) NOVA OBRESTNA MERA VEUA ZA VSE VLOGE, KI NISO NAMENSKO VEZANE. (Dalje na 7. strani) NOVA OBRESTNA MERA ZA VSE VARČEVALCE LJUBLJANSKE BANKE DINARSKE VLOGE: navadne.............. 7,5 c/o vezane nad 13 mesecev........9 % vezane nad 24 mesecev . . . . .10 % DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNI RAČUNI: navadni . ............. 7,5 % »Zavod za avtomatizacijo« Ljubljana XVI. konferenca ETAN v Velenju Jugoslovanski komite za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko je organizacija, ki združuje inženirje in tehnike, delujoče na teh področjih. Ena najvažnejših prireditev ETAN je konferenca, j1' je vsako leto v drugem 'ndustrijskem središču Jugoslavije. V Sloveniji so bile doslej konference ETAN v Jubljanj, na Bledu, za letošnje mesto konference pa je “‘'o določeno Velenje, kot napredno in sodobno urejeno 'ndustrijsko mesto. *VI. konferenco je soorga-■zirala Elektrotehniška zve- za Slovenije. Na čelu organizacijskega odbora je bil ing. H. Vidmar, podpredsednik EZS in tehnični vodja v tovarni elektronskih naprav. Konferenca je trajala od 5. do 8. junija, delo pa je teklo na plenarnih zasedanjih ter v 7 strokovnih komisijah, in sicer za elektroniko in električna vezja, telekomunikacije, avtomatsko krmiljenje, nuklearno tehniko in nuklearno fiziko, elektronske sestavne dele in materiale, računsko tehniko in bio-medicinsko tehniko. Na skupno 18 sejah je bilo podano 88 znanstveno strokovnih referatov (od teh 6 iz inozemstva) ter 21 strokovnih poročil. Konference se je udeležilo prek 250 strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Tudi strokovnjaki Iskre kot avtorji ali soavtorji referatov so poročali o svojem strokovnem delu v komisijah za elektroniko (I. Soline, ZZA), telekomunikacije (P. Lah, P. Benedik, S. Amon in ing. Purg, vsi iz ZZA), za avtomatsko krmiljenje (E. Petrič iz ZZA in M. Mulej iz Elek-tromehanike) in za računsko tehniko (D. Raič iz ZZA). Po-■ sebej velja omeniti referat D. Raiča pod naslovom »Zbiranje in obdelava informacij , na naftnem polju s pomočjo procesnega računalnika«, ki ga je komisija za računsko tehniko ocenila kot najboljši referat s tega področja. Ta referat je bil nato s strani odbora za strokovne konference ETAN nagrajen z nagrado 2000,— din. Referat prikazuje rezultate originalnega laziskovalno-razvojnega dela ZZA, ki ga je opravil avtor in njegovi sodelavci po naročilu firme INA za naftno polje Žutica na Hrvatskem. Poleg strokovnih referatov in poročil je v zadnjih letih uvedel ETAN tudi pregledne referate o aktualnih in širše pomembnih temah. Nekaj teh referatov smo slišali na otvoritvi konference, kj je bila v dvorani gledališča Velenje. Te otvoritve so se udeležili poleg predsednika občinske skupščine tudi generalni direktor »Gorenja« Ivan Atelšek, dekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani prof. dr. ing. Albert Čebulj in predsednik Elektrotehniške zveže Slovenije ing. Vekoslav Korošec. Žal na otvoritvi ni bilo uradnega predstavnika Iskre, čeprav so bili vabljenj vsi direktorji tovarn in vodstvo ZP. Kljub temu se je ime Iskra videlo na konferenci, saj so vsi udeleženci prejeli material s konference v lični mapi z napisom »ISKRA — ETAN 72 — Velenje«. Zaiadi zanimivosti n MrtH krog bral- cev »Iskre«, navajamo nekaj podrobnosti o plenarnih oziroma pregledanih referatih.-Strokovno zelo aktualna sta bila referata, podana ob priliki otvoritve o tehnoloških vzrokih sprememb v sodobnem svetu (ing. Radoman) ter o novi tehnologiji avtomatizacije (prof. dr. ing. Tomovič). Posebno slednji rerat je prikazal nove možnosti in tendence uvajanja avtomatizacije pri montažnih delih v kovinskopredelovalni industriji, kjer so posegli v naprednih državah v proizvodni proces sodobni roboti. Ti sodobni roboti z razliko od klasičnih ne le izvršujejo določena dela, temveč imajo tudi že sposobnosti spomina, odločanja pri izvajanju posameznih montažnih operacij na tekočem traku. Take ro--bote so z obsežnim raziskovalnim in investicijskim programom začeli izpopolnjevati in uvajati v zadnjih letih Japonci, da bi se izognili napakam in nezanesljivosti člo- Dvelefni poslovni študij... Prijetna horjulska dolina nudi dovolj priložnosti za krajše izlete In obiske kulturno-zgodovin-skih zanimivosti. Prizadevnim domačinom in organizatorjem letošnje proslave dneva borca in dneva Iskre pa bosta najboljše plačilo za vloženi trud — čimbolj številna udeležba na proslavi in zadovoljstvo vseh, ki bodo ta dan obiskali Horjul Ob rob sklepom o letu kakovosti ZP ISKRA Pedagoško vodstvo izrednega študija, tako na sedežu fakultete kakor tudi v študijskih skupinah izven sedeža fakultete, ima fakulteta. Prav tako vodijo učni proces posameznih predmetov v vseh študijskih skupinah le fakultetni učitelji. - Prehod v štiriletni ekonomski študij. Po opravljenem diplomskem izpitu lahko diplomant dveletnega poslovnega študija nadaljuje svoj študij v štiriletnem študiju ekonomije. Za vpis v 3. letnik štiriletnega ekonomskega študija mora diplomant dveletnega poslovnega študija opraviti določene diferencialne ¡zpite. Izredni študij, ki ima značaj dopolnilnega izobraževanja, je primeren predvsem za zaposlene absolvente ekonomskih srednjih šol in gimnazij, k} opravljajo v svojih delovnih organizacijah dela, ki zahtevajo višjo izobrazbo. Poleg tega pa je izredni študij namenjen vsem tistim, ki žele ob svoji redni zaposlitvi pridobiti višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Z izrednim študijem je tako zaposlenim omogočeno nadaljevanje njihove strokovnega izobraževanja. Vpis izrednih študentov Pogoji vpisa. Kot izredni študent se lahko vpiše na ekonomsko fakulteto, in to v dveletni poslovni študij ali v štiriletni ekonomski študij, vsak občan, ki je: a) redno zaposlen in b) ima dokončano gimnazijo ali ekonomsko srednjo šolo. Izjemoma se lahko vpiše na ekonomsko fakulteto tudi zaposlen občan, ki nima prej navedene srednje šole ali pa sploh nima dokončane srednje šole. Pogoj za vpis je v tem primeru uspešno opravljeni sprejemni izpit. Učni programi predmetov sprejemnega izpita so na voljo v tajništvu fakultete. Šolnina. Izredni študij se financira iz prispevkov izrednih študentov in delovnih organizacij. Izredni študentje plačajo svoj prispevek za izvajanje izrednega študija v obliki šolnine. Šolnina za študijsko leto je din 1.200,—.S šolnino so plačani stroški učnega procesa za eno študijsko leto, t. j. za 18 mesecev. Šolnino plača: a) izredni študent sam ob vpisu v gotovini. Plačilo šolnine se lahko opravi v dveh obrokih: polovica pri vpisu, druga polovica do konca zimskega semestra, t. j. v roku štirih mesecev, b) za izrednega študenta delovna organizacija z nakazilom na žiro račun fakultete. Rok vpisa. Vpis v prvi letnik izrednega študija je v drugi polovici meseca septembra. Vpis je: a) na sedežu fakultete v Ljubljani, Gregorčičeva 27 in b) na sedežu študijskih skupin. Predhodne prijave za vpis pošljite tajništvu fakultete do 13. septembra. Prijava naj zajema: priimek in ime, delovno organizacijo kjer ste zaposleni in vaš naslov. O kraju In času vpisa bo vsak prijavljenec obveščen pismeno. Začetek pouka. Pouk za izredne študente se začne v prvem tednu oktobra. (Nadaljevanje s 4. strani) veškega dela pri montažnih operacijah. Posebno pozornost je vzbudil referat ing. Jeriha, ki je namesto predvidenega opisa veliko-serijske in masovne proizvodnje v Gorenju, obdelal problematiko gospodarjenja, s katero se mora boriti 9000-čIansk.i kolektiv podjetja »Gorenje«. Ugotovil je, da stalno menjanje gospodarskega instrumentarja sili gospodarske organizacije v položaj, da proizvajajo od danes do jutri. Produktivnost dela ni vedno najvažnejše gonilo m osnova napredka, ker predpisi omogočajo najrazličnejše špekulacije, to pa ima za rezultat, da raziskave, razvoj, planiranje, organizacija proizvodnje in tržišča za propulzivne programe, nimajo svojega pravega mesta. Zaradi tega je predlagal ing. Jeriha konferenci, da vpelje v svoje bodoče delo in program konference poleg specializiranih tem. tudi kompleksno problematiko organi- zacije določene proizvodnje. Posebej je poudaril tudi pomen faktorja »čas«, ki ga lahko izboljšajo sodobne oblike komuniciranja in evidentiranja, uvajanje avtomatizacije proizvodnje, boljši izkoristek časa strokovnjakov itd. Kot zaključek svojega izvajanja in predlogov »Gorenja« je ing. Jeriha navedel naslednje naloge strokovnjakov in vodilnih ljudi s področja ETAN v Jugoslaviji: 1. krepitev odgovornosti za delo 2. kompleksnejše upoštevanje potreb 3. izdelava konkretnih, jugoslovanskih programov pro-pulzivnih na svetovnem tržišču 4. delitev in specializacija proizvodnje. Prav tako zanimiv in aktualen je bil referat ing. Boruta Jenka iz Gorenja, ki ga je podal na panelni diskusiji ter je obravnaval mesto in vlogo strokovnjaka v gospodarstvu. (Nadaljevanje s 1. str.) mo, da je potrebno dati dodatno izobrazbo samo ka. drom, ki delajo v službah za zagotavljanje kakovosti. Pač pa je potrebno s predavanji, krajšimi tečaji in podobnim, dopolnjevati znanje o kakovosti in njeni pomembnosti vsem članom delovnih kolektivov, vključno z vodstvenimi kadri. Bilo b; krivično, če bi dejali, da se temu v ZP ne posveča nobena pozornost. Mislimo pa, da je to premalo in nenačrtno. V tujini, posebno v anglosaških deželah, že celo desetletje šolajo strokovnjake Tudi drugi pregledni referati, podani na plenarnih komisijah so z množico zbranega materiala in podatkov dali udeležencem konference kompleksnejši pregled nad aspekti razvoja elektronike v svetu in Jugoslaviji; o tem sta poročala prof. Marinčič in dr. Lazovič iz elektronske fakultete v Nišu. o novih materialih v sodobni elektroniki; referenta sta bila prof. Mom-čilo Ristič iz elektr. fakultete v Nišu in instituta B. Kidrič Vinča, prof. dr. Drago Kolar iz Fakultete za naravoslovje in tehnologijo in instituta J. Stefan v Ljubljani. Ing. Vasiljevič iz Zvezne uprave za radio in promet je obravnaval vprašanje radio-telefon-skih zvez za njune in splošne potrebe v gostih naseljih, mgr. Slavka Miloševič iz instituta za znanstveno in tehnično dokumentacijo pa je govorila o vidikih informiranja koristnikov znanstvenih in tehničnih informacij. na normalnem visokošolskem študiju za področja tehnik za zagotavljanje kakovosti. Poleg tega pa imajo še celo vrsto dodatnih oblik šolanja — od krajših tečajev do post-diplomskega študija. Kolikor nam je znano imate v celotnem ZP samo enega strokovnjaka, ki je bil deležen dopolnilnega izobraževanja, vsi ostali pa so bili prepuščeni individualnim željam in stremljenjem. Zmotno je mnenje, da bo dober strojnik ali elektrotehnik tudi dober vodja kontrole. Izgubi se ogromno časa, da se tak strokovnjak indivi- Letošnja XVI. konferenca ETAN je nadalje prispevala k boljšemu osebnemu in strokovnemu spoznavanju jugoslovanskih strokovnjakov s področja ETAN k povezavi strokovnjakov, ki delajo na univerzah, institutih in v proizvodnih podjetjih ter ;e tudi pripomogla k še večji afirmaciji Jugoslovanskega komiteja ETAN, kot strokovne in družbene organizacije inženirjev in tehnikov. Izredno prijetno okolje mesta Velenje in požrtvovalnost organizatorjev konference iz Elektrotehniške zveze Slovenije, sta omogočili konferenci odlične pogoje za delo, obenem pa so vsi udeleženci iz drugih republik odnesli s seboj prijetne vtise o Velenju in o Sloveniji. Naslednja konferenca v juniju 1973 bo v Novem Sadu. Upamo, da bo na njej podanih iz ZP Iskra še več referatov strokovnjakov o njihovem delu. dualno preorientira. Isto velja tudi za kadre z nižjo kvalifikacijsko strukturo. Poleg tega pa so že zdavnaj minili časi, ko je kontrola kakovosti imela edino funkcijo izločati izdelke s hibo (hibne izdelke). Danes je to že popolnoma samostojna znanstvena disciplina, ki nam pomaga zagotavljati vnaprej planiran; nivo kakovosti — kar pa obenem pomeni tudi uspešnost gospodarjenja. Vendar planiranega nivoja kakovosti ni mogoče hitro in poceni doseči brez načrtnega dopolnilnega izobraževanja obstoječih — in pravilnega usmerjanja šolanja — novih kadrov. Vsekakor jc takšno izobraževanje v ZP potrebno. Solarn, ki usposabljajo strokovnjake za kontrolo kakovosti, pa je potrebno dati zahteve za njihove učne programe. Zaradi vsega omenjenega nam je žal; da izobraževanje ni dobilo mesta v Sklepih, čeprav bi to — po našem mnenju — po pomembnosti moralo biti na prvem mestu. za VKKP pri ZP ISKRA mgr. Franc čuk, dipl 'nS- DOPISUJTE V ISKRO! Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ilil® SKLEPI 10 SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 13. 6. 1972 0 Poslovni odbor združenega podjetja Iskre sprejema in predlaga delavskemu svetu združenega podjetja Iskre v odločitev predlog komisije za razvojno raziskovalno delo z dne 10. 4. 1972, s katerim predlaga, da se sredstva znanstveno raziskovalne dejavnosti za leto 1972 v višini 1,000.000.— razdele: 1. Za nabavo opreme za projekt Integrirana vezja na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani din 490.000.— 2. Za razvoj hermetičnih kontaklnikov in tenkopiast-nih uporov na Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko v zvezi s tovarno uporov Šentjernej din 180.000.— 3. Za opremo za delo na debcloplastni hibridni tehniki na Inštitut »Jožef Štefan« din 100.000.— 4. Za študijo o procesnih računalnikih za telefonijo din 60.000.— 5. Za študijo o razvoju laserske tehnike na Zavodu za avtomatizacijo din 60.000.— 6. Nerazporejene rezerve din 110.000.— Skupaj din 1,000.000.— in to pod praviloma enakimi kreditnimi pogoji, kot jih daje Sklad Borisa Kidriča. b) PO ZP imenuje komisijo v sestavu: Slepšak Stane dipl. ing. — Elektromehanika, Kranj; Dolhar Stefan, dipl. inž. — Strokovne službe ZP, Ljubljana; Zorc Vladimir, dipl inž. — Kondenzatorji, Semič; Razpotnik Srečko, dipl. inž. — Iskra Commerce, Ljubljana; Pretnar Leopold — Strokovne službe ZP, Ljubljana; Ančik Mitja, dipl. iur. — Strokovne službe ZP, Ljubljana; Sluga Maks — Strokovne službe ZP, Ljubljana; 7 nalogo, da izdela poslovnik komisije za razvojno raziskovalno dejavnost. Poslovnik naj uredi^ tudi pristojnost komisije za razvojno-razisko-valno dejavnost ki skrbi za dolgoročne programe in z ozirom na pristojnosti komisije za dejavnost I. in II., ki skrbi za kratkoročne programe ZP Iskre. cl PO Zp sklene, da prične postopek za spremembo 2. odstavka 142. člena statuta ZP Iskra Kranj, tako da naj hi se citirani odstavek glasil: »Sredstva, ki jih vlagajo organ zacijc v sestavi združc-oega podjetja v znanstvenoraziskovalni sklad za skupna raziskovalna dela (dejavnost *1). se daieio nravi loma v— >. d) PO ZP naroča komisiji za razvojno-raziskovalno delo, da zavzame stališče do zahtevka ZZA, da se še nerazporejena sredstva sklada v višini 110.000.— dodelijo ZZA za opremo laboratorija za raziskave zanesljivosti izdelkov. @ PO ZP sprejema na znanje poročilo gen. direktorja ZP Iskra Vladimira Logarja o rezultatih poslovanja za prvih 5 mesecev, poročilo glav. direktorja Iskra Commerça Rotarja Metoda o tržni situaciji in poročila direktorjev nekaterih organizacij v sestavi ZP o trenutni kritični situaciji. PO ZP na osnovi teh poročil zlasti kritično ocenjuje trenutno stanje likvidnosti, ki je dosegla dosedaj naj nižji nivo, negativne posledice zamrznitve cen, ki v nekaterih posameznih organizacijah povzročajo poslovanje z izgubo in nedoseganje obsega planirane pro:zvodnje, ter naroča generalnemu direktorju, da imenuje komisijo, ki naj v posameznih organizacijah, ki poslujejo z izgubo ali ki ne izpolnjujejo nalog gospodarskega plana, ugotovijo vzroke in predlagajo ukrepe za izboljšanje oz. sanacijo teh organizacij. PO ZP naroča vodstvu združenega podjetja, da ponovno informira republiške organe o sedanji kritični situaciji v posameznih organizacijah ZP, pri katerih je zamrznitev cen njihovih izdelkov osnovni vzrok za takšno situacijo. © PO ZP sprejema osnutek pogodbe o poslovnem sodelovanju med ZP Iskro Kranj in Elektronsko industrijo Niš kot izhodišče za razgovore z El Niš, pri čemer naroča prediagatclju-komisiji, da pred končno.korekcijo pogodbe upošteva pripombe, ki so jih poslovnemu odboru poslale organizacije ZP in pridobi mnenje El Niš do tega predloga. © PO ZP je v zvezi s točko dnevnem reda problematike proizvodnle TV-apnratov sprejel sklep, da naj generalni direktor skliče vse zainteresirane predstavnike organizacij na dogovor v zvezi s proizvodnjo TV sprejemnikov in da na 1. nasledniem zasedanju PO ZP predlaga poslovnemu odboru dokončne rešitve in sklepe glede nastale problematike za proizvodnjo TV spreiemnikov. © PO ZP podpira zahtevek tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani za najetje sanacijskega kredita pri Skladu skupnih rezerv' SRS in se s podano informacijo in obrazložitvijo strinja. © PO ZP sprejema na znanje informacijo o stališču ELRAD Gornja Radgona, da se začasno odlože nadaljnji razgovori v zvezi z integracijo Elrad — Iskra. © PO- ZP sprejema informacijo o nameravanem poslovnem aranžmaju med Iskro - Elektromchaniko in Iskra Commerce ter firmo Perles. © PO ZP sprejema na znanje informacijo o formiranju firme Medico — inženiring, ki jo ustanavljata Iskra Commerce in Klinične bolnice v Ljubljani. Namen novo ustanovljene firme Medico-inženi-ring je nudenje kompletnega inženiringa pri opremi zdravstvenih ustanov. ® PO ZP sprejema na znanje podano informacijo o poslovnem aranžmaju s firmo UNITRA — Poljska. © PO ZP začasno odlaga predlog CAOP za spremembo 162. člena statuta ZP Iskre in naj se o predlogu razpravlja ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju organizacij združenega dela v ZP Iskri. ~■TKuta- ni iai iii«wiiii i m © PO ZP sprejema predlog o spremembi predmeta poslovanja tovarne polprevodnikov Trbovlje in ga predlaga DS ZP v odločitev. Q PO ZP sprejema na znanje informacijo, ki jo je podal svetnik generalnega direktorja ing. Milan Železnik, o predvidenih akcijah za dvig kvalitete in zanesljivosti v ZP Iskri Kranj in o vlogi komisije za dejavnost I. in II., da se pri nalogah za atest izdelkov na prvotno predvideno ceno dodaja 15 % zvišanje. @ PO ZP sprejema na znanje informacijo o prizadevanjih za samoupravni sporazum organizacij v sestavu ZP o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. @ PO ZP sprejema predlog pravil za nagrade in izjemne dosežke pri gospodarjenju v ZP Iskra in daje pravilnik v razpravo. © PO ZP daje pravilnik o varovanju poslovne tajnosti in tajnosti narodne obrambe v ZP Iskra predlagatelju — komisiji v ponovno proučitev z naročilom, da naj pravilnik zajema le tista določila, ki so skupna vsem organizacijam, konkretizacijo posameznih določil pa naj organizacije same uredijo. © PO ZP naroča predlagatelju Temeljnega pravilnika o delovnih razmerjih, da predhodno razčisti z organizacijami, katere zadeve naj se enotno uredijo na nivoju ZP Iskre Kranj. © PO ZP sprejema na znanje informacijo Iskra Commerce glede perspektivnega razvoja in predmeta poslovanja Elektrona, Vrhnika, organizacije združenega dela pri Iskra Commerce. @ PO ZP sprejme na znanje predlog organizacijsko kadrovskega področja za spremembo firme ZP Iskre in organizacij v njenem sestavu. V zvezi s tem naroča strokovnim službam in organizacijam v sestavu ZP, da dajo k predlaganemu predlo gu svoje pripombe oz. izdelajo dokončen predlog. Stokaj misli o razvojni dejavnosti (Nadaljevanje s 5. strani) pomembno vpliva sama tovarna s tem, da pomaga soustvarjati kvaliteto. Predvsem mislim tu na sodelovanje naših tehnologov pri ustvarjanju novega izdelka in na strokovnost prevzemanja dokumentacije. Ta problem bomo v veliki meri rešili s tem, da bomo v tovarni dosegli strokovno ravnotežje med razvijalci in tehnologi — tako po številu, znanju ¡n načinu dela. Naši tehnologi bodo torej tisti, ki bodo obdelovali dokumentacijo tako, da bo v njej čim manj nepredvidenih pasti. Iz svojih izkušenj vem, da ne more biti nobena razvojna dokumentacija tako popolna in dozorela, da ne bi nastopali nobeni problemi pri kasnejši proizvodnji. Takega idealnega stanja ne bomo nikdar dosegli, saj je rezultat razvojnega dela rezultat človeka. ki ima žal tudi lastnost. da je zmotljiv. Primer nakupa licence za programator, nas je dokončno podučil, da še tako izpeljana dokumentacija pri proizvajalcu z dolgo tehnično tradiciio ne pomaga dosti, če si sami ne naberemo svojih lastnih izkušenj. Ravno na tem primeru smo videli, da je šele ob boaateniu naših lastnih izkušeni postaiala dokumentacija zadostna in dobra. Ker razvojno delo kupujemo in ga ne opravljamo sami, je prav. da postavljamo ti dve vprašanji, kakor ga postavljamo za vsako blago. Prav pa je tudi, da bomo postali tako kritični tudi do svojega lastnega dela, tako po kvaliteti, kot kvantiteti. Z enakimi merili in s sode- lovanjem z razvijalci, bomo lahko dosegli tisto, kar si vsi želimo: obstoj in nadaljni procvit naše tovarne. F. V. IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ, LJUBLJANA, DAKOVICEVA 53 RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. za pouk v poklicni šoli izobraževalnega centra: a) 1 UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA Z ESTET- SKO VZGOJO 1 UČITELJ ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA b) 4 UČITELJI STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV ELEKTRO STROKE za poklice elektromehanik, RTV mehanik in TT mehanik c) 1 PROGRAMER PRAKTIČNEGA POUKA za clek- tro stroko d) 1 UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA za poklic elektromehanik 1 UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA za poklic RTV mehanik 3 UČITELJI PRAKTIČNEGA POUKA za poklic TT mehanik 1 UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA za poklic strojni ključavničar Za delovna mesta pod a) je potrebna ustrezna diploma filozofske fakultete, pod b) in c) višja ali visoka izobrazba v elektro stroki, pod d) dokončana poklicna šola, 5 let proizvodnega dela v navedenih poklicih in tehniška srednja šola elektro oziroma strojne stroke. 2. 1 ADMINISTRATOR-STROJEPISEC z dveletno admi- nistrativno šolo 1 SKLADIŠČNIK (elektromaterial) 1 SNAŽILKA Nastop službe 1 septembra 1972 ali po dogovoru. Stanovanj m. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve in z dokazili o izobrazbi pošljite do 7. julija 1972. Ustne informacije lahko dobite na tajništvu izobraževalnega centra vsak dan razen sobote od 12. do 14. ure. Navedena delovna mesta so razpisana za poučevanje učencev ZP Iskra, kateri se bodo po ukinitvi Poklicne šole Ljubljana izobraževali v IC Litostroj. Ker je pomanjkanje predvsem učiteljev za elektrostroko, TT mehanike in RTV mehanike, prosimo kandidate da se javijo na razpis Komisija za štipendije in posojil* pri Temeljni izobra. ževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol RAZPISUJE |j Živahna planinska dejavnost j: v Iskra Commerce za šolsko leto 197J 73 31 ŠTIPENDIJ, od tega — na Ekonomski fakulteti — splošna smer 1 štipendijo, — na Filozofski fakulteti za študij psihologije — pedagogike 1 štipendijo, — naVisoki šoli za telesno kulturo 1 štipendijo — na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ali Pedagoški akademiji za študij matematike in fizike 1 štipendije, — na Filozofski fakulteti ali Pedagoški akademiji za študij slovenščlne-srbohrvaščine 1 štipendijo, — na Akademiji za glasbo ali Pedagoški akademiji za študij glasbe 2 štipendiji, — na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 6 štipendij, — na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine - knjižničarstva 1 štipendijo, — na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehnične vzgoje - fizike 2 štipendiji, — na Višji šoli za socialne delavce 1 štipendijo, — na Vzgojiteljski šoli 3 štipendije (II. ali IV. letnik), — na Srednji šoli za medienske sestre - pediatrična smer 2 štipendiji (III. letnik), — na Gradbeni tehniški šoli - geodetski odsek 1 štipendijo, — na Gimnaziji ali Gimnaziji pedagoške smeri za dijake, ki se bodo usmerili v pedagoški poklic 5 štipendij. ■ ■ ■■ ■■ ■ ■ BB Prav za prav šele pred nedavnim ustanovljena planinska sekcija PD Iskra v Iskra Commerce, se že lahko pohvali z vrsto uspelih akcij-planinskih izletov. 0 njih smo poročali že sproti, tretjega pa so 3. junija organizirali na Golico. Razveseljiva pri tem je udeležba. Čeprav se je zaradi deževnega vremena prejšnje dni skesalo kar 55 prijavljenih, jih je pa na izlet vendarle odšlo 85 in ni jim bilo žal, saj so preživeli prijeten dan sredi naših planin in dehtečih narcis. Prav danes, t. j. 24. junija pa je vodstvo planinske sekcije Iskra Commerce pripravilo že četrti in hkrati predzadnji spomladanski planinski izlet — to pot v neznano. V zadnjem spomladan- skem planinskem izletu 8. julija nameravajo obiskati najprej Logarsko dolino, se mimo izvira Savinje povzpeti na Okrešelj in nato naprej na Kamniško sedlo in skozi Jermanova vrata v Kamniško Bistrico. 50 BREZOBRESTNIH POSOJIL za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visokošolce (do 500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim vračanjem. Za študij matematike-fizike na Pedagoški akademiji ali Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in za študij tehnične vzgoje-fizike na Pedagoški akademiji se osnova štipendije poviša za 20 %. Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspeha 100 %, prav dobrega uspeha 80 %, dobrega uspeha 60 % in zadostnega uspeha 20 % prejetega posojila. Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti pismena, priložiti pa ji je treba: — podroben življenjepis, — lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, . — potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, — potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci predložijo zadnje spričevalo oz. tudi spri- 1 čevalo o zaključnem izpitu, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — potrdilo o dohodkih staršev (skrbnika, zakonca ipd.) v prvem polletju leta 1972, (otroški dodatek mora biti prikazan posebej), — mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbenopolitične organizacije. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 900 din in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s povprečno oceno 2,6 (6,6). V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študenti z boljšim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. Vlogo, kolkovano z 1 dinarjem in vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oz. oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, Komisija za štipendije in posojila, najkasneje do 8. 7. 1972. Po tem roku vloženih vlog komisija ne bo obravnavala, enako veha za vloge prosilcev, ki nimajo stalnega bivališča na Gorenjskem. Vsa podrobnejša pojasnila daje računski referent II pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba št. 158/1, telefon 22-621, intem* 265. . „ Komisija za štipendije in poaojila pri TIS Kranj ■■ nu sa ■ a BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB »ELEKTROMOTORJI.. ŽELEZNIKI Spet Glasnik Po nekajletnem odmoru so v letošnjem juniju znova začeli izdajati svoje interno glasilo »Glasnik«, v katerem skušajo delovnemu kolektivu posredovati vse tiste informacije, ki jih morda prek glasila »Iskra« ne bi kazalo objavljati. Junijska izdaja »Glasnika« nosi št'. 1 in letnik V., izšla pa je na 20 straneh, na katerih razen uvoda avtorji krajših sestavkov obdeluiejo razna področja in bralce seznanjajo z vsemi aktualnostmi. Iz uvodne besede urednika »Glasnika« povzemamo le zaključno misel: Vsak prispevek bo dobrodošel. Cim več nas bo sodelovalo, bolj bo časopis naš! Ni kaj reči-ne-vsiljiv poziv k sodelovanju! Mar to ne bi rekli tudi za našo »ISKRO«, saj si vsi želimo, da bi bil naš list vsebinsko bogatejši, bolj pester in predvsem bolj aktualen in naš. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Vse kaže, da pa bodo v letošnji sezoni, tja do pozne jeseni izvedli še dolgo vrsto prijetnih planinskih izletov, kar se bo spričo solidne ud* ležbe obrestovalo tudi v po gledu števila članov planinske sekcije. ISKRA - ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO — LJUBLJANA objavlja prosto delovno mesto inženirja za varstvo pri delu Pogoji: dipl. ing. II. stopnje elektrotehniške smeri s Km, da opravi predpisani seminar na Višji šoli za varstvo pri delu v Ljubljani. Zaželena je praksa odnosno poznavanje dejavnosti v ZZA ali ISKRI. . Delovno področje: samostojno reševanje nalog iz področja varstva pri delu, posebno v enotah in za specifične naprave raziskovalno-razvojnc dejavnosti. Rok prijave je 15. julij 1972. Pismene prijave z navedbo splošnih podatkov in dosedanje zaposlitve pošljite na ISKRA — ZZA, Kadrovska služba — Ljubljana, Tržaška c. 2. ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ Naša tovarna mora v letošnjem letu na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb občutno povečati proizvodnjo, zato želi zaposliti 50 delavk in delavcev v obdelovalnicl ali montaži. K sodelovanju vabimo vse, ki letos dokončujejo osnovno šolo, kakor tudi zaposlene, ki niso starejši od 35 let, pa bi želeli spremeniti delo. Kdor se bo odločil za zaposlitev v naši tovarni, naj pošlje pismeno vlogo na naslov: ISKRA—ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4. OBVESTILO Mnogi starši, člani delovnega kolektiva Iskre v Kranju se pismeno ali osebno obračajo na naš klub v zvezi s plavalno šolo za njihove otroke. Vsem zainteresiranim staršem odgovarjamo naslednje: V tem mesecu (juniju) sprejemamo v klub v sekcijo za plavanje vso mladino, ki že zna vsaj nekoliko plavati in je mlajša od 12 let (rojene leta 1960 in mlajše). Otroci se lahko zglase pri zimskem bazenu vsak dan razen srede in nedelje ob 8. uri zjutraj ali ob 14. uri (2. uri popoldan) pri klubskem trenerju Branki Mihelič - Pirčevi, nakar bodo razporejeni v skupine. S seboj morajo otroci obvezno prinesti poleg kopalk še brisačo in čepico. Otroke, ki pa še ne znajo plavati, pa lahko starši prijavijo v plavalni tečaj, ki bo v letnem bazenu sredi julija in bo trajal deset plavalnih dni. Pismene prijave je treba poslati na Plavalno sekcijo PK Triglav Kranj, Trg Revolucije 1 do vključno 5/7-1972, sekcija pa vas bo pismeno obvestila o pričetku tečaja. PLAVALNI KLUB TRIGLAV KRANJ PLAVALNA SEKCIJA