Kl SVET
štev. 1. Obleka s kratko jopico iz riunenozeleine karirane umetne svile, bluza iz enobarvne svetlorumene umetae svile. Ob vratu plise iz svetlo rumene svile.
Štev. 2. Popoldanska obleka i® lahke svile s pestrim cvetličnim vzorcem. Zvonasto fcrilo se v bokih tesno prilega k životu, širok ovratnik.
49
štev. 5. Obleka iz dvojnega blaga; krilo zvooiaste oblike ima spredaj našiti dve veliki votli gubi.
Stev. 6. Obleka iz platna aJi svile poljubne barve k enakobarvnim usnjatim pasom. Krilo ima štiri pole, med polarni je všita oaka, ravno ukrojena pola, ki 'tvori notranjo votlo ^bo. Kroj II. na krojni poli.
Štev. 3. in 5. sta primerni za
prenovljenje starih oblek.
Štev. 3. Preprosta obleka iz dvojnega blaga. Krilo ima apredaj in na straneh, v pahljačo alikane uložke. Kroj L na krojni poli.
Štev. 4. Obleka iz rdeče ali modre svUe.
enobarvne
50
štev. 7. Plašč iz tweeda s pelerino za ialete in rpotoTanje.
Štev. 8. Plašč iz tweeda s pasom,
velikim ovraitiLLkom in maušetami iz enobarvnega temnega tweda v Äla-du z barvo plašča ter velikimi žepi.
Kroj m. na krojni poli.
Štev. 9. in 10. Dve pestrovzor-časti kretonasti obleki za. vsakdanjo i-abo.
Naši kroji.
Opozarjamo ponovno naše cen j. naročnice, da lahko dobe kroje od vseh oblek, katere prinašamo v prilogah. Cene in mere so navedene v majski modni prUogi na str. 44.
51
štev. 11. Kostim iz tweda belo-bež-čme barve za hladne dni. Pod joipo nosimo bež ali belo bluzo.
Štev. 12. Komplet iz platna ali surove svUe. Precej dolga jopa. je ravna, obšita s ipasovi druge barve, ampak enake vrs-te blaga.
Štev. 13 in 14. Dve obleki iz šantung svile naravne barve. Prva ima spodnji del krila plisiran, zgornji del pa in bluzo spredaj okrašeno z zelo drobnimi zašitimi robi6ki. — Druga ima krilo s sprednjo polo zlikano v gube, počez pa okrašeno z drobnimi robčki do stranslcega šiva, zadnja pola je gladka.
52
št. 15. Obleka iz svetlo rožnatega markizeta, z avoilastim krilom in okroglim ovratnikom, okrašenim iz malih rozet iz svUenega traku enake barve.
Štev. 16. Praanlena obleka iz zelenkasto rumenega markizeta za 8-letno deklico. Plastron in krilo sta okrašena z roaetami iz traku enake barve. Kroj IV. na krojni poli.

Štev. 17 in 18. Dve domači obleki
iz vzorčastega blaga. Prva ima re-verje, manšete in rob iz enobarvnega blaga.
53
štev. 19, 20, 21. Tri dekliške obleke iz pralnega blaga. Prva ima zvona^to kiHce prišito aa bluao ter bel ovratnici. D r 11 g a ima zvonasto nkrojeno krilce, bluzo krasita diva mala zašita robčka, ovra1> nik s kravato ter mašivek na kratkih rokavčkih sta iz drii-gobarvnega blaga.
Kroj V. na krojni poli. Kroj je uporaben tudi za prvo obleikico. — Tudi t r et j o oblekico lahko ukrojimo po prvi, le da ukrojimo k prednjiku podaljšek, ki tvori sprednjo polo krila, ostali del krila pa ukrojimo ravno in ga zlikamo v gube. Tretja oblekica se zapne Kadaj. Krilo ukrojimo ravno t«r ga zlikamo v enakomerne gube.
. Štev. 22 in 23. Dve modni novosti: kapa in šal fe enake pisane svile. — Šal ia torbica enako slikana.
54
ištev. 24 in 25. Dve bluzi. Prva je posebno primema ea vitke postave. Kroj Vn. na krojni poli. Druga bliiza je pÄLadna za sport in potavanje. Kroj VI. na krojni poli.
Razgovori.
Odgovori.
»Odmev«. Pleteaio ipohištvo čistimo tudi na sledeči način: v 2 1 vrele vode damo 1 žlico šeavne soli (Sauerldeesalz). S to vodo doibro okr-tačimo pohištvo ter ga splafcnerao s čisto vodo, nakar g'a postavimo na prepih, da se posuši; tudi na, solnce ga lahko postavimo, toda solnce ne sme 'biti premočno. Aio je treba pri pohištvu kaj popraviti, če se kaj odvije ali slično, moramo popraviti, do-■Her je še molfro. Nikar pa ne perite pletenega pohištva z milom. I, K.
»Irenka«. Proti ipegam je več vr^ maail. Katero je najboljše, ne vemo. Za eno vemo, da je dobro, toda
ne moremo Vam dati naslova na tem mestu. Pošljite nam svoj naslov in znamiko za odgovor, pa Vam pošljemo dotični naslov.
Pavla v Kamniškem kotičku. Vaše »kramljanje«, kakor ga sami imenujete, smo .prav radi prečitaJi, saj ne štedite s pohvalo našemu listu. Zelo nas veseli, da najdete toliko koristnega v njem. Le pridno čitajte ga, potem Vam bo šlo tudi pisanje boljše. Sicer se ipa nikar ne sramujte; vsi ne moremo biti učenjaki. Kdor opravlja dobro svoj posel, kakor vodite brez dvoma Vi dobro svoje gospodinjst^i-o, je ravno taiko cel človek, kakor oni, ki piše dobre članke, kar je njegov (poklic.
55
štev. 26, 27 in 28. Moderno žensko perilo. Prvi je koniMne (inodei--ček - hlačke), okrašen s čipkami. — Druga je spalna srajca, istotako okrašena s čipikami. — Tretja je bogato okrašena jntranja jopica, katero pa napravimo raje brez tolikili nabirkov agoraj, ker se nabirki težko likajo.
Najboljši v materijalu in najlepši v opremi so šivalni stroji, kolesa,
„GRITZNER« in „ADLER"
ter pletilni stroji „DUBIED" za domačo obrt in industrijo. Pouk v vezenju brezplačen. — Le pri
JOSIPU PETELINCU, Ljubljana
poleg PrešeraoTega spomenika ob vodi. Veiletna grarancija! Zahtevajte ponudbe!
56
štev. 29. Oblekica za malega otroka.
Štev. 30. Spalna srajca^ zlikana v skupine gub.
Štev. 31 itt 32. Otroški plašček s pelerino ter kapico z drobnimi poši-
timi rohSlu.	.
Oblekica, plašSek in kapica so okrašeni z malimi rozetami iz traku, kakor štev. 15. in 16.
Novost za gospodinje.
Izšla je knjiga „Vsorna gespodinla». Sestavila Gizela Majeva, am Obsega navodilo za gospodinjstvo v kmetskem in meščanskem domu, za ureditev stanovanja, o pravUni prehrani in obleki, o Sledenju in kuhinj- ■■ ske recepte. Velikost knjige 20X14 in ima 181 strani. Cena s poštnino ^ vred Din 13. Zahtevajte položnico ali pošljite ta znesek v znamkah.
DARINKA UDOVIČ
prel Ivanka PraznIK
LJUBLJANA, ERJAVČEVA CESTA ŠTEV. 2
(NASPROTI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA)
I
57

Različni predpasniki iz belega ali pestro vzorčastega blaga.
Pisma naših naročnic.
Iz Nemške Avstrije smo dobili:
Cenjena g. urednica!
Oprostite, da Vam toliko časa nisem poravnala zaostale naro&mne. Rada bi hila ipreje mojo dolžnost spolnila do »Ženskega sveta«, a bila sem zaradi bolezmi zadržana. Danes pril>ožim v pismu 5 Šilingov in tako nadalje vsaJi mesec po obrokih., dokler ne bode naročnina za leto 1930. iapla-čana. Bojim se, da bi me izobčili iz vrst Vaših naročnic. Ženski svet je moj edini družabnilc in varuh, da ne pozabim svojega materinega jezika. Kavno tako se razveselijo moje Merke pole za ročna dela. Kar popadejo jo z veliko radovednostjo, kaj lepega jim je »Ženski svet« zopet prinesel.
Zatorej Vas prosim, cenjena ga. urednica, da: mi Vaš list še naprej ■pošiljate. Moram Vam zopet zatrditi, da je »Ženski svet« res moje edino raavedrilo.
Z odličnim sipoštavanjem in iskrenim pozdravom ostajam zvesta naročnica	Valentina.
58
Zadnja novost!
Torbice v skladu s šalom!
Zadnja novost!
Slikane šerpe in enakobarvni umetni šopki!
59
Popis risb na drugi strani krojne pole.
štev. 1. Osnutek za blazino. Narisala učenica meščanske šole M. Lu-likova iz oddelka ge. Waschletorve. Blazdna je zamišliena na svetlo rumeni svili (žitno barve). Telmika: slikanje m barvami za tkanine ali pa aplikacija. Lahko pa tndi vezemo s ploščnatim ulK)đom.
Razlaga barv: črno napolnjena polja ipomenijo rdečo barvo; ravne črte — rdečkasto rnjavo; pike zeleno; kolobarčld — rumeno; zobčasto črtano polje — modro. Stebelca: glavni dve, ki seka.ta veliki krog sta živo modri, ona, ki imajo po sredi pike so zelena, ostala stebelca so zlata.
Montirano blazino obrobkno z zlato, zleeno ali modro ivrvdco ter napravimo iz nje v enem voglu velik čop.
Štev. 2. Risba za odejlco za otroški voziček; angleški vbod (tudi na stroju) z rvšitimi idrijskimi ali te-merifa — vložki.
Štev. 3. Risba za blazinico za otroški voziček, pnaika izvedba ka-koir pri štev. 3. Načrt ge. I. Prinči-oeve.
Štev. 4 in 5. Dve risbi za okrasek telovnika; sprednji vogel ter motiv na hrbtu, ob robu. Vezemo z volatio ali isvilo na poljubnem suknu, lahko pa tudi izvršimo delo v aplikaciji, t. j. iBrežemo oblike vl svile ali sukna, pripnemo. na risbo ter obšijemo s temno rdeče - rujavo svilo.
Barve: 1 temino rdečerujava; 2 temno zelena, 3 svetlo zelena, 4 kovinsko modro, 5 zlatorujava, 6 sve-tlordeea. Crte ob robu morajo biti široke, da se wde kakor usnjat robček.
Štev. 6, 7, 8, 9 in 10. Motivi za obleke, bluze i. t. d. vezeni v različnih. poljubnih barvah.
Štev. 4—10 je narisala ga. Mila Šentjureeva.
Kupujte domače proizvode!
Vanilin sladkor
in
Prašek
za
pecivo:
Lonček 60 Din. Kamat-krema Gradišče št. lO/l.
je nova, po najmodernejšem ameriškem načinu sestavljena Specijaliteta na polju kosmetike. Cisti kožo, hrani in oživlja kožne celice, osveži muskulaturo obraza, preprečuje in odstranjuje gube ter valed tega jasni iu pomlaja izraz lica. Ne vsebuje absolutno nobenih snovi, ki bi bile kvarne očem, zobovju ali obrvim, je kemično in zdravniško proučena, priznana in pohvaljena kot prvovrstno kosmetično sredstvo. Zelo priporočljiva je pred solnčenjem na morju ali na planinah, ker pospeši ogorelost In prenavljanje polti.
60
o preprogah.
Tkanje preprog je stara umetnost in raste in pada s kulturo ljudstev.
Prve statve Imamo ohranjene iz 4. stoletja pr. Kr. rojstvom. Še iz starejših časov pa imamo risbe na grških in egiptovskih vazah. Tudi v Indiji in v severni Jivropi' so že v pračasih tkali preproge. Tehniko tkanja moremo, dobro razbrati iz preperelih tkanin, v katere so zavijali mumije. Zibelka tkalske umetnosti pa je bila Mezopotanija, kjer je bilo v palači asirskih kraljev najdenih nešteto dragocenih preprog, nekatere od njih ima muzej v Parizu. Že Homer poje o sydonskih tkaninah in o lepih delih feničanskih žen. Vemo, da je tudi Peuelopa tkala, ko je čakala svojega moža.
Pri nas so zelo znane perzijske preproge. Od teh obstoja cela literatura, ki loči razne »Kurdistane«, »Stamadanes, »Kirnane«, in druge; vse nastale v dotičnih mestih in razlikujoče se med seboj. Prave perzijske preprogo so iz ovčje volne, ki je barvana s prirodnimi barvami (indigo, krapp, karmin, crocus). Najboljšo ovčjo volno je dobavljala Smyrna. Najboljšo kozjo volno Damask. Svilnate preproge t. zv. »Kaschan«, »Terd«, »Ispaha«, »giraz«, »Ke-lim-, »Karabagh«, »Karadagh«, »Bokara«, »Afghan«, »Beludžistan«, »Taebris« in druge, izdelujejo v Perziji. Odtod je prešla ta obrt tudi v Egipt, Syrijo in Carigrad. Značilnost perzijskih preprog so težke, site barve in fantastič-nost rastlinskih, živalskih (lovskih) motivov. V glavnem je vse komponirano v krogu na rdeči ploskvi.
Najstareje preproge so tkane, veziljstvo pa se je razvilo šele pozneje v Srednji Aziji, v Nemadi.
Vsaka dežela ima svoje posebnosti, čeprav najdemo grške motive na kitajskih, islamskih in mongolskih delih. Zato mora biti človek zelo poučen o zgodovini, tehniki in o materijalu, da ve pravo ceno preprog.
Zelo znane so islamske molilne preproge, okrašene s stiliziranim vbodom z mošejo, ob straneh stolpi in rastlinski okraski. Značilnost za tuške preproge je pogosta raba stiliziranih tulipanov, nagljev, hijacint in mongolskih elementov. Na kitajskih delih pa prevladuje lotos in palmete. Indijske preproge so pokrite z bogatimi rožnimi kompozicijami, orhidejami, lianami, cipresami, z drevjem in dišavskimi rastlinami. Prav v tej herbarijski bohot-nosti 36 razlikujejo od perzijskih, ki večkrat ponavljajo en motiv po vsej
Kompletna kuhinja
vse kuhinjske in gospodinjske potrebščine, kakor posoda, emajlirana - navadna n Ideal aluminijasta.
porcelan, steklenina
od preproste do najfinejše, moderni kuhinjski stroji, jedilni pribor, karnise, termo- in ogrevalne steklenice itd.
popolne opreme za neveste, gostilne in hotele
peci, kompletni štedilniki, kopalne in umivalne naprave, prvovrstne eeSke ploščice za štedilnike in kopalnice
na debelo	pri	na drobno
61
arabeskno razdeljeni ploščini. Na indijskih delih pogosto opazimo svetega Ibisa, pave, golobe in druge posvečene živali. Mlada Kitajska pozna stilizirane živali, krizanteme in peteline.
Tudi verstva imajo na kompozicijo in izbero motivov velik vpliv. Na kitajskih prepogah je jasno videti tudi naklon do fantastičnosti. V" preproge vtko znamenja ognja, zraka in vonja, zmaje, fenikse in drugo. Prevladujejo rumene, modre in rjave barve.
Turkeatanske preproge, poznane pod imeni »Samarkand«, »Khotan«, »Tibet« imajo često motive granatnega jabolka, od katerega tudi dobivajo žolto barvo.
Kavkaske preproge imajo geometrične vzorce, armenske pa se odlikujejo po krasni žoltozeleni barvi.
Turkmenske preproge so bile najslavnejše- v XIII. stoletju. Že azijski potovalec Marco Polo jih navdušeno hvali. Turkmenska žena zna samo vtkati, to je edina njena izobrazba in dota. Vsaka rodbina ima svoj poseben znak in ga vseje v vse preproge, ki jih napravijo njeni člani. Da so se pojavili nekateri teh znakov tudi v preprogah, izdelanih izven turkmenskih mej, si je treba pojasniti z dejstvom, da so v novih bivališčih tudi tkale; saj dru-
Pa vendar: kot je dragocena in mična vsa ta množina preprog, vendar gega niso znale. In v spomin na dom so vtkavale rodbinski znak.
Tudi na srbskih (pirotskih) preprogah opazimo obilo turških motivov. To pa ni čudno, ker so baš Turki dali povod, da se je ta obrt v Pirotn tako zelo razvila. Bili so Turki tudi najčešče edini kupci za preproge.
Sčasoma pa se je pojavil cisto svojstven tip in danes se more govoriti že o tipičnih srbskih preprogah. Žene so vtkale v preproge motive, o katerih so čule od starih mater in zato dobimo v njihovih delih toliko poganske simbolike in prastare kulture. Prvi izdelki so bili eno ali dvobarvni. Šele pozneje so se popestrili. Najbolj razširjen predmet poleg preprog so v naSii južnih krajih torbice, ki jih nosijo s seboj moški in ženske.
Med Slovani tko preproge poleg Srbov edino še Slovaki in Rusini. TI oboji imajo v češki Podkarpadskl Busiji tudi svojo šolo za tkanje preprog in gobelinov.
v moderno stanovanje z gladkim, preprostim pohištvom in svetlimi stenami, ne spadajo strogo simetrični arabeskni vzorci. V novodobno stanovanje spada jasna, moderno zasnovana preproga, ki ne skriva v svojih zapletih toliko solza, bede in obupa orientalskih žena.	'	M. Z.
Naj živi moda baretov!
Zakaj?
Zato:
1.	Baret si na izbira: iTebi bom služil, tebi ne!« Baret je najbolj demokratično pokrivalo za ženske; nabavi si ga lahko vsaka, pristoja vsakil
2.	Baret da obrazu veselost. Zakaj bi se jezila in črnogledila, če ti nič ne teži glave. Samo košček mikada In lahki baret, pokrivalo veseljakov in umetnikov vseh časov.
3.	Baret je znak mladosti, iu pomladi vsako tridesetletno, da se zdi, kot bi ji bilo šestnajst.
4.	In ta komodnost! Oe si hočeš prezračiti lase, snameš baret in ga potlačiš v žep.
5.	Ce se zmoči, ne izgubi oblike. Polika se in je spet nov.
6.	Ko bi vse žene nosile barete: vsaka izmed njih si more posaditi čepico na glavo v drugačni fazoni,, vsak dan drugačni. Tisoč možnosti je. In tudi v tem je fasona, koliko las pustiš nepokritih. Danes tako, jutri tako, to je najlepše.
7.	Z baretom na glavi lahko prepotuješ ves svet.
Nikomur ne boš tuja, nihče ti ne bo očital neokusnosti. Baret nosi pozimi, pomladi, poleti in v jeseni.
8.	Baret je znak živahnosti, svobode in moči — katera žena 20. stoletja hoče izgledati utrujena, izmozgana in staral
9.	Baret ima samo eno napako: ni ga mogoče ponositi ali strgati. Delaj, kar hočeš, ne znebiš se ga! V tem slučaju je velika rešitev: kupi novega,
62
starega pa porabi za doma, ga daj prebarvati ali pa naredi iz njega tople copatke.
10. Baret je moda vsega sveta, Vseh slojev, vseh starosti.
Naj živi moda baretov!	M. Ä
(Opomba urednice.) Objavljam gorenje vrstice, oeravno se ne strinjam popolnoma ž njimi. Baret je znali živahnosti, svobode in moči — čisto prav. Zato bo vedno dobro, da se natanko ogledamo predno si posadimo baret na glavo, če imamo res vse te dobre lastnosti. Kajti če jih nimamo, nam jih še najlepši baret ne bo dal. Nasprotno, z baretom na glavi bodemo šele prav pokazale, kaj nam manjka.
Darovi za tiskovni sklad.
Naročnino so preplačale sledeče cen j. naročnice:
Po 6.— Din: Arh Julka. — Stibler Emica. — Gorjup Marija. — Logar Anica. — Hočevar Jožica. — Fajdiga, Ivanka. — Mikoš Nada. — Gomzi Pranja. — Bernardi Alojzija. — Kutnar Mimica. — Šveiger Amalija. — Gradišnik Justina. — Novak Alberta. — Krapež Anica. — Bernik Angela. — Span Elodija. — Schwabl Dana. — Koren Marija. — Skvarč Marija. — Zupet Slavica. — Otič Anica. — Uratijek Mica. — Werbole Tončka. — Baraga Jana. — Gaberc Franja. — Kuharic Roza. — Lipuš Ro-zalija. — Govekar Antonija. — Resnik Zinka. — Kumer Anica. — Fedran Milka. — Murnik Angela. — Marinšek Roza. — Ivančič Frančiška. — Jovanovič Erna. — Mar-keli Nadka. — Kos Ivanka. — Verbič Julka. — Bratok Malči. — Malenšek Berta. — Stirn Amalija. — Grill Slavka. — Rak Alberta. — Knežević Angela. — Kramžar Marija. — Justin Nada. — Melič Ivanka. — Dr. Serko Edvard. — Kovačič Gabrijela. — Lorti Mija. — Gajšek Tilka. — Terseglav M. — Kodrič Draga. — Potrata Kati. — Matičič Lenka. — Belhar Elza. — Dobravec Sabina. — Petrovič Viktorija. — Jurček Marija. — Kočevar Anica. — Pocajt Pavla. — Strader Stei. — Paž Josipina. — Ga-brijelčiC Vida. — Kokol Anica. — Tavzes Rozalka. — Juvančič Nijutka. — Rejič Marija. — Kumer Ana. — Čopič Ivana. — Kopp Vanda. — Spurej Anica. — Delobst Jože.
—	Smole Josipina. — Burdych Irena. — Puppis Ivanka. — Jaklič Mimi. — Lapajne Mila. — Božič Ana. — Zabret Matija. — Vimpolšek Anica. — Pregrad Marica. — Kon-hajzler Justa. — Dolanc Mira. — Paš Olga: — Poljanšek Ivanka. — Palečkova Anči. — Pogačnik Zofija. — Šhojs Zalka. — Benedik Silva. — Juran Mici. — Kollenbrand Marica. — Kotnik Viki. — Valjan Adolfina. — Prijatelj Reza. — Žakelj Milena. — Može Anica. — Pajkova Jožica. — Mehle Angela. — Govek Roza. — Bukovec Mira. — Be-nedičič Mira. — Stupar Miroslava. — Bince Pavla. — Voljč Ivana. — Pipuš Mara. — Cigoj Micka. — Pach Maksa. — Tavčar Ana. — Kosec Ana. — Sink Lojzka. — Carin' Mici. — Cernoga Ljuba. — Regrat Nada. — Cadež Marija. — Pečečnik Minka. — Culibrk Ivanka. — Grinsičar Nežka. — Cerne Pavla. — Kolman Julka. — Modic Marija.
—	Lenščak Ana. — Maček Pavla. — Resman Marija. — Tramšek Pepi. — Straus ' Pavla. — Mali Ida. — Matjan Apolonija. — Jaser Lucija. — Marič Ana. -- Rudman
J. — Pirnat Milka. — Pertl Marica. — Frankič Olga. — Novak Fani. — Pavlin' Julka.
—	Flere Fani. — Prosen Cecilija. — Klobučar Marta. — Kramar Anica. — Stern Marija. — Zobec Ivanka. — Počivavšek Anica. — Rev Alojzija. — Modrič Kati. — Trau-ner Pavla. — Lebinager Kaja. — Zevnik Marija. — Brenčič Marica. — Gz.elman Marija. -- Zupančič Roza. — Obreza Frančiška. — Linzner Pavla. — Povšnar Helena. — Plavc Rezi. — Čebuli Marija. — Pohar Jožica. — Deučman Rezika. — Jedlovčnik Angela. — Vidic Mica. — Kladnik Inka. — Rus Vida. — Krumpačnik Marija. — Babnik Majda. — Koklič Marija. — Riharnik Rozina. — Kosmus Ana. — Zaiokar Erna. — kune Mara. — Mihevc Marija. — Frantar Franica. — Kvac Marica. — Kranjc Franja. — Weixel Ida. — Vučidolac Dragica. — Zupet Slavica. — Blenkuš Frančiška. -- Robavs
63
Karla. —■ Jeleiiko Beti. — Poliar Cilka. — Bočko Marija. — Serbec Greti. — Ratej Ivana. — Kajfež Milka. — Košir Minka. — Hudales Jožefa. — Počivalšek Josip. — Bras Emilija. — Matek Anica. — Simčič Marija. — Paiilin Ana. — Pirä Marija. — Lavrič Ana. — Muha Vanda. — Stojan Dragica. — Kovač Malči. — Habian Betka. — Česen Anica. — Aužner Beti. — Bunovec Albina. — Terseglav Marija. — Pšenička Anka. — Simnic Pavla. — Baraga Jana. — Glaser Lujiza. — Štrukelj C, — Soklič Marija. — Hmelj Ljudmila. — Zidar Antonija. — Belihar Josipina. — Kokošar Ivanka.
—	Uril Josipina. — Tominc Amalija. -— Lukežic Verga. — Valič Iva. — Dežman Pavla.
—	Zalokar Slava. — Smokovič Zofija. — Dimec Frančiška. — Cerjak Gizela. — Oajič Milka. —■ Jelene Marija. — Mastnak Ivanka. — Grahek Angela. — Hmelak Slavica. — Cerne Francka. — Weiss Stefi. — Belič Marija. — Tavčar Mila. — Gaberc Franja. — Damjan Ivanka. — Abramovič Andjelka. — Cimperman Rado. — Sušnik Fanika. — Sušnik Minka. — Sluga Fani. — Kovačič Ana. — Vodlan Alma. — Živna Ela. — Kloar Marta. — Otič Marica. — Turin Malči. — Mežek Ivanka. — Zemljak Vera. — Schalda Angela. — Pajk .Mimica. — Cerne Marija. — Renčelj Marija. — Knaflič Tonja. — Hu-ber Berta. — Hočevar Fani. — Logar Ivanka. — Cop Kati. — Radkovič Fani. — Er-bus Angela. — Koren Justa. — Ukmar Antonija. — Turšič Marija. — Ribarič Leopolda.
—	Korošak Anica. — Zupančič Frančiška. — Serko Anica. — Kunaver Marija. — Belič Marija. — Ropan Mija. — Skale Augusta. — Zorčič Zlata. — Skoberne Angela. — Šiftar Marija. — Plahutar Malči. — Turk Iči. — Pušnik Minka. — Kržič Milka. — Lenassi Pepica. — Petrič Jožica. — Vrančić Milka. — Kramžar Marija. — Srimc Friderika. — Grčar Emica. — Bizjak Fina. — Stebi Cirila. — Curk Zora. — Stanfer Jelica. — Pe-stotnik Krista. — Pavlović Bogdan; — Peterlin Danica. — Peclier Danica. — Balanovič Tonkica. — Kolman Julka. — Modic Marija.
Narodna Galerija v Ljubljani
je izdala sledeče knjige:
Slovenska moderna umetnost. I. Slikarstvo. 27 reprodukcij z uvodom Izidorja Cankarja. Broš. 30 din. (lir 12-50), vez. 36 din. lir 14-50). (Za člane; broš. 25 din. (lir 11-—), vez. 30 din. (lir 12-50).
knjižnica narodne galerue. I. Dr. Josip Mal, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatili
in Srbili, 142 strani teksta, 69 slik. Broš. 52 din. (lir 19-50), vez. 59 din (lir 22-—). (Za člane: broš. 40 din. air 15-50), vez. 46 din. (Ur 17-50).
n. Dr. Izidor Cankar: Uvod v umevanje likovne umetnosti (Sistematika stila). 224 strani, 48 slik. Uroš. 62 din. (lir 22-50), vez. 72 din. (lir 26 -). Za člane: broš. 52 din. (lir 19-50), vez. 60 din Oir 22-—).
Naročnice „Ženskega Sveta" dobe knjige za Ciansko ceno, £e jili naroSe pri NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI.
64