Izdelava sintra z dodatkom ljubijskega siderita in njegov razpad pri nizkih temperaturah
UDK: 669.162:622.341.15-185 ASM/SLA: B 16a
G. Todorovič, J. Lamut, B. Dobovišek, L. Šketa, M. Tolar
Za pripravo ustrezne mešanice za sintranje oziroma izdelavo sintra z optimalnimi lastnostmi je zelo koristno spoznati dejavnike, ki vplivajo na njegovo obstojnost in re-duktivnost v plavžu. S tem člankom skušamo opozoriti na obširno in pomembno delo na področju izdelave sintra z dodatkom ljubijskega siderita ter njegov razpad pri nizkih temperaturah. Prispevek, ki ga objavljamo, je samo del študije o sintranju mešanice, sestavljene iz uvoženih bogatih rud in ljubijskega siderita. Delo obravnava mehanizem razpada sintra in vpliv povečane vsebnosti siderita na ter-mostabilnost sintrov.
1.0 UVOD
Ljubijski siderit se že več let uporablja za proizvodnjo sintra oziroma grodlja v jeseniških plavžih. Dodajamo ga v mešanico za sintranje s perujskim magnetitom, ljubijskim limonitom in dodatki. Dosedanje raziskave so bile usmerjene k določevanju fizikalno-kemičnih lastnosti sideritov1 in metalurških ter mineraloških lastnosti sintrov. Sintri so bili izdelani z različno granulaci-jo in vsebnostjo siderita v mešanici za sintranje. Rezultati raziskav so pokazali, da granulometrijska sestava siderita močno vpliva na trdnost sintra. Če je granulacija siderita večja, kot je to normalno za mešanico za sintranje, potem so njegova zrna povezana samo na površini. Notranjost ostane razpokana in porozna. Zato prihaja pri drobljenju sintra do razpada. Raziskave smo nadaljevali v smislu dodatnega drobljenja siderita in koksa na granulacijo pod 3 mm. Pri isti sestavi mešanice za sintranje smo opazovali vpliv rezličnih dodatkov siderita na razpad sintra pri nizkih temperaturah v modificirani Linderjevi napravi.
2.0 RAZPAD SINTRA V PLAVŽU
Rudni del plavžnega vsipa vsebuje od 60 do 100% sintra, ki je v glavnem regulator tehnološkega procesa proizvodnje grodlja. Sinter predstavlja heterogen sistem in je sestavljen iz železovih oksidov in jalovinskih komponent. Lastnosti sintrov se med seboj zelo razlikujejo, čeprav so izdelani iz istih rudnih mešanic z enako gra-nulometrijsko sestavo, količino goriva ter vlage. Vsebnost FeO v sintru pa je odvisna od njegove vsebnosti v mešanici za sintranje2.
Sinter je v plavžu izpostavljen različnim mehaničnim in termičnim udarom, kar povzroča spremembe v njegovi strukturni in granulometrijski sestavi. Zaradi tega mora imeti sinter določeno trdnost in reduktivnost, da bi zagotovil optimalni potek tehnološkega procesa. Mehanizem razpada sintra je povezan s termičnimi napetostmi, ki vladajo v temperaturnem intervalu od 400 do 700°C, in se imenuje krhki razpad. Poznamo še plastični razpad, ki se pojavlja pri višjih temperaturah, in
sicer od 900 do 1200° C. Na razpad sintra vpliva temperatura, heterogenost stinuturnih komponent in sestava plinske atmosfere1. Trdnost sintra je odvisna od količine in kemične sestave žlindrine faze, ki povezuje kristalna zrna železovih oksidov. Želimo izdelati sinter z žlin-drino vezjo, da bi dobili optimalno trdnost in reduktivnost.
Razpoke se pojavljajo na najmanj obstojni strukturni fazi sintra. Pri ohlajanju sintra nastajajo nove razpoke na račun podaljševanja in množenja obstoječih. To je tudi eden od vzrokov delnega razpada sintra na sintr-nem traku pri ohlajanju. Pri sintrih, ki imajo bolj homogeno strukturo, nastaja manj razpok zaradi toplotnih sprememb. V feritno-hematitni coni nastajajo razpoke v temperaturnem intervalu med 400 in 500° C, ki jih povzroča napihovanje hematita. Te razpoke so pogojene s povečanjem parametrov kristalne rešetke pri prehodu hematita iz a v y modifikacijo pri procesu redukcije. Pri redukciji sintra se pojavljajo razpoke tudi v kristalnih zrnih magnetita, ki nastajajo zaradi zmanjševanja parametrov kristalne rešetke.
Na osnovi literaturnih podatkov4 5 in lastnih raziskav lahko sklepamo, da v plavžni atmosferi nastaja krhki razpad sintra med 400 in 700°C in povzroča razpoke treh vrst:
a)	termične razpoke se pojavljajo zaradi strukturne heterogenosti sintra oziroma različnih koeficientov širjenja posameznih kristalnih faz,
b)	razpad sintra je pogojen z napihovanjem, kar je v zvezi s povečanjem volumna hematita pri redukciji,
c)	radialne razpoke se nahajajo na metalizirni površini sintra zaradi krčenja pri redukciji.
Zaradi krhkega razpada sintra v plavžu nastaja drobna frakcija, ki ovira pretok plinov skozi steber plavžnega vsipa. To se posebej pozna pri plavžih, v katere vpihujemo predgreti zrak z manjšim pritiskom.
Za obratovanje plavžev je zelo važen tudi plastični razpad sintra, ki nastaja v temperaturnem intervalu med 800 in 1200° C. Ta je pogojen z nastankom žlindrine faze in komponent sintra, ki se razlikujejo po strukturni in fazni sestavi in imajo različne temperaturne intervale taljenja. Razpad sintra pod obremenitvijo se začne v momentu, ko se v njem pojavijo večje količine taline. Minimalna temperatura razpada je 900° C pri sintrih, ki vsebujejo silikatno fazo. Če prevladuje magnetit (vviistit) nad silikatno fazo, tedaj temperatura plastičnega razpada sintra doseže maksimalno 1200° C. Pri segrevanju sintra v področju plastičnega razpada se pojavlja na površini sintra cona metalizacije. V njej se zaradi zmanjšanja paremetrov kristalne rešetke zrna reducira-nega magnetita spreminjajo v železovo gobo, vendar ohranijo svojo zunanjo površino. Kovinsko železo se ne raztaplja v žlindrini fazi, tako da redukcija poteka v ločenih conah in se razmehča samo notranjost sintra. Zu-
nanja metalizirana cona preprečuje plastični razpad sintra. Pri tem se silikatna raztopina delno reducira, ker se absorbira po zrnih magnetita in prehaja v železovo gobo. Plastični razpad sintra je pogojen z razmehča-njem sintra oziroma silikatne faze in lahko topljivih ev-tektikov. Vendar prihaja pozneje do taljenja različnih mineralnih faz, kar je v zvezi z mehčanjem in deformacijo železove gobe, ki nastaja pri redukciji železovih oksidov. Zaradi strukturne heterogenosti se dogaja v širšem temperaturnem intervalu med 900° C in 1200° C. Precej širok interval plastičnega razpada povzroča poslabšanje pretoka plinov skozi plavžni vsip in povzroča njegovo visenje. Da bi se izognili temu pojavu, bo treba zvišati temperaturno začetnega plastičnega razpada in s tem zmanjšati njegov interval. To je mogoče z zmanjšanjem strukturne heterogenosti sintra in povečanjem vsebnosti železa v mešanici za sintranje. Trdnost sintra lahko povečamo, če je čim bolj enakomerna kemična in granulometrijska sestava mešanice za sintranje in goriva ter z zmanjšanjem vsebnosti hematita na račun preprečevanje oksidacije magnetita pri ohlajanju gotovega sintra. S povečanjem vsebnosti goriva v mešanici za sintranje se povečuje tudi odstotek vviistita, magnetita in drugih železovih spojin in sicer zaradi zmanjšanja vsebnosti hematita, ki vpliva na razpad sintra.
3.0 izdelava sintra z dodatkom
ljubijskega siderita v mešanico za sintranje
Mešanica za sintranje je sestavljena iz perujskega magnetita, ljubijskega limonita in siderita, apnenca, po-vratka in koksa (tabela 1). Vsebnost železa v magnetitu
Tabela 1: Sestava mešanic za sintranje z različnimi vsebnostmi siderita
Komponente	_Številke preizkušancev
mešanice	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
Magnetit												
Peru	31,1	24,3	30,4	30,0	30,1	30,0	30,0	30,0	30,0	28,0	22,7	16,0
Limonit BPR	23,3	16,5	23,0	22,7	19,1	16,0	12,7	9,3	6,0	28,0	6,7	6,7
Siderit												
Ljubija	3,9	17,5	3,4	3,3	6,7	10,0	13,3	16,7	20,0	—	26,7	33,3
Apnenec	9,7	9,7	10,8	10,7	10,7	10,7	10,7	10,7	10,7	10,7	10,7	10,7
Povratek	26,2	26,2	25,7	25,3	25,4	25,3	25,3	25,3	25,3	25,3	25,3	25,3
Koks	5,8	5,8	6,8	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0	8,0
Tabela 2: Kemične analize sintrov
Št. preizkuša				Kemična analiza sintrov v ut. %							CaO
	nca Si02	ai2o3	Fe	FeO	Fe203	CaO	MgO	Mn	p205	S	Si02
1*	7,29	2,09	55,08	10,58	67,01	10,20	0,69	0,67	_	_	1,40
2	9,33	2,10	55,18	19,05	57,63	8,80	1,11	0,85	0,065	0,047	0,94
3	9,88	2,23	53,91	21,33	53,27	8,93	1,59	1,02	0,069	0,058	0,90
4	8,45	2,12	52,65	22,05	50,65	10,52	1,15	0,75	0,073	0,090	1,24
5	8,50	2,55	53,48	25,63	47,85	10,36	1,05	0,71	0,079	0,127	1,22
6	8,57	2,18	53,15	30,63	41,73	10,27	1,17	0,73	0,071	0,169	1,20
7	7,80	2,05	53,10	19,90	53,70	10,55	1,11	0,84	0,069	0,066	1,35
8	8,04	2,15	52,99	25,63	47,15	10,92	1,44	0,76	0,074	0,120	1,36
9	7,71	1,83	53,10	25,77	47,15	10,21	1,55	0,88	0,067	0,074	1,32
10	7,15	1,76	53,39	24,63	49,05	10,47	1,59	0,79	0,067	0,173	1,46
11	8,44	2,25	52,85	28,35	43,90	10,41	1,22	0,76	0,069	0,138	1,23
12	7,78	1,98	52,52	23,20	49,19	10,65	1,68	0,97	0,061	0,110	1,37
13	8,39	2,01	51,19	14,30	57,23	11,37	2,23	1,26	0,064	0,117	1,36
* Sinter Jesenice											
je znašala 64,08 %, limonitu 44,51 % in sideritu 36,63 %. Granulometrijska sestava mešanice za sintranje je enaka, kot smo jo že uporabljali pri raziskavah', s to razliko, da sta koks in siderit zdrobljena pod 3 mm. V mešanici za sintranje smo zviševali vsebnost sinderita od 3,3 do 33,8 % na račun zmanjševanja vsebnosti limonita, da bi ostal rudni del mešanice nespremenjen. Sinter, ki je izdelan na laboratorijski napravi, je vseboval od 14,30 do 30,63 % FeO (tabela 2), na kar vpliva tudi vsebnost FeO v mešanici za sintranje.
Rezultati poskusov (si. 1) kažejo6, daje pri 33,3 % siderita v mešanici za sintranje nastalo po podanem pre-
0i-1-1-1-1-1-1--:-
0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 Količina mase siderita v mešanici za sintranje v ut 7»
Slika 1
Odvisnost med vsebnostjo siderita v mešanici za sintranje in gra-nulacijo sintra
Fig. 1
Relationship betvveen the siderite content in the sintering mix-ture the sinter size
izkušencu ali preizkusu 80,2 % granulacije nad 8 mm in pri 3,3 % nekaj manj, in sicer 77,8 %. Pri sintranju mešanice, ki je vsebovala 50 % magnetita in 50 % limonita, tj. brez siderita, je odstotek granulacije nad 8 mm znašal 73,6 %. To pomeni, da je najmanjšo trdnost imel sinter brez siderita in največjo z največjim odstotkom siderita v mešanici za sintranje. Vendar moramo poudariti, da se rezultati med seboj zelo malo razlikujejo.
4.0 TERMOSTABILNOST SINTRE
Sintre, ki so izdelani na laboratorijski napravi z različnimi dodatki siderita, in jeseniški sinter, ki je vseboval 13,3 % siderita, smo testirali v modificirani Linderje-vi napravi po ISO standardu. Termostabilnost sintrov smo določevali z dinamično rotacijsko metodo. Naprava se je vrtela s hitrostjo 1,05 rad/s. Količina sintra je znašala 500 g granulacije od 10 do 15 mm. Segrevali smo ga po programu 3 ure do temperature 700°C in nato eno uro reducirali v plinski zmesi. Redukcijski plin je vseboval 20 % CO, 20 % CO: in 60 % Ar. Pretok plina je znašal 900 l/h. Segrevanje in ohlajanje vzorcev smo opravljali v nevtralni atmosferi. Termostabilnost izražamo z odstotkom granulacije sintra pod 5 mm. Krhki razpad sintra nastaja v temperaturnem območju med 400 in 700°C zaradi volumskih sprememb hematita in magnetita. Proces redukcije poteka tako, da nastajajo na površini reduciranega sintra nižji železovi oksidi in kovinsko železo. V razpokah in porah se nadaljuje proces redukcije do kovinskega železa, ki gre v globino reduciranega sintra. Redukcija magnetita (v sintru ga je največ) do kovinskega železa ima za posledico, da se mu zmanjšuje volumen in tvorijo grobe radialne razpoke v zunanji coni reduciranega sintra zaradi termičnih napetosti notranjih delcev. V zunanji coni, tj. feritno he-
Slika 2
Termostabilnost sintra, ki je izdelan z različnimi dodatki ljubijskega siderita
Fig. 2
Thermostability of sinter made with various additions of Ljubija siderite
matitni, nastajajo v zrnih hematita tanke krivuljaste razpoke, ki jih povzroča napihovanje hematita pri redukciji.
Rezultati termostabilnosti sintrov, ki smo jih predstavili na sliki 2, z granulacijami pod 0,5 mm, 0,5—2,83 mm in 2,83—5 mm, kažejo, da termostabilnost ni odvisna od vsebnosti siderita v mešanici za sintranje, ampak od njegove granulometrijske sestave. To potrjujejo tudi podatki iz prakse, ki so jih dobili na plavžih čeljabinskega metalurškega kombinata7.
5.0 SKLEPI
Razpad sintra je povezan s termičnimi napetostmi, ki vladajo v temperaturnem intervalu med 400 in 700° C in se imenuje krhki razpad. V glavnem nastaja zaradi volumskih sprememb hematita in magnetita pri redukciji. Pri hematitu prihaja do povečanja parametrov kristalne rešetke pri prehodu iz a v y modifikacijo in v kristalih magnetita nastajajo tudi razpoke zaradi zmanjšanja parametrov kristalne rešetke. Trdnost sintra je odvisna od količine in kemične sestave žlindrine faze, ki povezuje kristalna zrna železovih oksidov. Če sinter vsebuje večji odstotek FeO, je večja njegova trdnost in slabša reduktivnost. Možno je povečati trdnost sintra s povečanjem vsebnosti železa v mešanici za sintranje in z enakomerno kemično in granulometrično sestavo komponent mešanice in goriva.
Sintri, ki so izdelani na laboratorijski napravi za sintranje, z različnim odstotkom ljubijskega siderita granulacije pod 3 mm, so testirani po ISO standardu v modificirani Linderjevi napravi pri temperaturi 700°C. Termostabilnost sintrov smo izražali z odstotkom granulacije pod 5 mm. Rezultati poskusov kažejo, da termostabilnost sintrov ni odvisna od vsebnosti ljubijskega siderita v mešanici za sintranje, ampak samo od njegove granulometrijske sestave, kar so potrdili tudi rezultati iz prakse.
Literatura
1.	G. Todorovič, J. Lamut, B. Dobovišek, L. Šketa, M. Tolar: Uporaba ljubijskega siderita za izdelavo sintra, Poročila Metalurškega inštituta Ljubljana, 1982
2.	H. Szpila, S. Skupien, W. Matusiak: Hutnik, 1976, No. 3, str. 87—90
3.	G. Todorovič, J. Lamut: Razpad sintra pri nizkih temperaturah, Poročila Metalurškega inštituta Ljubljana, 1980
4.	J. M. Potebnja, V. L. Tolstunov, R. G. Rihter, A. G. Karma-zin, L. V. Gubenko: Stal, 1979, No. 4, str. 248-250
5.	P. A. Kravčenko, V. N. Vasilev: Metali, 1977, No. 6, str. 20—25
6.	G. Todorovič, M. Tolar, J. Lamut, B. Dobovišek, L. Šketa, A. Valant: Izdelava sintra z dodatkom ljubijskega siderita in njegov razpad pri nizkih temperaturah, Poročila Metalurškega inštituta Ljubljana, 1985
7.	N. V. Fedorenko, A. G. Žunev, B. N. Zverev' V. V. Červot-kin, V. A. Morozov, L. V. Surkova, A. N. Cernjatin: Stal, 197«, No. 7, str 580-582
ZUSAMMENFASSUNG
Die bisher gefuhrten Untersuchungen iiber die Anwen-dung von Ljubija Siderit fiir die Erzeugung von Sinter haben gezeigt, dass die granulometrische Zusammensetzung von Siderit und der Anteil in der Mischung fiir das Sintern die Fe-stigkeit und Thermostabilitat stark beeinfliissen. Die Untersuchungen sind vveitergefuhrt worden mit dem Ziel, Sinter mit besseren physikalischen und metallurgischen Eigenschaften zu erzeugen. Zu diesem Zweck sind Siderit und Koks unter 3 mm Korngrosse zerkleinert vvorden bei sonst unveranderter Zusammensetzung der Mischung. An einer Laboranlage ist bassi-scher Sinter aus Peruanischem Magnetit, Ljubija Limonit und Siderit und der Zusatze erzeugt vvorden. In der Sintermi-schung ist der Gehalt von Siderit von 3,3 bis 33,3 % erhoht vvorden. Die Festigkeit von Sinter entsprach den Auforderun-gen. Sie wird grosser je gleichmassiger die chemische und die Korngrossenzusammensetzung sind, wie auch die Verminde-rung des Hematitgehaltes, da bei der Abkiihlung des fertigen Sinters die Oxydation von Magnetit verhindert wird. Die ange-vvendete Korngrosse von feinem Siderit macht bei der richti-gen Ausvvahl der Korngrossenzusammensetzung anderer
Komponenten ein gerechtes technologisches Sinterverfahren bei genugender Durchlassigkeit der Sintermischung moglich.
Die hochste Festigkeit besass Sinter erzeugt mit dem gros-stem Sideritanteil in der Sintermischung jedoch unterscheiden sich die Ergebnisse nicht wesentlich.
Die Thermostabilitat von Sinter ist in einer modifizierten Linderschen Anlage nach ISO Normen bei der Temperatur von 700" C bestimmt vvorden, da der sprode Zerfall von Sinter zvvischen 400 und 700° C auftritt.
Der Zerfallmechanismus von Siderit ist mit den thermi-schen Spannungen beim Durchgang von Hematit aus der a in die y ModiFikation und mit der Reduktion von Magnetit ver-bunden, da die Kristalgitterstruktur verandert wird.
Die Ergebnisse zeigen, dass in der Thermostabilitat von Sinter keine grosseren Unterschiede bestehen. Daraus geht hervor, dass der Sideritgehalt in der Sintermischung die metallurgischen Eigenschaften von Sinter nicht vvesentlich beein-flusst, sondern nur dessen Korngrossenzusammensetzung. Dasselbe wird auch in der Praxis bestatigt, wo in Hochofen-moller Sinter mit Zusatz von Siderit angevvendet wird.
SUMMARY
Investigations on application of Ljubija siderite for making sinter shovved so far that the grain-size composition of siderite and its content in the sintering mixture have a great influence on the strength and the thermostability of sinter. The investigations ware continued in order to produce sinter vvith better physical and metallurgical properties. Thus the siderite and coke were crushed to the size belovv 3 mm while the composition of sintering mixture remained unchanged. Basic sinter of Peru magnetite, Ljubija limonite and siderite, and of additions was prepared in a laboratory sintering equipment. The siderite portion in the sintering mixture was increasing from 3.3 to 33.3 %. A suitably strong sinter was obtained and its strength can be even increased if the sintering mixture has as uniform chemical and grain-size composition as possible. It can be increased also by reducing the content of hematite by preventing the oxidation of magnetite during the cooling of the prepared sinter. The applied size of fine siderite enables in the combina-tion of correct choice of sizes of other constituents the correct technological process of sintering at a suitable permeability of the sintering mixture.
The highest strength the sinter made of the sintering mix-ture vvith the highest siderite content though the results did not vary considerabIy.
The thermostability of sinters was determined in a modifi-ed Linder equipment by the ISO standard at 700° C where the brittle disintegration of sinter accurs betvveen 400 and 700°C.
Mechanism of the disintegration of sinter is connected with the thermal strains, i. e. during transition of a magnetite into y modification, and in reduction of magnetite when lattice parameters are reduced.
The obtained results did not shovv any greater variations of the thermostability values. Thus a conclusion can be made that the portion of siderte in the mixture has no essential influence on the metallurgical properties of sinters, but only their grain-size composition. This is confirmed also by the data from prac-tice vvhere the blast-furnace burden contains sinter made vvith additions of siderite.
3AKJIKDHEHHE
flo cnx nop BbinoJtHeHHbie HCCneaoBaHHa npmvieHeHHH ch-aepHTa py;tHHKa J1k>6hs ana H3r0T0BJieHHH arjioMepaTa no-Ka3ajiH, mto rpaHyjiOMeTpHHecKHH cocTaB CH/iepiiTa h ero co-aepjKaHHe b arjiOMepauHOHHOii cMecn CHJibHO bjihstot Ha npoHHoeTb h TepMOCTOHKOCTb arjioMepaTa. MccjieaoBaHMfl nponoji»ajiH c uejibio, hto6m H3r0T0BHTb arjioMepaT jiyi-1UHX (J)H3HHeCKHX H MeTajUlyprHHeCKHX CBOHCTB. ri03T0My CH-aepHT h kokc jipo6hjih Ha rpaHyjiHUHio nofl 3 mm npH ocrajib-hom HeH3MeHeHHbiM coCTaBe arjioMepauHOHHOH cMecn.
Ochobhoh arjioMepaT n3r0T0BJieH b jia6opaT0pH0M ycTpoHCTBe ajia arjiOMepauHH. B3HTbi 6hjih: MarHeTHT H3 K))KHoaMepHKaHCKoro nepy, jihmohht h cHjiepHT H3 pyaHHKa JIk>6hh h Heo6xoflHMbie ao6aBKH. B arjiOMepauHOHHOH cMecn nocTeneHHO yBejiMHMBajin coaep>Katine CH/iepHTa c 3,3 % Ha 33,3 %. ri0JiyMHJiH cooTBecTBytotnyK) nponnoci b arjioMepaTa, KOTopyio mojkho yBeJiHHHTb, ecjiH arjtoMepauHOHHaH cMecb 6oJiee paBHOMepHOTO xnMMMecKoro h rpaHyjroMeTpnMecKoro cocTaBa, a TdKMe npu y\iCHbuiGHHii conepacaHH« reMaTHTa Ha cneT npeaOTBpatiteHHH okhcjichhsi MarHeTHTa npH oxjia)Kfle-hHh H3r0T0BjieHH0r0 arjioMepaTa. npHMeHeHHaa rpaHyjia-uhji MejiKoro CHflepHTa n03B0JisieT, b kom6hh3uhh c npaBHJib-HblM BblČOpOM OCTajlbHblX KOMnOHeHT, npaBHJIbHblH TeXHO-
jiorHnecKHH cnoco6 BbinonHeHHs arjiOMepauHH npn aocTa-tohhoh nponycKHOii cn0C06H0CTH arjTOMepauHOHHOii cMecn.
MaKCHMajibHyio b«3koctb h Me ji arjioMepaT, kotopbifi h3-roTOBjieH c caMbiM 6oJibuinM coaep>KaHHeM cnjepHTa b arjio-MepauHOHHOH cMecn, xoth pe3yjibTaTbi cymecxBeHHo Me»ay co6oh he oacTynaioT.
TepMOCTOHKOCTb arjioMepaTOB onpeaeJtHJiH b mohhtjjhka-UHOHHOM yCTpofiCTBe nO J7nHaepy, B3RB BO BHHMaHHe MCO CTaHjjapTbi, npn TeMnepaType 700° C, TaK KaK pacnaa xpynKO-ro CHuepHTa nponcxoaMT vte®ay 400 h 700" C.
MexaHH3M pacnaaa arjioMepaTa CB«3aH c TepMHnecKHMH HanpaaceHHHMH, a hmchho npn npeo6pa30BaHHH reMaTHTa H3 anb(j)a b raMa mohh(j)HKauHK), h npn BoccraHOBjieHHH MarHeTHTa, npn kotopom HacTynaeT yMeHbuieHne napaMeTpoB KpHCTajUlHHeCKOH peuieTKH.
Pe3yjibTaTbi onbiTOB noKa3biBaioT, hto npn TepMOCTOHKO-cth arJiOMepaTOB HeT 6ojibuiHX pa3HHU, a 3to 3HaHHT, hto co-flep«aHHe CHjjepHTa b arjiOMepauHOHHOii cMecn He BJiHJieT Ha MeTajijryprnwecKne CBOHCTBa arJiOMepaTOB, a T0.ubK0 hx rpa-HyjTOMeTpHHecKHH cocTaB. 3to noflTBepjKaaioT TaK)Ke jtaH-Hbie, nojryHeHHbie npn npaKTHHecKOM H3r0T0BJieHHK> arjroMe-paTOB b uiHXTe jtoMeHHOH neMH rae HaxojtHTbca arjioMepaT H3rOTOBJieH c ao6aBKOH CHjepHia.