Portn^nica ffl*rr. toati. tno«^ Marfitar.-Ł» Ui»« kia v ii0d»]i|o, dat 2S. *. m. ¦« dvor«U okra^a«^ f * aastop* (KoroSka ••sta 36, M. «ad»tr,l 4*im abor /, aasleanji« Tspomdom: l. Pi-*tift-a_i« *in««sA»ga w*deoraika g, iutont Pnkl«T«a: O *«ai <*»», F^»«fe»van|_ atodi frost raagovor. 2. llfotovil** aBMifea •ioftie.j Ą|>isa,i_* podražjariuik udbis. 3. Vtfitt>r aoi^lop• tkov na obfaem abora SIdt. kjjtttt drn«i» 2« Sl&jergtj det Siovtaij«, 4. Bačunski !*lep m jseeUklo ap.t-a.Tuo l&to. 5;. Pj»«c_ogi _a Stajarski 9b*_; zt*K •^'•Jr. kavet- družbe, 2a4etek ob 9. uri dopolia«. — OdDor prosi va« .io»«daaj» ud», ia se poliioa»TilLtto u4«l«ž« tega važn«sga shoda> I5rid«j« pa asj t*Ki1 iz »esfa i_ okotice ?si oni kmetovaM ia Ti-o^adaikt ki doal»j S« aiso pri podauinioi, da ia dam priat«frifo' k njej. ije t naJYe4Jo korist jim bo. Opoz»riaa*. da j« I. šterilka izboFnega iasopisa Kmetoval««, fet ga vsat ad sprejema bi^z posebne naročbe, Ł• laASa 15. t. m.. da mor«jo la udje od podružnie« cJ»i>»TaH ra/at kaaeiijske iu vinogradniška potrebši«« m «ene, ki so mnogo nižje kot t trgovinah, i_ d«. so le uijt Lij>raviženi, udeloževaM se strokovnih pe«di»THni m lnzgo^orov, ki se vrše vsako prvo aedel^ t mesetu. Udnina znaša za vs« leto W K, tor«j uitl i»i\Ko ne. kar ae žalfljog prepogosto po nepoirebnem vrža na nizo za 1 liter, vina. — Pri tej priliki s© hod« sprcjenfele prijitve za razne potrebščine, ki s« poiai* podružniee narofiajo Siiupno, ako ozir. kadap j« dovolj oglfisov. Za galico je zadnji žas; stala bo, cakor je e«ntrala podružnici aaznanila, letos 14 K 1 kilogtam Na .jnvnem trgu stane n. pr. loco Trst a»nes S& 1«:58 K. Odbor prosi, da se pri naroganju kar ssaleži 14 K za kilogram; aorebitno, preplaiilo s« bo v** nilo. Bn vagon galice je oilboru že nasnanjen. — To zborovanje s predavanjem velja za febraainsko ie ho toi-ej prvo z;t njim 7. marca. V St. Lovrencn na Pohorju se je vršil v n&deljo, dne 18. t. m. občnj zl>or Kmotijske podruznice ki je bd jako dobro obiskaii. Iz tajniSkega poročlla is razvidno. da je mlada podružnica v prvem letu obstoja mftrljivo delala in svojiin filanom preski'bo!a m:iogo potrebflfiin po ugodni ceni. Po kon6anem cln 6nem zboru se je vršil gospodarski shod KmcCk* zva^ ze, na katerem je g. VI. Pušenjak razpravljal o p#rečih gospodarskih vprašanjih ter pozival k združitvl v gospodarskih zadrugah. Sad tega zborovanja i« bila ustanovitev gospodarskega odseka, k katereiuo so pristopili vsi oavzoči posestniki in tudi aeptstštniki. *>b istam fiasu so zborovali v našem trgu tudi sooijalai demokrati, katerih zborovanja so se udeležili tudi na&i nemSkutarji. Pri občinskih volitvah hocejo oboji skupaj nas opati. zato treba, da se Slovenci v trgu, M aofiejo priti pod koinando nemškutarjev in socijalnih demokratov^ takoj zacnejo pripravljati za obeinske volitve. I¦Velraj o kmetiiskih šolah. Ceška j.o.seda div.io* ? poijftdoisKo visoko šolo in dve akademiji, na kalenh se izobražuje narašeaj profesorjev in znanstvenii.ov ; kmo i.JMva. Zo pospstnikp, ki hrepenc po boljSi kmet:js!vi izobrazbi iraa Ceška 12 srednjih kmetijikili šol, * ki 30 Siiriletne. Obisk teh šol je dovoljen sai^o takim uceneom, ki bodo doma gospodarili in ne bodo silili v kako javno službo. Ceška ima §e 17 dvoletnih kme- jj  tijskih šol, zimskih pa 35. Poieg teh še 'ina CeSka vr- {{  tnarskih, mlekarskih in sadjarskih šol 35, gozd&rckib j 11. \'<ah kractijskih šol je na Ccškem 166. Jugaalnvi- j ja v primeri s Ceško in s svojimi 13 miljoni prebival- | slv:"', orl katerega pripade 80% na kmeta, bi mor-ila ' inioii 143 kmeti/skih šol.i Slovenija z i% milijona pre- \ bivf->Jstv;i bi morala iinoti 18 kinetijskih Sol; ima pa j sedaj sarno 4 1 do 2 Ic.tne. Manjka nam jih še 14, da prido 1 kmetijska šola na 71.000 kmelovalcev. Ker pa imajo pi i nas v Slovoniji vecino mali poscstinL'. bi zadostovale za naše slovenske razmere kmetijske šole z ^iir.skimi tečaji, ko imajo naši kmetskl lantje čas z;i neenje. Slovenski kinetovalci, brigajte se za ustanovitev kmetijskili šol po vzgledu Cehov. Na vseh shodih Kmecke zveze se mora redno ponavljati resoIncija o zahtevi ustanove kmetijske šole v tem in o- lici« krtijn. ki jp za k'ko šolo prikladen in pripraven. crt?^oslavija ,je izvozila do sedaj v Avstrijo 8000 iragonov žifa. Avstrijski državni tainik dr. Loewea Jeld-Rrass je sa_i izjavil, da je prejela Avsfrija do se» daj od. Jugoslavije 80.000 ton žita, to je 8000 vagonov. Na&a demokratsko-socialistična vlada pita, Ncmoe z ¦ašim Žifom, da Iažje hujskajo in rovarijo za odcepitev Koroške od Jugoslavije. Naša vlada nam ni6 ne sporoči, kaj so nam neki Avstrijci dali za te ogromne vagone vsakdanjega kruha. Prehrana Slovenije. Poslaneb Jugoslovanskega kluba Schwegel je posredoval radi prehrane za Slovonijo. Za slovenske kraje, ki trpe pomanjkanje je za sedaj preskrbljeno. Pred nekaj dnevi jet došlo v brf>žiški okraj 20 vagonov, v slovenjegraški 60 vagonov živil itd. Sladkorja ima vlada na razpolago 200 vagonov. Od tega dobi Slovenija 30 vagonov. Osem sladkornih tovarn v Jugoslaviji. V Ju^oslaviji imamo zavsem osem sladkornih tovarn, h\ sicer dve v Srbiji (Beograd in Cuprija)' eno v Bosai (Usora) 1 v Slavoniji (Osjek) in štiri v Banatu in Baraniji (Baranje, V. Bečkerek, Novi Vrbas, Cervenka), Vse^te tovarne so dobro urpjene, toda v njib se dela malo ali pa nic, ker se vlada veliko preranlo pobriga za nje in ne skfbi za dobavo s-rovin. Evropsko produkcijo sladkorja za leti 1919-20 "ceuijo strokovnjaki (v milijonih ce-itov po .j0 kilosriimov): Ncmčija 13.50; Ceška 11.00: Holandska 4.00; Danska 3.00; Svedska 2.50; Belgija 2.50; Franoija 3,00; Italija 3.00; Rusija (z Ukrajino) 7.00; dru?o države .1.00. Skupaj 53.50. V letih 1917-18 pa; Namč'ia 30.40; Ceška 13.35; Holandsla 4.01- Lniiska 2.30; Svedska 2.50; Belgija 2.60; Francija 4.00; Ilv lija 2.00; Rusija (z Ukrajino) 20.57; drusie fii-žave 5.80. Skupaj 87.43. Produkoija je tnroj v zndi:jil< dvoh letih zek- podla. Med drugimi dežolami je vStot>: tudi 3iii/oslavija z osem tovarnami za sladkor v Voivodini. Cetudi so v naši državi dani vsi pogoji za sajcnje sladlcotno pese. boino vendar oslali navpzao: na uvo_ iz Ce*ke. Gospodariska okreplteT Nem5ije. Dočim se mi iv Jugosiaviji po zaslugi demokratov in socijalisiOT razjedamo v strankarskih bojih, dočim se gospodarska obnova daje samo Zidoni in tujcem v roke, delajo v Nemčiji vsi sloji na to, da sis opomorejo1. od velikih udarceT in da se zopet gospodarski dvignejo. NemSka Mafislika nam pripoveduje naravnost fiudežae stvari. Marca lanskpga )pta se je izkopnloi komaj pet milijonm' ton premoga, oktobra že sedem mili.jonov tyn, železne rude marca pol milijona ton, oktobra že za 50.000 ton ve6. Tekstilne industrije je že 30 odstolkov zopet zaposlene. Brezposelnost ni večja kakor leta 1913. ,V vseh gospodarskih panogah vidirno smojreno delo in napredek. Pri nas minister trgovne in industrije za narodno gospodarstvo nima ne brige ne smisla. Nezmožni ljudje na tako odgovornem meslu so ogromna škoda za, vso naSo gospodarsko politiko. Na državnl vinarsld šn sadjarski šoli v Mariboru se vrSi od 24. do 26. februarja tridnevni teftaj za obrezovanje trsja, ter čiščenje: in obrozovan.je sadnega drevja. Prijave jo vposlati podpisanpmu ravnatpijstvu <io 15. lebruarja. Stanovanje si naj zasigurajo udp.]<v>e--ci snmi. — Ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Kletarsld tečajj. Na državni vinarski in sadjarski Soli r Mariboru se vrši tridnevni kletarski tedaj od dne 4. do vštevši dne 6. februarja t. 1. Ta teCaj .t« namen.ien v prvi vrsti vinogradnikom in go sfilnidarjein. ki naj vpošljejo svoje prijave do konca tega meseca ravnateljstvu. Istofiasno si naj vsak sam sasigura stanovanje. Iztoz živine iz celjskega okrajnega glavarstva projK)vedan. Kakor se nara poroca, je prepovedano izvnžati poveio živino. drobnieo in svin.je iz celjskega ©krajnega glavarstva. Zslt« apnol To velja v prvi vrsti posestrukom v Slov. goricab. Kakšna nadlogn jp to vsako loto, •kar^r pride do vinogradnega škropljenja! Vo?ii se takrat apno iz Maribora in Cmureka po 5 do 6 ur daIe6, b. pr. k Sv. Antonu, vozi se pogosto ne Pnkrat, anipak ve^ikrat zastonj, ker je prodajnlec ali žg t )>iv & uj?i, Iro j« apno dobil, rm razdal, ali pa am «S d«- bil oni dan, katerega ga je | o žcleznici priiiakpval in odjemalcem rekel prite po.;:i. In nnzndnje kako drago jc to apno! Ze lani je bilo pn 40 K meterski slot; kakšuo cono imamo še le letos pricakovati! Poleg tega pa je to drago apno bilo zelo s!ai;o: kameniio, peščnato, vsaj pa rodo. Se nekaj. Nekoliko tega a.Dii.i je zares prihajalo iz Židanoga mosto, s Trbovei.i, z Zngorj«, vecji del pa iz Nomške A^strijo (P!-omštetna) in celo iz daljne Nemčije. VpraSamo: ali imnmo ;:ares ioliko denarja. da ga nipcemo noljunhu sosedom v žrJo za stvar-, ki je imamo dovolj ? To se z i> oamctnemu človeku, ki Slovenske gorice pozna, kraikomalo reverjetno, nemogoče; kajti Slovc.-ske goi-icc gleStajo apnenca, ki je pripraven, da se gn žge v živo apno. hvala Bogu obilje: na Ročici pri Sv. Jakobu, v Jablanah raed Sv. Petrom in Sv. Barburo; Pla6 nad Svečino je sam apneuec. isiolako hrib. na kojem stoji Gornjecmureški grad, dalpft na okrog. In vendar je tako. Sliši se: premao drv je, da bi se moglo apno žgati. Da jili tuintani primanjkuje, je resnica; ravno tako pa je res, d.r! iia tisoče in tisoče štorov moli iz zemlje, ki jih nikdo ne izkoplje in pod milim nebom čakajo, da sprhnijo. ,A tudi tam, kjpr je kuriva dovolj in obenem apna, se to-le ne žgp. To velja n. pr. za gornjecmureško grajšcino. Nekdaj je ta grajščina leto za letom vedno žgala apno in ncbroj občin zalagala z njim. Naenkrat je prenehala in od tietihmal ne žge ve6. Ali jo je konkurenca s prem' šiotskim apnom pristlila žganje ustaviti? Te konkurence bi zdaj ne imela ve6. Kdor bi se lotil pridotovanja živega apna, bi ne le bil dobrotnik daljnemu okolišu, ampak si tudi delal lepe denarce. Zato pa n^j se ta in oni poprime tega prepotrebnega posla! Kdor se bo, pa naj to potera naznani v Slov. GospoClnrju. dn. hrvlo lindje izvedeli, kam treba iti po živo Kuiiiujiska sol se dobi sedaj v zadostni množini f ri kmptijski zadrugi v Kačah pri Pragerskem. Krajevne KmečkP Zveze in kraetijske podružnice naj obvestijo svoje člane. Pšenične in druge otrobe hna t zalogi kmetij ska zadruga v RaSah. Cebula, — zdravilno sredstvo. Ze stari Grki in Rimljani so čebulo kot izborno zdravilno sredstvo zelo čislali. Znani rimski cesar trinog Neron je bil poseben ljubitelj čebule. Ob nekaterih dneh v mesecu ni razven Cebule vžival nobene druge jedi, ker je bil prepričan, da čebul izborno vpliva, da si ohrani svoj sloves kot velik uraetnik v petju. S sokom čebule so si stari Rimljani drgnili obraz, češ, da se na ta naoin odstranijo na človeškem obrazu razne pege in liščaji. Cebulo so tudi devali na rane, ker so bili mnenja, da zmanjšujo bolečine in ustavi krvavenje. ZJasti se pa uporablja sok čebule za umivanje glave^ da se tako zabrani izpadanje las. Kako obvarevatl obleko pred molji? Ako hocemo obraniti, da nej pridejo molji v perilo, obleko io kožuhovino, ki jo shranjujemo v omarah ali škriniah, se priporoča, da namažemo omaro ali škrinjo znotraj s terpetinom ali petrolejem, kateremu smo primešaH uekaliko zdrobljenega galuna.