Poitnina plaiana v gotovini Maribor, 20. iuliia 1934 leto II. Posamezna številka Din VSO ® Ve«, na mesec po pošti dostavljen Din 6-za inozemstvo Din 10- Uredništvo In uprava: Gregortiieva ulica 26 oo-7n & Pastni čekovni račun 10.502 © Izhaja vsak petek <•- Oglas* pa tarifi. Sfev. 29 Naši nasprotniki! Odkar se med narodom vse bolj in bolj širi socialno-nacionalni pokret, se dan za dnem pojavljajo nove nacionalne organizacije pod različnimi imeni. Take nacionalne delavnosti bi mi bili prav veseli, če bi bila izraz sodobnosti in novega časa in čeprav bi delovale izven našega okvirja. Ali za večino teh »nacionalnih« organizacij se krijejo mračni smotri in take ideološke orientacije, ki nimajo ni-kake zveze s čistim jugoslovanskim nacionalizmom. V večini primerov pa stoje ze temi organizacijami internacionalna javna in tajna urduženja, ki jih podpira internacionalni kapital. Nekatere izmed teh »nacionalnih« organizacij so bile osnovane v edini nameri zavirati socialni pokret, ki grozi napraviti konec t3znim izkoriščevalcem našega naroda. Dobro nam je znana taktika naših ideoloških nasprotnikov. Ko razne židov-sko-marksistične ideologije ne vžigajo več, ko narod spoznava vso laž liberal-no-demokratskih prerokov — se poslužujejo nacionalnih gesel, samo, da bi za-uesli med naše vrste zmedo. Uspeli ne bodo! Ni več daleč čas, ko jih bomo razkrinkali in takrat bo odkrita vsa gniloba teh plačancev in njih zaščitnikov! Med tem ko se mi z vso silo borimo broti marksizmu, boljševizmu, liberalni demokraciji in laži-nacionalizmu, nas brav te »nacionalne« organizacije napadajo — in to prikrito in v temi. Ne upajo se na odprt mejdan, ker se boje sobica, ki bi jim stopilo maslo na glavi. Po nas ddrihajo tudi vsi neorientirani »lokal-na-c‘onalisti« in mnoge razočarane veličine bivšega romantičnega nacionalizma. Mi pa ne klonemo! Mi gremo naprej! ^1 hočemo Jugoslavijo, ujedinjeno in °svobojeno od vseh internacionalnih in domačih izkoriščevalcev. Hočemo Jugo-slavljo, ki bo imela svojo osnovo v na-clbnalizmu in v načelih pravice in novih duhovnih stremljenj. V nas je strast in ^očna vera v narod, v njegovo bodoč-^st in poslanstvo. Naš nacionalno-socialen pokret je po-kret delovnega človeka in poštene inte-J’Sence, je pokret za obnovo Jugoslavije ’b za končno zmago jugoslovanske naci-°«alne misli! bili Men zveza, lani Sodna ulica 9 — dvorišče Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure n!l nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop. Popoldne od 15. doV2l9. ure. Naši smotri... Qovor tovariša ¥elmar*lagike¥iža na ko^®reiy Jii^esL akg§ie 1, f. m. v Zagrebu Bratje, tovariši! Danes je potrebna nam vsem močna sa-modiscipliniranost, ki ni običajna na političnih kongresih. Potrebna nam je zato, da sc razlikujemo od drugih in da tudi na ta način pokažemo duh, ki preveva naše vrste, duh tovarištva in sodelovanja. Mi puščamo ob strani vse osebnosti, pred nami lebde samo naši cilji in vodi nas prepričanje, da smo pravi in nesebični pionirji pri važnem in konstruktivnem delu za narod in državo in da nas zato usposabljajo: NAŠA VERA V JUGOSLA- VIJO, NAŠE SOCIALNO JUGOSLOVANSTVO IN NAŠE POLITIČNO IZKUSTVO Svesti smo si, da so v nas danes uprte mnoge oči: vsi oni, ki v nas dvomijo, vsi oni, ki nam žele slabo in vsi oni, ki smo jim mi up in nada morajo danes dobiti odgovor, dostojen naših svetlih smotrov. Vsem tem moramo povedati, da bomo do zadnjega vztrajali na poti na katero smo krenili in da bi pomenila vsaka odstopitev od začrtane poti IZDAJSTVO NAŠE ŽIVLJENSKE IN ZAJEDNIŠKE MISLI. A mi. prijatelji se moramo navaditi, da za vsako tako izdajstvo najdemo tudi primerne sankcije, ki so po povojni amoralnosti izgubile ves svoj smisel in veljavo in ki so izbrisale vsak smisel za herojski način dojemanja življenja. V organskem razvoju našega političnega življenja se vodi ljuta borba na dve strani. Na eni strani so ANTIJUGOSLOVANSKI PLEMEN: SKI SEPARATISTI IN INTERNACIONALNI MARKSISTI. Prvi so mrki ostanki preteklosti razedinjenja, posledice njih stremljenj smo za vedno preboleli. A oni še vedno upajo na Habsburžane, ki so nekaka »parola« za vse njihove diplomatske podvige, ki se vodijo po vsej Evropi. Kar se tiče INTERNACIONALNIH MARKSISTOV, je naša koncepcija odločno nasprotna njihovi. Ml smo globoko uverjeni, da naši državi ni potrebna nikaka DIKTATURA PROLETARIATA in nikaka boljševiška socialna revolucija, kakor smo tudi uverjeni, da je mesto ukinitve privatne lastnine v naši agrarni državi najboljša sankcija socialne pravičnosti ORGANIZIRANA IN STROGA KONTROLA FUNKCIJE LASTNINE v smislu socialne in državne zajednice in v imenu načrtnega gospodarstva kot enkonom-skega principa. , “h +'• ■ ■ '+' ' . + 4 "h ■+' r+’ +■ 4 + :+■ +■ r+' r+^ 4 + ■+ + 4' + • r+ + • + • +■ 4 + + + + 4 4 T + *4* ■+' 4' 4 '+ + •+ '4- + 4 + + ' + + 4 4" + + + '+ 4 4 + + + + "f + + + "4 4. ~+ •+ +■ • 4 4 + +’ r+' K 4J Radi nerazumevanja in napačnega tolmačenja nekaterih o našem pokretu, moram na tem mestu povdariti: naš pokret proti posledicam liberalne demokracije so nekateri hoteli označiti za kopijo fašizma in hitlerizma. TO JE VELIKA ZMOTA! Je toliko razlik in to bistvenih, ki nas ločijo od teh pokretov. Fašizem in hitlerizem je bil porojen iz imperialističnih, odnosno maščevalnih pobud, kar v osnovi pomenja PRIPRAVLJANJE TEH NARODOV NA VOJNO in to evropsko-kolonijalno. Naš pokret pa je tesno in globoko povezan z nagoni in željami narodne duše, ie neustrašni nosilec narodnih teženj po pravem in dolgotrajnem miru. To je osnovna razlika. Je pa še druga razlika. Oba pokreta (fašizem in hitlerizem) se naslanjata na družabno strukturo države, v kateri vlada velika industrija in to v poslodajalškem kot delavskem zmislu. Naš pokret pa se z vso svojo ideologijo naslanja na agrarno delovno strukturo naše države in s te smeri ni oklevanja. Če mi zahtevamo drugačne medstanovske odnose, načrtno in kontrolirano gospodarstvo, to nikakor ni FAŠISTIČNA POSEBNOST , ker je to svetovna potreba, katero zagovarjajo tudi sistemi, ki so predvsem nasprotni sistemom fašizma in hitlerizma. In če mi išče mo ozdravljenja za vse sfabe posledice, ki sta nam jih ustvarila liberalna demokracija in marksistični internacionalizem, se mi ne ravnamo po TUJIH NAVODILIH, ker se borimo proti temu, kar čuti ves narod kot moro na svojem telesu. MI NISMO HITLERJEVCI, NE FAŠISTI že zaradi tega ne, ker nočemo presajati katerekoli tuje sisteme na naša tla, ker bi s temi sistemi kot vsa naša ekonomija in parlamentarizem, ki sta kopija tujih, evropskih sistemov NE IMELI SREČE. Mi nočemo teh sistemov presajati k nam, ker je naša največja in najsvetejša parola: NAŠA NOTRANJA OSVOBODITEV, 4 4 4 4' ' 4, 4 4 4 -F V r-P 4 4“ 4 4' 41 4 4 + • 4 ■ 4’ 4" 4' T 4 4' '4 4' 4' -F 4 4 '4’ r-P 4' 4 4' 4' '4 r4 4' 4 4:' • '4' V 41 4 Naš narod in država sta dovolj pretrpela v zgodovini in imamo mi polno pravico do LASTNEGA NACIONALNO - SOCIALNEGA SISTEMA, ki bo privedel v sklad socialni princip z našo gospodarsko in družabno strukturo, z našim zgodovinsko-geografskim položajem. Ako nočemo, da iz posebnih razlogov našega naroda sledimo revolucionarnim primerom Moskve, to še ne pomenia, da bi potem morali s iažizmom reševati sistem ekonomije, AH smo in bomo vedno budno zasledovali vše izpremembe v širšem svetu, aii prav zato, ker se nahajamo med vzhodom in zahodom imamo pravico, da se ne odločujemo ne za ta, ne za oni sistem, ki bi nas privedel v zagato. 4 4 4 4' 4 4, 4 . 4 4 4' 4 4! 4 ■ ’ 4 4 4' 4 4 4 4 4 4 4 4’ 4 4 4 4 4 . 4' 4 4 ■ 4 4’ 4 4 4 4 4 4 4 4' Bistvo našega pokreta, nacionalnega v naj- modernejšem pomenu besede je, da izhaja iz temeljev naše zemlje, iz psihološke podobnosti našega človeka in iz vere, da se iabko na naši, s krvjo prepojeni zemlji, ustvari samo NAŠ DRUŽABNO-POLITICNI SISTEM, skušal doseči ideal nacio-nalno-zadružne države, — f Na kontitentih sledi izprememba izpre-membi, po teh izpreniembah se bodo vzdržali samo oni narodi in one zajednice, kj črpajo svoje pravice iz lastne moči. + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4- 4 “F 4 4 4 4 4 j 4 4 4 4' 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + 4 4 4 /4 4 4 4 4 4 l ~r 4 4 4 4 4 4 4 4 ir 4- 4 4 4 4 4 4 •F “F i 4 + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + ~F 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Mi imamo svojo zavest pravice, ki je bi” la rojena na naših tleh in sledimo tej za- vesti. To je integralna zavest, da je narod pričel živeti svoje življenje in da ima že iz- grajeno stališče napram vsemu svetu. + 4 4' 4 4 -F + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + 4* 4 4 4 "F -F 4 4 4 1 T* + 4 4 4 4 4 4 4 4 Zato ie potrebno, da se na politično-so- cialnem in ekonomskem polju stvori organi- zirana in uspeha gotova formacija iskrenega, organskega jugoslovanstva, 4 4 4 4 4 '4! 4 4 4 4 4 41 4 r4 . 4 4 4 41 4 f4' 4 4 4 4’ 4 r4 4 4 4 4" 4 T4 4 4 4 '4 4 r4 4 4 4 '4 4 ■4 . 4 ■ 4- 4 41 4' T4 4' 4 4 41 "F [4 ' 4' ' 4 ■ 74 '4 4 T4 4 4 , 4 '4 4 .4 4 4 4 4 4 ,4 4 • 4' 4 41 4 4 4 .4 4 4' 4 4 4 4' 4 4 4 4 4 4 4 41 4 4 4 4 4 41 4 4 4 4 4 41 4 4 ,~F 4. 4 4] 14 4 4 4 K a & L+i i+, FR FR K ml v imenu našega organskega jugoslovanstva, v imenu ustvaritve popolnega državnega edinstva in edinstva Jugoslavije kot socialne zajednice, medstanovskega miru In kontroliranega gospodarstva, ZAHTEVAMO POLNO IN NEMOTENO SVOBODO NAŠEGA DELA NA VSEM TERITORIJU JUGOSLA, .... VIJE, Z vero v c ,•> r'i j Jugoslavijo, ki jo nosimo v sebi, z neustrašnim zaupanjem v našega modrega arbitra in voditelja naroda, se ne strašimo nikakih zaprek. Zato pa: Naprej tovariši! Centralni odbor Jugoslov. Akciie po izvolitvi na kongresu 1. julija v Zagrebu, tvorijo naslednji tovariši: Luka Kostrenčić, novinar iz Zagreba; Velibor Jonić, profesor iz Beograda; Dr. Aleksandar Štulhofer, advokat iz Zagreba; Dr. Juraj Korertie, zdravnik iz Zagreba; Danilo Vulović, profesor iz Beograda; Vladimir Velmar-Jankovič, književnik iz Beograda; Ilija čavlina, inženjer iz Zagreba; Dragutin Popovič, akademik iz Zagreba; Ante Defrančeskj, profesor iz Zagreba; Dušan Bogunovlč, ban. šol. insp. iz Zagreba; Vjekoslav Maček, novinar iz Zagreba; Dr. Marin Bego, advokat iz Splita; Dr. Čedomil Medini, advokat iz Šibenika; Vladimir Kozotna-rić, novinar iz Beograda; Đorđe Perič, novinar iz Beograda; Dragutin Bašič, borz. senzal iz Zagreba; Dr. Spasoje Madirazza, zdravnik iz Jasenovca; Ozren Bačič,, industrijalce iz Jasenovca; Ratko Zivadinovič, novinar iž Beograda; Aleksandar Vidovič, ravnatelj zav. družbe iz Beograda; Ljuba Aleksič, profesor iz Beograda; Milivoj Ivanovič, uradnik iz Beograda; Nikola Drenovac, duhovnik iz Buidimaca; Dr. Božo Frančič, advokat iz Sošaka; Vlado Kraljeta, obrtnik iz Sušaka; Vjekoslav Kisovec, advokat iz Beograda; Košta Čutuković, inženjer iz Osijeka; Dragutin Moderčin, okrožni sodnik iz Osijeka; Mladen Radojčič, poljedelec iz Budimaca; Joea Milosavljevič, inženjer iz Beograda; Marko Kranjec, inžemjer iz Skoplja; Dr. Fran Kandare, advokat iz Ljubljane; Božidar Pepič, uradnik iz Beograda; Nikola Marinkovič, akademik iz Zagreba; Marijan Janko, akademik iz Zagreba; Mile Nikšič, poljedelec iz Rajiča; Cin) Maver iz Maribora; Mijo Pisarič, poljedelec iz Drenovega Boka; Lavosiav Mrnuh, trg. iz Zagorja; Dr. Vinko Mikuličič, advokat :z Sušaka. Kriza francoskega socializma Razdor med voditelji — Obsodbe marksističnih naukov — O internacionali ni sledu — Za združitev socialistov in kdmunistov Dasi marksisti, kakor tudi vse ostalo časopisje je pred dobrim mesecem zamolčalo dejstvo, da je prišlo med francoskimi socialisti do razkola, ki se je ublažil večinoma z grožnjami voditeljev. Ta razkol ni izviral zgolj iz na-sprotstev umevanja taktičnili vprašanj, nego tudi iz teoretskih razlik socialistične stranke. Stvarno pa so se pod plaščem taktičnih diferenc krile teoretske diference, ki obstojajo pri takozvani »sredini« socialistične stranke. Francoska socialistična stranka je v teku. let izgledala kot edinstvena stranka, ali stvarno je bila na znotraj razcepljena in razbita na razne frakcije. Med temi frakcijami so bile najmočnejše: desne socialiste je vodi! Renodel. centralne socialiste Leon Blum in leve For. Do razcepa je prišlo lanskega leta. Sicer pa se je ta razcep vedno in vedno zavlačeval in so ga skušali vplivnejši centralisti preprečiti. Končno je vendar prišlo do razkola in" so se od centralističnih socialistov odcepili levičarski in desničarski socialisti. Kaj so bili v francoskem socialističnem pokretu desničarji ali takozvani neo-socialisti. to se je vedelo še takrat, ko sd bili edinstveni v stranki. Oni so bili do takrat reformisti, revizionisti, ali ne s takim v uverenjem dosego svojih smotrov. Njihovo socialistično shvaćanje je bilo vedno uprooaščanje potrebnega idejno moralnega fundamenta. To shva-čanje pa je vodilo v »praktično politiko« v najvulgarnejšem smislu te besede. V pravi luči pa so se desničarji in neoso-cialisti pokazali takrat, ko so izšli iz stranke. Takrat je prišlo do odkritja, da nimajo sploh nikake zveze s socialisti in socializmom. Pokazali so se kot popolni renegati. Francoski neosocialisti. katerim stojijo na čelu Renodel. Marke, Dea in drugi, so imeli za letošnje Binkošti kongres v Parizu. Na tem kongresu so iznesli jasno svoj program, ki nima nikake skup nosti s socializmom. Izjavili so se jasno kot pristaši in branilci kapitalistične družbe. Vsak’ preokret buržujske družbe v pr,avcu: socializma oni niso samo odklonili, nego tudi ožigosali kot napad no narod, ki je njim nad vse. Razredno borbo so proglasili za marksistično iluzijo. med tem ko so sam marksizem označili za napačno doktrino. V tem oziru je bil najinteresar.tnejši govor, ki ga je na tem neosocialističnem kongresu imel Dea, katerega se smatra kot glavnega ideologa in teoretičarja neosocialističnega pokreta. On je v svojem govoru priznal kapitalizem in buržu-aziji očital, da se n? briga dovolj za narod, t. j. da ni dovolj nacionalna. Med tem, ako se kapitalizmu da stvarni nacionalni karakter in stvarna nacionalna vsebina, potem od takega kapitalizma na svetu ne more biti ničesar dovršenej-šega. Zanimive so tudi besede prakti-čarja Markeja, ministra socialne politike.: Med drugim je dejal: »Edina praktična politika, ki smo jo mi utegnili voditi, je sodelovanje v vladi, Mi smo za konstruktivno nacionalno delo. Interesi francoskega naroda nam stoje nad vsem, Leon Blum in njegovi prijatelji vodijo-jalovo in avanturistično politiko. Naša naloga pa je, da tvorimo trdnjavo na-prarii napačni marksistični doktrini. Mi nismo fašisti, mi smo demokrati. Mi smo branilci republike in demokracije, pa smo tudi pristaši nacionalne vlade!« Še žalostnejšo sliko, razkola francoskih socialistov pa je nudil potek kongresa Leon Blumove frakcije. Leon Blum je govoril mnogo in marsikaj, vendar njegove besede niso bile sprejete z vero v resničnost. Čeprav so bili njegovi govori prežeti revolucionarnosti, saj je med drugim dejal, da se nahaja socializem pred vratmi Francije, so izzveneli kot fraza. Nihče ni niti za trenutek veroval v resničnost in iskrenost teh besed. Žironski, predstavnik' levičarjev pa je že takrat energično zahteval »edinstven front« med socialisti in komunisti, odnosno ujedinjene socialistične in komunistične stranke. To svojo zahtevo je podkrepil s tem, da .je to potrebno r^eji skupne borbe proti fašizmu in da med drugo in tretjo internacionalo ni nikakih teoretskih ali taktičnih diferenc. To je označil z besedami; »Socialisti so samo razboriti in taktični komunisti, med tem ko so komunisti nezadovoljni socialisti«! Vsi trije kongresi so na koncu sprejeli celo vrsto resolucij ia odlokov, ki pa stvarno ne pomenijo nič drugega kot podaljšek poti francoskega socializma, ki nevzdržno drvi žalostnemu koncu nasproti. Izgleda kot da nad voditelji francoskega socializma še vedno lebdi duh druge internacionale. Vse to pa je in naj bi bilo poučno tudi za naše marksiste, ki tako radi povdarjajo svojo internacio-nalnost. Iz vsega črpamo nauk, da je marksistična internacionala' utopila, ki ne bo dosežena nikoli. T. P. D. in drugi premogovniki Nekoliko dejstev z druge strani (Odgovor na izvajanja objavljena v 150. številki lista »Slovenski Narod«.) Po zadnjem nameravanem znižanju mezd delavstvu in nameščenstvu s strani TPD, je nastal enodušen odpor vsega prebivalstva proti temu nesocialnemu koraku. Vsa javnost se je postavila ob tej priliki na stran rudarjev ter je morala končno pod splošnim pritiskom, TPD opustiti to svojo namero. Ker pa je bilo potrebno v interesu družbe, da se javnost kot dosedaj vedno obvesti potom časopisja o skrajno neugodnem materialnem stanju družbe, se je TPD zatekla pod okrilje našega časopisja, kjer skuša glasom njenih navedb opravičiti to svojo namero. Priznamo, da so navedbe TPD v drugem odstavku navedenega dopisa, ki se tičejo produkcije in prodaje premoga s strani TPD napram letu 1929 točne. Seveda se nikakor ne moremo pridružiti izvajanjem TPD, ki hoče krivdo za vse to prevaliti na državo, odnosno državne železnice. TPD navaja, da so drugi radniki napram njej od leta 1929. stalno povečali oddajo svojih kontingentov državnim železnicam, dočim je oddaja s strani TPD od leta 1929. padla od prejšnjih 46 na sedanjih 25°/o. TPD kaj rada operira s temi odstotki posebno napram državi, pri tem po v svojih izvajanjih nikdar noče priznati dejstva, da se je promet na državnih železnicah napram 1. 1929 zmanjšal več kot za 50%. Razumljivo je, da železnica pri takem stanju prometa ne more več jemati količin, ki bi jih TPD hotela spraviti v denar, temveč je potrošnja znatno manjša. Radi pretirava-nih cen premogu, pa je bila država prisiljena, da je skušala zmanjšati režijske stroške za kurilni material, to pa je storila lahko edino le na ta način, da je izpopolnila in modernizirala produkcijo v lastnih državnih rudnikih. Kljub temu pa vidimo, da je država pri vsakokratnih pogajanjih TPD radi naših rudarjev postopala skrajno socialno, čeprav zato ni naletela s strani TPD na ono razumevanje. kot bi bilo to potrebno. TPD je bila pri vseh teh pogajanjih, skrajno nepopustljiva v prodajnih cenah premoga, tako, da je bila končno država prisiljena,- da na energičen način uveljavi te svoje zahteve. Nikakor pa ne moremo pritrditi izvajanjem TPD, ko trdi, da si je družba do danes v glavnem obdržala krog privatnih odjemalcev. Že iz samih izvajanj TPD vidimo, da se je tudi oddaja pri-, vatnega premoga znižala napram letu 1929. od 1,011.640 ton na 533.376 ton, kar znači, da je tudi poraba privatnega premoga pri TPD padla za skoraj celih 50%. Krivda zato gotovo ni samo v na-stopivši gospodarski depresiji, temveč bo glavni vzrok temu, da so cene trboveljskemu premogu previsoke. Znani so nam primeri, ko so podjetniki na sedežu rudnikov naročali premog za svoje industrijske obrate iz oddaljenih privatnih rudnikov, ker jim je vkljub prevoznim stroškom prišla tona premoga cenejše, kot če bi istega vzeli od TPD v lastnem kraju. V momentu, ko je bila TPD prisiljena znižati cene premogu državnim železnicam je na vsaki način skušala, da si to izgubo nadomesti na drug način. Kdor pozna ustroj nakladanja premoga v naših revirjih, temu bo znano, da je TPD še do leta 1929. in dalje vozila premog iz svojih naprav za nakladanje premoga na dosti oddaljene postaje Hrastnik in Zagorje, kjer. je v precej odtečenem stanju prišel na tehtnice. Po letu 1929. pa je zgradila družba moderne separacije s tehtnicami. Na ta način si je družba osigurala, da takoj na licu mesta uradno tehta naloženi premog, katerega teža je vsled vode, ki se še nahaja v vagonu, poveča n. pr. pri 20-tonskem vozu pri raznih vrstah premoga od 1—3 ton. Seveda to je teza, ki je uradno ugotovljena in razumljivo je, da je vrednost te vode enaka vrednosti ene tone premoga, kar morajo odjemalci, predvsem državne železnice tudi plačati Tako vidimo, da si je TPD vsled svoje trgovske »iznajdljivosti« vedno znala pomagati in kriti slučajne izgube, odnosno popuste na drug način, ki je čestokrat družb5 samo koristil. Tako vidimo, da je tudi pri zadnjem popustu 4% pri toni, ki ga je morala dati TPD državnim železnicam, hotela to izgubo nadomestiti ne s temveč s 6 do 15% mezd, ki jih je, odnosno hotela znižati delavstvu in nameščenstvu, kot je to tekom zadnjih let večkrat tudi že storila. Smešna je trditev, da TPD’ za debele, vrste premoga, ki po njenem zatrjevanju predstavljajo edini rentabilni posek pri prodaji ne doseže produkcijskih stroš kov, dočim mora dajati drobne vrste premog daleč izpod produkcijskih cen. Radi te navedbe, da je prodajna cena manjša od produkcijskih stroškov, moramo vsekakor pohvaliti »velik socialni čut« TPD, ki vkljub vsem tem težavam, ki jih ima, še zaposluje sploh kaj rudarjev. Pri tem pa nam postane narazumlji-vo, odkod je mogla družba v letu 1933 vkljub samim izgubam izkazati še ca.. 1,800.000 dinarjev dobička. Ce bi ne bilo stanje našega rudarja tako obupno žalostno, bi se moral človek smejati trditvi TPD, ko pravi, da ona vedno pozdravlja boj delavstva za enotno ureditev pogojev v vsej državi, seveda pod pogojem, da se urede zahtevane minimalne mezde v vseh krajih naše države enotno in enakomerno. Prepričani smo, da bi TPD z lahkim srcem in veselo pristala, ako bi naši rudarji pristali na tako stanje kot ga imajo njihovi nekvalificirani sotrpini po rudnikih južne Srbije. Prepričani pa smo, da hi TPD ne pozdravljala prav nobene, skupne akcije rudarjev, ki bi zahtevala boljše plače, kot jih ima danes delavstvo TPD. Glede kalkulacije premoga, ki v zvezi s trošarino na cement povišuje produkcijske stroške, bi pa pripomni** gospodom okrog TPD samo eno, da l6 ta družba pokupila vse cementarne v Dravski banovini, da je s tem onemog'?'' čila vsako konkurenco. Enako se dogaljj sedaj našim apnenicam, katere je TPD vsled lastnega premoga pripravila na rob propada in do ustavitve večine obra tov. Gospodje, to so dejstva, katerih 11 morete pobiti, v primeru nadaljnjega za-ostrenja Vašega postopka proti Vašim delavcem in nameščencem na osnov Vaših izvajanj, pa bomo prisiljeni pos®' či po še točnejših podatkih’. Zahtevajte povsod „BORBO"! v Mariboru, 'dne 20. VII. 1934. w»w!»BW!HE?isa »mmu »B 0 R B S? Srran 3. Alarm iz Moskve! Nova taktika kremlskih mogotcev - V Franciji je diktirana sprava med socialisti in komunisti v objemu komunizma Leon Blum in Marcel Cachin Pred novo taktično ofenzivo v Evropi ? __________________ Dočim nas vse židovske agencije sve- pristašem na francoskih tleh preko po- ta dnevno zalagajo z vestmi iz Hitler jeve Nemčije, tako da že poslednja ter-cijalka na prstih svojih rok šteje dneve konca »tretjega carstva«, pa te agencije kakor po nekem tajnem dogovoru zamolčujejo vse, kar se prede v rdeči Moskvi proti kulturi, civilizaciji in dosito-janstvu evrSpskega človečanstva. Znano je, da živijo v Moskvi komunisti-emi-granti iz vsdi držav sveta, in tako jih ne manjka tudi iz Jugoslavije. Ves politični izmeček teh držav se redi v Moskvi na račun teptanega ruskega naroda, ki ni pod milim Bogom zakrivil nič drugega kakor to, da k v dnevih Korenskega imel popolnoma demoralizira-no-jalovo inteligenco, ki ni znala v danem trenutku oprati Časti velike Nacije in pohoditi gadjo zalego raznih Leninov, Trockijev, Radekov itd. Trinajst milijonov žrtev je požrla ruska marksistična revolucija in efekt po tolikih in tolikih letih je ta, da je postala cela Rusija ena sama Kalvarija bičanja 'Slovanstva in da io danes po vsej pravici prispodabljajo z redilno želatino, na kateri se bohotno pasejo kužni bacili vsega Človečanstva. Ker stoje za moskovskimi osrečevalci našega planeta temne sile intercionalne-ga židovskega tiska, z njim pa tudi — neposredno sicer — framasonske lože, si je nadel ta tisk nalogo, zamolčati vse nepopisno gorje ruskega naroda. Celo omrežje tega tiska ima svoje direktive, da se zaganja le tja, kjer se izcimi tudi najbolj nedolžni antisemitizem, ne poročajo pa o zverstvih v moskovski Lu-bijanki in na stoterih sibirskih katorgah, o podivjanosti nove generacije itd. Ljubljanska brezbožna razstava je odkrila prepad, ki more s stališča srčne kulture in ljudske vzgoje preplašiti tudi najhuj-šega zapadnoevropskega ateista. Sam Voltarie bi se v grobu preobrnil, Če bi zagledal samo en plakat, ki ga je vrgla na steno roka najgnusnejšega cinizma vseh časov Ta Kremi,. ki je zasejal toliko gorja, se pripravlja z ozirom na japonsko nevarnost in predvsem na ozdravljenje Evrope v smeri avtoritatizma. S programom svetovne revolucije ni bilo nič. Moskovski diletanti so se silno vračunali s svojim cvenketajočim judeževim grošem, v zapadnih državah ni bilo mogoče zrevolucionirati mas, ki so spričo ruske bede takoj začutile, da se skriva za blestečimi frazami o Osvoboditvi in diktaturi proletarijata le suženjstvo, kakor so ga poznali v stoletjih starega veka in še več: lakota, uničenje vseh moralnih in materialnih vrednot. Komunistična internacionala je z novo taktiko sijajno izkoristila varnostne tendence fran coske zunanje politike, zato je svojim kojnega Dovgalevskega naročila, naj predložijo Leon Blumovim socialistom enotno fronto proti francoskemu »fašizmu«. Točno po programu se je izvršila velika sprava med francoskimi socialisti in komunisti, znova je potrjeno pravilo, da med rdečimi bratci obstojajo tako malenkostne taktične razlike, da šele sedaj vidimo, kako pametno sta storila Hitler in Dollfuss, ko sta socialno demokracijo izbrisala iz političnega življenja, -j- -j- T '+! !+", + + + + -)- 4. + 4 4' r+' '+' + + + + -j- 4" +’ 'T 4 + + + -{- Doumergue je napravil po krvavem 6. februarju 1. 1. velikansko napako. Herriotu in Sarrautu na ljubo ni kratkomalo prepovedal vse stranke, ki bazirajo na programu marksizma. Sedaj je že prepozno. Paul F a u r e in Marcel Cachin sta igrala pod idejo sijajno igro. Danes ima bodoči mairksistični kou-vent že svoje parole in — kakor smo nedavno čitali — tudi svoje orožje za »obračun« s patrijotskimi elementi Francije. Zunanja politika je bila povod francoskim socialistom, tako je dejal Leon Blum pred par dnevi, da so sprejeli komunistično ponudbo o skupni fronti. Sedaj je na vladi g. Doumergue-a, ali in kako bo znala zavreti razvoj, ki je nujen v svoji logiki. Do spopada med levico in desnico bo prišlo prav gotovo, po zadnjih vesteh so komunisti razpredli celo po vojašnicah kolonijalnih čet silno razpredeno svojo propagando, v mornarici, so tudi prišli na sled komunističnemu rovarenju. Kakor izgleda paradoksalno, tako je tudi res: Francija je iz zunanjepolitičnih razlogov dobila iz Moskve trojanskega konja in nikdo ne ve, kaj je v njegovem trebuhu. V objemu so Faure, Blum, Doriot. Chachin, v Franciji ni več razlike med II. in III. internacionalo, socialist Frossard, ki je rotil Bluma, naj se ne speča z Moskvo, se je moral končno vdati, kajti večina je odločila, da bosta socializem in komunizem v Franciji sedaj po receptu g. Bergery-3'a pobijala vsa patrijotska gibanja. Toda zavedati se bo morala ta enotna fronta, da stoji v Franciji 5 milijonov bojevnikov, vitezov »Ognjenega križa«, »Patri' otske mladine« francistov itd. na straži. Tudi v tem taboru se more izvršiti čez noč fuzija, odnosno strnitev. Polkovnik de la Rocpue, vrhovni poveljnik ognjenih križarjev — teh samih je sedaj 250 ■tisoč — je pred kratkim izjavil, naj se notranji sovražniki Franciji iz vrst bolj-ševikov ne vdinjajo praznim nadam, kajti danes ima vsak francoski patrijot že svojo pištolo pripravljeno... Kakor vidimo, tudi Franciji ni prihranjen končni obračun z marksizmom! prevratnih idej. Prav debelo pa so pričeli gledati Amerikanci', ko'so ruski de-legatje zahtevali najprej velike dolarske kredite in šele potem da bl dobila ameriška industrija zaposlitev, seveda na podlagi državne garancije s strani USA. čudno je le to, da Roosevelta ni izpa-metovala nemška izkušnja z Moskvo. Znano je, kako je 'Nemčija svoj čas intenzivno dobavljala Rusiji stroje, kemikalije itd. Danes dolguje Sovjetska Rusija Nemčiji eno milijardo mark, ali Nemčija še do danes ni prejela na ta konto ničesar. Tudi v sosedni Avstriji so se zavzemali zlasti bivši socialdemokrati za »Russengeschafte«, fabrikanti so pa morali pri tem čakati 10 do 12 mesecev na denar in delati bodisi z bančnim kapitalom ali javnimi krediti, ki jih je vlada dala v to svrho na razpolago. San Francisco je danes dober nauk za Amerikance, ki so nasedli Moskvi tako, kakor so si zaslužili. Kdor vedoma nosi stenice v svoje stanovanje, nima pravice, pritoževati se nad slabim spanjem. Francija je po potovanju Herriota v Moskvo tudi naenkrat začutila globoko prijateljstvo do Sovjetske Rusije. Sedaj se že oglašajo veliki francoski publicisti. ki svare vlado pred predebelim pri- jateljstvom s smrtnim sovražnikom zapadne -miselnosti o družabnem- redu in človeškem dostojanstvu. Moskva se ni odrekla ideji svetovne revolucije in se ji ne bo. če je bilo v zadnjem času nekaj pritajenega miru, je bila to le taktika, ki nas ne more varati. Policija razkriva dnevno po vseh državah komunistične krvave brošure in tiskovine, iz katerih je vedno znova razvidno, da niso opustili zločinske misli o svetovni revoluciji. V svojih podvigih pa skušajo najprej zastrupljati mornarice vseh »kapitalističnih« držav. Povsod, kjerkoli je kako mezdno gibanje med mornarji, je že sled tu za komunizmom. In tako je slučaj Amsterdama popolnoma analogen z onim v San Franciscu. Moskva si obeta od velikih pomorskih centrov kar največ uspehov. V Nemčiji so bili Hamburg, Klel, Wilhelmshaven itd. najbolj zastrupljeni 4 komunistično propagando.. V Franciji so Brest, Cherbourg, Rouen, Calais, Duncergue itd prava gnezdišča te propagande, ki je zavzela širok razmah tudi v Alžeriji in Maroku. Upamo, da bo kalifornijski memento vzdramil tudi tiste vlade, ki si še vedno obetajo bogvekaj od diplomatskega zbliževanja z Moskvo! 4 ■ 4' 4 4 . 4] 4T 4 4 4 4’ 4! 4' 4 4 4 4" 4 4- +: ■ '4 4 4 4 4: Za Amsterdamom San Francisco! Komunistično rovarenje vsepovsod! - Sadovi plomatskega „zbliževanja" z boljševiki Val generalne stavke, ki je zajel majdane vso Kalifornijo, zlasti pa veliko Pristaniško milijonsko mesto San Fran-eisco, je zapljuskal ob steber sedanjega družabnega reda ameriškega v časovno •sti črti, na kateri so se nahajali amsterdamski nemiri. Razplet stavkovne kri-Ze v San Franciscu je pokazal, da so lajni agenti po nalogu Moskve vrgli med iamkajšnje delavstvo, zlasti pa med sto-iisoče brezposelnih svoje komunistične Parole, ki so vedno ene in iste: »Pojdi-|e na ceste, naložite barikade in streljaj-l6 na eksekutivo, morda se pa le posre-ci vreči legalno oblast in proklamirati Proletarsko diktaturo!« Tako je bilo v Amsterdamu in v podobnem redu so se Pdigravali dogodki te dni v velikem San Franciscu. Podan je dokaz, da Moskvi ne leži na tem, da se umiri svet, ne, Moskva hoče svetovno socialno revolucijo, zato pošilja še danes s težkim denarjem po svetu svoje agente, ki netijo dan in noč, kjerkoli se jim le ponudi prilika. Ob tej priliki se nam vrivajo pomisleki glede diplomatskega zbliževanja z Moskvo. Vlada Zedinjenih držav je tudi mislila, da bo v svojih ukrepih glede omiljenja brezposelnosti napravila »terno«, če se bo pogodila s Sovjetsko Rusijo za razne velike dobave. Roosevelt se je pa s svojim optimizmom glede Mos kve sijajno vrezal. Boljševiki so bili takoj pripravljeni, obnoviti svoje. diplomatske odnošaje z Washingtonom, šaj jim je vsako diplomatsko zastopstvo v inozemstvu dobrodošel kanal za širjenje Nacionalizacija židovstva v Jugoslaviji ? 4: 4; 4 4 4 4 4 ■+ 4 •+ + 4 4 4 4 4 +' + + Avram Levič deli lekcije beograjskim cionistom Te dni smo čitali v zagrebškem židovskem »Morgenbattu« zelo zanimivo poročilo iz Beograda. Pod naslovom »Nationalisierung der Juden Jugo-slawiens« smo izvedeli, da se je osnovala v Beogradu akcija »državi in jugoslovanskemu narodu zvestih« Židov pod vodstvom bivšega pomočnika ministra financ Avram Leviča. Ta akcija je sto pila v stike z »Narodno odbrano« in je dobila v njej že dva predstavnika v glav nem odboru. »Nacionalni« Židje — + 4 4 ;+' ;+ 4 + +' 4 T so zamerili cioni- stom, da je med njimi mnogo takih, ki pozabljajo, da so gostje jugoslovanskega naroda in da še v petnajstih letih bivanja na teh tleh niso smatrali potrebnim, naučiti se jugoslovanskega jezika. Akcionaši naštevajo v tej zvezi zasluge, ki so jih imeli »Srbi židovske vere« za časa osvobodilnih vojnih pohodov nekdanje Srbije in se love za nekimi frazami o njihovem pojmovanju jugoslovanstva. S strani Narodne odbrane še nikdo ni Delavci! re- demantiral obstoj take židovske akcije poc njenim okriljem. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4! 4 4 '+ ■+ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *+ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ne iščite svoje sitve v marksističnih strokovnih organizacijah ! Vase mesto je samo v Narod, strok, zvezi, ki se edina bori za res delavske interese 111 50.000 adres bo imel »Veliki adresar za mesto Maribor in širjo okolico«. '£ Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija II za vsakega, ki rabi adrese: ker bo adresar popolen in bo vseboval vse Ti osebe s točnimi adresamr. Žurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70. Pohištvo, vložke, tapetništvo in dekoracije najceneje nudi. i .NOVAK I Maribor, Vetrinjska 7 Koroška 8 Telefon 29-05 Najnovejši vzorci tkanin blaga za pohištvo, zavese in madrace Delodajalci, spomnite se brezposel- NAJLEPŠA ČEDNOST JE ZVESTO- nih intelektualcev! dajte jim kruha! Dajte iim dela, BA DOMOVINI IN ČASTNI BESEDI! Maribor Nekaj za stanovanjske najemnike. Že nekaj let mori stanovanjske najemnike previsoka cena stanovanj. Plače se krčijo na ta ali oni način, hišni posestniki pa za to nimajo nikakega umevanja. Ni čuda torej, 63 se najemniki bolj pogosto selijo kot nekoč. Sodnih deložacij je ved no na pretek, kar pač ni v čast hišnim posestnikom, ker kadarkoli vidimo tako prisilno izselitev, se ne moremo ubraniti misli: »Poglej, tu je zopet en trdosrč-než!« Tajiti se seveda ne da, da so često tudi najemniki krivi. V svoji, recimo nervoznosti, mučijo svoje sonajem-nike, ki prav tako trpe radi previsokih najemnin s tem, da jih ovajajo ali tožijo pri hišnem gospodarju. Glavni predmet so tu otroci. Pa naj otrok zajoče, malo glasneje zakriči, ali da mu prepih zaloputne vrata, te že tvoj sonajemnik, če že ne nahruli, pa vsaj zatoži pri hišnem gospodarju. Hišni gospodar pa itak komaj čaka na priliko, da bi se dalo stanovanje odpovedati, da dobi potem drugo stranko, kateri bo najemnino zvišal! Ljudje božji, ako vam usoda ni naklonila otrok, pa ste bili sami nekoč otroci. Dajte vsi roko na srce, ali pa ne prirejajte več — otroških dni! Kolesarski klub »Edehveis« je priredil preteklo nedeljo dirko na progi Sv. Miklavž—Ptuj. Po končani dirki se je vršila zabava v gostilni Vrus pri Sv. Miklavžu. Seveda so bili na programu tudi govori, pa je tako govoril tudi hotelir g. Halb\viedl iz Maribora — v blaženi nemščini. Za njim je govoril še predsednik mariborske Kolesarske podzveze Jugoslavije g. Markovič. Zdelo se mu je potrebno, da svoj slovenski govor tolmači zbrani nemškutariji v nemščini. Javnost si naj ustvari sliko sama, kako gleda na vse to naše podeželje in za čim stremi taka propaganda, če se je zadnji čas stopilo na rep nemčurskemu Ra-pidu, se naj to stori tudi pri »Edehvei-su« in njegovih generalih. Z naših športnih instanc pa se naj umaknejo ljudje ala g. Markovič, da ne bodo delali sramote jugoslovanskemu nacionalnemu sportu. Vse te gospode svarimo pred nadaljnjimi izzivanji, katerim bomo mi sami napravili konec! Posor!!! Jeni Gospot se spreme na Šobo tukaj Malska Zesta 57 I. St. Tako se pači naš jezik na listku, na nekem brzojavnem drogu pri Meljski vojašnici. Sicer je to dokaj zabavno, pa tudi žalostno za naš jugoslovanski Maribor! Ptui Naši vajenci. Ko se je zadnje čase mno go razpravljalo o obrtnem zakonu in njega izpremembi, bi bili prizadeti predvsem tudi vajenci. Ali že sedaj lahko konstatiramo, da so naši vajenci »brezpravna raja«. Marsikateri obrtnik oz. gospodinja uporablja vajence za razna poljska in hišna dela in to podnevi, zgodaj zjutraj in pozno v noč. Razumljivo je, da telesno izmučen vajenec ne more potem v onih nekaj urah pazno slediti v delavnici pouku. Takim izkoriščevalcem obrtnega naraščaja bo potreba posvetiti več pažnje. Za hišna opravila in poljska dela vajenci niso, ker že uk sam zahteva od njih mnogo napora! Nesramna predrznost. Pretekle dni je prispela s čolni v Gradca skupina dijakov, ki je pristala v bližini mestnega kopališča. Kopalci v Ptuju so opazili, da ima en čoln razvito Hitlerjevo zastavo s kljukastim križem. Kopalcem je bilo takoj jasno, kaj naj to pomeni, zlasti še, ker so opazili, da se je s skupino vozila celo tukajšnja domačinka, ki študira v Gradcu, nje oče pa služi lepe jugoslovanske denarce. Takoj so zahtevali, da odstranijo zastavo, to tembolj, ker so vedeli, da prihajajo Iz Avstrije, kjer bi si gotovo kaj takega ne upali dovoliti. Pa da bi jih videli, kakšen vrišč so pognali ti mladi zelenci! Nahrulili so naše nacionaliste, da se tako ne sprejemajo gosti, in da je gotovo eden izmed njih služil v Avstriji ter, da je podkupljen, da jim odvzame zastavo. Zasmehovali so jih celo s smrkavci itd. Pristopila je k inozemski skupini tudi neka tukajšnja domačinka, renegatka prve vrste, koje oče je dobro situiran obrtnik, ter se zavzela za »ljube goste« in pomagala izzivati. Ker niso hoteli zastave odstraniti, so jo naši nacionalisti enostavno sneli s čolna, »goste« pa izročili mestni policiji. Za incident se je zanimala tudi politična oblast, ki je vse »ljube goste« temeljito potipala po pravi strani. — Vsekakor bo treba voditi malo več kontrole o naših »prijateljih« v Ptuju, ki pogostokrat potujejo v nemški Gradec in Dunaj ter nosijo naš denar v inozemstvo, dočim doma jadikujejo in kričijo o veliki gospodarski krizi. Treba bo tudi tu napraviti enkrat konec in taka potovanja malo omejiti, ker potujejo ti naši prijatelji gotovo ne po trgovskih poslih, marveč po povsem drugih poslih. Ptujske godbe in ptujski kapelniki. Naša mestna godba je zaigrala v soboto 14. t. m. prvič (poprej samo ob nedeljah) kar je učinkovalo za naš umirajoči Ptuj zelo usvežujoče. Gospod kapelnik so bili deležni za izvajane, večinoma nemške komade velikega aplavza umirajočih ptujskih nemškutarjev. Kakšen aplavz pa bodo doživeli se še zaenkrat ne ve. — Torej sobota je bila dan muzike za Nemce. — Nedelja brez godbe. — V ponedeljek zopet godba — godba na boben čuden preobrat v godbah in kapelnikih. — V soboto za Nemce, v ponedeljek Kapelniku mestne godbe od sobote se je Trud je trud. gospod kapelnik na boben — Nemci se težko nauče slovenski. Vi ste se pa, četudi se pišete Fiihrer, na slovenski naučili, kar ste se gotovO morali precej potruditi, kakor se potrudite s svojimi obiski po nemških hišah. Celie Izigravanje obrtnega zakona. V nekem tukajšnjem podjetju izigravajo na vse načine obrtni zakon. Delavstvo se pošilja tedensko na brezplačne dopuste in to brez vsake potrebe. Kakor se pač zdi primerne kakemu »privandravcu«, tako se pač obratuje. Tekoči teden je večina delavcev ves teden na dopustu — brezplačnem seveda. Najlepše pa je, da se takemu postopanju nihče ne upre. Če že nimajo nič socialnega čuta gospodje tovarnarji, bi pričakovali, da bi se za delavstvo zavzeli njegovi zaupniki. Vprašamo delavske zaupnike, ali so bili izvoljeni zato, da se brigajo samo za nogomet po »višjih navodilih«, ali pa, da ščitijo delavske interese? Končno pa ape liramo na Delavsko zobrnico, da pouči imenovano podjetje o vsem potrebnerm kar bo v korist delavstvu! Lfubliana Ustanovni občni zbor Jugoslovanske akcije v Ljubljani V sredo 25. t. m. ob 20. uri se bo vršil Jesenke Nova kolektivna pogodba. Zastopniki vseh treh strokovnih organizacij so dosegli 28. aprila 1.1. sklenitev nove kolektivne pogodbe. Skupno se je razpravljalo 165 ur, kjer pa ni vštet čas pripravljanja za te pogovore. — Da bi vsak delavec imel takoj pri rok h kolektivno pogodbo, so se vse tri organizacije in podjetje sporazumeli, da se bo pogodbo natisnilo v toliko izvodih, da bo vsak delavec dobil po enega. K stroškom bi morali prispevati tudi delavci in to po 10 dinarjev. Sedaj pa se je našlo omizje kakih petih delavcev, ki hočejo napraviti zgago s tem, da so sporočili ravnateljstvu. da se jim ne sme odtegniti znesek za tisk kolektivne pogodbe. Prepričani smo. da ravnateljstvo takih sklepov ne bo upoštevalo, ker so merodajno besedo že itak izrekli zastopniki organizacij, v katerih je organiziranih nad 80°/'> vsega delavstva. Prizadete pa pozivam, da takoj umaknejo svoj sklep. V nasprot nem bomo njih imena objavili javno, da bo delavstvo vedelo, s kom ima opravka. Tine Zupan, 1. r., predsednik NSZ, Nemški „šlager“ izpodriva našo pesem Pred nedavnim je izdala’ neka velika in ugledna nemška založba glasbene literature zanimivo statistiko, ki nam priča, da od vseh izdanj glasbene literature oodpade 80% na takozvane »šlagerje« in le 20% na resno in umetniško literaturo. Komorna glasba je zastopana s 3%, orkestralna približno s 6%. Od vseh izdanj gredo najbolj v promet »šlagerji«, ki so po vojni naravnost preplavili in zadušili umetniško glasbo. Evropo je zajel val nemškega »šlaiger-ja«, ki je prodrl preko zvočnega filma, plošč in plesnih dvoran v sleherni kotiček, kjer se posluša glasba. Maribor pa je bil že od nekdaj tak, da je kar najhitreje absorbiral vse zapadno-evropske, prvenstveno seveda nemške pojave. Naši takozvani »kulturtragerji«, še vedno zro na zapad in sever, da bi tam odkrili kaj novega, markantnega. Konverzacija je itak pretežno nemška, posebno med »boljšo gospodo«. »Švabčari« se od kavarn, pa vse do hodnikov našega slovenskega gledališča!! Eden naj večjih pro pagatorjev nemškega »šlagerja«, pa je postal v zadnjem času nemški zvočni film, pa tud’ radio. Za Maribor je to še posebne važnosti, ker ob presladkih melodijah in presladkem tekstu teh šlager-jev, se ogrevajo srca vseh onih, ki še niso mogli pozabiti »starih časov«.. Nič boljše pa ni v naši okolici, kjer so se nekoč razlegale domače popevke. Danes tudi tu prevladuje »šlager«, ki se pa še navadno igra samo po posluhu in tako »približno«. Inozemske družbe delajo na račun tega »navdušenja« prav lepe dobičke. Krog njihovih konzumentov se naglo širi. Te družbe, navadno že kar trusti, so. s tem malovrednim blagom zatrle umetniško glasbo. Na trg vržejo popevko, preračunano na najnižje instinkte. Ko se ta po par tednih »obrabi«, vržejo novo itd. Zanimivo bi bilo dognati, koliko tisočev, če ne milijonov denarja prispeva tem družbam tudi jugoslovansko »glasbeno« občinstvo. Poleg materialne škode, so še druge slabe strani teh »šlagerjev«. V kolikor isti niso preračunani na instinkt, so po navadi še tendenčni in tako tudi pomagajo raznarodovati, posebno kvarni pa so v tem oziru v obmejnem ozemlju. Žive v naši sredini ljudje, ki hočejo naše glasbeno in kulturno življenje vobče, povzdigniti na »evropski nivo« s tem, da odpro na stežaj vrata vsemu onemu, kar ni naše. Mi ne čutimo potrebe, da bi se »evropizirali« na ta način. Kakor industrija ubija dandanes kmeta in mehanizacija industrije delavca, tako ti »me hanični« glasbeni proizvodi ubijajo umetnost našega naroda, ki je baš v narodni pesmi na visoki stopnji. Čas je, da se z vsemi silami upremo v dvorani Okrožnega urada za zavaro- tej nemški »kulturi« in okusu. Mi lahko vanje delavcev v Ljubljani ustanovni * gradimo sami Iz sebe, ker imamo dovolj občni zbor mestne organizacije Jugoslp- bogastev tudi na tem polju. Ako se do vanske Akcije v Ljubljani. Vstop na občni zbor le proti osebnemu vabilu. — taka glasba najpotrebnejša pri duševni vzgoji naroda. Kulturne beležke Po novih poteh Preokret ruskega romana. V enem izmed poglavij nek. svojega romana je Andre Mau-rois napisal o angleški književnosti sledeče besede: »Literarni stroj v Angliji bo zanihal in Anglija, neizmerna Anglija, katere površino oplazujejo take igre duha, prav kakor galebi morske valove, Anglija bo- ostala Anglija.« Te besede, veljajo še vse bolj kakor za Anglijo, za Rusijo, za ono veliko Rusijo, ki je dala toliko literarnih genijev, kot Gogolja, Puškina, Lomonosovd, Dostojevskega in Tolstega,, za ono Rusijo, ki je kakor na drugih poljih doživela tudi. na literarnem težak udarec, Po revoluciji je moderni družabni roman izginil. Nadomestila ga je propagandna literatura iz katere se je izcimil propagandni roman, ki mu poleg vsega manj ka najpotrebnejše — duša, predvsem pa umetniška vrednost, katero ie nadomestila kolportaža. Pozneje se je stvar zaobrnila in v Rusiji se je porodil tudi družabni roman velikega stila, kar nam potrjuje članek znanega ruskega literata ■ Viktorja Šklovske-ga v »Literarni gazeti«. Po razpravi o Petrovem in Ilfovem romanu »Zlato tele«, analizira pot ruskega romana od revolucije pa do danes, ko je vzrast.el nov družabni rcr man v stilu našega. Vodilno mesto ima 'i njem O. Vojnova, odkar je izdala leta 1930. roman »Dragi k a m n i«, kjer žigosa rusko javno življenje. Ko čitatelj čita spočetka to delo, se ga dojmi, kot da ima pred seboj odraz ruskega življenja v tkz. »Nepa« dobi (doba nove ekonomske politike). V njem nastopajo osebe, ki so tipični izrazi ljudi, ki si hočejo ustvariti kariero v novih okoliščinah. In v to uporabljajo skrajna macehia velistična načela, samo, da se povzpnejo nad nivo navadnih ljudi. Inteligenca je tu drago kamenje. Zažari z močnim sijajem, toda za njihovo pokolenje ne pomenja ničesar. Delo je brez tendence, je le sodba nad razmerami in nad vsem onim, kar se ne more sprostiti. Ne manjka tudi v njem živ-Ijenske lepote, erotike in sentenc. V še neizdanem delu »Vzhod in zapad« problemira med zdravim vzhodom in nezdravim zapadnim življenjem. Nove misli in naziranja o izpremembi njihovih sedanjih razmer, se pojavljajo tu, nov odpor proti sedanjemu življenju, pa tudi predvojnemu, novo hotenje po novih oblikah, ki bi jim dale spet življenja. Pisateljica ima velik krog čitateljev, ki so se je oprijeli ubiti od propagandnega čtiva in dobili v njenih knjigah novega mentorja-Je tu obraz novega ruskega človeka, ki noče živeti pod jarmom komunističnih mogotcev. Poleg drugega se odraža veliko prizadevanje po umetniški vrednosti romana, ka tere nima ruski roman že nad deset let. Je tu novo zanikanje izjalovelega poskusa i’1 nova stremljenja po novem življenju. - Torie Starec. Razmah Jugoslovanske Akcije jemlje v dravski banovini vedno večji razmah. O gibanju bomo poročali v listu. slej ni mogla zamisliti prosveta brez umetniške glasbe, ki je prva med vsemi umetnostmi, je prav sedaj, v dobi nogometa, boksa in prevlade surove sile ob zvokih šlagerskih melodij in ritmov, aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai.aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ' C Ha drobno! Ho debeloj p I M.riS. 1RKOB PERHRUEH i TfltiffT z w v*. ^0,, ^^01 3-jprfebtei doboulio po zmernih dnevnih cenah fD R R 1 B O R. S0SP05KR UL1CR 9 — TELEFOH Z5-80 Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru