Posicdnfc vesfl. Politične novice v drugih državah. Trud papeža Pija XI. za sklenitev in strnitev protiboljševiške fronte. V dobro poučenih političnih krogih. zatrjujejo, da bo v kratkem papežev državni tajnik kardinal Paccelli po nalogu sv. očeta odšel na daljše krožno potovanje po Evropi in da se bo pri tej priložnosti ustavil tudi v Berlinu, kjer namerava stopiti v stik z vodilnimi politiki, predvsem pa z državnim kanclerjem Hitlerjem. žalostna usoda kat. Cerkve v španiji je tako vplivala na vatikanske kroge, da so se odločili, da zberejo vse sile proti svetovni nevarnosti komunizma. Vatikan bo skušal okrepitl politiko tesnejšega sodelovanja 7. vsemi protikomunističnimi državami. Vatikan je tudi vsem katoliškim škofom v Evropi dal točna navodila, kako naj v tem boju proti komunizmu sodelujejo. Poljski škofje so izdali poseben pastirski ILst s konference v Censtohovi, v katerem pozivaio narod na sodelovanje v boju proti komunizmu. Vsakega Poljaka dolžnost je, da podpira vlado V obrambnem boju proti komunizmu. Francoskl vojni minister je zahteval na seji vlade 5. septembra tri nove milijarde dinarjpv za ojačenje francoske vojske. Domače novice. Štutlijska knjižnica v Mariboru. Z 9. septembrom uvedemo zopet običajne uradne ure. G\< talnica bo odprta vsak dan od 15. do 18. ure, v istem času bomo izposojali tudi knjige. Naval na mariborske srednje šole. Vpisovanje na srednje šole v Mariboru je zaključeno. Vpisanih je 2318 dijakov. Največ uCencev bo imela realna gimnazija in iscer 1218. Od teh je 743 fantov in 538 deklet. Na klasični gimnaziji je 763 dijakov in sicer 616 fantov in 177 deklet. Trgovska akademija ima 183 dijakov. Na učiteljišču imajo zopet letos tri razrede z 91 dijaki. Skrajna podivjanost roparskih napadalcev. Pred tovarno Doctor in drug na Ruški cesti v Mariboru so našli v noči okrvavljeno 361etno Marico Flego, delavko v Hutterjevi tovarni v Melju. Izpovedala je: Odpravila se je 5. septembra krog polnoči iz Studencev proti Mariboru. Sledilo ji je več moških. Ko je zavila na drav,sko brv, je eden od neznancev stopil pred njo in ji je iztrgal košarico, v kateri je imela 21 D ter pobegnil. Drug surovež jo je udaril z boksarjem v bok in ji prerezal z nožem rokq do kosti. Po opravljenem ropu in napadu so se ponočne surovine razbežale. Sreča v nesreoi. V Košakih pri Mariboru je v noči stopil na železniški prelaz 221etni delavec Mirko Novak v trenutku, ko je pribrzel vlak. Lokomotiva ga ,je zagrabila, ga vlekla seboj nekaj časa in ga odvrgla v jarek ob tiru. S hudimi poškodbami so ga oddali v mariborsko bolnico. Krog krvavega 7.1ocina v gozdu v Rušah. — Spredaj porpčamo, da so našli v gozdiču Dobrova pri Rušah ubilega delavca Ignaca Vrbljača. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je bil udarjen z ušesom sekire ali s kolom in je na- stopila smrt dobre pol ure po napadu. Orožnlki bo zaprli dve osebi pod sumom krivde. Občinske volitve za novo ustanovljene občine Polenaak, št. Janž na Dravskem polju in Slovenja vaa bodo 11. oktobra. 90Ietnico je praznoval v Brezjah pri Dobju poaeatnik Florjan Romih. Pred 30 leti mu je umrla žena, s katero je imel devet otrok. živijo še aamo tri hčerke. Stari Romih je še tako Ci!, da čita časopia brez naočnikov in še celo koai. ZJat zclionski jubilej sta dočakala v PodgorJu pri Slovenjgradcu 801etni Ivan Jevšnik, bivBi poaestnik tn njegova 771etna žena Marija. Imela sta oaem otrok, od katerih živita le dva. Zlati ženin je še tako pri močeh, da pomaga Binu pri gospodaratvu in hodi vlako nedeljo dve uri daleč v cerkev. Zadovoljnima jubilantoma naše čestitke! Pri podsutju mu zlomilo hrbtenlco. V Bukovici pri Ribnici na Kranjskem kopljejo pesek Ea zidanje novih vojašnic. Plaz peska je podaul 231etnega Antona Zobca iz Dan tako neareCno, da ao ga prepeljali v ljubljansko bolnico z polomljeno hrbtenico in je njegovo stanje obupno. 21 let prebil v ruskem ujetništvu. Po 21 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva v Taškentu Jakob Stupar, doma iz občine Homec na Gorenjskem. Ujet je bil kot ranjenec v bojih ob Dnjestru leta 1915. Pripeljal je aeboj ženo a tremi otroci. Razne nesreče. Vrat ai je nalomil in si je pretreael možgane 571etni krčmar in poaeatnik Josip Borštnik, ko ae je vračal domov v Videm prl Litiji in ga je podrl a kolesom neki Franc Jančar iz Gmajne. — Pod konje je padel dveletni poseatnikov sinček Ivan Stele iz Podgore pri Starem trgu. Ima hude poškodbe po glavi in nogah. — Lobanja je počila valed trčenja s koleaom ob blatnik avtomobila goatilničarju Nikolaju Kršiču iz Lok pri Trbovljah. — 311etna dninarica Ivana Kalan iz Tlake v občini šmarje je kuhala pičo za svinje. Pri tem opravilu jo je napadla božjaat in ae je reva opekla po levi strani života. Jeseinslu ljubljanski velesejem ima že prve dni velike uapehe in izredno dober obiak, aaj privlači razstava »Za naš les« goate iz Slovenlje in tudi iz drugih banovin naše države, a za njo ae zanimajo tudi inozemci. Popoln uspeh ima tudi razatava »Sodoben vrt«, ki privlači s prekraanimi, moderno urejenimi vrtovi, zlasti pa tudl z razatavami raznovratnega cvetja. Vae obCudovanje je vzbujala krasotna razatava vrtnic, ki jo je pa že zamenjala razstava begonij. Na vrtovih so posebno bogato zaatopane zlmzelene rastline in druge redkoatl lz vseh delov sveta za skalnjake, prav tako pa tudi za okraa atanovanj. Splošne pohvale ao deležni tudi oddelki a sadjem, zelenjavo in vaem drugim, kar zanima prijatelje vrtov in aadjarstva. Vsak obiakovalec, zlaati pa mladina, ai pa rada in z veaeljem ogleduje »Živalaki park« z vaem živalstvom naših gozdov. Tudi razstava pohištva je spet prvovrstna in je še posebej izpopolnjena z razstavo domačih preprog. Tudi vsi drugi oddelki velesejma ao prebogati raznih induatrijakih in obrtnih izdelkov, z v resnici serijoznim, velemestnim programom pa skrbi za razvedrilo varijetč, kjer žanjejo bučne aplavze svetovno slavne filmske zvezdnice »Singing Babies« s svojim očarljivim petjem v 12 jezikih in najboljši artisti. Popuati na železnicah in paroprodih. Dom duhovnili vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem. Tečaj za žene ob od sobote 26. septembra do 30. septembra. Tečaj je namenjen za žene iz Trbovelj, priglasijo se pa lahko tudl še druge. — Za dekleta od sobote 10. do 14. oktobra. Prijateljl Ijudskega petja. Pred kratkim je izdala Družba av. Mohorja Slovenako pesmarico za ljudsko petje. V knjigi je zbrano besedelo čez 300 naših narodnih in umetnih pesmi, ki so se med našim ljudstvom razširile. Broširan izvod stane za člane Mohorjeve družbe samo 15 Din. Prospekt o pesmarici pošilja na zahtevo vsakomur brezplačno Družba sv. Mohorja v Celju. 1107 Ciganski zločini. Pojasnjen vlom v trgovino. V noči od 26. na 27. avguata je bila v štrihcvcu pri St. Ilju v Slov. goricah izropana trgovina trgovca g. šefa. Vlomilce 80 izsledili orožniki med cigani v ffrekmurju, katere so 7aprli in je okradeni šef Idobil odpeljano blago po večini nazaj. Aretirani cigani ao pod težo dokazov priznali vlom v štrihovcu in ao izpovedali, da so se domenili glede vloma pri Šefu že 23. avguata. Na delo se je podalo v celem S ciganov. Vlom je bil izvršen v zgoraj omenjeni noči na ta način, da so cigani polomili ključavnice na vratih. Štirje ao stražili, oatali pa eo odnašali razno blago iz trgovine. Ko je bila trgovina izpraanjena, so ukradeno blago zanesli v Jarenino in akrili na neketn kozolcu. Naalednjo noč ao odneali plen do Vurberga, kjer ao se skrili- čez dan v gozdu, prihodnjo noč ao odvlekli tovor do Jablance. Tamkaj ao ukradli kmetu konja in so odpeljali blagp protl domu. Konja in voz ao pustili v Hrastju, a plenom pa so zginUi preko Mure. Orožniška preiakava v ciganskih naselbinah v Vančevi vaal in Borecih je odkrila na dvorišču cigana šandora Baranje z zemljo pokrlto jamo, v katerl je bilo precej zavojev manufakturnega blaga. V hiši omenjenega cigana ao rašli pod omaro v zemljo zakopan zaboj blaga. Pri šefu pokradene predmete so žandarji odkrili zakopane v hišah ciganov Jožefa Baranje, Franca in Jožefa Horvat. Vsi glavni krivci ao aedaj na varnem. Cigani med seboj. Iz Ljubljanice pri Ljubljani 80 potegnili fcigana, ki je imel na glavi pet ubodljajev ter prebito lobanjo. Ubiti in v vodo vrženi .se je preživljal s citranjem po krčmah. Ni dvoma, da je ubijalec cigan in so enega oaumljenca že tudi aretirali. Pred zločinom je umorjeni v družbi dveh ciganskih tovarišev popival v goatilni Ivana Bricelj, kjer ao spili 7 litrov vina. Ubiti je v krčmi zaatavil citre, ker je imel premalo denarja, da bi bil plačal svoj delež na cehi. Prireditve. šmartno v Rožni dolini. Tukajšnja podruž" nica Sadjarakega in vrtnarskega društva ponovi v nedeljo dne 13. septembra, ob treh popoldne v tukajšnji narodni šoli Ijudako igro a petjem in godbo v štirih dejanjih »Crna žena«. Ta igra ae ponovi na splošno željo občinatva. čisti dohodek je namenjen dograditvi podružnične sadne aušilnice, zato se vabi k obilni udeležbi od blizu in daleč. Dopisi. Frana. Vesel dan je bil 31, avgust za naŠV župnijo. G. kanonik Jernej Frangež, zlatomaSnik in' župnik pri Sv. Marjeti ob Peanici, je namreč prišel v avoj rojstni kraj, da zopet obišče svoje sorodnike in daruje av. mašo, kjer je pred 50 leti prvič topil pred oltar Gospodov. A ne sam, ž njim so bili njegov dekan monsig. Umek, dekan Sagaj In g. župnik Gartner, pripeljal se je tudi pevski zbor, kl je ppd vpdatvom organiata g. Rakuše pel pri sloveani 8v. maši in naa tudi izven cerkve razveaelil z ubranim petjem. Fram je vea v zaatavah slovesno aprejel svojega častitega rojaka, pri cerkvi sta dva slavoloka pozdravljala zlatomašnika, izmed številno zbranih faranov ata mu častitala domači župnik in upravitelj šole, nečakinja pa je v imenu aorodnikov in cele župnije s šopkom raz.veselila preljubega g. strica, ki je v svojih častitljivih letih še vedno zdrav In krepak. Prehitro ao po cerkvenem opravilu minule vesele ure in goapod kanonik je moral z družbo, v kateri so bili poleg uglednih oseb Sv. Marjete tudi upravnik pošte in predsednik občine, zopet zapu3titi rojstni kraj in drage sorodnike, ki so ta dan zanj darovali sv. obhajilo in bodo še v naprej proaili Boga, da Jim ga ohrani še mnogo let. Ljutomer. V Noršincih pri Ljutomeru je prfetekli teden po kratki bolezni umrl poseatnik Janez Zemljič, znan in spoštovan zlasti med lovcl. Imel je arečo, da ae je kljub kratki bolezni na smrt lepo pripravil. To naj bo. v tolažbo preoatali ženi! — V Radomerščaku pri Ljutomeru pa se je preteklo aoboto zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, komaj 26 let atarega delavca Maksa Sefa, najemnika pri g. Plhlarju v Radomerju. štirje delavci so kopali šoder. Baš ko se je pokojni Maka šef pripognil, se je nad njim utrgal plaz kamenitega Sodra, ki ga je podrl in mu zmečkal glavo, da je revež ostal na mestu mrtev. Nesreča ga je zadela ravno na njegov rojstni dan. Zapušča ženo, s katero je bil komaj drugo leto poročen. Naj mu bo Bog milostljiv! Sv. Jedert nad Laškim. V nedeljo 20. sept., ob 10. uri dopoldne, bo v Gornji Rečici blagoslovitev temeljnika nove cerkve sv. Antona, Slomšekovega krstnega zavetnika. Domačini in drugi častilci našega velikega apostola, iskreno vabljeni! Od postaie Laško je dobra ura hoda. Tudi s kolesi, vozmi in avtobusi je možno dospeti do stavbižča. Blagoslovitev bo združena s ev. mašo in darovanjem za novo svetišče. Veliki Ijudski shod JRZ v Gornji Lendavi v Prekmirrju. Krajevna organizacija JRZ v Gornji Lendavi priredi za Goričko v nedeljo 27. scptembra veliki ljudski shod stranke g. dr. Korošca. Shod 8e bo vršil ob 11. uri, po pozni sv. maši in sicer na prostem pred cerkvijo, Kot slavnostni govorniki na tem goričkem shodu nastopijo: minister v pokoju g. Ivan Vesenjak, tajnik JRZ g. Marko Kranjc in še veC drtigih domačih prekmurskih govornikov. Namen tega ahoda bo: 1. Da se seznanimo z istinskim poHtičnim položajem v državi. 2. Da se pogovorimo, kako zboljšati naše goričko in sploh prekmursko gospodarsko in financijsko stanje. 3. Da se dobro pripravimo na predstoječe občinske volitve v Gornji Lendavi in sploh na Goričkem. Ne dajmo se več zapeljati od raznih tujih in plačanih agitatorjev in komunističnih, JNSarskih in tudi Mačkovih agentov, katerih niti dr. Maček ne pozna, r.iti jih priznava. Vsi pa, ki želite nazaj one boljše čase pod prejšnjo vlado g. dr. Korošca, pridite, da pokažemo svojo zvestobo in vernost do našega edinega slovenskega in prekmurskega borca ter branitelja naših kmečkih pravic dr. Korošca! M, Nelken, socijalistična poslanka v francoski zbornici, navdušuje za boj španske komuniste.