Nova organiziranost odpira Ilirji-Vedrog smeleje razvojne usmeritve
Do nedavnega je bila delovna organizaci-ja Ilirija-Vedrog organizirana v tri TOZD (Ilirija, Kozmetika, Marketing) in ;?elovno skupnost skupnih slub. Same ocene stanja tako z vidika organiziranosti, tehnologije kot tudi poslovnosti predvsem pa nadaljnjih razvojnih usmeritev so porajale v tej, eni najstarejih vikih delovnih organizacij, no-va razmiljanja.
Izhodia za novo samoupravno reorgani-zacijo so pravzaprav predstavljali skupni te-melji za pripravo planov TOZD in DO v obdobju 1986-90. Razprave okrog tega do-kumenta pa so pokazale predvsem to, da dosedanja zasnova TOZD Ilirija in Kozme-tika osnovana na produktnih principih (do-ftiala slina tehnologija, podvojenost proiz-vodnih zmogljivosti na dveh lokacijah, dvoj-no vzdrevanje, otekoen in drag tran-sport...) in racionalna in uinkovita, upo-tevaje pravo miselnost marketinga pa naj-bre tudi TOZD Marketing v celoti ni odi-graval svoje Jiove vloge. Ta dejstva kot tudi vse veja nujnost intenzivnejega poseganja v modernizacijo same proizvodnje in koreni-teje osvajanje filozofije marketinga kot na-inov in metod dela tako pri izdelavi proiz-vodnih programov in veji prilagojenosti tr-gu v vseh pogledih, so rodili sklep o izdelavi koncepta drugane, uinkoviteje samou-pravne organiziranosti. V presoji so bile spr-va vse monosti, vkljuujo tudi dosedanjo
obliko. Sam elaborat je bil osnovan na dveh projektih - tehnolokem in organizacij-skem, zasledoval pa je cilj, da bi kar najbolje zaivela vsebina dela. Pptem, ko so se za predlog elaborata, ki je opredeljeval Ilirijo-Vedrog kot enovito delovno organizacijo s sedmimi samostojnimi podroji dela (po-droje marketinga, podroje zunanje trgovi-ne, podroje razvoja, podroje proizvodnje, podroje financ, podroje informatike, ka-drovsko splono podroje) izrekle drube-nopolitine organizacije in samoupravni or-gani, so stekle priprave na referendum. Ve-lja e posebej podrtati, da je v sklopu tak-ne reorganiziranosti ohranjeno isto tevilo samoupravnih skupin, sindikat bo e v pri-hodnje organiziran v treh osnovnih organi-zacijah in konferenci, osnovna organizacija ZK pa bo ena.
Na referendumu 23. decembra se je od skupno 860 zaposlenih v Iliriji-Vedrogu ZA takno organiziranost izreklo 83 odstotkov delavcev. Tako bo e v tem mesecu stekel postopek konstituiranja delavskega sveta z izvolitvjo generalnega direktorja in vodilnih delavcev. Sprejeli pa bodo tudi razvojni plan za tekoe leto.
Prve ocene, ki so e znane, kaejo na to, da je bilo poslovanje v Iliriji-Vedrog v letu 1986 uspeno. Tako je celotni prihodek po-rasel za 187 indeksnih tok, dohodek za 250,
porabljena sredstva za 162, isti dohodek za 251, osebni dohodki za 232 in akumulacija za 282 (1,5 milijarde din). In e izvozni rezultati? Zaradi izpada na klirinkem po-droju so ga dosegli v viini 95 odstotkov. Vsi ti podatki pa zadovoljujejo tembolj, kajti prejnji TOZD Ilirija se je v minulem ob-dobju sreeval s teavami in je tako ob pol-letju lani izkazoval celo izgubo.
In kaken je pogled v prihodnost?
Tega, da v zadnjih letih (od leta 1980) trni delei Ilirije-Vedrog padajo, se v dobro zavedajo, saj to pomeni, da je konkurenca na trgu, ki je za vse enak, v bistveni predno-sti. To pa ni dobro, nam je v pogovoru dejal Miro Pivk, generalni direktor Ilirije-Vedrog. Zato je na glavni cilj, da gledano
z razvojnega in poslovnega vidika e v tem letu vsa prizadevanja usmerimo k temu, da se ta nezadovoljivi trend obrne v pozitivno smer. To zahtevno nalogo pa smo sposobni uresniiti le ob pogojih nujnosti ohranjanja enotnega razvojnega koncepta, ob trajnem zagotavljanju nartne kadrovske politike, ob modernizaciji proizvodnje, vkljuujo tudi nove investicije, razvijanju inovacijskih pri-zadevanj...
Na cilj gledano tudi do leta 1990 pa je predvsem orientacija na potronika, prilaga-janje njegovim potrebam pa tudi vzgoji po-tronika. Ta iroka paleta funkcij marketin-ke miselnosti nam mora v marsiem utirati pot. Tu imamo e mnoge mono&ti in od nas je odvisno kako jih bomo uresnievali. Gle-dano dolgorono pa pomeni, da se bo po-trebno po letu 1990 e prieti usmerjati tudi na druge v kemini proizvodnji zahtevneje proizvodne programe upotevajo znanje in trenje.
In eprav je v danih pogojih razmeroma teko planirati, so nam potoili v tej delovni organizacijji, pa vendar tevilke, ki so si jih zadali za tekoe leto obetajo - fizina proiz-vodnja naj bi porasla za 113 indeksnih tok, prodaja na domaem trgu naj bi porasla za 118, izvozili pa naj bi v viini 6 milijonov dolarjev.
J. DOMITROVI
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si