OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHIŠA VRTAČ Krmni <39QD ^z£/ Delavska 4, Straiišče pri Kranju Atldl 064/318-020 MLFAN [Menjalnice Nepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič ISSN 0352-6666 (g@milKfcJJ©ISIIGLAS igo LI. ISSN 0352 - 6666 - št. 40 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 26. maja 1998 Poldrugo stoletje kamniške godbe ^an}nik, 25. maja - Kamniška godba, ki jo že več kot deset let uspešno vodi Franci yjpičnik, je konec minulega tedna proslavila 150 let, odkar se njeno ime prvič omenja, in 00 let, ko je postala Mestna godba Kamnik. Jubilej so obeležili z razstavo, veselim Sr*;čanjem z ansambli in s povorko ter z nastopi godb, s katerimi so v soboto in nedeljo skupaj proslavljali na Trgu prijateljstva v Kamniku. • A. Žalar ^ovesnostjo zaokrožili praznovanje občine Cerklje Pomožni škof Kvas častni občan Cerkelj častnega naziva rojaku iz Zaloga so ob prazniku £. C|ne Cerklje podelili še šest nagrad: kulturniku Silvu g C,I> Kulturnemu društvu Pod lipo Adergas, uspešne-trenerju Janiju Grilcu, kolektivu vrtca pri cerkljan-v Osnovni šoli, glasbeniku Janezu Močniku in Mariji oh ^na sl'k»)> ki je izdelavo gorenjskih narodnih noš a«da novim rodovom. • Foto: Tina Doki Bila je štafeta mladosti, bil je maršal Tito, bila je Glasova preja » Dajte radničkoj klasi, da pije "Tudi delavskemu razredu dajte piti, da ne bom kasneje slišal, da je bil kdo žejen," je od natakarjev zahteval maršal Tito: "Vsem postrezi na moj račun, potem pa ga pošlji na Užičko 15, Dedinje." Letos smo namreč imeli izjemno priložnost, da ob podelitvi štafete mladosti našemu ljubljenemu maršalu Titu, velikega vodjo povabimo tudi na Glasovo prejo. Zgodovinar Jože Dežman mu je zastavil nekaj vprašanj na temo nekoč in danes, Tito v reinkarnaciji igralca Iva Godniča pa nas je tudi tokrat učil. Na Šmarjetni gori pred hotelom Bellevue in v njem je bilo pretekli četrtek nadvse prijetno, predvsem pa svečano in v duhu..., da v duhu. Daljši zapis o Titu, pionirjih in proletarcih pripravljamo za petkovo številko Gorenjskega glasa. • Foto: J. Pelko "Leteči Kranjci" na Križni gori MOTORJI V SRCIH L0ČAN0V Ogromno obiskovalcev, ki se je na sobotnem treningu, predvsem pa na nedeljski tekmi zbralo ob progi moto dirke, ki je potekala od vznožja Križne gore do gostilne pri Boštjanu, je uživalo ob brnenju motocik-lov in prikolic - Že prej pa so se "Leteči Kranjci" predstavili pred škofjeloško Namo. • V.S. N 21 STRAN 4 godna prodaja kurilnega olja Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure MAKLER BLED d.o.o 3DAJA NEPREMIĆN1N Vsak PETEK NEPREMIČNINE SVET R.E. d.o.o. ENOTA KRANJ v Gorenjskem glasu Devetnaist iravdarskih et v družini Rant umi Vse skupaj se je začelo 1978. leta, ko je umrl Janez Rant iz Dolenje vasi v Selški dolini, gospodar dveh posestev, ki ju je podedoval po svojem očetu in prvi ženi... z i -g tS^ D 5 1*" CL 88 ' ifl N * " < < * * U Si Hi O t *. .. I m ca > Si -r Z —1 LJ Č2S v 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA; Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Slovenija na Expu '98 v Lizboni Prvi je bil slovenski dan V prestolnici Portugalske Lizboni so v petek nadvse slavnostno odprli že stoto svetovno razstavo Expo '98 z naslovom Oceani - dediščina prihodnosti, na kateri se prvič v posebnem paviljonu predstavlja tudi Slovenija, ki je imela kot prva udeleženka v soboto tudi svoj nacionalni dan. Na stoti svetovni razstavi Expo '98, ki bo tudi zadnja v tem tisočletju, v Lizboni, odprli pa so jo z velikim spektaklom v petek zvečer, sodeluje skoraj 160 držav, med njimi tudi s posebnim projektom imenovanim Terra Mvstica prvič tudi Slovenija. V izredno lepo urejenem paviljonu velikem več kot 300 kvadratnih metrov prikazujemo cikel kroženja vode s posebnim poudarkom na pot od izvira do izliva v morje, pri čemer so s pomočjo avdiovizualnih sredstev prikazani naravni viri in lepote naše dežele, z zgodbo o podzemlju, sladkovodno povodje, nižinski in gorski svet, vse do morske obale. Predstavitev je vodil vladni urad za informiranje, vlada pa iz sredstev proračuna zagotovila 97,5 milijona tolarjev, kolikor je ta projekt stal. Ob mnogih pohvalah predstavitve, je Slovenija imela to srečo, da je bila s svojo predstavitvijo prva na vrsti za svoj nacionalni dan, kar je vzbudilo še posebno pozornost. Ob tej priložnosti so se vso soboto vrstili nastopi slovenskih umetnikov, popoldne pa je paviljon v spremstvu generalnega sekretarja svetovne razstave Expo '98 Torresa Camposa in več slovenskih ministrov obiskal tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek, ki je tudi kot prvi državnik v paviljonu Združenih narodov podpisal listino o oceanih. Predsednik slovenske vlade je bil s predstavitvijo Slovenije na tej razstavi zadovoljen, saj je ocenil, da našo državo dobro predstavlja in v okvirih možnosti, ki jih imamo. Sicer pa so ob otvoritvi Portugalci pripravili ob vodi in na vodi veliko predstavo luči in pirotehnike, na uradno prireditev in koncert tenorista Joseja Carrerasa pa povabili 3600 izbranih gostov, med njimi tudi nekaj državnih poglavarjev od španskega kralja, nemškega kanclerja do predsednika evropske komisije. Sicer so v Lizboni pričakovali v prvih dneh po odprtju razstave večji obisk, saj je bilo na razstavi od 100 tisoč pričakovanih na prvi dan le 25.000 obiskovalcev. V ponedeljek je slovenski premier nadaljeval z uradnim obiskom Portugalske, saj sta ga sprejela portugalski premier Antonio Guterres in predsednik države Jorgej Sampai. • Š. Ž. Največja socialna varnost je delovno mesto Območna organizacija Združena lista socialnih demokratov Jesenice je za danes ob 18. uri v vsejni sobi občine pripravila javno tribuno pod naslovom "Največja socialna varnost je delovno mesto", na kateri bodo sodelovali dr. Metka Tekavčič. članica predsedstva ZLSD Slovenije, inž. Boris Bergant, član OO Jesenice in študent Peter Bohinc iz Mladega foruma ZLSD. Tribuno bo vodil mag. Vitomir Pretnar. Od obiskovalcev pričakujejo aktivno vključitev v razpravo. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA fcJMMGLAS Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa ter reklamni dežnik. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega trimesečja, torej do vključno torka, 29. septembra 1998. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:. Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/: ali: A/ Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: BI naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ knjigo Pod Marijinim varstvom' iz založbe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni detnik ali: Č/ otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + 'Kokeršpanjelka Lady pripoveduje' + Glasov reklamni dežnik Izjava za novega naročnika: NAROČAM «imMcJJ01SJIGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:................................................................... Naslov:.............................................................................. Podpis:............................................ Če naročila ob izteku enoletnega obdobja piano ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Zasedanje državnega zbora V 9 Se ena ustavna obtožba] Po dveh dneh burnih razprav o utemeljenosti predloga ustavne obtožbe predsednika vlade pred ustavni"1 sodiščem je za predlog glasovala le tretjina poslancev. Nova obtožba zaradi neodgovorjenih vprašanj. Ljubljana, 25. maja - Po skoraj dvajseturni razpravi o spornem sporazumu med vojaškimi obveščevalnimi službami Slovenije in Izraela, ki mu v naši ustavi in zakonodaji vsekakor ni mesta, je za ustavno obtožbo proti premieru dr. Janezu Drnovšku od 84 prisotnih poslancev glasovala le tretjina ali 28 poslancev, proti obtožbi pa 46. V burni razpravi je bila podana cela vrsta vprašanj, ki niso dobila odgovorov, zato predlagatelji že razmišljajo o novi obtožbi. Četrtkovo popoldansko nadaljevanje razprave o ustavni obtožbi bo gotovo ostalo v spominu mnogih po dveh dogodkih: predlogu predsednika Združene liste socialnih demokratov Boruta Pahorja, ki je zaradi sedanjih razmer v Sloveniji premiera pozval k odstopu in ostrem odgovoru dr. Drnovška, ki je menil, da bi se po njegovem odstopu "gospodje iz opozicije medsebojno pobili za njegovo nasledstvo". Kot vedno doslej, ko je nacionalna televizija dogajanje v parlamentu neposredno prenašala, so se poslanci tudi tokrat trudili, da take možnosti za "brezplačno" promocijo ne zamudijo, pri čemer je seveda Poslanec in prvak Socialnodemokratske stranke Janez Janša je po neizglasovanju predloga ustavne obtožbe v petek predsednika državnega zbora Janeza Podobnika obvestil, da nepreklicno odstopa kot vodja pridružene delegacije Slovenije v parlamentarno skupščino NATO. V izjavi opozarja, da je razprava v parlamentu pokazala, da v Sloveniji ni niti osnovne preglednosti pri opremljanju Slovenske vojske, podpisani tajni sporazum z Izraelom pa je preprečil vsak parlamentarni nadzor, ki je eden od osnovnih pogojev za vstop v NATO. Ker ne more več zastopati stališča, da Slovenija izpolnjuje kriterije za članstvo, se je odločil za nepreklicen odstop. nekaterim uspelo ohraniti primerno raven, skoraj večini v tem obračunavanju pa je zopet spodrsnilo. Predvsem pa bo ostala v zapiskih iz tega zasedanja zelo dolga vrsta neodgovorjenih vprašanj, predvsem o nakupih in prodajah orožja, o korupciji in morebitnih nezakonitih bližnjicah, zato se ne gre čuditi, da je ob koncu znamenita "Podobnikova komisija" za razčiščevanje preteklih nepravilnosti s posebnim sklepom dobila obilico dodatnega dela. Po poudarjanju suma o okoriščanju pri nakupih orožja -sporni sporazum z Izraelom pa naj bi preprečeval učinkoviti nadzor, so ti sumi v četrtek dobili celo povsem konkretne številke in imena. Dr. Drnov- šek je ob tem menil, da je bilo to vse že raziskano, sumi ovrženi in da se tisti, ki obtožujejo, po vsem tem ne bodo smeli skrivati za poslansko imuniteto. Tudi poskus, da bi s posebnim sklepom naprtili odgovornost za sporni spor-azum nekdanjemu obrambnemu ministru Jelku Kacinu, ni bil sprejet. Analize glasovanj so pokazale, da so za ustavno obtožbo glasovali poslanci SDS, SKD in SNS, proti njej poslanci LDS in SLS, vzdržali pa so se poslanci ZLSD. Po neuradnih vesteh iz vrst predlagateljev ustavne obtožbe je slišati, da bodo zaradi neodgovorjenih vprašanj na tem zasedanju pripravili novo ustavno obtožbo. Sicer pa je državni zbor v petek nadaljeval 9. redno sejo za katero smo že poročali, da je na dnevnem redu več kot petdeset točk. Precej razprave z zelo različnimi stališči je bilo ob predlogu ratifikacije sporazuma o obmejnem prometu Slovenije s Hrvaško, Pn čemer so poslanci menili, & kljub sedemletnim pripravam ne bo izpolnil pričakovanj ljudi in da je predvsem v korist Hrvaški. Razpravo 0 tem so prekinili in preloži« na eno od prihodnjih zasedanj. Pretežni del petkovega zasedanja pa je minil v znamenju reševanja kadrovski1} zadev, pri čemer so izvoli" pet novih sodnikov - na sodišču v Kranju je bila imenovana Dragica Kuhar, ustanovili Pre' iskovalno komisijo o sum? zlorab pri dogodkih na kapitalskem trgu, preiskovaln0 komisijo o okoliščinah > ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 14(1 DEM: Oglasne 9 ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92) / CENA IZVODA: L*) SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). S (MBISKMEII GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časop KRANJ Gorenjska skupno rešuje probleme z odpadki OorenjsKa sKupuu i^ouju ^^ui Večina odpadkov v sežigalnico? iT" "---,_;________________ • so si člani projektnega sveta Konzorcija Centra za ravnanje z odpadki (Cero) v gorenjski regiji in nekateri župani Pred nedavnim ogledali sežigalnico komunalnih odpadkov na Dunaju, so bili nemalo presenečeni: objekt je sredi mesta, v bližini univerze in bolnišnice, dimnik je hkrati kontrolni in razgledni stolp, na stavbi pa je tabla, na kateri Dunajčani dnevno lahko spremljajo emisije plinov, ki ostanejo po sežigu. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA ^r se Slovenija želi vključiti v Evropsko zvezo, bo v bližnji Plodnosti tudi ravnanje z odpadki morala prilagoditi Ropskim standardom in normativom. Konzorcij Cero, v Katerega se je doslej včlanilo sedemnajst gorenjskih občin, se jse od ustanovitve pred tremi leti prizadeva, da bi tudi na gorenjskem prevzeli evropske norme ravnanja z odpadki in da J" Po letu 2.000 zgradili sodoben, okolje varstveno in ekonoms-*° sprejemljiv center. Če so se v konzorciju na začetku '»vzemali predvsem za ureditev klasičnega odlagališča odpad-Kov> se zdaj vse bolj navdušujejo za izgradnjo sežigalnice. Ko je projekti svet, ki ga J?« mag. Bernarda Podlipnik, ief1 ^rektorica javnega pod-Dr a K°munala Radovljica, J*Jd poldrugim letom dobil aiogo, da pripravi koncept eaVnNa z odpadki na Goriškem, ki bo osnova za gradnjo centra, so načrtovali odi6"0 ZDiranJe odpadkov in ^laganje preostanka odpadli na urejeno odlagališče. laer So se v tem času uveljavi-nova spoznanja, ugotovili pa tudi, da Gorenjska nima liš?St0ra za razkošno odlaga- Ce> so začeli razmišljati tudi : Sez»galnici. Konzorcij Cero sv potle3 zadolžil projektni l« da finančno in okorjela rstVeno ovrednoti tri možne jncepte ravnanja z odpadki: rev!Sno odlaganje odpadkov z clMažo, toplotno obdelavo , Padkov z odlaganjem ostan-stak-er mehansko biološko SJJuzacijo odpadkov. Po PadJ*1 koncePtu naJ bi od~ raz -vločeno zbirati in jih v. vrSčali: koristne naj bi izlo-rj' ln uporabili kot sekun-od[ne .surovine, ostale pa agali na primerno urejeno j 'agališče. Po drugem naj bi \t^a° ZDirali odpadke s tržno ene odPadke z visoko ^Vgetsko vrednostjo naj bi nizi * V se?igamici' tiste z Ko energetsko vrednostjo (*i-°?anek toplotne obdelave od£,T' Pepel) Pa naJ bi uiagah. Po tretjem konceptu ______ Mag. Bernarda Podlipnik, vodja projektnega sveta Konzorcija Cero v gorenjski regiji. naj bi mešane odpadke in neuporabne dele ločeno zbranih odpadkov mehansko biološko obdelali (drobljenje, baliranje...) in jih pripravili za sežig, ostanek pa naj bi tudi v tem primeru odlagali na deponijo. Študija o izboru koncepta in tudi lokacije centra za ravnanje z odpadki je že v zaključni fazi. Konzorcij Cero naj bi odločitve sprejel še letos, prihodnje leto pa naj bi že začeli z načrtovanjem in s pripravljalnimi deli, če bo za to doseženo soglasje med stroko, politiko in lokalnim prebivalstvom. Projektni svet in članice konzorcija se za zdaj gotova širitev deponije na Črnivcu Črni 1 ^° v "S°renJskem konceptu1' usoda deponije na gorel>cu' ki jc ob vseh zapletih tudi spodbudila skupno, SprJ1^*0 reševanje problematike odlaganja odpadkov? ta>t^nJeiu družbeni plan radovljiške občine predvideva homlritev deponije na Črnivcu v center za ravnanje s hkraUtil<^n^nu odpadki za potrebe dosedanjih uporabnikov, tri i lJ)a.*iot možne lokacije za izgradnjo centra določa še tjub Je: Žudnjo snožet na območju katastrske občine °bči n°' hribom v k.o. Otok in Spodnji deli v katastrski de//*' Begunje. Ali bodo deponijo na Črnivcu tudi p0 sfio razširili (za to so že pridobljena zemljišča), bo ekonenJu ma8- Podlipnikove odvisno predvsem od °đ/o^A ( 'n ekološke analize, vsekakor pa tudi od hitr(yltye n°hinjske, blejske in radovljiške občine ter od <_^, s" urejanja gorenjskega centra za ravnanje z odpadki. najbolj navdušujejo za drugo možnost, ki predvideva tudi izgradnjo sežigalnice. Večina sežigalnic je v bližini industrijskih središč Kot je povedala mag. Bernarda Podlipnik, bi za klasično odlagališče odpadkov potrebovali 25 hektarjev prostora, medtem ko bi ga za sežigalnico s spremljajočimi objekti dve tretjini manj. Izgradnja sežigalnice bi bila dražja od odlagališča, po nekaterih ocenah bi stala okrog 150 milijonov mark v tolarski protivrednosti, od tega skoraj polovico razni filtri. Evropske izkušnje kažejo, da se jih splača graditi za območje, ki ima vsaj od 150 do 200 tisoč prebivalcev. (Območje Cero izpolnjuje ta pogoj, saj na njegovem področju živi okrog 281 tisoč prebivalcev.) Večina sežigalnic v Evropi je v bližini industrijskih središč, kjer je dobra infrastruktura in so tudi možnosti za odvzem toplotne energije; v nekaterih pa toplotno energije uporabljajo celo za proizvodnjo elektrike. Sežigalnica naj bi zaradi nižjih prevoznih stroškov stala v središču zbirnega območja, od vsega pa je najpomembnejše, da emisije izpušnih plinov, hrup in odpadne vode ne presegajo dovoljenih meja. Dobre tuje izkušnje Predstavniki konzorcija Cero so si doslej ogledali dve zgledno urejeni sežigalnici v Avstriji ter po eno v Italiji in Nemčiji. Sežigalnica na Dunaju je stara petindvajset let, v njej sežigajo odpadke z zbirnega območja'na katerem živi 1,6 milijona prebivalcev. Stoji v središču mesta, v bližini univerze in bolnice, dimnik je hkrati kontrolni in razgledni stolp, na stavbi pa je tabla, na kateri Dunajčani lahko spremljajo emisije plinov, ki nastanejo po sežigu. Odpadke še vedno zbirajo ločeno, zeleni in bio odpad delno kompostirajo, na odlagališče pa odlagajo še tretjino odpadkov. Sežigalnica v avstrijskem Welsu je stara šele dobri dve leti in zato tudi zelo sodobna. Predstavlja glavni del širšega reciklirnega parka, v katerem so še (opuščena) sortirnica. kompostarna, kjer predelujejo zeleni in bio odpad ter blato iz čistilnih naprav, skladišče po- Sežigalnica na Dunaju. sebno nevarnih odpadkov in prostor za odlaganje gradbenih odpadkov. V sežigalnici sežgejo dve tretjini vseh odpadkov oz. na leto okrog 70 tisoč ton. Energijo, ki nastaja pri sežigu odpadkov, pošiljajo v toplovod. Naložba jih je stala 980 milijonov šilingov ali 140 milijonov mark. V sežigalnici v italijanskem Bolzanu sežigajo odpadke z območja, na katerem živi okrog dvesto tisoč prebivalcev. Ločeno zbirajo le papir, steklo in druge uporabne odpadke, imajo pa tudi manjšo sežigalnico za posebne in nevarne odpadke. Sežigalnica v Landshutu v Nemčiji je za območje s 180 tisoč prebivalci, odpadke zbirajo ločeno, zeleni in bio odpad pa kompostirajo v okviru farm. zelene odpadke, naj bi s ceno odvoza in odlaganja spodbujali kompostiranje na domačem vrtu, ostanek pa naj bi predelali v kompostarni Cero ali v manjših kompostarnah v bližini nastanka tovrstnih odpadkov oz. v okviru kmetijskih obratov (vrtnarij). divje reeft)-1 J ToJE?o*uSMV CCPftDKtA/. Kaj nastane iz tone odpadkov Pri sežigu tone odpadkov nastane okrog 280 kilogramov žlindre, 30 kilogramov pepela, tri kilograme mavca in 3,5 kilograma strupenega ostanka, poleg tega pa še 600 kilovatnih ur energije, ki jo je možno koristno porabiti. Poleg sežigalnice še dva ali tri odlagališča Od izbire koncepta ravnanja z odpadki bo odvisna velikost gorenjskega centra in tudi obseg potrebnih zemljišč. V konzorciju Cero so na podlagi sprejetih meril "prečesali" prostor na območju vseh dvaindvajsetih občin in ugotovili, da bi bile za odlagališče primerne predvsem štiri lokacije, ki so vse v krogu petnajstih kilometrov od Kranja. "To niso lokacije za sežigalnico, ampak za odlaganje ostankov sežiga in odpadkov, ki jih ni možno sežgati," pravi mag. Bernarda Podlipnik in poudarja, da bosta tudi ob odločitvi za izgradnjo sežigalnice na območju Cero potrebna še dva ali tri manjša odlagališča odpadkov. Kar zadeva biogene in "Solerske akcije" nimajo obetavne prihodnosti Gorenjska prizadevanja za ureditev centra za ravnanje z odpadki so usklajena z evropskimi usmeritvami in načrti Slovenije, da v prihodnjih desetih letih uvede toplotno obdelavo odpadkov in s tem zmanjša količino odpadkov za odlaganje na deponije. Že od 1994. leta dalje velja uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sežigu odpadkov, ki med drugim določa vse mejne vrednosti za sežigalnice, na državni ravni pa pripravljajo še več z evropsko zakonodajo usklajenih predpisov: odredbo o ravnanju z odpadki, odredbo o odlagališčih odpadkov, uredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov in uredbo o odpadnih oljih. Predpisi spodbujajo povezovanje občin in skupno reševanje problematike odlaganja odpadkov, medtem ko "solerske akcije" posameznih občin nimajo obetavne prihodnosti. Obvezno bo ločeno zbiranje odpadkov, na območjih, kjer tega ne bodo uvedli, bodo že z začetkom prihodnjega leta morali plačevati posebno državno takso. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki bo možno postaviti v oddaljenosti najmanj petsto metrov od strnjenega naselja, odlagališče posebnih in nevarnih odpadkov pa v razdalji dveh kilometrov. • C. Zaplotnik AMZS V kranjski bazi Avto-moto zveze Slovenije so sešteli število vseh pomoči, ki so jih tokrat opravili ob okvarah vozil na cestah in število odvozov vozil z njihovimi vlečnimi vozili. Obe števili sta bili tokrat 10, torej 10 prevozov in 10 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Britof, kjer se je reševalcem pripetila nerodnost in sicer niso mogli odkleniti reševalnega vozila. Pohiteli so še v naselje Vasca pri Cerkljah, kjer sta trčili osebno vozilo in tovornjak kranjske komunale. Težje poškodovanega voznika so reševalcem pomagali oskrbeti in ga prenesli v reševalno vozilo. Pogasili so tudi požar v tovarni Sava ter ostanke vej, ki jih je nekdo kuril na travniku za Zadružnim domom na Primskovem. Odpeljali so se še na Gorenjski sejem, kjer je nekdo v avtomobil zaklenil ključe. Škofjeloški gasilci so prejeli le lažni poziv za alarm v Telekomu Škofja Loka. Jeseniški gasilci so v Jeklarni 2 izpod elektro peči opravili črpanje vode. z rešilnim avtomobilom so iz obratne ambulante v bolnišnico prepeljali nekega upokojenega gospoda, iz Podboj a rne so v obratno ambulanto in nato na dom prepeljali obolelo delavko, iz Odpreme na Beli so jih zaprosili za prevoz poškodovanega av-toprevoznika, ki so ga prepeljali v bolnišnico, iz Adjustaže Jeklarne 2 pa so so poškodovanega delavca prepeljali v Zdravstveni dom in nato domov. Iz Policije so jeseniškim gasilcem tudi sporočili, da so delavci Acronija našli topovska zrna. Prepeljali so jih v začasno skladišče PGRS. Občan pa je javil, da se kadi nad čistilno napravo Javornik. Gorelo je približno 100 m2 trave, ki so jo gasilci pogasili z lopatami. O odtekanju vode iz pralnega stroja jih je obvestila neka občanka, vendar so pred prihodom gasilcev stanovalci že sami zaprli dotok vode v pralni stroj. NOVOROJENČKI Gorenjci smo minuli vikend bogatejši za 8 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 6 novorojenčkov, na Jesenicah pa 2. V Kranju so na svet prijokale 4 deklice in 2 dečka, težji deček je tehtal 4.200 gramov, najlažja pa je bila deklica s 3.200 grami. Pri jeseniškem parčku (1 deklica in 1 deček) je deklica tehtala 3.600, deček pa 3.540 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli od petka do danes po posameznih oddelkih naslednje število bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč: interni oddelek 23, kirurgija 110, pediatrija 11 in ginekologija 15. TRGOVINA S POHIŠTVOM POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 , SPODNJA BESNICA 81 0 stanovanjskem programu in pravilnikih Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, se bo sestal bohinjski občinski svet. Na dnevnem redu so predlog letošnjega stanovanjskega programa in pravilniki o najemu socialnih, neprofitnih, profitnih in službenih stanovanj. Obravnavali bodo tudi spremembe prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj in za Triglavski narodni park in se odločali o denarni pomoči zadružni klavnici, o otroškem dodatku, o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov KS ter sestavi in številu članov svetov KS. Na dnevnem redu so tudi dopolnitve in spremembe odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. • CZ. Zazidalni načrt, cena odvoza odpadkov... Radovljica - Občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval spremembe in dopolnitve statuta občine ter odloka o sprejemu zazidalnega načrta za osrednje območje Radovljice, letošnji načrt Komunale Radovljica, delež razširjene reprodukcije v ceni odvoza in odlaganja odpadkov ter osnutek odloka o razglasitvi gozda posebnega namena, po katerem poteka gozdna učna pot v Predtrgu pri Radovljici. Na dnevnem bodo tudi poročilo o lanskem poslovanju Knjižnice Antona Tomaža Linharta, o stanju zaščite in reševanja v občini in o že dokončani nadomestni gradnje stanovanjske poslovne stavbe Prešernova ulica 6,8 v Radovljici, svet pa bo ponovno razpravljal o pripravah na postopno uvajanje devetletnega šolanja v občini. • CZ. Gasilski dom se seli Kranj - Z razširitvijo Jezerske ceste na Primskovem bo delo prostovoljnega gasilskega društva Primskovo v sedanjem domu onemogočeno. Zato je društvo sklenilo dom prodati mestni občini Kranj in zgraditi novega na primernejši lokaciji. Le-ta se kaže v območju, predvidenem za komunalne dejavnosti. Občina naj bi društvu kot vložek podarila 2000 kv, metrov zemljišča, o čemer bodo rekli zadnjo besedo občinski svetniki. • H. J. Državni denar za vodovod Kranj - Župan mestne občine Kranj predlaga občinskemu svetu, naj podpre kandidaturo občine na natečaju za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za leto 1998. Na natečaju naj bi se mestna občina Kranj potegovala za 30-odstotno državno sofinanciranje izgradnje vodovoda na Planici, ki ga gradi javno podjetje Komunala Kranj. Predračunska vrednost investicije je 27,1 milijona tolarjev. Svetniki bodo o predlogu odločali na seji 3. junija. • H. J. Ukinjeni vlaki na gorenjski progi Jesenice, 25. maja - Slovenske železnice so največ vlakov ukinile na Dolenjskem, najmanj vlakov pa na gorenjski progi Jesenice - Ljubljana. Na goriški progi vlakov niso ukinjali, spremenili so le koledar odhodov in prihodov. V smeri Jesenice - Ljubljana ni več dveh potniških vlakov, ki sta odpeljala z Jesenic ob 6.35 uri in ob 17. uri ter mednarodnega vlaka z odhodom z Jesenic ob 11. uri. V nasprotni smeri iz Ljubljane ni več mednarodnega vlaka za Beljak, ki je pripeljal na Jesenice ob 9. uri - zdaj pride dve uri prej. Mednarodni vlak, ki je pripeljal na Jesenice ob 17.30 uri, zdaj prihaja 82 minut kasneje. Na Slovenskih železnicah so "'izpad" vlakov načrtovali tako, da bodo kar najbolj upoštevali želje potnikov. Večino vlakov, ki so izpadli, bodo nadomestili z drugimi vlaki in novim koledarjem odhodov in prihodov. • D.S. 2400 kabelskih priključkov ^ Mojstrana, 25. maja - Podjetje Astra Telekom iz Žirovnice je prevzelo dela pri napeljavi kabelskih priključkov v vsej kranjskogorski občini. Po planu del bodo postopoma v naslednjih letih napeljali 2.400 kabelskih priključkov, večinoma v zemeljski izvedbi. Najprej so začeli v središču Kranjske Gore, zdaj pa napeljujejo v Mojstrani, kjer bodo dela letos zaključili. V ostalih krajih Zgornjesavske doline bodo napeljevali prihodnja leta in leta 2000 z deli zaključili. • D.S. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 25. maja - V sredo, 27. maja, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo obravnavali kmetijsko problematiko v občini. Svetniki bodo razpravljali tudi o predlogih za dobitnike občinskih priznanj ter se seznanili o pripravah na sanacijo objektov v Planici, imenovah člana v svet Muzeja Jesenice ter poslušali poročila odborov občinskega sveta. • D.S. S slovesnostjo zaokrožili praznovanje občine Cerklje Pomožni škof Kvas je častni občan Cerket Ugledni rojak iz Zaloga, že poldrugo desetletje pomožni škof in generalni vikar ljubljanske nadškofije JOŽEF KVAS, se slovesnosti ni mogel udeležiti, ker je imel obveznosti z birmo v Zgornjesavski dolini, pač pa je v Cerklje poslal prijazno pismo zahvale. Priznanje Mariji Kmetic* Cerklje, 23. maja - V njem je zapisal, da so Cerklje zanj kot domača hiša, na katero se nikdar ne pozabi, tudi če se vanjo poredkeje vrača. Zahvaljujoč priznanju se je bo spominjal s posebnim spoštovanjem, v duhu pa je z rojaki tudi ta slovesni trenutek, je zapisal, medtem ko je ugledni naslov zanj prevzel škofov odposlanec. Občinstvo je najuglednejše priznanje pospremilo z gromkim aplavzom, prav tako pa tudi ostalih šest dobitnikov. Zagotovo najprisrčneje je priznanje prevzela Marija Kmetic, Urhova mama z Zgornjega Brnika, oblečena v pražnjo črnino, ki se v svojem dolgem življenju najbrž še ni pojavila v takšni vlogi. Občina Cerklje je praznovala ves teden, začenši s 16. majem, dnem ko je leta 1860 na Dunaju Davorin Jenko uglasbil poznejšo slovensko himno Naprej na besedilo Simona Jenka. Z njo (ne z Zdravljico) je Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika tudi začel sobotno osrednjo praznično slovesnost. Na odru sta se za njim zvrstila še dva cerkvena zbora: Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna pod taktirko Damijana Močnika in Cerkveni pevski zbor z Brnika pod vodstvom Mateje Stare. Kulturniki z Brnika so tudi pripravili scenarij prireditve, ki jo je vešče povezoval Jože Jerič. Praznični govorec je bil predsednik občinskega sveta Miha Zevnik, ki je skupaj z županom Francem Čebuljem podelil nagrade občine Cerklje. Resnobno vzdušje so ob koncu prireditve, ki je potekala v precej skromno zasedeni dvorani in so jo naposled zasedli šele pevci vseh treh zborov, razvedrili otroci iz Folklorne skupine Penziona Jagodic. Mali folkloristi Penziona Jagodic so najbolj ogreli dl^ cerkljanskega občinstva. V Cerkljah očitno še niso 1 docela sprejeli občinskega praznika, saj so bili doslej praznovanj v zvezi z Davorinom Jenkom vajeni v novem-bru, ko je obletnica skladateljevega rojstva. Nič bolje namreč ni bil v isti dvorani večer poprej obiskan koncert Komornega moškega pevskega zbora Davorin Jen- ko, ki prihodnje leto slavi letnico. Razen teh dveh glas' benih dogodkov (v Cerkljah v kulturnem pogledu prednja^ zborovska glasba) se je v tednu dni zvrstilo več športnih prireditev, od nepogrešlj1' vih iger z žogo do skokov na plastični skakalnici v Aderga-su. • D.Z.ŽIebir, foto: T*0* Doki Seja občinskega sveta Preddvor Občinski svet potrdil letošnji proračun Dobrih 233 milijonov visok proračun v petek soglasno potrjen. - Tudi Preddvor odstoj svoj solastniški delež parcele za izgradnjo varstveno delovnega centra v Kranju. Preddvor, 26. maja - Občinski svet občine Preddvor je na petkovi seji soglasno potrdil odlok o letošnjem občinskem proračunu, prek katerega bodo razdelili 233.172.726 proračunskega denarja. Kot je poudaril župan Miran Zad-nikar, sta med prioritetnimi investicijami letos rekonstrukcija ceste na Srednji Beli ter, sočasno z MO Kranj, rekonstrukcija ceste Bašelj - Babni vrt. Svetnike je župan še opozoril, da je ta čas v pripravi nova zakonodaja o financiranju občin, po kateri bodo večje občine v izraziti prednosti pred manjšimi. Zato se bo že v kratkem sestal z župani ostalih majših občin, da skupaj vplivajo na to, da kriterij števila prebivalcev ne bi bil najpomembnejši za razporejanje finančnih sredstev občinam. Sicer pa so svetniki sejo začeli s poročilom Policijske postaje Kranj o javnem redu in miru na območju občine. Kot je povedal komandir policijske postaje Kranj Bor-islav Marčetič, policisti na področju občine ne beležijo hujših kaznivih dejanj. Opozoril pa je, da je na področju občine evidentiranih kar dvanajst uživalcev mamil. Policijska pisarna je v Preddvoru odprta trikrat tedensko in dobro obiskana, vendar pa so problemi, zaradi katerih občani Preddvora iščejo po- Svetniki so predstavnika policije opozorili tudi >ja dejstvo, da visoke žive meje ob nekaterih cestah močno, ovirajo promet. Policija pojasnjuje, da je omenjen1 problem v pristojnosti inšpekcije, občinska uprava pa že pripravlja odlok o ureditvi cestnega prometa, ki bo ure jed tudi to področje. moč policije, mnogokrat zunaj njene pristojnosti; Preddvorčani si posredovanja policistov namreč največkrat želijo v skaljenih med-sosedskih odnosih. Na petkovi seji je tudi preddvorski občinski svet soglašal, da občina kot ena od pravnih naslednic bivše občine Kranj brezplačno odstopa svoj solastninski delež na zemljišču v Kranju, kjer se bo gradil Varstveno delovni center pri Osnovni šoli Helene Puhar Kranj. Gradnjo, i»8 katero se pripravljajo že skof' aj trideset let, bo financiral3 država, ker pa se naslednice bivše občine Kranj še nis° sporazumele glede delitye premoženja, je edina možna pot za pridobitev lastništva ta. da naslednice svoje solastniške deleže brezplačno stopijo državi. • M.A. Spremembe prometnega in obalnega reda na Bledu Parkirnino bodo lahko pobirali vse leto Spremenjeni odlok omogoča občini pobiranje parkirnine čez vse leto, na le poleti, kot doS$ pobira vse leto. Sprememba za osebni avto ali kombinir- zone, bo parkirnina v je bila potrebna tudi zato, ker ano vozilo 500 tolarjev na drugi coni od Lseptemoi" na Cesti Svobode in na dan, za motorno kolo 200 in 30. aprila 200 tolarjev. ^ Kidričevi cesti načrtujejo Bled - Občinski svet je na aprilski seji po hitrem postopku dopolnil odlok o prometnem in obalnem redu na območju Bleda. Spremenjeni odlok ne predvideva več pobiranja parkirnine le v poletni turistični sezoni, ampak omogoča občini, da jo na urejenih občinskih parkiriščih AYW| Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma na razširjenem razstavnem prostoru // \ \\ \\ \ A SALON POHIŠTVA \ KRANJ, PREDOSUE 34 TEL.:241-031 j Odprto od 12. do 19. ure, \ sobota od 9. do 13. ure i * RATAN P0HIŠTV0-D0BRA IZBIRA in UGODNE CENE * Ugodno: sedežne garniture ii uvoza 1 NOVO! Mladinski program MALI PRINC * KONKURENČNE CEN£ 'BREZPLAČNA DOSTAVA * MONTAŽA * KREDITI T+0 RAZPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV septembra postavitev parkirnih ur. Kot so povedali na občini, bodo v glavni poletni turistični sezoni parkirnino pobirali vsak dan, v ostalem delu leta pa odvisno od obiska, predvsem ob koncu tedna in oh praznikih. Parkirnina je letos enaka lanski, so pa kljub temu nekatere spremembe. Na parkiriščih prve cone bo za enodnevno parkiranje z osebnim ali kombiniranim vozilom treba odšteli 1.000 tolarjev, za motorno kolo 500 tolarjev, novo pa je to, da je na parkirišču v Veliki in Mali Zaki od 14. ure dalje 50-odstotni popust. Na parkiriščih druge cone je parkirnina za osebni avto ali kombinirano vozilo 500 tolarjev na dan, za motorno kolo 200 in za avtobus 2.000 tolarjev. Pri Ledeni dvorani (z vhodom z Ljubljanske ceste) je za uro parkiranja treba odšteti 200 tolarjev, za več kot eno uro pa 500 tolarjev. Na Cesti Svobode od križišča s Kidričevo cesto do Gorenjske banke, na Kidričevi cesti, do Vile Prešeren in na parkirišču pri Vili Rikli stane enourno parkiranje 200 tolarjev, dveurno 500, triurno 1.000 tolarjev, več kot tri ure pa ni dovoljeno parkirati. Na parkirišču za osebna in bivalna vozila pri Ledeni dvorani in pri hotelu Krim je parkirnina za eno uro 200 tolarjev, za več kot eno uro pa 500. Cc bodo parkirnino pobirali tudi zunaj glavne poletne turistične sc- S spremembami odlok* i6m uvedli tudi prenosljive £ $ dovolilnice za avtobus^ določili ceno v višini tolarjev ter zaposleni 25$ iznP ter središču Bleda nakupu dovolilnice za p"*-^ anje svojih vozil 60-C$f#j (prej 70-odstotni) p?#| Razširili so pristojnosti Kc cesionarja (odslej bo postavljal tudi parkirne in iz organov, ki so nadz > ovali izvajanje odloka^"^ en? inšpekcijo in policijo. -■ $ namreč ne more n Jm nadzora državnim °r^^ izvajanje občinskih -lahko nadzira le ob*Ljji uslužbenec - v tem Prl, i je to komunalni redar. Zaplotnik Obisk ministra za promet in zveze v tržiški občini Ti vtv i micani niso dovolj blizu države J^jtiniajo veliko državnih cest, so tudi investicije poredke. Letos niti 70 milijonov za popravila. Trž»č, 22. maja - Minister £nton Bergauer in sekretar Zare Pregelj sta si v četrtek °gledala ceste v tržiški občini, *a katere skrbi država. Priz-sta, da je bila ta skrb bolj s«aba, a je tudi letos odmerje-mh *a nujna popravila cest v tr*iški občini manj kot 70 m,Hjonov tolarjev. Brezjani tajajo popravilo ceste od Ostrice pri Tržiču, po novi kategorizaciji pa tudi ta cesta ne bo več državna. Obisk ministra za promet in ^ze ter državnega sekretarja JJceste, ki ga je organizirala lrž'ška podružnica SLS, ni bil bankarski. Namenjen je bil Jgledu predvsem tistih cest, za katere skrbi država. O problematiki vzdrževanja cest so spregovorili na srečanju v obeski stavbi, ki so se ga ^eležili tudi občinski svetniki, ?ba podžupana, predstavniki ^ajevnih skupnosti in člani ^AM Tržič. Minister Berber je ugotovil, da je bil °8jd koristen, saj te kraje siabo poznajo. Zlasti na regio-2.all»i cesti pri Golniku in °Jezjah pri Tržiču, kjer so že »uvedli nekaj popravil, bo treba Za tržiško obvoznico sta minister Bergauer in sekretar Pregelj ocenila, da presega lokalni pomen. čimprej poskrbeti za večjo varnost v prometu. Kritike, da niso storili dovolj pri vzdrževanju cest, so marsikje upravičene. Spremembe pričakujejo po 1. juliju letos z uveljavitvijo uredbe o kategorizaciji državnih cest, s katero država prevzema okrog 1000 kilometrov cest, le 70 kilometrov cest pa bo postalo lokalnega pomena. Tržiška občina je precej prikrajšana, ker nima veliko državnih cest, je ocenil sekretar Pregelj. Ker ni blizu državnega korita, tudi nima veliko investicij. Letos bodo namenili nekaj manj kot 70 milijonov SIT za obnove na regionalni cesti R 322 pri krajih Veterno in Hudi Graben, obnovo objektov v Tržiški Bistrici, popravila na cesti proti Ljubelju in preplastitev ceste Tržič - Križe. Zaradi zakonskih sprememb morajo občine poskrbeti za kategorizacijo lokalnih cest in poti. Ob tem imajo v Tržiču priložnost za oceno, da nekatere ceste - med njimi tudi obvoznica in priključek z glavne gorenjske ceste na ljubeljsko cesto - presegajo lokalni pomen. Čimprej bodo morali predlagati spremembo kategorizacije državnih cest, da bi dobili denar za vzdrževanje. Razprava je potrdila, da je na sedanjih odsekih državnih cest v tržiški občini nemalo problemov. Jože Hladnik iz Podljubelja je spomnil, da do nekaterih hiš v vasi niso zgrajeni niti ustrezni priključki na ljubeljsko cesto. Nanjo lahko zapeljejo večji tovornjaki iz jeseniške smeri zaradi prenizkega podvoza v Zvirčah le z obračanjem v Naklem, so opozorili poklicni vozniki. Kot je ugotovil občinski svetnik Vito Primožič, nova kategorizacija državnih cest ne prinaša nič dobrega za tržiško občino, saj sta vanjo uvrščeni le še cesti Ljubelj -Bistrica pri Tržiču - Podtabor in Bistrica pri Tržiču - Golnik - Kranj. • S. Saje rilo Francozov za tržiške invalide . °brateno francosko mesto Ste Marie aux Mineš je Tržiču poklonilo dvajset tisoč seoskih frankov, nemško mesto Bruchsal - Untergrombach pa tisoč nemških mark. 25. de,0VI,ega centra, kjer naj maja - Denar bodo v J* Porabili za ureditev varst- konc zaposlili deset invali- 0ddelk "vu,,ca 'eta 1 do* "OV V —t*""*"" Ut*l IUTUI1- je v'v, Sedmih različnih društvih v 0LSmJ<;nih kar 985 invalidov, tti0j C"V pa so le majhne "osti za zaposlovanje. ie vn,r,8vciia občine Tržič< ki jo je ^ 2uPan Pavel Rupar, se ilU*jr 15- in 17. majem letos nem f na omsku v pobrate-Mari anc°skem mestu Ste korr, aUX Mines- Med obis-konc So Pripravili dobrodelni kjer:rt v mestnem gledališču, 'graf °krog 670 obiskovalcem leialsk°KaŠki orkesler nerr>ških Prijaj- j1. S''- zastopajoče so v Francijo predstav- niki mesta Bruchsal, ki je prav tako pobrateno z alzacijskim mestom. Po koncertu so organizatorji presenetili tržiške goste z velikodušnim darilom. Zupan mesta Ste Marie aux Mines Paul Bauman je predal tržiškemu županu ček za 20 tisoč francoskih frankov, predstavnik mesta Bruchsal - Untergrombach pa je podaril ček za tisoč nemških mark. Kot je med sredino tiskovno konferenco tržiške občinske uprave povedal župan Rupar, bodo denar namenili za ureditev varstveno delovne delavnice za invalide. V občini Tržič je glede na razmere v gospodarstvu vse manj možnosti za primerno zaposlitev invalidov. Invalidska delavnica v tovarni Peko je namenjena zgolj za potrebe tega podjetja, zato mladi iz šol s prilagojenim programom in skrajšanimi programi izobraževanja ostajajo prepuščeni sami sebi. Po znanih podatkih je samo v društvu invalidov Tržič 786 članov, približno dvesto pa še v šestih drugih invalidskih organizacijah. Glede na to bi želeli pomagati vsaj delu tega prebivalstva. Lani so od BPT Tržič odkupili 350 kvadratnih metrov prostorov, ki bi ustrezali za ureditev invalidske delavnice. Z ministrstvom za delo, družino in socialne za-' deve se dogovarjajo, da bi tudi v Tržiču odprli prvi oddelek varstveno delovnega centra. Če bo dogovarjanje uspešno, bodo že do konca leta odprli oddelek za deset invalidov, je seznanila novinarje Vesna Paljk iz urada za družbene dejavnosti občine Tržič. Denar dobrotnikov iz Francije in Nemčije bo predvidoma zadostoval za adaptacijo prostorov, kjer naj bi delali invalidi. Občina je pripravljena pomagati tudi pri začetku delovanja te delavnice in usposabljanju ustreznega strokovnega kadra. Kot so povedali v Tržiču, obstaja možnost za zaposlitev največ 50 delavcev, delavnica pa bi pozneje lahko prerasla v samostojno podjetje. • S. Saje O §rornni stroški v Acroniju Na bolniški ^Cr°ni ima veliko izgubo: ne le za stroške bolniških nadomestil ampak tudi zaradi izpada proizvodnje. 300 delavcev Acronija ^ senice 25. maja - Zavod za zdravst-krfrf 2avar»vanje bo po ugotovitvi ^ v™5 2a zastrupitev na Jesenicah in v ž anJu izkoristil možnost regresiranega po v8 za vse str°ške, ki jih je V| v^ročila epidemija. Delavci bodo sj^jjj tožbe, ki jih napovedujejo tudi ^Epidemija, ki jo je povzročil infekt, ^eptokok A, ki se je v velikih So)ncpntracijah pojavil v krompirjevi pau\ ki so jo v petek, 15. maja, dJP^vili v ljubljanskem podjetju So-re ♦ ki Vrbuje s toplimi obroki več l^avracij na Gorenjskem, se je ob ^ncu prejšnjega tedna počasi umirila, p. ravniki so ob prvih primerih zastru- an&e " P°jav'la se Je nu(ia gnoJna da ka' 7 v's°k° vročino - napovedali, čla ■ ° lahko ODO,en ludi družinski Sh' kaJli infekt se prenaša po kaplji-*dr Ysem> ki so oboleli, so predpisali d0avik zdravila so predpisali tudi za 0L^e, kajti nevarnost nadaljnje bol ie b,,a Predvsem za starejše, ledn.e> ljudi po operacijah, bolne na ?.asy,Can.in srcu. Koliko je bilo v resnici skupljenih, ni znano, kajti nihče teh podatkov še ni zbral, razen tega pa so oboleli tudi družinski člani. Nekateri delavci jeseniškega Acronija, kjer je okužba bila, so vzeli dopust, ne vede, da so se v resnici zastrupili s hrano. In kakšni bodo stroški, kdo bo to plačal? Znan je podatek, da slab teden po okužbi, v četrtek, 21. maja, ni bilo na delo kar 300 delavcev jeseniškega Acronija, kar je petina zaposlenih. To pomeni, da v Acroniju na nekaterih proizvodnih mestih sploh niso delali in je torej zabeležen hud izpad proizvodnje. Poleg izpada proizvodnje bo moral delodajalec plačati bolniški stalež v celoti: povprečni bruto dohodek v Acroniju je 115 tisoč tolarjev in če povprečno pet dni manjka 300 delavcev, je to ogromna izguba. Tu so še stroški za zdravila in zdravniške storitve. Kako bo ukrepala zdravstvena zavarovalnica? Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Kranj dr. Marjan Česen pravi: "Ko bo dokazana krivda, bodo sledile tudi odškodnine. Naš zavod ima možnost regresiranega zahtevka za stroške zdravljenja. Tu so še storitve in zdravi- la - ko se bo ugotovila krivda in ko bodo znani rezultati, bomo vsekakor terjali povračilo." Odškodnine in povračila stroškov za tista zdravila, ki so jih v lekarni morali plačati, bodo terjali tudi delavci jeseniškega Acronija. Za zdravilo, ki je na negativni listi, so morali v lekarni plačati 500 tolarjev, nekateri pa bodo zahtevali tudi povračilo stroškov za vožnje do zdravnika in lekarn. Nekateri delavci zatrjujejo, da bodo proti podjetju Sodexho vložili civilne tožbe -zaradi ogrožanja zdravja. Že zdaj pa je več kot jasno, da večina delavcev, ki so se zastrupili v restavraciji - nekateri celo pravijo, da so pred nekaj meseci prebolevali enake znake angine, le v blažji obliki - ne bo nikdar več pod nobenim pogojem prestopila praga te restavracije. Sindikati jeseniškega Acronija so se že sestali in pravijo, da bodo zanesljivo tožili in zastopali delavce v odškodninskih zahtevkih proti podjetju, ki je povzročilo epidemijo tako širokih razsežnosti, da je niti najstarejši zdravniki ne pomnijo. • D. Sedej ZRCALCE ZRCALCE Jaz tebe, ti mene Kranjska Gora, 25. maja - Žirija, ki je pri občinskem svetu Kranjska Gora zadolžena za občinske nagrade in priznanja, letos ni imela ravno lahkega dela. Ne gre za to, da bi dobila tako množico predlogov za občinske nagrade, da bi ji vzelo veliko časa. Pod predlogi še ravno niso šibili - gre za to, da se jim je rahlo čudno zdelo, da so v dveh primerih svetniki za občinsko nagrado predlagali kar svoje kolege v občinskem svetu, svetnike. Vsak na svojem področju so vsi zaslužni, ni kaj. Ampak včasih je pa le treba pogledati tudi malo Širše, preko plotov občinskega sveta, saj je v občini na različnih področjih še pa še ljudi, ki so se izkazali... V petek popldne sta se v Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas srečali dve zanimivi občinski ekipi, ki sta jih sestavljali svetniki, direktorji, kulturniki in podjetniki iz občin Gorenja vas - Poljane in občine Borovnica, le župana (na sliki v suknjičih) sta na klopi ostala kot navijača. Do srečanja je prišlo iz čisto osebnih poznanstev, veliko bolj pomemben od rezultata (gostje so zmagali s 58 : 45) pa je bil kasnejši pogovor in izmenjava izkušenj. Gorenj evaščani in Poljanci bodo obisk v Borovnici vrnili jeseni. • Š. Ž. Cocktail Rikli za ministra Gabra Bled, 26. maja - S sloganom "V zahvalo tistim, ki so nam dajali, in tistim, ki bodo to jemali. Gostinstvo in turizem, pozor: prihajamo!" so v soboto zvečer študentke in študentje prve generacije Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled pripravili prireditev GALA BLED '98. V restavraciji Grand hotela Toplice Bled so predstavili svoje znanje na najbolj izviren način: z izbrano kulinariko in izbranimi vrhunskimi vini, z odlično organiziranim zabavnim večerom ter zahvalo vodstvu šole in profesorjem. Gostje na prireditvi GALA BLED '987 so bili tudi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, dr. Pavle Zgaga, državni sekretar za visoko šolstvo, dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije ter župani občin Bled, Radovljica in Tržič. Peter MiheliČ, študent prve generacije VŠGT Bled, ki je skupaj z Tino Hiti in Igorjem Jagodicem zelo uspešno zastopal svojo šolo na mednarodnih turističnih in gastronomskih tekmovanjih, je na prireditvi GALA BLED '98 zmešal cocktail Rikli, ki sta ga preizkusila minister Gaber in ravnatelj VSGT Bled Janez Šolar. "Doslej vam je uspelo, in verjamem, da vam bo uspelo tudi v življenju,4* je v svojem nagovoru prvi generaciji VŠGT Bled, ki letos zaključuje dvoletni študij, dejal minister Slavko Gaber. V šolskem letu 1997/98 je v edino blejsko višjo šolo vpisanih 309 študentov, od tega 222 v rednem študiju in 87 študentov ob delu. »M. Va. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov - kolesa - motorna kolesa - razni drugi predmeti Javna dražba bo v petek, dne 29. 5.1998, ob 13.00 uri za zgradbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Interesenti si predmete, ki bodo na javni dražbi, lahko ogledajo eno uro pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Dražba bo potekala po sistemu videno - prodano. Republika Slovenija Wj UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA %7 Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov - kolesa - kolo z motorjem - tekaške smuči - televizijski sprejemnik - razni drugi predmeti. Javna dražba bo v sredo, 27. maja. ob 15. uri na dvorišču Upravne enote na Poljanski c. 2 v Škof j i Loki. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Za sodelovanje na javni dražbi je potrebno pred začetkom vplačati kavcijo v vrednosti 500 SIT, ki se v primeru nakupa odračuna. Dražba bo potekala po sistemu videno - prodano. Travniki se zaraščajo Poiskali smo enega izmed najbolj cenjenih in spoštovanih Kranjskogorcev, Vida Černeta. Vid Černe ni le izreden poznavalec zgodovine Kranjske Gore in je napisal imenitno zgodovino Borovška vas, je tudi lovec in človek, ki je vedno pripravljen pomagati pri vseh aktivnostih v kraju. Z njim smo govorili o kmetijstvu oziroma o zaraščanju kmetijskih površin, kar je v Kranjski Gori in po vsej Zgornjesavski dolini postal precejšen problem. "Drobnokmetijske dejavnosti, take, ko bi se tako kot včasih obdelala vsa zemlja, ni več. Komaj nekaj mladih je, ki ostajajo in vztrajajo na kmetijah. Zaskrbljujoče je, da se zaraščajo predvsem visokogorski travniki in v naslednjih desetih, petnajstih letih bo prevladoval gozd. Podoba ravninskega dela postaja zelo žalostna in če bo šlo tako naprej, bo kmalu morala Komunala kositi travnike. Vse to pa je še kako pomembno tudi in predvsem za turizem. Predvsem Holandci in Angleži izredno občudujejo naše okolje, lepo cvetoče gorske travnike z cvetjem. Od Kranjske Gore do Dunaja zaradi intenzivne predelave ne najdeš več takih travnikov. Kar za zdaj še imamo, bi morali čuvati in kmeta tako spodbuditi, da se mu bo splačalo pridelovati doma in da bi mu država zagotovila odkup. Več poudarka bi morali dati okolju prijazni proizvodnji. Kar se pa zdaj dogaja v naši živinoreji, vsakomur vzame korajžo. Naslednji problem je množičnost, razno pohodništvo, ki je škodljivo okolju, saj vedno ni na najvišji kulturni ravni. Pojavljajo se divja odlagališča, da ne govorim o tem, kako se še vedno in veliko bolj ropajo gozdni sadeži, predvsem gobe, v komercialne namene, za Vid Černe Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v KRANJSKI GORI in med drugim je naša sodelavka Negra Bajrič sredi dopoldneva pred marketom Emone Merkurja eno uro delila oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je ekskluzivno za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, do.o., Radovljica. Obisk v Kranjski Gori smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili kar 41 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Nagrade z obiska v Kranjski Gori prejmejo: lastnika kuponov 007709 in 007736 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 007662 in 007728 ftolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v KRANJSKI GORI, ki imate čepice s srečnimi številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/ 223-11t, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do petka, 29. maja do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Kranjski Gori zaključi. Društvo upokojencev Kr. Gora je eno od številnejših društev v občini. Imamo okoli 400 članov, predsednik društva je g. Ludvik Misotič. Delujemo v okviru možnosti, saj društvo nima svojih prostorov, niti nikakršnega rekreacijskega mesta, kjer bi se lahko konstantno izvajale dejavnosti, s katerimi se pač upokojenci najraje ukvarjajo. Sicer se udeležujemo športnih tekmovanj na ravni Gorenjske, radi pa se udeležujemo tudi srečanj upokojencev. Poleg tega organiziramo nekaj rekreacijskih pohodov in tudi izletov. Da pa društvo kolikor toliko normalno deluje, se moramo zahvaliti predstavnikom občine, predvsem g. županu in predsedniku občinskega sveta. Doslej smo bili še vedno deležni njihovega gostoljubja, saj vsi sestanki UO potekajo v prostorih občine, ne nazadnje pa so nam pomagali tudi s finančnimi sredstvi. Na njihovo pomoč računamo tudi v prihodnje, saj upamo, da se bomo čez štiri leta, ko bo društvo praznovalo 50. obletnico obstoja, že lahko veselili v kakšnem tako potrebnem prostoru. V mesecu septembru bomo s pomočjo občine in podjetja Gorenjka organizirali srečanje upokojencev Gorenjske v Kr. Gori, zato bom izkoristil to priložnost in vse stanovske kolege že sedaj prisrčno vabim na srečanje. Gorenjski glas v Dragočajni Ekipa Gorenjskega glasa bo v soboto, 30. maja, na obisku v Dragočajni. Vse domačine in druge, ki nam lahko kaj zanimivega povedo, vabimo med 10. in 12. uro v okrepčevalnico v kampu. Povabili bomo tudi župana ubi ine Medvode Stanislava Žagarja. Med obiskom boste z naslovljenim Gorenjskim glasom dobili nagrado, sprejemali bomo tudi brezplačne male oglase, lahko se boste naročili ali pa naročili Gorenjski glas vašemu znancu, prijatelju. V Okrepčevalnici pa bodo med našim obiskom, čeprav je le-la običajno ob sobotah dopoldne zaprta, prav tako sprejemali vaša naročila. • A. Z- Brez cvetočih travnikov se turizmu slabo piše V Kranjsko Goro se vrača vedno več gostov, ker občudujejo lepo okolico in mir gorskega kraj3 Kranjska Gora, 25. maja • V Kranjski Gori pričakujejo dobro poletno turistično sezono. Kraj postaja vedno bolj urejen. Kdaj v Kranjski Gori tudi lekarna in obnovljen Zdravstveni dom? Visokogorski travniki se vedno bolj zaraščajo, kar bo najbolj škodilo turizmu, saj se sedanji turisti najbolj navdušujejo nad cvetočimi pašniki, ki jih v Evropi ni nikjer več. Kranjski Gori se napoveduje dobra poletna sezona - so za dobrodošlico ob našem obisku v Kranjski Gori napovedali kranjskogorski turistični delavci. Pričakujejo predvsem angleške in holandske, a tudi nemške in italijanske goste, že danes pa se v kranjskogorskih hotelih in apartmajih mudi kar precej predvsem angleških gostov. Le-ti ljubijo predvsem prelepo naravo v okolici Kranjske Gore, na Vršiču, v Trenti, kamor hodijo na enodnevne izlete. Letos pričakujejo poleti kar 40 odstotkov več tujih gostov, ki bodo prebivali po hotelih, v apartmajih in pri zasebnikih. Kranjska Gora je že po tradiciji veliko bolje obiskana poleti kot pozimi, saj je razmerje gostov med tema dvema sezonama 60 prob 40 v korist poletne sezone. Čeprav slovi kot zimsko-turistični center in je v svetu daleč najbolj znana po tekmah v alpskem Tone Prezelj anju, saj je dvorana ostala nedokončana in močno kazi videz. Kranjska Gora nujno potrebuje kongresno dvorano, a dokončanje sedanje bi zahtevalo res veliko denarja. Ko so zgradili nakupovalni center v Kranjski Gori, si pač niso mogli predstavljati, da bodo nekoč številni lokali ostali prazni. Nakupovalni center ob vstopu v Kranjsko Goro je bil več ali manj ponesrečena zadeva, zgrajen za tujce, ki naj bi hodili nakupovat kvalitetno blago iz sosednje Avstrije in Italije. A že v začetku se je izkazalo, da bo iz te moke kaj malo kruha. Kranjskogorski nakupovalni center deli usodo blejske Pristave in drugih zgrešenih nakupovalnih središč na robu V Kranjski Gori že nekaj časa načrtujejo, da bi obnovili zdravstveni dom, predvsem krajani potrebujejo lekarno poleg zdravstvenega doma. Zdaj v Kranjski Gori lekarna je, v trgovskem centru, vendar bi bilo dobro, ko bi bila tudi v samem središču... smučanju, je turistično najbolj zanimiva poleti, ko v spokojno tišino gorske vasi prihajajo turisti, ki ljubijo svež zrak in počitek v naravi. Zgrešeni nakupovalni centri Zadnja leta, odkar je Zgornjesavska dolina postala občina, je tudi Kranjska Gora kot center občine postala veliko bolj komunalno urejena in čista. Asfalt, urejena komunalna infrastruktura, urejeni parki in zelenice, urejanje trga pred cerkvijo. Da so zadovoljni s tem, da imajo svojo občino kot pred vojno, so nam zatrdili številni Kranjs-kogorci, a pri tem opozorili tudi na probleme, ki jih občina - predvsem zaradi pomanjkanja denarja - še ni uspela rešiti. Eden izmed takih problemov je nedvomno nedokončana dvorana v središču Kranjske Gore, kjer ima občina za zdaj svoj sedež. Tisti, ki so jo začeli graditi, so bili preveč megalomanski in so premajhni mojstri v financir- gorenjskih mest: lokali so večinoma prazni in le redki - ti pa imajo zares dobro ponudbo -vztrajajo. A tudi sicer je kupna moč domačega prebivalstva padla - nam je dejala dolgoletna poslovodkinja dobro založene Emone iz Kranjske Gore Angelca Ltipše. Ljudje bolj gledajo v denarnico, nakupovalni vozički pa so manj polni kot nekdaj. Pozna se tudi upad kupne moči pri sosednjih avstrijskih gostih, ki zaradi dražjega bencina tudi manj prihajajo v Kranjsko Goro, kot so še pred meseci. Želeli bi lekarno Kranjskogorska občina je končno tudi uredila, da kanalizacija v vikendaškem naselju Jasna ne bo več tekla v bistro jezerce ob gostišču Jasna in tako rešila dolgoletni komu nalili problem. Jasna je ena najlepših turističnih točk in jo poleti obiščejo Številni obiskovalci. Asfaltirati pa bo še treba cesto mimo Jasne proti Vršiču. Trgovine, banki in pošta v Kranjski Gori odpirajo svoja Danica Hostnikar vrata tako in tedaj, da so vedno na voljo turistom in domačemu prebivalstvu. Z oskrbo in storitvami so domačini zadovoljni, nekaterim pa vendarle manjka tudi še kakšna ponudba. "Kranjskogorci smo izredno zadovoljni zdaj, ko imamo končno svojo občino," je dejala Kranjskogorka Danica Hostnikar. "Vsi uradi so v Kranjski Gori kot nekdaj, zelo pa bi si želeli, ko bi na svoji občini opravili tudi druge opravke, kot je matični urad, razne vloge, potne listine in tako dalje. Sedanje trgovine so dobro založene in imajo dobro ponudbo, nekateri pa bi si le želeli, da bi bila v kraju kakšna trgovina s tekstilom in predvsem - lekarna. Lekarne ni, a bi bila nujno potrebna. Kranjskogorce nas tudi jezi, kadar slišimo, da ni nobenega nadzora nad tem, da vikendaši sobe oddajajo na črno in ne plačujejo nobenih davkov. Če jih moramo plačevati domačini, naj jih tudi vikendaši." Topel stol in postelja Kranjskogorci, ki živijo v bližini vrtine za termalno vodo, so dejali, da jih hrup pri vrtanju ni motil, saj se vsi zavedajo, da kraj živi od turizma. Če bodo zgradili termalne bazene, potem bodo tudi garancija za to, da se bo še naprej razvijal turizem. Z vrtanjem so pri 2060 metrih globine zaključili, zdaj pripravljajo analize vode, nato bodo sprejeli projekte za gradnjo enega ali več bazenov. Nekoliko drugače je s smučišči, kajti Kranjskogorci si želijo, da bi bilo več umetnega zasneževanja smučišč, kajti vsi slovenski turistični zimski centri imajo zgledno opremo umetnega zasneževanja, le v Kranjski Gori večjih naložb ni in ni. "Kranjskogorske žičnice so postale zastarele, potrebujejo posodobitev ter umetno zas-neževanje, da bo več turistov tudi pozimi. Vesel pa sem, da se je občina odločila za novo turistično ponudbo s termalno vodo in bazeni," je prepričan Kranjskogorce Tone Prezelj, ki zdaj, pred poletno sezono, ponuja za zabavo otrokom manjši vrtiljak /a Larixom. Njegov vrtiljaček je za nekatere sporen, selijo ga iz središ ča nekoliko stran, a Tone Prezelj vztraja. "Čistoča, čistoča in še enkrat čistoča," nam je dejal znan kranjskogorski gostinec in pri tem mislil na nekatere pomanjkljivosti v kraju Angelca Lupše lep" "Turisti si želijo roze, trato, negovano okolic fj nikjer nobene nav,a!ieh'0teli bomo v Kranjski Gori Ml gostinci imeti vedno «j| posteljo in toliko gostov,^ i bo v restavraciji vedno ^ topel, potem moramo fm na urejenost. Prepričan tudi, da je poleti to f0^ dovolj in da ne rabim0 J* jS nih termalnih bazenov, temi se bo pri priči sprei*1 struktura gostov. Ali P°, ^ jemo mir za goste, v*l vi iščejo ali pa otroški živZ g bazenih? Če pa že bj&e® naj bodo izven središča- Ureditev igrišča ci Nekatere Kranjskog o tudi moti, da se iz Save toliko gramoza in da dan vozi gramoz na 8r ^ po Sloveniji, v kraju sa0?Si številni tovornjaki un'C j*1 asfalt. Savski gramoz J w Dol)! gra vsej dolžini Save - , eden izmed najbolj kv' $ nih in nenadomestlj1 $ gradnji predorov na slo kih cestah. Kranjskogorc ^ nima, ali ima občina sp'° od tega? wina )£ Kranjskogorska oW»Jk prispevala kar precej a. -p za ureditev športnega -s pri osnovni šoli v ^r'ejii Gori, vrtec je z lepo pn J vijo praznoval 30-Ietn**^^ stoja. Domačini so za^°g|p /. delom šole in vrtca, ^'^ji o zadoJSf a, lepo in urejeno k^gjjfl na pa si že nekaj časa | prizadeva in je kup1 „ zemljišče poleg Zdravs ^ ga doma, ki je že nG,hA potreben adaptacije i" " j| itve. Zavedajo se, da krap| sezonah dobi še enkrat turistov, kot je dornac j|( potrebuje hitre in u&". jJ zdravniške storitve, kaj1' J niče /. bolnišnico in venim domom so vendar j* precej oddaljene, še p°Sj (i)< nujnih primerih. Števili*. $ isti pa so tudi občutij1^ i zdravstveno ponudbo - ^ jim ne zdi zadostna, f^j>; pošteno premislijo, cC VA napotili v tak turistični Nasploh se Kranjska^ vedno bolj zaveda, da S* ^ zgledovati po urejenih^ po tičnih krajih na Koroškem, čc želi dolg^ ^ turistično preživeti. In z občino - tako pravijo ni - se je že marsikaj knilo in odpravili tudi tisti pr še vedno niso v polu)1- HJM je med slovenskimi tuIL,P mi kraji v svetu še Pj| znan in priznan. • Foto: Urška Stajao GOSPODARSTVO _ UREJA: Marija Vbtčjak Gorenjsko gospodarstvo v lanskem letu Dobiček večji, izguba manjša 5°rejijsko gospodarstvo svojo svetlo točko vidi v izvozu, kljub neugodnim pogojem. Kranj, 25. maja - Na današnji seji "Pravnega odbora Območne zbornice Kranj obravnavajo gospodarska in finančna gibanja na Gorenjskem v lanskem letu. Podatki kažejo, da so bili lani Poslovni rezultati v primerjavi z letom Poprej boljši, čisti dobiček se je povečal 28 75 odstotkov, čista izguba se je tanjšala za 20 odstotkov. Kljub temu Je bilo gorenjsko gospodarstvo lani še vedno "pod vodo", saj je izguba znašala A»9 milijarde tolarjev. Vendar je bilo to Pre^ej manj kot leto poprej, ko je basala kar 10,6 milijarde tolarjev. Gorenjsko gospodarstvo je imelo lani milijard tolarjev prometa, od tega 17p3 milijarde tolarjev na tujih trgih. V Pnmerjavi z letom poprej so bili lani Poslovni rezultati boljši, saj so se prihodki Povečali za 13,4 odstotka, prihodki na luPh trgih za 17,3 odstotka. Največ dobička pri gumah, največ izgube pri kovinah . Cisti dobiček je lani znašal 12,4 mili-Jarde tolarjev, ustvarilo ga je 2.220 gospodarskih družb. Čisto izgubo v višini Y*3 milijarde tolarjev je imelo 1.084 aružb. Neto izguba je tako znašala 1,9 ^"ijarde tolarjev, kar je precej manj kot eta 1996 ko je znašala 10,6 milijarde tolarjev. Povprečna mesečna bruto plača na aelavca je lani znašala 121.493 tolarjev, v gospodarskih družbah pa je bilo 48.660 ZaPoslenih. Največ dobička in sicer 5,8 milijarde joiarjev so ustvarili v predelovalni dejav-J1051*, sledi trgovina s 3,7 milijarde joiarjev dobička in promet s približno 1 ^»ijardo tolarjev. Zanimivo je, da so skoraj milijardo tolarjev dobička ustvar-,e družbe, ki se ukvarjajo z nepremični-"am» in poslovnimi storitvami. Znotraj PF^elovalne dejavnosti so največ doteka in sicer 1,5 milijarde tolarjev ^varili v proizvodnji gume in plastičnih ^as, znotraj trgovine pa v posredništvu in . *rgovini na debelo in sicer 2,4 milijarde tolarjev. Tudi največ izgub odpade na predelo-alno dejavnost in sicer 8,7 milijarde fai je bil gorenjski delež pri prihod" slovenskega gospodarstva 8,7-°dstotni, pri odhodkih prav tolikšen, Pri Čistem dobičku 7-odstotni, pri čisti l*gubi 7,9-odstotni, pri sredstvih 8,1-0d3totni, pri kapitalu 8,6-odstotni. Največji gorenjski izvozniki so bili lani Sava Kranj, Acroni Jesenice, hkraemeco Kranj, Jskratel Kranj, Domel Železniki, Aquasava Kranj, Merkur Kranj, Elani Line Begunje, Alpina Žiri, Planika Kranj. blokirani zneski Jesenice in Tržič. so v občinah Kranj, tolarjev; znotraj nje pa kar 4,2 milijarde tolarjev na proizvodnjo kovin. Vse bolj učinkovite so majhne družbe Še vedno se povečuje število majhnih gospodarskih družb, lani je s 3.320 poraslo na 3.427. Število srednjih je ostalo enako, 133 jih je na Gorenjskem. Število velikih pa se je povečalo za dve in tako jih je 80. Skupaj je bilo lani na Gorenjskem 3.640 gospodarskih družb. Število zaposlenih se je lani povečalo prav v majhnih družbah in sicer za 8,9 odstotka, zaposlenih je bilo 9.013 ljudi. V srednjih se je povečalo le za 0,7 odstotka, v velikih pa se je zmanjšalo za 5,1 odstotka. Delež majhnih pri čistem dobičku je bil lani kar 26,1-odstoten, kar kaže na njihovo večjo gospodarsko učinkovitost. V majhnih družbah je 18,5 odstotka zaposlenih, ki so lani ustvarili 20,8 odstotka prihodkov in imeli 15,3 odstotka sredstev. V srednjih družbah je 7.030 zaposlenih, kar predstavlja 14,4-odstotni delež, ustvarili so 12,2 odstotka vseh prihodkov, kar pomeni, da so manj uspešne. Vse več ima račune blokirane po več let Podatki o blokiranih računih kažejo, da ima vse več pravnih oseb likvidnostne težave. Povečujejo se blokirani zneski, podaljšuje blokada, umirja pa se število zaposlenih v blokiranih podjetjih, lani se je celo nekaj zmanjšalo. Med blokiranimi pa je vse več takšnih, ki imajo račune neprekinjeno blokirane že več let. Glede na Slovenije je na Gorenjskem precej blokiranih pravnih oseb. Lani je bilo v Sloveniji v povprečju 7.697 blokiranih, na Gorenjskem pa 561, v njih je bilo 12.681 zaposlenih, v Sloveniji pa 82.638. Povprečni znesek je na Gorenjskem znašal 4,8 milijarde tolarjev, v Sloveniji 76,2 milijarde tolarjev. Potemtakem je bilo na Gorenjskem blokiranih več večjih pravnih oseb kot povprečno v Sloveniji. Največje število blokiranih in največji Investicije največje v trgovini Investicije, ki jih zabeleži agencija za plačilni promet, so lani znašale dobrih 16 milijard tolarjev, kar je bilo kar za 7,7 odstotka več kot leto poprej. Največ investicij je bilo v trgovini ter popravilih motornih vozil in izdelkov široke potrošnje, kjer so znašale 5,3 milijarde tolarjev in so tako imele 33-odstotni delež. Plačila za gospodarske investicije so lani znašale 11,8 milijarde tolarjev ali 87 odstotkov vseh. Brezposelnost daleč največja na Jesenicah Na Gorenjskem je bilo konec lanskega leta 10.238 brezposelnost, v povprečju pa je bilo lani 10.076 brezposelnih. V tem desetletju je vrhunec dosegla leta 1993, ko je bilo 11.781 brezposelnih, nato je dve leti upadla, leta 1996 se je spet povečala za 2 odstotka, tudi lani je naraščala. Stopnja brezposelnosti je bila decembra lani 12,3-odstotna, v povprečju je bila lani 12-odstotna, kar pomeni, da je bila nižja kot v državi, kjer je bila 14-odstotna. Na Gorenjskem je bila največja na Jesenicah, kjer je bila 15,5-odstotna, v Kranju in Tržiču 12,3-odstotna, v Radovljici 11-odstotna in v Škofji Loki 10-odstotna. v Se boljše pokritje uvoza z izvozom Gorenjsko gospodarstvo je lani izvozilo za 1,06 milijarde dolarjev blaga, kar predstavlja 12,6-odstotni delež slovenskega. Še vedno je presežek izvoza nad uvozom največji med vsemi regijami, znašal je 277 milijonov dolarjev; medtem kot je slovenski primanjkljaj znašal 986 milijonov dolarjev. Tako je bil na Gorenjskem uvoz z izvozom pokrit 137,7-odstotno, kar je še bolje kot leto poprej, ko je bilo pokritje 128,8-odstotno. Najpomembnejši tuji trgi so Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija, gorenjski izvozniki tja še povečujejo izvoz; lani v Nemčijo za 1,6 odstotka, v Italijo za 2 odstotka, na Hrvaško za 9,6 odstotka, v Avstrijo za 2,6 odstotka, v Francijo za 21,9 odstotka. Uvoz je lani znašal 778 milijonov dolarjev, v primerjavi z letom poprej se je zmanjšal za 4,3 odstotka, medtem ko je slovenski ostal na ravni leta poprej. • M. V. ^bilej podjetja Eltec V službi Jted tridesetimi leti je z nuleJiz Gorij, danes je v Suti25, JIaja * PodJetje Eltec P«v- h,Z 'eaa Je konec tedna Dan '° na ogled" poslovne koli rJe in vse' ki so kadar" Pa jL0de,ova'i s podjetjem ali Dos, Zan'ma poslovna dejav- PetokP-°Znane8a P°dJetJa- V 3q i * |n soboto so proslavili etnico poslovanja. Mule j človeka in okolja elektroinstalacijami in servisi gorilnikov začel Stane podjetju 36 delavcev, delajo pa po Sloveniji in v tujini. Začel je pred 30 leti Stane Mulej, ko je v Gorjah odprl obrtno delavnico z elektroinstalacijami in servisiranjem gorilnikov ter kasneje z izdelavo električnih razdohlcev. Po preselitvi na Rečico se je podjetje povečalo, poslovno dejavnost pa je Eltec Mulej razširil in začel nastopati najprej na Bledu, nakar je krog vse bolj širil po vsej Sloveniji, ko se je podjetje preselilo na novo lokacijo z naslovom Pot na Lisice. Danes ima podjetje tri enote: proizvodnjo, inštalacije in trgovino. Pet*k in soboto je podjetje Eltec Mulej predstavilo svojo dejavnost. - Foto: T. Doki Poznano je po proizvodnji kompaktnih toplotnih postaj, kovinskih električnih razdelilnikov, svetilk, omaric, stre-lovodnih in ozemljitvenih materialov in tako imenovanih bolniških svetlobnih kanalov. Seveda ima Eltec v svojem programu tudi storitve elektro instalacije šibkega in jakega toka, ogrevalne, plinske in vodovodne instalacije ter servis oljnih in plinskih gorilnikov ter naprav. Na naslovu Pot na Lisice pa ima Eltec tudi svojo trgovino, ki je bogato založena z vsemi elektro in ogrevalnimi materiali in napravami. Danes je direktor podjetja Eltec Mulej Damjan Mulej: "Geslo našega podjetja s 36 delavci je V službi človeka in okolja. Proizvodno program ima namreč s kompaktnimi toplotnimi postajami in daljinskim vodenjem poudarek na ekologoiji. Z najnovejšo tehnologijo in biomaso prav zdaj proučujemo možnosti in program za Bled. Sicer pa smo z našimi izdelki poznani tudi v sosednji Italiji in Avstriji. Instalacijska dela pa opravljamo trenutno v Kranju in Tržiču, poznani pa smo po vsej Sloveniji." • A. Žalar Trimesečne zakladne menice Kranj, maj - Državna zakladnica pri ministrstvu za finance bo začela z rednimi mesečnimi izdajami vrednostnih papirjev, namenjenih kratkoročnemu zadolževanju države. Na prvi avkciji, ki bo danes, v torek, 26. maja, bo naprodaj za dve milijardi tolarjev novih vrednostnih papirjev. Prva serija trimesečnih zakladnih menic bo obsegala 20 tisoč lotov v apoenih po sto tisoč tolarjev. Z zakladnimi menicami pridobljena sredstva bodo namenjena financiranju likvidnostnih primanjkljajev proračuna, prispevale bodo k razvoju denarnega trga tako v globino kot v širino, postavljen bo tudi temelj za oblikovanje izhodiščne obrestne mere. V menice, ki se jim bodo kasneje pridružili še polletni in lotni državni vrednostni papirji, naj bi "vlagali institucionalni investitorji, pokojninski skladi itd. Redne avkcije bodo vsak četrti torek v mesecu, potekale bodo prek elektronskega sistema Ljubljanske borze, nato bodo lahko z njimi trgovali še naprej. Na avkcijah bo namereč lahko sodelovalo le sedem pooblaščenih vpisnikov, ki bodo od investitorjev sprejemali naročila, pri čemer ne bodo zaračunavali provizij. Pooblastila je dobilo sedem bank: Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka in SKB banka. Ministrstvo za finance se je zavezalo, da bo na vsaki od prihodnjih avkcij izdalo za najmanj 700 milijonov tolarjev menic, obrestna mera za prvo serijo bo 11,75-odstotna. Bled, 22. maja - Blejski LIP ima uveljavljeno blagovno znamko, znanje kot zanesljivo in uspešno podjetje, ie dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ko je certifikat kakovosti ISO 9001 izročil Jakobu Repetu, predsedniku začasne uprave LIP Bled. V Sloveniji je tovrstne certifikate doslej pridobilo 350 podjetij, v lesni industriji je že deseti, kar pomeni, da je to precej razvita branža. Blejski LIP letos praznuje 50-letnico obstoja, praznovanje jubileja so razpotegnili čez vse leto, tokrat so na slovesnosti v Festivalni dvorani na Bledu namenili certifikatu kakovosti ISO 9001, ki so ga pridobili za celotno proizvodnjo, prodajo in razvoj. Na slovesnosti so razglasili rezultate natečaja za nov LIP- ov slogan, razpis je imel v tovarni velik odmev, osemanjst avtorjev je predlagalo 147 sloganov. Komisija je izbrala slogan "Pesem gozda v vašem domu", ki ga je predlagal Matija Strgan M.V., foto: T. Doki Merkur odprl center v Novem mestu Novo mesto, 23. maja - Kranjski Merkur in njegovo povezano podjetje Novotehna sta v bršljinu v Novem mestu odprla nov trgovski center, že trideseti v verigi Merkurjevih trgovskih centrov in prodajaln po Sloveniji in prvi, ki ga je odprl skupaj z Novotehno. Gradnja trgovskega centra, v katereme je zaposlenih 27 prodajalcev iz Novotehne, se je začela lani, celotna investicija je znašala 730 milijonov tolarjev. Trgovski center ima 4,170 kvadratnih metrov površin, od tega je 2.147 kvadratnih metrov prodajnih v dveh etažah in 1.265 kvadratnih metrov skladišča. V novem centru imaj svoje poslovne prostore tudi uprava Novotehne. Ponudba trgovskega centra je namenjena kupcem izdiekov za dom in gospodinjstvo, domačim mojstrom, obrtnikom in podjetnikom. Pred vhodom je na voljo sto parkirišč, v centru pa lahko izbirajo med več kot 20 tisoč različnimi vrstami blaga. 1» JELOVICA lesna industrija, d.d. Kidričeva 58, 4220 ŠKOFJA LOKA Zaradi povečanega obsega dela v OBRATU PREDDVOR vabimo k sodelovanju MIZARJE (lahko tudi pripravnike) Ponudbe pošljite na naslov JELOVICA, d.d., Kidričeva 58, Kadrovska služba, 4220 Škofja Loka. Dodatne informacije dobite po telefonu: 064/61-30 int. 236. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija vo'čjak Uporaba vseh vrst embalaže nenehno narašča Ravnanje z odpadno embalažo Slovenska industrija se zavzema za celovito reševanje problematike odpadne embalaže, v projekt je vključenih 32 podjetij. Kranj, maj - Slovenska podjetja bodo dejavno sodelovala pri pripravi zakonskih predpisov o ravnanju z odpadno embalažo, o čemer se je odločila delovna skupina pri Gospodarski zbornici Slovenije. S pilotnimi projekti bodo zbrali kar največ podatkov o primernih sistemih ravnanja z odpadno embalažo. Tako kot drugod po svetu tudi pri nas nenehno narašča uporaba vseh vrste embalaže, ravnanje z odpadno embalažo pa je le ponekod primerno urejeno. Preusmeritev teh odpadkov z odlagališč seveda bistveno zmanjša količino odpadkov, povzroči pa določene stroške. V Evropi se sučejo od 50 dolarjev na tono odpadkov v Franciji do 500 dolarjev na tono odpadkov v Nemčiji. Slovenski izdelovalci se dejavno vključujejo v pripravo okoljevarstvene zakonodaje, prav izboljšanje okoljevarstve-nih lastnosti izdelkov bo vodilo delovne skupine za odpadno SID se bo vključila v Bernsko unijo Kranj, maj - Na povabilo Slovenske izvozne družbe se je na delovnem obisku pri nas mudil novi generalni sekretar Bernske unije Anne vant Veer. SID že izpolnjuje pogoje za članstvo v Bernski uniji, predlog bo posredovala pred njenim oktobrskim zasedanjem. Bernska unija združuje več kot 40 mednarodnih kreditnih in investicijskih zavarovateljev, ki zavarujejo več kot 400 milijard dolarjev svetovnega izvoza. Izvoz držav, v katerih delujejo, predstavlja 80 odstotkov vsega svetovnega izvoza, kreditne agencije v teh državah pa v povprečju zavarujejo 13 odstotkov nacionalnega izvoza. Kreditne izvozne agencije morajo za članstvo v Bernski uniji izpolnjevati ostre pogoje. SID že izpolnjuje tako kvalitativne kot kvantitativne, čeprav deluje šele šest let. embalažo, ki bo seveda poskrbela tudi za uskladitev slovenske zakonodaje s predpisi Evropske unije. "Naša skupna skrb je, da potrošniki ne bodo občutili stroškov preusmeritve embalaže, saj moramo za to poskrbeti vsi, tako država kot lokalne skupnosti in izdelovalci," pravi Petja Segatin iz podjetja Tetra Pak. Evropska smernica o embalaži in embalažnih odpadkih je bila sprejeta leta 1994, njen cilj je zmanjšati tovrstne odpadke. Od držav članic zahteva, da jih do leta 2001 vključijo v svojo zakonodajo in jih prilagodijo domačim razmeram, vendar v skladu z zahtevami enotnega trga. Zagotoviti morajo sisteme vračanja ali zbiranja odpadne oziroma uporabljene embalaže tako, da bo ponovno uporabljena ali predelana. Ti sistemi so manjša poraba virov, ponovna uporaba embalaže, recikliranje, sežig s pridobivanjem energije ali brez njega in odlaganje na deponijo. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM DOMZfŽABNICA 4209 ŽABNICA 68, tei./fax: (064) 312-266; 311-545 NOVOST OPEČNI TERMOBLOK POROTHERM AKCIJSKA PRODAJA DO KONCA MAJA 5% * STREŠNA OKNA VELUK * JUPOL * BELTON, BELTOP INFORMACIJE V TRGOVINI ali po tel.: 311-545, 312-266 Kranj, 25. maja - V kranjski Iskraemeco je včeraj in danes, v torek, 26. maja, še potekalo podpisovanje pristopnih izjav (pred notarjem) za ustanovitev družbe pooblaščenke, ki naj bi jo v kratkem ustanovili. Z njo skušajo notranji lastniki ohraniti odločilen vpliv v delniški družbi Iskraemeco, ki je sedaj v 59-odstotni lasti notranjih delničarjev. Natačni podatki, koliko se jih je odločilo, bodo znani v prihodnjih dneh, ko bodo zaključili vpisovanje, že pred dnevi so dosegli 47-odstotni delež vseh delnic, ocenjujejo, da je zdaj že 48- do 49-odstotni, nemara bodo torej res dosegli 50-odstotnega. M. V, foto: G. Šinik Mednarodni dan meroslovja Laboratorij za maso prejel akreditaciji Laboratorij za maso pri Uradu za standardizacijo in meroslovje je prejelo slovensko in nemško akreditacijo. Kranj, maj - Urad za standardizacijo in meroslovje, ki deluje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo je pred kratkim pripravil v Ljubljani slovesnost ob 20. maju, mednarodnem dnevu meroslovja. Letos mineva 123 let, odkar so se v Parizu zbrali predstavniki osemnajstih držav in podpisali Metrsko konvencijo, ki še danes predstavlja eno prvih temeljnih listin moderne dobe, saj omogoča mednarodno izmenjavo dobrin, storitev, znanja in informacij. Kot dolžinsko enoto je namreč opredelila meter, kot enoto mase pa kilogram ter uvedla enotni decimalni sistem, ki velja za podlago merskih svetovnih sistemov. Na slovesnosti so povzeli najpomembnejše rezultate razvoja meroslovnega sistema v Sloveniji in sicer na področju industrijskega in zakonskega meroslovja. Posebej so predstavili delo laboratorija za maso pri Uradu za standardizacijo in meroslovje, ki mu je bila podeljena akre-ditacija za opravljanje kali-bracij na področju fizikalne veličine mase. Poleg slovenske je dobila tzdi akreditacijo nemškega fizikalnega tehiškega instituta PTB. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE 1215 MEDVODE, Cesta ob Sori 11 zaposli PRODAJALCA v kmetijski trgovini Pogoj: - kmetijski tehnik ali prodajalec, lahko pripravnik Nastop dela takoj. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Pisne prijave sprejemamo 8 dni na gornjem naslovu. Posvet trgovcev Kranj, maj - Danes, v torek, 26. maja, ob 13. tiri bo v Merkurjevih prostorih v Naklem posvet trgovcev, ki se ga bo udeležil tudi glavni tržni inšpektor Roman Kladušek. Posvet sta pripravila Združenje za trgovino in Območna zbornica za Gorenjsko o zakonu o varstvu potrošnikov in kršitvah poslovnih običajev pri razprodajah blaga in prodajah blaga po znižanih cenah. Tema je potemtakem zelo aktualna, na konkretna vprašanja bo odgovarjal glavni tržni inšpektor Ro-man Kladušek. MEŠETAR Cene sadja in vrtnin . Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri Pr0<^j! sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram/' 170-250 * cesnje * jabolka * jagode * breskve * bučke * blitva * čebula * česen * kumare 1000 - 1250 100 - 170 500 - 750 400 - 450 280 - 350 130 - 150 140 - 200 260 - 400 120 - 180 270 150 200 0 350 nadzemna koleraba 190 - 220 krompir 70 - 80 melancani 300 - 420 peteršilj . 150 - 240 paradižnik 200 - 220 radič 130 - 160 solata, kristalka, uvožena 160 solata, kristalka, domača 100 kislo zelje 100 -120 zelje, glave 70 -100 * hruške * kivi * lubenice * marelice * brokoli * cvetača * mlada čebula * hren * korenje * koleraba * mladi krompir * ohrovt * por * črna redkev su - *»- * rdeča pesa ® 220 * solata, mehka 120 -Vfi 150 * šampinjoni 430-W * zelena' 160-2® * kitajsko zelje 150-^ 250 220 -2»" 180 - 200 220 "fn 110 -160 85 't 150-15 150 - 240 V Ljubljani je spet vinski sejem Po vinskem ocenjevanju, ki je trajalo vse od 21. maja 4aP«*j) včeraj, v ponedeljek, na Gospodarskem razstavišču v LJU"JI. 0 odprli še 44. mednarodni vinogradniško vinarski sejem J Ljubljana 98', na slovesnosti v Festivalni dvorani pa s0j, razglasili in podelili šampionska odličja letošnjega medna ' nega ocenjevanja. Danes, v torek, bodo podelili priznanja se vina, ki so si prislužila naslove prvakov ter zlate in velike z medalje. Vinski sejem bodo zaprli v petek. Preprečevanje in zatiranje živalskih bolezni Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smr ^ je izdal več navodil o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanj zatiranje različnih bolezni pri živalih. Navodila veljaj0 nalezlji^ kronično bolezen dihal in Marekovo bolezen perut nalezljivo nekrozo trebušne slinavke pri postrveh, nalez J^. enzootsko šepavost ovc. paratuberkulozo, šumeči pns- -e parkljarjih, pršičavost, nozemavost in varoozo čebel, v? jj ribjega mehurja pri krapih, vrtoglavost postrvi, infekci . laringotraheitis in infekciozni bronhitis, epidemični trem01, perutnini, prašičjo dizenterijo, klostridijski enteritis P^jjIj govejo virusno diarejo - mukozno bolezen in garje pri kop1* in prežvekovalcih. V vseh navodilih je tudi določba, da str ukrepanja bremenijo lastnika živali. AVTOKADIVEC Šenčur tel.:0641418-000 HVUnDfll do 30.5. Obiščite nas in izpolnite nagradni kupon! PRVA NA6RADA DSEBNI AVTDMDBlii IN OSTALE NAG RA ?A 50 LET ZAUPANJA VAM PODARJAMO PREROK 090/41-29 090/42-38 Veleblagovnica Globus, Koroška cesta 4. Kranj tel..064/224-664, fax:064/224-669 Vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure brezplačno montaž0 za novi meblov program kuhinj & dodatni popust za vse ostale pohištvene progres z blagovno znamko Meblo M30. MAJAV SALONUPOHI0 MiBLO KRANJ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak___ Borzni komentar tedna Končano šolanje podjetnikov Borzni posredniki, ki so ves Minuli borzni teden preživeli v domačih logih in se niso podali v Portorož na borzno konferenco, so uspeli ob majhnem prometu zbiti tečaje na precej nižje nivoje. Takšno razpoloženje so uspeli Prenesti tudi na posrednike, ki so s.e vrnili s "krajših počitnic". Tako ]e SBI vsak dan izgubil še nekaj l°čk. S 1688 točk pred tednom je Padel na vsega 1657 indeksnih l°Čk, kar govori tudi o gibanju večjih" delnic, kot so Petroiova, L-ekova, Krkina in podobne. Najzanimivejše delnice minule-Sa tedna so prav gotovo delnice koprske Luke, ki je po objavi Poslovnih rezultatov ubirala kaj Cl*dna pota. Z okopov pri 2100 tolarjev je najprej krenila na tečaj nato pa spet nazaj na Khodišče. Govorice o zanimanju strateških partnerjev ter rahlem Popuščanju vlade v zvezi s prodajo državnega premoženja, so tečaj Pognali na 2200 tolarjev, kjer pa je ostal en sam dan, saj je takoj Zatem sledil obrat proti "domu" ?a 2131 tolarjev. Petkova cena pa ^ 2123 tolarjev; spet in spet se tako potrjuje dejstvo, da odmev dobrih novic ni dolg, se pa vrača v valovih, dokler novice že vsi ne Pozabijo. Pri delnicah Aerodroma Liubljana že nekaj zadnjih dni °ianiamo stabilizacijo tečaja pri yy00 tolarjih, kar je dobro zna-y.enJe, če bo prišlo do drastičnej-S}>1 sprememb pri prodajah 1rzavnega premoženja, saj bi v tem primeru takšen nivo pomenil l^tfh od koder bi tečaj startal. "elnice Gorenjskega tiska so nekaj malega izgubile, je pa treba povedati, da pri nizki likvidnosti lrga OTC tudi večja nihanja ne m°rej0 biti presenečenje in torej rast ali padce tečaja ni tako rekoč n.1 k a k o r povezan z [^uspešnostjo poslovanja pod-Mja. v tem te(inu je vsekakor Potrebno omeniti že močno podmeno delnico Intereurope, saj f se zadnji petkovi posli sklepali Ze Po 1500 tolarjev, še nekaj minut pred koncem trgovanja pa je bilo mogoče računati, da bo cena še Cel° nekaj nižja. Je pa opaziti, da ,e takšna cena za resne naložbe-nike Že dovolj zanimiva in bo njihovo povpraševanje zadržalo tečaj kljub (brezglavim?) tržnim prodajam. Glede "močnih delnic" nam daje misliti podatek, da se neto protoki tujega kapitala po poraznem drugem delu aprila spet povečujejo. Se nam obeta nova ofenziva na paradne delnice? Delnice medvoškega Colorja spet odhajajo na počitnice, saj je burnemu trgovanju z njimi zaenkrat konec, pa tudi tečaj je temu primerno padel in je sedaj nekaj nad 6000 tolarji. Razočaranim delničarjem, ki so verjetno le spoznali, da certifikat ni bil namenjen ležanju v predalu pa je Vlada le naklonila vsaj delno pomoč - tisti, ki so bili vsaj na koncu že spametovani, bodo svoj certifikat lahko vložili v katerega izmed pidov, ki se bo odločil za povečanje kapitala, za ostale pa ostaja zaenkrat le hipotetična možnost, da jim bo Triglavski narodni park odškrnil svoja vrata. Za prihajajoči teden si obetamo nekaj več prometa ter morebitna presenečenja v obliki večjih skokov tečajev, kar v takem obdobju počasnega padanja sploh ni neobičajno. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Anko Tržič, 26. maja - Danes zvečer bodo podelili v Vili Bistrica spričevala 20 udeležencem šole za podjetnike, ki jo je v okviru programa dela lokalne koalicije za razvoj v Tržiču pripravil podjetniško izobraževalni center GEA College iz Ljubljane. Kot je povedala Slavka Zupan iz urada za gospodarstvo občine Tržič, so k usposabljanju prvič povabili že delujoče podjetnike, zlasti tiste, ki so se prej ukvarjali z obrtjo in imajo pri prehodu v podjetništvo razne težave. Za 5-mesečno šolanje se je odločilo 11 podjetnikov iz Tržiča in 9 iz drugih občin. Spoznali so pet različnih vsebin, od vodenja podjetja, marketinga in podjetniškega managementa do ekonomike in kadrovanja. Usposabljanje bodo končali z današnjo predstavitvijo zaključnih nalog. • S. Saje ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G k 8, TERMO LOSA, SPECEfilJA BLED, COL0R MEDVODE, D1L1KA1ESA fESENICE G is B, LOKA k LOKA Bia C. GORENJIALE^E, TTROŽa JESENICE G, P1VWABNAIM0N IN LAŠKO. 'prodajamo delnice »a borzi ^upravljamo portfelje Najboljša kranjska poslovna skupina Kranj, 25. maja - Nagrado Gea College za najbojši poslovni načrt je osvojila podjetniška skupina Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole iz Kranja. Špela Homan, Nensi Novak in Anka Zupan pod mentorstvom Zvonke Homan in Jane Božnar so pripravile poslovni načrt "Vila Karmina - otroški vrtec". Na drugem državnem tekmovanju srednješolcev, ki sta ga pripravila Zavod za šolstvo in Gea College - Visoka strokovna šola za podjetništvo, je sodelovalo 18 srednješolskih podjetniških skupin iz vse Slovenije. Nagrado za najboljšo predstavitev je osvojila skupina Srednje lesarske šole Maribor, nagrado za najboljšo podjetniško priložnost pa skupina Gimnazije Bežigrad. JESENICE Tel 064/861 511 ^ KRANJ Tel 064/221 722 (f Posojila za razvoj gospodarstva Tržič, 26. maja - Občina Tržič bo v sodelovanju z Gorenjsko banko letos razdelila za 75 milijonov tolarjev posojil, ki so namenjena pospeševanju razvoja gospodarstva. Za dolgoročna posojila lahko zaprosijo samostojni podjetniki, mala in srednje velika podjetja v zasebni in mešani lasti ter občani s kmetij, ki zagotavljajo dohodek za najmanj enega člana. Denar bo moč uporabiti za nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov oziroma kmetijskih gospodarskih objektov, nakup opreme, izdelavo novih podjetniških programov in razširjanje ter izpopolnjevanje obstoječe dejavnosti. Informacije o vložitvi vlog dobijo prosilci v tržiški poslovni enoti Gorenjske banke, kjer se lahko prijavijo za dodelitev posojila do 6. junija 1998. • S. Saje KOLIKO JE VREDEN TOLARfi _iukupnrprodajni nakupni/prodajni nakupni'prodajni KRANI. 25.5.1998 S5C,NA ŠKOFJA LOKA gBClNSKA UPRAVA H°Uanska cesta 2, Škofja Loka OBČINSKA LISTA ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ - RAZVRSTITEV PO ŠTEVILU OSEB, OZIROMA DRUŽINSKIH ČLANIH Razpis št. 01, z dne 14.04.98 ?aP' Število KRITERIJI Število Slev- Vloga Priimek in ime Ulica Kraj oseb 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 točk Partizanska c. 45 Škofja Loka Partizanska c. 45 Škofja Loka Frankovo nas. 52 Škofja Loka Frankovo nas. 67 Škofja Loka Frankovo nas. 69 Škofja Loka Vincarje 46 Škofja Loka Reteče 46 Škofja Loka Frankovo nas. 67 Škofja Loka 01/0015 SIMON CHAMI BAIRKDAR Koširjeva c. 2 Škofja Loka 01/0017 01/0018 01/0032 01/0027 01/0043 01/0028 01/0011 TRALJEŠIČ MIRSAD TRALJEŠIČ SUVADA ROLIH SUZANA LOVRENČIČ MAJDA ŽORŽ MILOŠ PONI KVAR DOMEN PANIČ JANKO 01/0012 MiLINKOVIČ MILENA 01/0042 KOKELJ ROBERT 01/0030 PINTAR BRANKO 01/0026 TUŠEK BRANKO 01/0034 JANKOVECINES 01/0033 VOLČJAK JELKA 01/0022 GRGIČ JELIČ GORDANA 01/0024 MATIAS ZLATA 01/0037 LOVRIČ GORDANA 01/0029 ZVER STANKO 01/0020 ŽIVKOVIČ IVICA 01/0016 BOBNAR JANEZ Stara Loka 69 Novi svet 8 Podlubnik 339 Partizanska c. 44 Hafnerjevo nas. 119 Frankovo nas. 52 Frankovo nas. 46 Frankovo nas. 73 Frankovo nas. 159 Mencingerjeva 1 Podlubnik 156 Frankovo nas. 52 Podlubnik 152 Suška c. 54 Spodnji trg 5 Partizanska c. 44 Škofja Škofja Škofja Škofja Škofja Škofja Škofja Škofja Škofja Kranj Loka Loka Loka Loka Loka Loka Loka Loka Loka 7 2 7 2 7 2 7 4 5 3 7 4 020000100153 020000100153 0201001 10053 020000103253 020000103053 020000100053 Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Tavčarjeva c. 27 Škofja Loka 5 33020000100023 741001 10400023 22020102006052 22020102001053 64200131000052 44020002001 052 42020100110052 63050100420053 64000000000052 41020102417053 63000000010052 63000102423052 64000002420002 63000000030052 200 200 185 185 180 160 120 100 270 245 235 225 195 185 170 215 185 155 55 205 - ■' ww i \j uvui nr ti i vi N «Mw 1^. Primeru, ko imata dva ali več prosilcev z istim številom ožjih družinskih članov enako število zbranih točk, ima prednost tisti prosilec „ ,rr|a daljšo dobo stalnega bivanja v Občini Škofja Loka in večje število zbranih točk na čas bivanja v sedanjih razmerah. P°Tiba: prvi naslov je naslov stalnega, drugI pa začasnega prebivališča! ^RAVNl POUK: deleženec razpisa ima zoper svojo uvrstitev na prednostno listo možnost pritožbe najkasneje v roku 15 dni, to je do 9. 6. 1998, a 2upana Občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka. V §|^c Tajnik občine tofji Loki, 26. 5. 1998 Jernej Prevc, l.r. MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 1TL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 92,45 93,10 12,87 3,23 9,24 BANKACREDITANSTALT d.d Lj 92,35 93,10 13,10 3,30 9,30 EROS {StariMavr) Kranj 92,40 92,80 3>r 3,20 9,32 GORENJSKA BANKA (vse enote) 91,80 93,20 12,78 13,24 8,94 HRANILNICA LON. d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice LIRIKA Kranj INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LASER Jesenice LEMA Kranj 92,40 92,70 13,13 13,18 9,40 92,60 92,80 13,15 13,18 9,37 92,45 92,75 13,06 13,13 9,35 92,30 92,80 13,10 13,20 9,34 221-722 92,40 92,80 13,08 13,19 9,32 92,60 93,60 13,00 13,30 9,20 92,33 92,73 13,08 13,18 9,30 92,40 92,70 13,12 13,19 9,35 VOLKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj. 92,25 92,85 13,06 13,26 9,24 MIKELStražišče 92,35 92,80 13,10 13,20 9,35 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 92,45 92,75 1 3,1 1 13,19 9,36 NCVALBKaflWik.MedVGde.sk. Loka 92,40 93,10 12,87 13,23 9,18 ROBSON Mengeš 92,50 92,90 13,00 13,20 9,25 PBS d.d. (na vseh poštah) 91,50 92,70 12,18 13,18 8,85 PRIMUS Medvode 92,40 92,80 13,1 1 13,20 9,32 SHP-Slov.hran.inpos.Kranj 92,30 92,75 13,05 13,20 9,30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,35 93,15 13,04 13,23 9,23 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 91,80 - 12,78 -8,94 9,45 9,50 9,40 9,83 9,45 9,41 9,44 9,44 9,47 9,50 9,42 9,43 9,46 9,44 9,44 9,53 9,50 9,39 9,40 9,42 9,44 SLOVENIJATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALON TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovftik VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj 9235 92,80 13,09 13,19 9,34 9,44 92'30 93,25 12,85 13,25 9,00 9,80 211-339 92,40 92,80 13,10 13,18 9,35 9,44 92 30 93,20 13,00 13,30 9,30 9,65 92',50 92,65 13,15 13,18 9,39 9,44 862-696 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8.h-13.h, 13.45H-18J 563-816 POVPREČNI TEČAJ 92,31 92,90 13,00 13,21 9,25 9,48 Pri Spor ovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13/10 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, rta katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Po uporabi Viledinih izdelkov je naša država med prvo peterico na svetu VILEDA IMA V SLOVENIJI ŽE 70-ODSTOTNI TRŽNI DELEŽ MED PREDNOSTNE CILJE V LETOŠNJEM LETU POSTAVLJA HIKO TRADE, GENERALNI ZASTOPNIK VILEDE ZA SLOVENIJO, POVEČANJE TRŽNEGA DELEŽA (ZA 20 ODSTOTKOV) IN OBSEG PRODAJE (15 ODSTOTKOV) Vileda je svoje ime in izdelke v Sloveniji predstavila že daljnega leta 1966, danes pa je na domačem tržišču že okoli 120 izdelkov, ki so izredno priljubljeni pri slovenskih potrošnikih. Kot pravijo v podjetju Hiko Trade, generalnem zastopniku Vilede za Slovenijo, se tržni delež Vilede trenutno giblje že okoli 70 odstotkov, podjetje pa pričakuje, da se bo tržni delež letos povečal še za 20 odstotkov. Tako nekateri Viledini izdelki v Sloveniji dosegajo tudi do 93-odstotni tržni delež. Po porabi Viledinih izdelkov na prebivalca pa je Slovenija med petimi največjimi potrošniki po svetu, zaradi česar jo matično FHP postavlja za vzor ostalim državam. Kar okoli 50 odstotkov izdelkov (vrednostno) za slovensko tržišče se proizvaja v Sloveniji, podjetje Hiko Trade pa veliko vlaga v lasten razvoj, predvsem v sodobnejšo proizvodnjo in objekte, skupaj z matičnim podjetjem FHP pa sodelujejo v skupnem razvoju izdelkov. V Sloveniji je tako denimo nastala ideja, razvoj in proizvodnja gobice za brisanje avtomobilskih stekel Vidal. Podjetje Hiko Trade se lahko pohvali z novim strojem za tisk, tako da bodo izdelki in embalaža, namenjena na domači trg, natisnjena v Sloveniji, kupili pa so tudi prešo za izrez materiala. Med zadnje pridobitve štejejo tudi nakup stavbe v Mariboru, v kateri od leta 1994 opravljajo svojo dejavnost, v njej pa je tudi del proizvodnje. V primerjavi z lanskim januarjem in februarjem se. je prodaja Viledinih izdelkov v enakem obdobju letos v Sloveniji za posamezne izdelke povečala tudi do 123 odstotkov. Med najbolj prodajane izdelke v letih 1996 in 1997 štejejo Glitzi gobico, krpe za gospodinjstvo, wisch-mat, gobasto krpo, rokavice, krpe za avto, tla in okna ter super metlo. Podjetje Hiko Trade je generalni zastopnik tudi za republike bivše Jugoslavije. Poddistributerje ima v Zagrebu, po dva v Bosni in Hercegovini, ZRJ in Makedoniji, v vseh državah pa je povpraševanje po Viledinih izdelkih izredno veliko. Na teh tržiščih je prodaja 20-odstotna, v podjetju Hiko Trade pa načrtujejo 30-odstotno letno rast, kljub temu da morajo urediti uvozno-izvozne odnose in ostale carinske formalnosti. Kot pravijo v podjetju Hiko Trade, naj bi letos v Sloveniji še povečali ugled blagovne znamke Vileda, veliko pozornosti pa bodo namenili tudi izobraževanju trgovcev, ki se že udeležujejo seminarjev za tržnike v Nemčiji in Sloveniji. V letu 1998 pa so uvedli še profesionalno spremljanje prodaje, ki ga za podjetje izvaja agencija Nielsen, ki med drugim spremlja dogajanja na tržišču. HIKO TRADE, program VILEDA Šentiljska c. 42, 2000 MARIBOR Tel.: 062/229-76-70 Spodbujanje kmetijske dejavnosti Tržič, 25. maja - Urad za gospodarstvo občine Tržič je pripravil zloženko, s katero je seznanil kmete o možnostih pridobivanja občinskih in republiških subvencij za pospeševanje kmetijstva. Gre za 13 različnih oblik regresiranja del v živinoreji, pašništvu, poljedelstvu in izboljšavi zemljišč iz sredstev občine Tržič, državni denar pa naj bi razdelili po začasnem programu intervencij, ki zaenkrat zajema tako kot lani deset postavk pri nakupu in prodaji živine, planinski paši, vzreji živine in prireji mleka. Rok za oddajo zahtevkov za regrese iz državnih sredstev se je iztekel sredi maja, do 1. junija se je moč prijaviti za regresiranje nakupa semena vrtnin in nakupa semena koruze ter jarih žit, do 1. novembra pa je rok za oddajo prijav za regresiranje nakupa semen drugih žit. Več informacij lahko interesenti dobijo pri Darku Veterniku v občini Tržič in na kmetijski svetovalni službi. • S. Saje Gorenjska mlekarna Za dividende slaba tretjina dobička Kranj - Gorenjska mlekarna je lani ustvarila 4,56 milijarde tolarjev čistega prihodka, kar je dobrih štirinajst odstotkov več kot predlani. Čistega dobička je bilo 58,4 milijona tolarjev ali 95 odstotkov več kot leto prej. Uprava in nadzorni svet bosta skupščini družbe, ki bo 30. junija, predlagala, da bi 31 odstotkov dobička namenili za dividende, ostalega pa za rezerve in za sklad lastnih delnic. Delničarji naj bi dobili 430 tolarjev dividende na delnico, kar je za desetino več kot preteklo leto. • CZ. Obnova bohinjske klavnice Zadruga prosi za pomoč občino Srednja vas - Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju je zaprosila občino, da ji dodeli dva milijona tolarjev za dokončanje obnove klavnice v Bohinjski Bistrici. Občinski svet bo o tem odločal na jutrišnji seji. Zadruga je po odločbi inšpekcije in grožnji o zaprtju klavnice lani začela z obnovo. Doslej je obnovila klavni prostor, predelavo in hladilnice v skupni vrednosti 61 milijonov tolarjev, za pridobitev uporabnega dovoljenja in registrske številke pa mora urediti še toplotno izolacijo stavbe, fasado, okolico, novo jedilnico in pisarni za upravne delavce. Po predračunu Gradbenega podjetja Bohinj naj bi vse to stalo okrog pet milijonov tolarjev, še približno sedem milijonov tolarjev pa nakup klavniško mesarske opreme, za kar pa bo denar zagotovila zadruga. Občinska komisija za kmetijstvo in gozdarstvo podpira prošnjo zadruge, saj je klavnica zelo pomembna za obstoj in razvoj bohinjske živinoreje. • CZ. Z Gorenjskim glasom na prijeten izlet IVa sejem VliVO >98 Osrednji slovenski sejemski dogodek v tem tednu je mednarodni sejem VINO '98, ki je tudi za obiskovalce med najbolj zanimivimi vsakoletnimi prireditvami Ljubljanskega sejma. Prireditev VINO '98 se je začela včeraj, v ponedeljek, in se bo zaključila v petek zvečer. In prav zadnji dan sejma, ta petek, 29, maja. Vas vabimo na poldnevni ogled tega sejma z INTEGRALOM JESENICE, d.d. Avtobus bo sredi dopoldneva odpeljal z Jesenic, skozi Radovljico, Kranj in Škofjo Loko v Ljubljano ter pozno popoldan v obratnem voznem redu. Pripravili bomo popotnico, vstopnice in vinske pokušine s strokovnim vodenjem po sejmu. Naročniški prispevek k stroškom je 1.500 tolarjev (za ostale pa 400 SIT več). Ker je sejem VINO '98 tak, da zlasti voznikom, ki se na VINO '98 pripeljete s svojim avtom, zelo odsvetujemo pokušine vrhunskih vin z vsega sveta, je najboljša rešitev: ogled sejma z avtobusom INTEGRALA JESENICE, GORENJSKIM GLASOM in RADIOM KRANJ. Še enkrat Vas vabimo na sobotni oddih v BANOVCE. Za to soboto, 30. maja, ne zbiramo več prijav - vpisujemo pa interesente za rajžo v Terme Banovci v juniju. Naslednji izlet bomo začeli na Bledu, se zaustavili v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mostah pri Komendi. V Pomurju nam bodo posebej predstavili zdraviliški kompleks TERME BANOVCI, nas popeljali do znamenitega mlina na reki Muri, dovolj časa bo tudi za rekreacijo v štirih bazenih s termalno vodo, ki je po svoji sestavi izjemna. V Banovcih je najdaljši vodni tobogan, zato je junijski izlet posebej primeren za užit kurje na toboganu. V hotelski restavraciji bo poskrbljeno za samopostrežno večerjo; nakar se začne še najbolj sproščeni del izleta ob glasbi in plesu. Rajža v Pomurje je, kljub avtocesti, precej dolga in poskrbeli bomo za izdatno popotnico in za vse, kar sodi na prijeten izlet! Prispevek k stroškom izleta: 4.200 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane tudi), za mlade do 15. leta 700 SIT manj. Izlet v Terme Banovci to soboto, 30. maja, in enako tudi eno od junijskih sobot, bo vodila Marija Barle. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo veČino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta • verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom, (»lede prijav za Glasove izlete le še to: nekateri, ki se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate sedeže, pa se zatem tik pred zdajci v zadnjem tednu pred izletom premislite, dejansko onemogočite udeležbo nekomu drugemu. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Opozorilo gozdarjev v Tednu gozdov Gozd je ogrožen, ohranimo ga Slovenski gozdovi so močno ogroženi. Poškodovana je skoraj četrtina gozdnih dreves, delež gozdov, ki jih prizadenejo ujme, skokovito narašča, preštevilna divjad pa marsikje otežuje ali celo onemogoča naravno obnovo. Ljubljana - Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije sta ob Tednu gozdov (od 23. do 31. maja) pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila problematiko ogroženosti slovenskih gozdov. Kot je povedal Andrej Kermavnar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, so slovenski gozdovi v primerjavi z gozdovi večine evropskih držav dokaj dobro ohranjeni, vendar kljub temu tudi močno ogroženi. Ogrožajo jih pritiski na gozdni prostor v kmetijskih in močneje urbaniziranih območjih, onesnaženje okolja, še zlasti ozračja, s prehransko zmogljivostjo gozda neusklajeno število rastlinojede divjadi, vse pogostejše ujme v zadnjem času, nezadovoljivo izvajanje gozdnega reda ob sečnjah, škodljivci (podlubniki) in bolezni gozdnega drevja, premajhen obseg in preslaba kakovost izvedenih Gozd med željami in realnostjo Zveza gozdarskih društev Slovenije je s pomočjo ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor izdata plakat z naslovom "Gozd je ogrožen! Ohranimo ga!", s katerim želi v Tednu gozdov opozoriti javnost, predvsem mlade v šolah, na dejanske in aktualne probleme slovenskih gozdov. Kot je dejal mag. Franc Perko, plakat prikazuje gozd med željami in realnostjo - zgoraj idealno podobo* spodaj dejansko stanje: vetrolom, žledolom, posledice podlubnikov, smetišče v gozdu, od divjadi poškodovano mlado jelko, gozdni požar... Seka se manj, kot bi se lahko V Sloveniji se površina gozdov zaradi opuščanja kmetovanja povečuje že 120 let, zaraščanje pa se še nadaljuje. Gozdovi pokrivajo že 54 odstotkov vse površine ozemlja, Slovenija je po gozdnatosti na Četrtem mestu v Evropi. Lesna zaloga se je v zadnjih štirih desetletjih povečala za polovico in je z 209 kubičnimi metri na hektar za desetino večja kot 1986. leta. V zadnjih sedmih letih se seka bistveno manj, kot bi se lahko oz. kot omogočajo območni načrti in načrti gospodarskih enot. gozdnogojitvenih del, poseki brez odobritve, gozdni požari... Gozdarji opo; zarjajo, da je v Sloveniji je vse manj zdravih gozdov. Po podatkih popisa poškodovanosti gozdov na evropskj bioindikacijski mreži, ki v Sloveniji zajema 169 ploskev, je iz neznanih vzrokov, najverjetneje pa zaradi onesnaženega ozračja, poškodovana (z vec kot 25-odstotno osutostjo iglic in listja v času rasti) skoraj četrtina gozdnih dreves. Pri iglavcih je prizadeto že vsako tretje drevo, med njimi se posebej jelka, pri kateri je zdravo le se eno od štirih dreves. Delež gozdov, ki jih prizadenejo naravne ujme, skokovito narašča. V zadnjih dveh letih so v Sloveniji dve petini vsega lesa (več kot en milijon kubičnih metrov ali petdeset tisoč kamionov lesa) pridobili iz g°z' dov, ki so jih prizadeli veter, južni sneg in žled. Žled in sneg sta samo v lanski zimi prizadela skoraj 82 tisoč hektarjev gozdov, med njimi najbolj gozdove na kranjskem gozdnogospodarskem por močju, kjer sta poškodovala 334 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. Pre' številna jelenjad in srnjad marsikje otežuje ali onemogoča naravno °Dn0,' vo gozdov. Lani je bilo v Sloveniji tudj 59 gozdnih požarov, ki so zajeli 493 hektarjev površine. V štiridesetih p*?* merih so bili krivi ljudje, največkrat je zagorelo zaradi nepazljivosti, v enajsti" primerih pa je šlo za namerni požig- Od 2,5 milijona kubičnih metrov vsega lanskega poseka je bilo sečnje brez odobritve gozdarjev dobre štiri odstotke ali dvainpolkrat manj kot v prehodnem obdobju gozdarske organi* ziranosti (od 1991. do 1993. leta)...; gozdovih je tudi na tisoče divji" odlagališč. • C. Zaplotnik Gorenjska razstava koz Več živali in boljše ocene Na letošnji društveni razstavi je bilo deset živali več kot na lanski pa tudi povprečna oce^? strokovne komisije je bila višja. Največ priznanj sta dobila Marija Podvez in Franci Vettora^ Verje pri Medvodah - Društvo kozjer-ejcev Gorenjske je minuli konec tedna pripravilo na prostoru bodočega medvoš-kega sejmišča na Ver j u četrto društveno razstavo. Devet kozjerejcev z Gorenjske in širšega ljubljanskega območja je predstavilo 52 koz in kozlov sanske, srnaste in mesnate burske pasme. Med sanskimi kozami so prva tri mesta zasedle koze Baby, Bica in Bali. vse last predsednice društva in kozjer-ejke Marije Podvez z Verja. Med sanskimi kozli je ocenjevalna komisija pod vodstvom Dušana Kastelica z Biotehniške fakultete prvo mesto prisodila Podvezovemu Bossu, drugi je bil Bok, last Marka Potočnika s Podreče, in tretji Rožle iz reje Jožeta Orla iz Mirna. Med burskimi kozami je zmagala Bara, last Marije Podvez, pred Bebo, katere lastnik je Franci Vettorazzi iz Kamnika. Med burskimi kozli je bil najboljši Vettorazzijev Nato. V konkurenci srnas-tih koz je bila prva Dina iz reje Nade Jaklič s Turjaka, druga Riza, last Jožeta Žuliča z Mlake pri Komendi, in tretja Tina iz hleva Andreja Bičaniča iz Medvod. Med srnastimi kozli je zmagal Vettorazijev Miško pred društvenim kozlom Fricetom (v reji je pri Vettor-azziju) in Mačom, last Jožeta Žuliča. V tekmovanju za najboljšo mlekarico je zmagala Podvezova koza Baby, ki je v sobotni večerni in v nedeljski jutranji molži dala 5.102 grama mleka, druga je bila Jakličeva koza Rika s 4.984 grami in tretja Podvezova Ciga s 3.540 grami. Po molži je bil tudi praktični prikaz posnemanja in predelave kozjega mleka, prireditelji pa so poskrbeli tudi za jedi iz kozjega mleka in mesa: kozji golaž, kozji sir, salamo, kozlička na žaru... Na kozjih dirkah, ki so bile v nedeljo popoldne, je bila najboljša koza Bam-by, za katero skrbi 10-letni Andrej Bičanič iz Medvod, drugi je bil Boss iz Podvezovega hleva in tretja koza Diva, last Jožeta Jakliča. Franci Vettorazzi iz Stranj pri redi v Gorenji Trebuši čez sto ~tt$ kozlov, med njimi tudi dve leti sfa Nata, zmagovalca v hurski pasmi- no Predsednica gorenjskega društva in koz-jereika Marija Podvez z Verja s kozo liabv, najboljšo med kozami sanske pasme. Gorenjsko društvo kozjerejcev y sodelovanju z Zvezo društev kozjeg J, Slovenije pripravilo na Verju julija letos še državno razstavo, na bodo slovenski kozjerejci pre svoje najboljše živali. • Č. ZapIot*'K Na cesti: Nissan primera vvagon in Nissan micra Dosledno po evropskem |}a,Jnovzhodni avtomobilski tigri se vse bolj intenzivno acajo na staro celino. Večina tovarn ima namreč v že t mestih vsaj oblikovalske in tehnične centre, če ne do Iar .P^rožnične tovarne. Japonski Nissan je med njimi Dri, eJ 'g/al vodilno vlogo, ki se ji ne misli odreči tudi v v nodnjih letih, za začetek pa svoj položaj brani z novo mero vvagon in obnovljenim malčkom micra. Se^ijSan primera wagon je dvojnega dna kot tudi s podir-usn* - ^ojnbijevska različica anjem zadnje klopi, pri čemer U Pesnih štiri- in petvratnih nastane kar 1825 litrov, kar je Dr HZln- ki so ju predstavili zelo solidna številka. ^a poldrugim letom. Nove-vir pVtomobilu so spet botro-voh ♦ VroPeJci: oblikovalci pod "astvom Francoza Stephena l\WrTZa' ki so risali in mod-vakl v Nissanovem obliko-in t »fm Centru v Muenchnu, tn, u kl v tehnološkem cen- u v britanskem Cranfieldu. zaH-umobil do zaključka z\nS vrat Povzema limu- *Kh de°lblik°'- Preobliko^an vzn pa s,cer m posebno ^Jernirljiv, vendar eleganten Pod h ° HJema s celotno stre? ki jo še poudarjajo V motorni ponudbi so ostale anten1 nos^ci prtljažnika in vse možnosti, ki jih nudita tudi dej st* .nameščena na zadnji limuzini. Osnovni je 1,6-litrski so 0st, e- Popolnoma enake štirivaljnik s 100 konjskimi iu aJe tudi mere karoserije močmi, ki mu sledi močnejši Pridoh °Sna razdalJa> glavna 2,0-litrski s 130 konjskimi toren pa Je seveda Pros~ močmi in 2,0-litrski turbodi- zarad.lnv uporaben prtljažnik, zel, ki zmore 90 konjskih moči. Ni v evropski kupci Slovenski kupci motorno opre- takšn uC P080steJe segajo po mo lahko združijo zgolj s imanin avtomobilih. Prtljažnik paketom SLX, a je že v t0ra 0spovi 430 litrov pros- serijski različici kar bogat in odst' a. ie.. povečljiv tako z med drugim vključuje tudi anitvijo zgornjega dela protiblokirni zavorni sistem in okusu Nissan namerava tudi v prihodnjih letih ostati vodilni japonski avtomobilski proizvajalec z največ prodanimi avtomobili v Evropi. Lani so dosegli 450.000 avtomobifov, ob prelomu tisočletja, leta 2000 ali 2001 naj bi se številka povzpela na 600.000. Do takrat bodo predstavili tudi nekaj povsem novih avtomobilov. Razkrita skrivnost: srček je 206 Po dolgotrajnem skrivanju in številnih ugibanjih je I francoski Peugeot dokončno razkril skrivnost svojega novega malega avtomobila, ki ga bodo uradno predstavili t na oktobrskem salonu v Parizu. Ime mu bo peugeot 206. obe čelni varnostni vreči. Pri zastopniku Nissan Adrii letos računajo na približno 150 primer vvagon, čeprav bo kupcev verjetno vsaj v začetku prodaje več kot avtomobilov. Najcenejša izvedba je naprodaj za okoli 3,24 milijona tolarjev. Nissan Adria, ki je zadolžen tudi za ostale države nekdanje Jugoslavije, postopoma oživlja prodajo na Hrvaškem, kjer naj bi letos prodali skoraj toliko kot v Sloveniji, prve korake pa so storili tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Jugoslaviji. Spremembe si obetajo tudi s podpisom dogovora med ljubljansko Avtotehno in japonsko trgovsko korporacijo Marubeni, ki namerava prevzeti večinski delež v Nissan Adrii. To bržkone tudi pomeni, da bo vodilno mesto podjetja prepuščeno Japoncu. Nissan micra sicer ni povsem nov avtomobil, čeprav je bilo pričakovati, da se bodo pri Nissanu po skoraj petih letih odločili za zamenjavo z novim modelom. Najboljše micri-no leto je bilo namreč 1993, ko je avtomobil osvojil naslov Evropski avto leta, z letošnjim modelnim letom pa je bil deležen osvežitve. Osvežitev pomeni pre- dvsem kozmetične in nekaj tehničnih sprememb. Tako je micra odslej bolj podobna ostalim Nissanovim avtomobilom, kar dokazuje z novo deljeno masko hladilnika, novi so tudi odbijači, oblikovno zanimive pa bočne letve. Konstruktorji so se lotili tudi notranjosti, kjer je odslej preoblikovana in bolj ergonomič-na armaturna plošča in več varnostne opreme. Tako je varnostna zračna vreča v sredici novega volanskega obroča del serijske opreme v vseh micrah, slovenski kupci pa bodo ta varnostni dodatek dobili tudi pred sopotniškim sedežem. Prav zaradi desne varnostne zračne vreče so pravzaprav konstruktorji tudi morali popraviti armaturno ploščo. Tako kot doslej bo micra na voljo v tri- in petv-ratni karoserijski različici, medtem ko so pri zastopniku motorno ponudbo skrčili na 1,0-litrski motor s 55 konjskimi močmi. Le s takšnim motorjem je micra, ki jo tako kot primero izdelujejo v Nissanovi tovarni v britanskem Sunder-landu. oproščena carinskih dajatev in lahko dosega še sprejemljivo ceno. Pri Nissan Adrii so za letos v prodajni načrt zapisali 250 teh avtomobilov, za osnovno izvedbo je potrebno odšteti 1,72 milijona tolarjev. • M.G. Tisti, ki so bili prepričani, da bodo pri Peugeotu j nadaljevali s tradicijo in na koncu številčne oznake ^ ohranili šestico, so imeli prav, podobna namigovanja pa so vodilni v tovarni sprožili že pred časom, ko so na salonu } v Ženevi predstavili prototip, ki je nakazoval poteze bodočega avtomobila. Šestica je bila takrat sicer še skrita pod srčkom, prototip l pa je nakazoval športni kupe in kabriolet z zložljivo pločevinasto streho. Avtomobil, ki bo ponekod v Evropi j naprodaj že jeseni, sicer kaže nekoliko drugačno podobo, j očitno pa bo na voljo v pet- in nekoliko kasneje še v Ltrivratni karoserijski različici. O drugih podrobnosti pri Peugeotu zaenkrat še molčijo. • M.G. TALON ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032 ZNAMKA TIP LETNIK CENA V SIT OPOMBE AUDI Audi TT coupe je poslal resničen {. . __a...____u;i t. CITROEN CITROEN CITROEN FIAT FORD NISSAN OPEL OPEL OPEL PEUGEOT RENAULT RENAULT SUZUKI VW VW VW 1993 1992 1993 100 2.6 E 1992 1,970,000 ABS, (dima. CZ, radio, bord computer,... 316 1986 640,000 avtoradio. meglenke ZX V0LCANE 2.0i 1993 1,450,000 dalj. CZ, alarm, servovolan, ei. stekla... 720,000 katalizator 950,000 avtoradio ,075,000 servo volan, katalizator 1989 745,000 avtoradio 1985 330,000 metalic. avtoradio 1992 1,260,000 ssrvo volan, športni sedeži, radio, metalic... 2,350,000 vsa oprema, razen kiime! 690,000 bel, 5 vrat, strešno okno 1,355,000 1. last., serv. krp, radio, del zad. kk>p... 1,795,000 serv. knjiž., Mu platišča, CZ, ŠV, AIRBA6,.. 840,000 1. lastnica, strešno okno, katalizator 1,150,000 1. last, serv. knjižica, CZ, strešno okno 490,000 metalic siv, avtoradio 370,000 zelen 1,890,000 1, lastnik, serv. knjižica, el. str. okno,.. AXCABAN1.1 ZX1.4REFLEX TEMPRA 1,6 IE FIESTA1.8 CD SUNNY caravan ASTRA 1.8IGT CALiBRA 2.0i T 4x4 1993 KADETT 1.3 LS 1989 306 XN MEGANE 1.6 E RT CLIO 12 RN SWIFT1.3GX JETTA GOLF JGLD GOLF CL europa 1994 1996 1993 1996 1986 1985 1995 »vtn na frankfurtskem 1995 KbUskem sa,onu ,eta ala 0 °b koncu leta post-Qv ,Sn«čnost. V madžarskem kil^u Je namreč pred krat- v°dn'Ste,<'a P°'/kllsna Pro'z_ Pfori!8-' avt°mobil pa bo za Ut»ii,aj0 vsai na nekaterih ^ zrel jeseni. °bliVaudi couP.e ki po ^GtSch • Potiohen da ; Jem> je mogoče reči, Ws" t0 soa,obcn in precej k\kr?Ven športni avtomobil, Čas.( .e8a pri Audiju že nekaj u*itek1S° 'me'' v programu. Za dva ,oV.Vožnji bosta skrbela ventif'^-litrska motorja s pet-RKkA , tehrriko in turbinski-Kto i Jnik°ma. Šibkejši bo ^ocf- "Samo" MO konjskih Hladu1", k" opremljen tudi s avt0m <>ni polnilnega zraka, h() 7 ni'ni dosegel na 1J0 h'trost 225 kilometrov Ur„ r°' do 100 kilometrov na khn<\ *° P°sPeSil v 7/4 6,4 sekunde. Avtomobil, ki meri v dolžino dobre štiri metre, bo imel udobno, toda športnim užitkarjem prirejeno notranjost z veliko varnostne opreme, med dru-gim tudi z dvema obglavnima zračnima blazinama v naslonjalih sedežev. Za razliko od ostalih podobnih avtomobilov bo imel sorazmerno velik prtljažnik, ki je tudi povečljiv. V Nemčiji bo za novi TT s šibkejšim motorjem potrebno odšteti 52.800 mark, različica z močnejšim motorjem in quattro pogonom pa bo veljala 62.000 mark. • M.G. MITSUBISHI MOTORS NOVIH IN RABLJENIH VOZIL SERVIS IN PRODAJA iLJENI STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale k 1.061/716-221 - prodaja tclMl /715-666 - sovi? ilih€ljservis MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi ( 4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 2.800.693 SIT (29.890 dem) CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP-./AWWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA - TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM 1986 rdeča 147.000 1.581 1985 rdeča 398.475 4.284 1989 rdeča 403.200 4.336 1990 rdeča 463.050 4.979 1991 zelena 508.200 5.464 1989 beš 646.800 6.954 1994 rdeča 714.420 7.682 1996 bela 785.400 8.446 1995 zelena 811.440 8.725 1990 rdeča 866.250 9.314 1995 zelena 1.018.605 10.952 1993 met. zelena 1.050.000 11.291 1993 met. modra 1.113.525 11.974 1992 met. siva 1.207.500 12.983 1996 bela 1.285.200 13.819 1994 zelena 1.328.250 14.282 1993 met. modra 1.660.000 17.850 1995 srebrna 2.379.300 25.583 1995 srebrna 2.383.500 25.629 1993 črna 2.415.000 25,968 Nissan micra GL Ford Sierra 2,0 GBC Cimos BX 15 TGF Peugeot 309 magic Fiat Uno 45 S Fiat Croma Lada Niva 1600 R-Expres tolee 1,4 R-5 Five 3v Alfa Romeo 164 3,09 R-Twingo Citroen ZX Avant, 1,41 R-Clio 1,4 RT Honda Civic 1,5 LSI R-Trafic T1100 D Opel Astra 1,61 Peugeot 605 3,0 SR Honda Accord 2,09 R Laguna 2,0 RXE Volvo 850 GLT Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugodni kreditni pogoji preko GORENJSKE BANKE od T+3 % do 4,5 % in preko NOVE LJUBLJANSKE BANKE T+5%. KRANJ, 25. 05. 1998 Svarilo Hvundaija, Daevvooja in Kie Varujte se sivega uvoza Hvundai Avto Trade, pooblaščeni zastopnik južno-korejskega Hvundaija, je že pred časom opozoril, da mu "hodi v zelje" podjetje Eternity, ki se ukvarja s sivim uvozom avtomobilov te znamke, ki ne ustrezajo evropskim standardom. Zdaj je menda še hujše, saj so pri podjetju Eternitv začeli ponujati še avtomobile Daewoo in Kia. Vsi trije zastopniki južnokorejskih avtomobilskih tovarn Hvundai Avto Trade, Daewoo Motor in Kia Motors Import so se zato vzeli skupaj in svojim kupcem sporočajo, naj ne nasedajo tej ponudbi. "Ponujeni korejski avtomobili so bili izdelani izključno za korejski trg in imajo drugačne specifikacije, kot so potrebne za evropsko homologacijo, zato teh vozil v EU in njenih pridruženih članicah ni mogoče registrirati. Morebitne slovenske kupce bi radi opozorili, da korejske tovarne za tako uvožena vozila ne zagotavljajo mednarodne garancije. Zaradi drugačne specifikacije teh vozil so vanje vgrajeni nekateri deli, ki jih na evropskem trgu ni mogoče nabaviti (npr. drugačen motor), zato pooblaščeni uvozniki morebitnim kupcem ne morejo jamčiti ustrezne preskrbe z rezervnimi deli," je zapisano v skupnem sporočilu treh pooblaščenih zastopnikov. TEST: CITROEN JUMPY BUS 1.9 TD VMESNA MOŽNOST Razvoj novih in sodobnih gospodarskih vozil je v zadnjih letih skoraj tako hiter kot pri osebnih avtomobilih, kar zaradi naraščajočih prevozniških potreb ni nobeno presenečenje. Bolj zanimivo je, da se sodobni potovalni kombiji lahko vse bolj primerjajo z udobjem in voznimi lastnosti limuzin. Citroen jumpy sodi med tiste avtomobile, ki niso niti eno-prostorci niti povsem pravi potniški kombiji, seveda le v primeru karoserijske izvedbe s stekli in sedeži. Res pa je, da je tako oblikovno kot delno tudi tehnično nastal iz Citroenove-ga enoprostorskega avtomobila evasion, kar je iz vseh razlogov dobro. Citroen jumpy ustreza tistim, ki se jim zdijo enoprostorski avtomobili premajhni, večji kombiji pa preveliki. TRDNA VALUTA Ce govorimo so dražji noben avtomob in cenejši slabši o denarju Boljši od dražjih. Saj nikoli ne veste stvar močno preplačate. avtomobila, četudi se je i zastonj. . A zgodi se, da so cenejši draž kdaj kakšno navidez brezplačno Zato se prepričajte v pravo vrednost 3 da izraziti v denarju. MICRA je vredna 1.436.976 slov enskih tolariev oh 15 300 nemikih mark ah 1 149 580 joponslon jenov ali ... ali natankoffjNISSAN MICRA ALMERA je vredna 2.112.261 slov enskih tolarjev ali 22 490 n«m$lcin mark oh 1 689 809 japonskih /enov ali ali natanko0NISSAN ALMERA PRIMERA e vredna 2.761.248 slovenskih tolarjev ali 29.400 nemSkih mark ali 2.208 998 joponsl.n jenov ali natanko 0 NISSAN PRIMERA PRIMERA VVAGON 3.277.808 so, oli 34 900 nemSkin mor ali 2.622 246 joponskrl j vredna inskih tolarje* ali natanko0NISSAN PRIMERA WA I M A X I M A i e vredna I 4.818.096 slovenskih tolar|ev I oli 51.300 nemikiJi mort Hf a/i 3 854 477 japonskih /enov ali natanko0NISSAN M A X I M A TERRANO [a vreden 4.949.584 slovenskih tolar,e> foli 52 700 nemikih mark ■ali 3 959 667 /oponskili jenov ali natanko0NISSAN TERRANO /' <"M i v« i zastopnik za področje Slovenije: NISSAN ADRIA d o.o.. Slovenska 54. Ljubljana, telefon: (051) 17 10 800 http.//www mssan-adria.si Pooblaščeni trgu i področju Slovenije • AVTONISS. Ljubljana, telefon 061/ 159 73 31 • MG d.o.o.. Muta, telefon. 0602/ 61 760 • AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTO CELJE. Celje, telelon: 063/ 490 36 31 i AVTOSERVIS PI26M. Domžale, tel.: 061/ 1612164« AVTO KUK, S'ov Konjice, telefon 063/ 753 984 • NISSAN SERVIS KRULC. Moravče,tel:061/731143« AVTOHISA KOS, PoUela, telefon 063/ 702 230 • AAM FERK, Maribor, telefon. 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063/ 893 649 • NISSAN HVALEČ, Ptu|, telefon: 062/ 778 507 • AVTO MOČNIK. K-an|. telefon: 064/ 242 277 AVTOSERVIS GORICA, N Gmic«. tel 085/ 22120 BO-AVTO, Ajdovščina, telefon: 065/ 641 144 AVTOMEHANIKA Branlk„telefon: 066/ 57 012 AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel: 068/ 75180 AVTOMEHANIKA ZIERER Sevnica, 0608/81389 AVTOHISA MURSKA SOBOTA tel : 069/ 32 209 Dobro je predvsem zaradi sodobne oblike, ki jo označujejo položno vetrobrans-ko steklo, kombijevsko elegantne bočne stranice in ne pretirano oglati karoserijski robovi. Jumpvjeva podobnost s hišnim eno-prostorcem se nadaljuje tudi v notranjosti, kjer je glede na dolžinske in tudi višinske mere seveda občutno več. Notranjost je zasnovana po načelu 7+1, kar pomeni, da z vozilom sicer ne more potovati toliko potnikov kot v večjih kombijih, zato pa jim je namenjeno več notranjega razkošja. Sedeži so v zadnjem delu kabine razporejeni v dve vrsti, vsak je opremljen z vzglavnikom in varnostnim pasom, dostop do njih je zaradi širokih drsnih vrat na desnem boku dokaj lahkoten. +++motorne zmogljivosti ++udobje +iega na cesti/— stikala za odpiranje stekel -preglednost nazaj -plastičen videz armaturne plošče Notranjost povsem spominja V---m-------- enoprostorski Citroen evasion, « je nekoliko manj žlahtna. Motor, ki takšnemu jumpyju zagotovo pristaja najbolje./ 1,9-litrski dizel s turbinskiij polnilnikom. Ta agregat z litra gibne prostornine in "{• konjskimi močmi, ki sicer pfl' pada koncernu PSA, je v vse" pogledih zlahka kos avtomobilu, tudi pri polni obremenitvi' Zaradi dobre prožnosti vozni; ku ni potrebno ves čas posega" po prestavni ročici, ki je krat*8 in nameščena v sredinsko kofl; zolo, niti ne pretirano pritiska" na stopalko za plin, saj f primerno živahen. Zato . žuje dolge klance, kjer najt^J dokaže, da kar 196 Nm nav° pri 2250 vrtljajih, zelo doM° jg se znajde tud' , avtocestah, sai Q med hitre*. spada avtomobile kategoriji. Za.n*fs ček se odlikuje f.n odlikuje W tihim delovanjem ekonomičnostjo. CENA do regJfS cije: 2.772.060SO (Citroen Slovenj Dostop: široka drsna vrata na boku, krilna na zadnjem delu. Tudi, če so v jumpvju nameščeni vsi sedeži, za zadnjo vrsto ostane še dovolj prostora za prtljago. Prtljažni del zapirajo krilna vrata, čeprav bi bila morda boljša rešitev z dvižnimi, vsaj pri potniški različici, vsekakor pa je mogoče sedeže tudi zložiti ali v celoti odstraniti. Tudi voznik se lahko počuti skoraj kot v enopros-torskem avtomobilu, kajti ve-trobransko steklo in še marsikaj drugega spada pod poglavje "poenotenje delov". Izbor materialov notranjih oblog sicer res ni tako žlahten, armaturna plošča je nekoliko skromnejša, a še vedno uporabna in ergonomična. Le stikali za odpiranje stekel v vratih sta nameščeni neprikladno, visoko nad vzratnim ogledalom. Za prijetno počutje potnikov lahko skrbi tudi klimatska naprava, ki je, razumljivo, na spisku doplačilne opreme. Citroen \&&&L ej sodi med avto* bile, ki so neka*ed vmesna možnost » enoprostorskim^j. tomobili in p° mi kombiji. Za tiste, ki ^'Lgi da so prvi premajhni in jj preveliki, radi pa bi 1 || vsakega po malo, pomen trezno rešitev. TEHNIČNI PODATKI: binirano vozilo, 4 vrata, ' . sedežev. Motor: diztv$ ' štirivaljni, štiritaktni, vrf^ nameščen spredaj P(e^k poganja prednji kolesi, ccm, 68 kW/92 KM, * stopenjski ročni menia!lL'Q Mere: d. 4440 mm, š. W' mm, v. 1940 mm, medos^ razdalja 2824 mm. Nap® hitrost: 157 km/h (tovarM 155 km/h (test), posp&* od 0 do 100 km/h: * I Poraba goriva po D^j7 \' mativih: 6,5/ 9,5/ 9,' plinskega olja na 100 ^ poraba na testu: 10,61 M. (irego* Escort Comf ort klimatska naprava Mondeo GLX klimatska naprava gratis j serijsko Fiesta od 1.595.000 sit Ka od 1.710.000 sit Escort od 2.095.000 sit Mondeo od 3.220.000 sit Avtohiša Ford Kaposi Ljubljana d.o.o. Jezerska c. 121, Kranj, tel.: 064/241 35» Violončelistka Maruša Bogataj MARUŠA RASTE Z GLASBO jj^j "Sedemletna Maruša nosi drobne uhane v obliki violinskega ključa, na verižici pa obesek - violončelo. Samo jo loči od drugih sedemletnih deklic. In to, da ima posebno rada glasbo in skupino čelistov, kjer tudi sama igra. Ko stara komaj je bila Maruša Bogataj tri leta, ni hotela s Koncerta, kjer so igrali Beethovnove sonate. Pred časom je v trgovini z glasbili sedla ^a tla in izsilila nakup kljunaste flavte. Vmes je igrala še klavir, j°da danes, ko ima dobrih sedem let> ima najraje violončelo. Maruša Bogataj hodi vv prvi razred osnovne šole Stane Žagar v Kranju in ima rada glasbo, rada-—- - - i&a POjf in že drugo leto naJfaje Leto 0nčela Pa zelo dobro. glasben^^i6!Prvič n?stopila na ]» rm tekm°vanju v itali-katr ..?nci> kier ie bila v svoji kjer je SVOJI s I80"!1 Prva. Pred dnevi pa je Lupino č<- .^nke Kristl - Marinič, tekmo- lno čelistov, učencev vala tudi v italijanski Tortoni in ^Pet bila prva v svoji skupini - 7 et in mlajši. Osvojila je kar 99 w*k od 100 možnih. Toliko točk le žirija prisodila le še eni tekmovalki - flavtistki, študentki na akademiji za glasbo. Na zaključki Prireditvi, na kateri je nastopi-J. sedem najboljših glasbenikov, Kl so osvojili v svojih kategorijah "ajmanj 97, je spet blestela - kot edina čelistka - in dobila ogromen Pokal z nazivom Simpatia. Doma ?°. u8otovili, da gre vanj najmanj lri Htre penine, po Marušinih JeriHh pa vsaj toliko, če ne več, Norega sladoleda. šolsko leto se zaključuje tudi za mlQde glasbenike. Še kakšen nastop ^ ^a, pa gostovanje na Reki, v lrbiiu in v Radovljici, pa bodo Počitnice Radovljiški zaključni na-S*°P bo zanimiv, saj bo Maruša °°gataj igrala violončelo solo ob sPfemljavi dvanajstčlanskega orkes-£a mladih instrumentalistov. Koncert 0 J0. junija v radovljiški graščini. Maruša Bogataj Kajti Maruša je čisto navadno dekletce, ki po uri igranja violončela v Glasbeni šoli Kranj (dvakrat na teden) prosi svojo mamo za sladoled in ta čas, ko se pogovarjamo o njeni glasbeni nadarjenosti, kot vsak radoveden otrok preskuša vse instrumente v glasbeni sobi, tudi bobneče pavke. Muzike se pač nikoli ne naveliča. Vsak dan kakšno uro vadi violončelo, na klavir jo pri tem spremlja njen oče Peter Bogataj. Potem vsi skupaj še z bratom Matjažem, odličnim učencem violine in klavirja, in mamo Natašo, če je to dan za pevske vaje, odidejo na večerne pevske vaje. APZ France Prešeren, kjer starša pojeta že dolga leta, je letos februarja poskusno ustanovil še otroško skupino za otroke staršev, ki pojejo v zboru. Sedemnajst malih pevcev v starosti od 7 do 12 let vodi Peter Bogataj, ki je že dolga leta tudi korepetitor tega zbora. Brat Matjaž hodi v Glasbeno šolo Vič, igra violino in kitaro, na tekmovanju v Tortoni je z violino v kategoriji B osvojil prvo mesto. Oba pojeta tudi v šolskem pevskem zboru. Maruša poje, če je razpoloženje pravo, tudi doma, skupaj s starši ali pa kar sama. Menda je prej znala peti kot pa govoriti. Maruša seveda hodi tudi na koncerte klasične glasbe, pa zborovske nastope, posluša plošče doma, si vrti kasete s klasično glasbo. Prav zdaj ji je najbolj všeč Rondo skladatelja Rudolfa Mat-za, rada bi se ga takoj naučila igrati na violončelo. Mimogrede pa se nauči tudi kakšno popevko. Se razume, da bo julija ali kdaj že je ta imenitni dogodek, ko bodo pri nas spet nastopili The Kelly Familv, Maruša na njihovem koncertu. Kar tako mimogrede se je pred tremi leti naučila vse pesmi, ki so tekmovale za popevko Evrosong, letošnje pa menda niso bile več tako zanimive. Marušina mama, na Glasbeni šoli Kranj uči kitaro, pravi, da je njena hči, ko gre za glasbo, resna, delovna, disciplinirana, ne manjka ji tudi ambicioznosti. Skratka, ob tem, da je še v dobrih pedagoških rokah Zdenke Kristl-Mariničeve, ima pravzaprav vse pogoje, da se razvije v dobro glasbenico. Seveda pa dodaja, da so vse odločitve o nadaljni glasbeni poti Mar-ušine, ko bo čas za to, naj se kar sama odloči. • Lea Mencinger, foto: Tina Doki 31. mednarodno srečanje pisateljev ISKANJE SVETLOBE V SENCI 80 Vri ^Vetovna pisateljska družina zbrana v PEN centrih seje konec minulega tedna razšla. Štiri dni je več kot Ut»eležencev iz 28 držav in Slovenije izmenjavalo misli na letošnji med samo tako različni temi - na temo smeha in prekletstva jasnovidnosti. tis0£j šen je smeh ob koncu neoa^ so se prvega delov- spS ne' v četrtek, 21. maja, Ženci k?K v referatih udele- togin lejskega srečanja. Ok- Vei>o %1Z0 Je dopoldne vodil ^»ifa tUfer' P°P°,dne P3 *new "Sapidžić-Osmanagić. SedniL dramatik in podpred-HonaiH mednarodnega PEN gim 'a "arvvood je med dru-ture jreml, da si velike litera-predM Z srneha sploh ne zna »lanrii v,Jati: Aristofan Mehov ^f' Plavt, Moliere, Če-irVn espeare, sama velika traopH-' k' so znala tudi v Wnt Je vnesti komične ele-doba6" ® tem' da ima vsaka Wif^JSmeh'Je razglabljala &0s" KaP>džić-Osmanagić iz jav j vn navedla vrsto primer-previ srnini humorjem, ki je psihii - Val kot sproščujoč v°Jno * °dp°r med bosansko Nem c P°scr>ejmed oble-«i jjm Sarajeva. Žarko Petan kak0 govarjal na vprašanje, ža$tr^ se Pisatelj odzove na liptj? uJoče kavalkade apoka-hUm ",n Jezdecev: obešenjaško Če„ r,en in satirično sarkastičan S naj bi prihodnjim Vfcrojf-? razumljivo govoril o °četn za blaznost njihovih ft»j "v. m dedov. Med številni- V^ucnpevki na to temo ie u pozornost prispevek Na predlog predsednika Slovenskega centra PEN Marka Kravosa so udeleženci blejskega srečanja podpisali peticijo naslovljeno slovenski vladi, naj ne obremeni knjige z davkom na dodano vrednost. Kot je znano, naj bi uvedba tega davka slovensko knjigo obremenila s 7 odstotki. (To je sicer manj kot imajo na sosednjem Hrvaškem, kjer je davek kar 22-odstoten). češkega pisatelja Pavla Verner-ja, ki je prepričan, da se bomo znali smejati tudi ob koncu tisočletja, toda tako, da ne bomo videli človeka, ki joka. Seizmografična - bi lahko rekli - občutljivost pisateljev je bila vodilna nit razpravljanja drugega delovnega dne letošnjega pisateljskega srečanja na Bledu. V okviru okrogle mize Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN so udeleženci govorili na temo Kasandra danes. Kasandra kot metafora za občutljivost pisateljev. Usoda tako Ka-sandre kot pišočih intelektualcev je podobna. Trojanska princesa obdarjena z jasnovid- nostjo, toda s prekletstvom, da nihče ne verjame njenim prerokbam. Pogovor na to temo, vodil ga je Boris A. Novak, je z uvodnim referatom začela belgijska pisateljica Monika van Paemel. Med drugim je menila, da bralci od pisateljev pričakujejo, da so disidentski, da postavljajo neprijetna vprašanja. Pisateljem prisluhnejo tudi politiki, čeprav jim seveda ni vedno všeč, kar slišijo. Če bi politiki lahko izbirali, bi pisateljsko združbo označili kot Kasandrino zvezo. Portugalski književnik Joao Barren-to je pesimistično ugotovil, da nas je razvoj zapeljal v slepo ulico. Država ni več garant za strpnost v družbi. Evropska vest je vse bolj brezkrvna, strpnost, toleranca v sedanji družbi postajajo vse bolj nekaj nesprejemljivega. Menil je, da je vloga pisateljev v družbi, kot se kaže danes, podobna vlogi Prometejev. Ali pisatelji potemtakem sploh lahko spreminjajo podobo sveta? Ne, je odgovoril, zaradi njihovih del so dobri sicer še boljši, zli pa tako ali tako ne berejo. Toda utopijam je vendarle treba verjeti - zaradi tega prenašamo, kar ni mogoče prenašati. Na to temo so govorili tudi izraelski pesnik Jonathan Nathan, Richard Jackson, Mirko Mirkovič, Vladeta Janko-vić, Kaval Musa. Dubrovniški pesnik, ki zdaj živi v ZDA, Vojo Sindolič. je tako kot še nekateri govoril o marginalizaciji intelektualcev v današnjem svetu. Ruski pisatelj in pesnik Lev Timotejev pa je opozoril na mamila kot socialen, političen in znanstveni problem sodobnega sveta. Če na tej okrogli mizi ni bilo slišati kaj dosti spodbudnih besed o današnjosti tega sveta, pa je vest predstavnice vzhodnonemškega centra PEN Gisele Kraft iz tega vsekakor izstopala: jeseni se bosta po osmih letih združila vzhodnonemška in zahodno-nemška organizacija PEN v enotno organizacijo. • Lea Mencinger GLASBENA ŠOLA AKORDEON TOMŠIČEVA 36, KRANJ Do 15. junija vpisujemo nove učence za šolsko leto 1998/99, in sicer vsak dan od 15. do 18. ure. Starostnih omejitev in sprejemnih izpitov ni. Možnost nakup glasbil. Tel: 041/745-325, 064/225-078 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja keramiko Ifigenija Simonovič. V Galeriji Prešernove hiše so na ogled ilustracije Mirne Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa slike in dela na papirju Janeza Ravnika. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava ob 20-letnici rojstva Žige Zoisa in razstava likovnih del treh bohinjskih slikarjev - Valentina Hodnika, Albina Polajnarja in Janeza Ravnika. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Cveto Velikajne. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši razstavlja Franc Berčič-Berko. RADOVLJICA - V galeriji Avla Občine Radovljica so na ogled risbe osnovnošolcev na temo Kaj ogroža slovenske gozdove. V galeriji Kašča razstavlja malo plastiko Andrej Pibernik. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Sašo Spasenovič Koprivec. V Galeriji Fara razstavlja Marijan Jesenovec. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Sodobna holandska grafika. V okroglem stolpu je na ogled razstava Sokolarstvo na Loškem. Novo v kinu ZVEZNI ŠERIFI, BREZNO Novi filmi tega tedna so: Zvezni šerifi, Marvinova soba in slovenski Brezno. Tommy Lee Jones je za vlogo zveznega šerifa Sama Gerarda v uspešnici Begunec, ko je lovil Harrisona Forda, prejel oskarja za stransko vlogo. V filmu Zvezni šerifi sledi novemu beguncu, ki naj bi v New Yorku umoril dva vladna agenta. Napeta zgodba je začinjena še s katastrofo letala, v katerem so vsi protagonisti s šerifom vred. Igrajo še: Wesley Snipes, Robert Downey, Joe Pantoliano in drugi. Kdo drug kot Leonardo di Caprio spet prihaja v kino, tokrat v drami Marvinova soba in v družbi resnično velikih filmskih zvezd, kot so Meryl Streep, Diane Keaton in Robert De Niro. Zgodba o tem, kako smo ljudje čustveno odvisni od drugih in zaradi tega odgovorni za svoje bližnje. Slovenski film Brezno režiserja Igorja Šmida že nekaj časa potuje od kina do kina. Glavni vlogi igrata Darja Reichman in Bojan Emeršič. Filmska zgodba govori o ljubezni sezonskega delavca s starejšim dekletom v neki zakotni vasi. Dekle, ko Darja Reichman jo fant zavrne, se kruto maščuje. Osmič nagrada kresnik ZNANIH PET NAJBOLJŠIH Ljubljana - Natanko mesec dni pred osmo podelitvijo literarne nagrade kresnik je žirija, ki jo vodi Veno Taufer, razglasila pet najboljših romanopiscev, ki so lani izdali roman, in med katerimi bo na kresni večer na ljubljanskem Rožniku izbrala najboljšega. Med dvainštiridesetimi avtorji je žirija izbrala pet finalistov. Uradni nominiranci, med katerimi bo eden iz rok predsednika uprave Dela Tita Doberška prejel nagrado v višini milijon tolarjev, so: Milan Dekleva za roman Oko v zraku, Zoran Hočevar za Solen z Brega, Dušan Mere za Sarkofag, Marko Sosič za roman Balerina, Balerina in Igor Škrmperle za roman Kraljeva hči. Nagrado za najboljši letošnji roman bo časopisna hiša Delo podelila 23. junija zvečer na Rožniku. • M.A. SREDNJA ŠOLA JESENICE Ul. bratov Rupar 2 Jesenice razpisuje prosta delovna mesta 1. UČITELJA MATEMATIKE za polni delovni čas, delo bo dopolnjeval na Gimnaziji Jesenice. Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZOFI. 2. LABORANTA ZA FIZIKO, KEMIJO IN BIOLOGIJO za polni delovni čas, zahtevana izobrazba je gimnazijski maturant z osnovnim znanjem računalništva. 3. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV V PROGRAMU PODJETNIŠKO POSLOVANJE za polni delovni čas. Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZOFI (poleg visoke izobrazbe Ekonomske fakultete še pridobljeno pedagoško izobrazbo). Nastop dela 1. 9. 1998. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 10 dneh od dneva objave na naslov: Ravnateljica Srednje šole Jesenice, Ul. bratov Rupar 2, 4270 Jesenice. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire. Šmartno v Tuhinju, 25. maja - Ekipe prve pomoči civilne zaščite in Rdečega kriza iz občine Kamnik so se v soboto dopoldne pomerile v Šmartnem v Tuhinju v praktičnem preizkusu in teoretičnem znanju. Tekmovale so ekipe iz Kamniške Bistrice, Šmartno, Tuhinja in Srednje vasi. Tajnik občine Ivan Pristovnik, ki je v županovem imenu odprl tekmovanje in predsednik krajevne skupnosti Šmartno Tone Rajsar, kot gostitelj ekip, sta povedala, da so se tokrat uspešno predstavile pomlajene ekipe CZ. Dobro usposobljenost ekip pa sta potrdila tudi dr. Aleksander Doplihar in sekretarka območnega združenja RK Kamnik Lidija Zagore. Priznanja, najboljša je bila ekipa iz Srednje vasi v Tuhinju, pa je podelil svetovalec na upravi RS za zaščito in reševanje Andrej Bauman. • A. Ž. Tudi slavisti ne sedijo samo za knjigami Najboljši mladi slavisti z ministrom na Vršiču Vršič, Žirovnica - Republiški zavod za šolstvo je za dvajset najboljših učencev oziroma dijakov vseh štirih stopenj in njihove mentorje pretekli konec tedna organiziral dvodnevno ekskurzijo po zahodni Sloveniji. V petek so tako iz Ljubljane odšli proti Slapu ob Idrijci, si ogledali Kosmačevo rojstno hišo in se srečali z njegovim bratom, nato odšli do Mosta na Soči in se srečali s pisateljem Sašo Vugo in dr. Matjažem Kmeclom. Kasneje so se odpeljali v Kobarid ter skozi Bovec in Trento na Vršič, kjer so jih na slavnostnem sprejemu v Erjavčevi koči pozdravili mirtster za Šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, direktor Zavoda RS za šolstvo Ivan LorenČiČ in predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Zoltan Jan. Sobotno dopoldne so preživeli na Gorenjskem, kjer so se peš odpravili po Poti kulturne dediščine - po njej jih je vodila domačinka, slavistka Danica Bernik s sodelavci, nato so si ogledali še stari del Linhartovega mesta Radovljice in se po kosilu odpravili nazaj v Ljubljano. • M.A. Družinsko srečanje Sokovih iz Gorenje Žetine Stotnija živih potomcev, veselja še desetkrat več Kuhinja veliko premajhna za družinsko srečanje Sokovih - Minulo soboto se jih je na piknik1* v Gamsovem raju zbralo več kot devetdeset - Najstarejši Slavko si bo kmalu zadal na hrbe sedmi križ, najmlajša Pika pa je na svet prijokala pred dvema mesecema Bašelj, 26. maja - Bi se prijeli za glavo, če bi vam rekli, da tam nekje pod Blegošem živi družina s petnajstimi otroki. Skoraj zagotovo bi nemudoma začeli računati, kolikšno stanovanje bi potrebovali, pa koliko hrane in obleke, da o šolskih knjigah sploh ne govorimo. Če bi hoteli družino odpeljati na izlet, bi morali imeti vsaj manjši avtobus. Ob vsem tem pa nekoga, ki bi več kot odlično zaslužil. Verjetno bi svoje premišljevanje kmalu končali in si potihem rekli, da to bi bilo pa za vas čisto preveč. Za današnji svet in čas v katerem živimo pa sploh. Na srečo niso vedno in vsi tako mislili, kajti v tem primeru naše zgodbe ne bi bilo, pa tudi stotnije veselih in srečnih ljudi ne. Minule sončne majske sobote zlepa ne bomo pozabili, družine iz Gorenje Žetine pa nikoli. Pri brunarici Turističnega društva Bašelj v Gamsovem raju se je zbralo več kot devetdeset članov družine Sokovih. Družinsko srečanje, da se reče! Že zdavnaj je preraslo velikost domače kuhinje, zagotovo pa so po številu med večjimi družinami v Sloveniji. Zdaj vam je verjetno že jasno, da ne gre za družino današnjih dni, ampak njeni začetki segajo v preteklost, vsaj sedem desetletij nazaj. Takrat sta se namreč v leseno bajto, v Na Sejšele v Gostilno Krištof v Predoslje Eksotika z nekaj posebnega Predoslje - Z veliko poku-šino se je preteklo sredo v Gostilni Krištof v Predosl-jah začel mesec Sejšelske kuhinje. Mnogi znani gosti iz poslovnega in medijskega sveta so bili navdušeni nad hrano, pripravljeno tako, kot jo pripravljajo na Sej-šelskih otokih. Kksotiko s Sejšelov boste lahko okušali vse do 21. junija. V Gostilni Krištof v Pre-dosljah so v zadnjih dveh letih svojo ponudbo že večkrat popestrili s speciali-tetami z različnih koncev sveta, pripravili so mesece francoske, norveške, afriške kuhinje, mesec menujev z /namenite ladje Titanic, domačo Babičino kuhinjo..., no tokrat pa so se odpravili na Sejšele. Za SejŠelsko otočje tisti srečneži, ki so tam že bili, pravijo, da je raj na zemlji. Delček tega raja se bo ta mesec nahajal v Gostilni Krištof, kjer vam bodo ponudili i/brane kuli- Z leve: gostujoči kuhar Jože Oseli, domači kuhar in Tomaž Rolka, ki z bratom Krištofom snuje mesece posebnih ponub v Gostilni Krištof v Preaosljah. Vsi, ki boste v mesecu sejšelske kuhinje naroČili hrano pripravljeno na njihov način, boste sodelovali v javnem nagradnem žrebanju 21. junija. Nagrade je tedenski turistični paket za dve osebi v Hotelu na Sejšelih. fiajno. narične specialitete tega dela sveta, v duhu Sejšelov pa bo ta čas dihal celoten ambicnt gostilne. Kot je povedal kuhar Jože Oseli, lani je bil eden uradnih kuharjev na prireditvi Miss sveta na Sejšelih, njihova hrana temelji predvsem na povezavi sadja z mesom, ribami in zelenjavo. Poleg promocije hrane so v (ioslilni Krištof poskrbeli tudi za prikaz turističnih zanimivosti, saj v večernih urah na videtopu predvajajo video kasete s Sejšelov. • I.K., foto: G. Sinik srečanju s pisatelje^ Tavčarjem, o vaški)' običajih in o prihodu Prvega motorja v vas. objavljal pa jih verjeli ali ne, v našem časniku. Čas ie Sokovi sel Pc Gorenje Žetine 8, priselila Janez in Marija Pintar. Hišo, kjer se po domače reče Pr'Sok, je Janez podedoval od svoje sestre Neže, ki je šla s "trebuhom za kruhom" v Ameriko. Zidarju in gospodinji so se leta 1927 začeli rojevati otroci. Petnajst naslednjih let. Rodilo se jih je namreč petnajst, enajst jih danes še živi. Na svet so prijokali Janko, Vinko, Slavko, Lojze, Ivanka, Pavla, Tone, Marija, Malka, Rezka, Jože, Kati, Jerica, Francka in Franc. Sedeminšestdesetletna Ivanka in leto mlajša Pavla sta nam z občuteno nostalgijo razkrivali spomine svoje mladosti in njihove številčne družine. Njuna mama, ki so jo sosedje klicali Marička. je ob rojstvu novega družinskega člana vedno dejala, da je že prav tako, saj je bog tako hotel. Vsakega so sprejeli z odprtim srcem. Kar neverjetno se sliši, da družina ni nikoli, razen med vojno, trpela lakote." Oče je bil tako priden, da je ob vseh otrocih privarčeval dovolj denarja za nakup hiše, na žalost pa je v vojni izgubil skoraj vse, ostalo mu je le za slabši plašč. Srečna družina smo bili, radi smo se imeli, veliko smo peli, vsak je bil deležen velike ljubezni naših staršev, kar se nam pozna še danes, saj kljub tako številčni družini nismo bili nikoli sprti. V naši hiši se je tudi veliko bralo, saj smo imeli za tiste čase zelo veliko knjig Večernic," sta se minulih časov spominjali Ivanka in Pavla. Oče Janez pa je kljub obilici dela še našel čas za pisanje. Hudomušen in vesel kot je bil, je pisal duhovite prispevke o je otroke razne vsej Sloveniji -J* Ameriko, zdruzHJ J,h Je M SOlXnV družinskem p»*^ Prišli so s sy< družinami, otrok ' jo 24 in že33vnu^ Družina Soko j danes šteje že ,f člana, najstarejši, pika- Slavko, ki se bliža se< desetletjem, najmlajša **g ki je luč sveta ugledala pr dvema mesecema, pa se veseljačenje ni kaj dosti t& nila. No, časa ima še dom zagotovo pa bo ponosna svoje korenine. V Gamsove' raju sta se minulo sobo razlegala petje in prešef. smeh. Dobre volje, da J pokalo po šivih. Pa slast" dobrot, da so bile oči * naprej lačne, želodec pa £ dalje bolj poln. Za slad'ce poskrbele Sokove sestre. ' mesne dobrote pa škofje'% mesarija Štajnbirt. Niti><_ 0' ne dvomimo, da bo druž"1^ srečanje Sokovih, ki st*|| letos "zakrivila" Ivanki*1 Dušan in snaha Ivka, P°s. J tradicionalno. Če bi f-u. soboto videli, bi nam Pn mali. • Renata Škrjanc J Prireditve ob dnevu šole v OŠ Jakoba Aljaža Pika na i - šolski časopis Učenci zelo ustvarjalno praznovali šolski praznik - V ducatu razi* delavnic reševali matematične zanke, risali, izdelovali metulje— » beli pa so tudi za predšolske mi dejavnostmi svoji" ^ otroke kranjskih vrtcev. Svojo Ravnatelj omenjene so _ Kranj, 26. maja - Če šolarju omenite dan šole, mu zagotovo polepšate dan, saj ga večina povezuje s prostim dnevom brez spraševanj in kontrolnih nalog. V zadnjem času pa ta dan čedalje pogosteje postaja nekakšen dan ustvarjalnosti, ko otroci lahko svojim staršem, prijateljem in sosedom pokažejo, da njihova domišljija nima meja. Minuli četrtek so staršem in ostalim obiskovalcem odprli vrata v kranjski Osnovni šoli Jakoba Aljaža. Sestslo učencev je pod vodstvom 45 učiteljev ustvarjali v več kot desetih krožkih, poskr domišljijo in ustvarjalnost so sproščali pri reševanju matematičnih zank in ugank, pogovarjali so se o delu in življenju Jakoba Aljaža, o vplivih podnebja na okolje, o zdravi prehrani, ročne spretnosti pa pokazali pri izdelovanju metuljev, barvanju stekla in izdelovanju izdelkov s struženjem. Na hodniku so prikazovali filme iz šol v naravi, niso pa pozabili niti na športne navdušence, ki so se lahko pomerili v športnih igrah. Njihove izdelke so si popoldne lahko ogledali starši m se seznanili / obšolski ;lj omenjene ^ Brajdič je povedal, da )c .j. varjalni način praznGVj kega praznika v njlh()v'sajj postal že redna praksa, -^^j: njim učencem niso 00. j prostega dne. le oboga ,df ga m jim dali možnost v j Janja. Šolsko praznovanj r , končali z domiselno kateri so predstavili °[*/ kar 78 strani, in vsehinsM raznolik šolski časopis. v .i: em ni manjkalo zanimiv pov, ilustracij, zgodb 0 ^ notah, pesmic, intervjuje' ^ je mesto pa je v njeni nas,| kriminalna /godba * Viktorija Vehovec prva rotary predsednica Domžale, 26. maja - Več kot 28*700 rolarv clubom v organizaciji Rotarv International, katere klubi so ustanovljeni v 158 drŽavah, sta se v tem mesecu pridružila kar dva nova kluba s sedežem v širši gorenjski regiji: pred dvema tednoma je bila ustanovna listina podeljena Roturv clubu Kranj, ki ima gvoj sedež na Brdu pri Kranju, v klubu pa je 21 Članov; minulo soboto je guverner disktrik-ta 191(1 F.dgar Piskernik podelil ustanovno lisi ino Roturv clubu Domžale. V novoustanovljenem domžalskem rotarvju je 24 članov, med njimi je tudi edina članica Viktorija Vehovec, podjetnica i/ 1 JubLj> ki je tudi prva predsednica RC Votftffi Na slavnostni podelitvi ustanovne U*| ("charter celebration") so v dotni^^ Kulturnem domu sodelovali tudi Pte~gM viniki ostalih slovenskih in ,K'k''%r avstrijskih klubov ter županja Cvet« kar Oražem. /. ustanovitvijo domžals ?gj kluba se je Število rotarv clubOV V S\0 ^jjjjj i"'\ečalo na dvanajst, od katerih s" „j (Bled, Kranj, Domžale) s sedeŽ«18 (rorenjskem. Torek, 26. maja 1998 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Prvo sodelovanje terapevtske skupnosti zdravljencev od drog v Sopotnici s sosedi Vesel bom, če se bo kdo še kdaj vrnil k nam Prvo sodelovanje zdravljencev odvisnosti od drog pri kmečkih opravilih se je pokazalo kot ^Jouspelo. Štafeta solidarnosti je zbirala prispevke prav za terapevtsko skupnost v Sopotnici. Drug pomemben dogodek za uspešen začetek dela terapevtske skupnosti zdravljencev odvisnosti od drog pa je bilo prvo sodelovanje vključenih varovancev pri kmečkih delih v okolici. Šest varovancev je namreč pri sosednjem kmetu Francu Tavčarju pomagalo pri košnji in spravilu sena in s tem uresničilo obljubo, da se bodo skušali čimbolje vključiti v to okolje. Skupina je delala v organizaciji in pod nadzorom "operaterja" Jureta Levsteka, ki nam je povedal: Sopotnica, 25. maja - Za terapevtsko skopB«rta^ljencev odvisnosti od drog v Sopotnici, ki ga vodi društvo Jtojekt človek", sta se ob koncu preteklega tedna zgodila dva Pomembna dogodka: prvič so varovanci odšli na delo k sosedu |n štafeta solidarnosti, ki jo je organiziral Mladi forum Združene liste socialnih demokratov, je od Maribora do Kopra na kolesih zbirala prostovoljne prispevke za to skupi Organiziranje štafete prav v dneh pred 25. majem, ko je "ila v nekdanji državi več kot tri desetletja zapovedana štafeta mladosti, je morda razposajenost in celo provokacija, v^ndar je poleg tovrstnih (političnih) odmevov imelo tudi povsem dobrobiten namen: mladi iz Mladega for-Urna ZLSD so v treh dneh Prekolesarili več kot 300 kilometrov od Maribora po dobršnem delu Slovenije pa vse do Kopra s (rdečo) škatlo, v kateri so zbirali prostovoljne Prispevke za terapevtsko skupnost zdravljencev odvisnosti °d drog v Sopotnici pri Škofji L°ki. Koliko je kanilo v škatlo So|idarnosti, sicer še ni znano, SaJ so prispevke pobirali po vseh večjih krajih na poti, m°rda se je našlo še več takih, kot je škofjeloški župan A8or Draksler, ki je ob dajanju sv°jega prispevka ob stojnici na Mestnem trgu dejal: "Ko |[e za dober namen, me barva Škatle ne zanima!" Kljub očit-m improvizaciji so mladi dolgo P°t zmogli in poleg politične Propagande opravili tudi koristno akcijo. Ker obljubljena Pomoč države društvu "Projekt človek", kot je slišati Poteka (pre)počasi, bo vsak lola.r lahko pospešil urejene nekdanjega doma goz-JJarjev v Sopotnici. Od predaje a°ma konec februarja tam ta Precej zanemarjeni objekt na.mreč počasi urejujejo in Prihodnji mesec naj bi se vanj Prvi zdravljenci tudi preselili. varovanci veseli tega, da so po dvomesečnem urejevanju zanemarjenih prostorov imeli priložnost za delo na prostem, hkrati pa takoj dodajam, da so bili izredno lepo sprejeti. Morda je bilo delo za naše varovance zaradi nevajenosti nekoliko naporno, doživeli pa so prijazen sprejem in bili nadvse lepo postrežem. Prepričan sem, da bomo podobne akcije še ponovili, vedeti pa je potrebno, da je v skupnosti Projekta Človek, ko želimo varovancem privzgojiti delovne navade, pravilno strukturo in realiteto časa, to skrbno načrtovano." In kaj pravi "koristnik" tega prvega sodelovanja? Franc Tavčar, neposredni sosed doma v Sopotnici nam je dejal: "V četrtek in petek smo imeli delovno akcijo pri sosedu v Sopotnici, ko smo pomagati pri košnji in spravilu sena in vtis imam, da je to izredno uspelo. Najpomembnejše je, da se je vzpostavil prvi stik, da smo se spoznali, hkrati pa naj tej dvodnevni akciji napravili tudi nekaj koristnega. Predvsem lahko rečem, da so bili "Že ko so stekli prvi stiki in pogovori o tem, da bi se v gozdarskem domu v Sopotnici organizirala terapevtska skupnost, smo v pogovorih z gospodom mag. Bogdanom Polajnarjem, ki je vodja Projekta Človek, govorili o tem, da bi bilo za varovance same, kot tudi za nas, ki živimo v okolici, zelo pomembno, da vzpostavi- mo primerne odnose in stike, ki bodo na eni strani presegli pomisleke in predsodke, na drugi strani pa občutke zavračanja, zapostavljenosti in morda odtujenosti. Ce je že ta skupnost tu, smo se pri nas doma odločili, da jim na ta način ponudimo roko. Po dveh dneh, ko so pri nas delali, moram reči, da je izkušnja zelo dobra, saj so se pokazali kot disciplinirani in delavoljni. Bilo jih je šest, trije fantje in tri dekleta, delali so od 11. ure pa do 4. popoldne, vmes pa smo jim pripravili tudi kosilo. Pravzaprav me je presenetila disciplina, ki je uveljavljena v tej terapevtski skupnosti, saj strogo velja 50 minut dela in nato 10 minut odmora - kot pri vojakih. Če so stranpoti z mamili pogosto posledica zanemarjanja mladih, brezdelja, prepuščanja cesti, je prava ozdravitev le sprememba odnosa do življenja in dela. Če so uspeli premagati odvisnost -vsi ti, ki bodo prihajali v Sopotnico, bodo po zagotovilih vodstva že leto in pol ozdravljeni od drog - si zaslužijo možnost, da si pridobijo še drugačne življenjske izkušnje, ki jim bodo omogočile vrnitev v normalno življenje. Želim si, da bi naša dobra izkušnja vzpodbudila tudi druge k sodelovanju s skupnostjo in veseli smo bili, ko so se priporočili, če lahko pridejo pospravljati tudi otavo. Bolj kot opravljeno delo samo, mi bo v veselje, če bo kateri od teh mladih te naše kraje ohranil v dobrem spominu, in se čez leta, ko bo našel svojo novo urejeno in zdravo življenjsko pot, še rad vrnil k nam!" • Š. Žargi JJdstvo ameriškega koncema Goodvear v Kranju parilo porodnišnici in sprejem pri županu s°delovanje z Goodvcarom naj bi se vključila tudi kranjska fakulteta za organizacijske vede. n*vn, maja - Na dvod- v0(j ein obisku se je mudilo G*rY° ameriškega koncema leol .year> ««krat je bila de-d Savo. Ogle-i'h jS°LS'seveda Savo< sprejel r^ros "Jski *"Pan Vitomir So i,.kranjski porodnišnici v0 n, dragoceno napra-razv a- ,tU| J'm Je ekonomski ^'nkt ^,OVe,1'je predstavil lose l' Za t-'konomske od- s*ijnrn ra/v°J dn Marian tam je ameriške jpl*!._tud! predsednik .vodsu 8oste tepub|iW Milan Kučan. ni n) slVu Goodveara so zna-s°Uel>J1 P°Kletli na ekonomsko tem anJe s tujci, saj sva se o POfiov £osP0(Jom Gibaro že (]aK'varjala, povedal sem mu, 'ndust°ra lmcli lut,i domača ^cem'^ SV°j Prostor P°d s tuiri ? Pa se }c Povezuje 'talijI •• kwt 7 Nemci ali °bčii i J° "a sprejemu v *5K!Lav? deial ' 'b 11 Vitomir Gros. kranjski -0|Sd,,k/cr sc Pojavljamo, Poj; .sodmovanjc z izbranim Pove- n oplemeniti tudi s °ko|jc>()V:inicm z lokalnim 1« m- ^ nedvomno vpliva Ustih ,0V()1is,v<> in življenje Pehe' y ustvarjajo naše us-Cioodvearu verjame no, da se o prihodnosti nima smisla pogovarjati na načelni in svetovni ravni, temveč so ključi njenih vrat spravljeni v vsakem posameznem kraju s svojimi značilnostmi in prednostmi, jc dejal predsednik uprave in izvršni direktor Goodveara Samir Gibara. Kranjskemu županu je izročil knjigo, ki opisuje Goodvearu prisotnost v Luksemburgu, ki je prav tako majhna država in se ne boji multmacionalk. Znano je, da je luksemburški knez Goodvear privabil s tem, da jim je poklonil zemljišče. Tako predsednik Goodveara Samir Gibara, še boli pa Janez Bohorič, predsednik up-iave kranjske Save, sta seveda zadovoljna, da jim je uspelo navezati stike s kranjskim županom Vitomirom Grosom, ki, kot je znano, ni naklonjen prodaji Save Američanom. Zdi se, da je led dokončno prebit, saj so na sprejemu napovedali, da se bo v sodelovanje vključila tudi kranjska fakulteta za organizacijske vede, saj je že doslej precej njenih diplomantov dobilo delo v Savi. Najprej naj bi skupaj uredili knjižnico, v katero bodo lahko Američani prispevali precej literature. Nato pa naj bi sodelovali tudi pri študijskem programu industrijskega inženirska, ki ga namerava uvesti kranjska fakulteta. Odraz dobronamernosti je darilo kranjski Bolnici za ginekologijo in porodništvo, ki je dobila skoraj 4 milijone tolarjev vredno ultrazvočno diagnostično napravo za odkrivanje osteoropoze. Sodoben pripomoček, kakršnega doslej na Gorenjskem ni bilo, je namenjen ženskam v menopavzi, saj je z njim moč ultrazvočno izmeriti gostoto kosti. Pravočasno bodo tako lahko odkrili osteoporozo, ki v zrelih letih doleti pribli/im petino žensk. Direktor kranjske porodnišnice prof. dr. Marko Lavrič je dejal, da bodo morale letos storitev verjetno še plačati, prihodnje leto pa naj bi jo vključili v program zdravstvenega varstva. Vsekakor pa jim poslej ne bo več treba na takšen pregled hoditi v Ljubljano. Ameriški gostje so v Slovenijo pripotovali s Poljske, kjer so si prav tako ogledali tovarno, ki so jo tam kupili predlani. Goodvearove direktorje so spremljale soproge, vsi skupaj so bili navdušeni nad lepotami Slovenije. Poleg Kranja, Bleda. Vrbe in drugih gorenjskih krajev so obiskali Postojnsko jamo in Piran, odkoder so se s katamaranom popeljali v Benetke. • M.V., foto: T. Doki Državno tekmovanje mladih matematikov V soboto, 16. maja, se je v Sloveniji odigralo sklepno dejanje v verigi tekmovanj iz matematike za učence osnovnih šol. Državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje se je hkrati in pod enakimi pogoji odvijalo na šestih prizoriščih: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Gorenjski sedmošolci in osmošolci, ki so se na to tekmovanje uvrstili z dosežki na predhodnih tekmovanjih, so svoje znanje šli pokazat in izmerit v Ljubljano. Čeprav je letošnje državno tekmovanje že štirideseto po vrsti in poteka po ustaljenem Pravilniku o matematičnih tekmovanjih učencev osnovnih šol za Vegova priznanja, ki sta ga pripravila Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo, o poteku teh tekmovanj premalo vemo. Pravila so res precej ustaljena, vendar generacija mladih, ki tekmujejo, so vedno nove. Nove pa so tudi generacije bralcev, ki jih to zanima. Ker je pot do bronastega, srebrnega in zlatega priznanja drugačna, kot smo navajeni naprimer pri športnih in podobnih tekmovanjih, preglejmo nekaj osnovnih pravil o poteku teh tekmovanj. Že marca na vseh šolah v Sloveniji organizirajo šolska tekmovanja, na katerih učenci rešujejo mednarodne naloge, znane pod imenom Kenguru. Najboljši prejmejo bronasta priznanja in nekateri med njimi tudi pravico do udeležbe na področnem tekmovanju. V mesecu aprilu so organizacijo področnih tekmovanj s pomočjo lokalnih sponzorjev na Gorenjskem lepo izpeljale izbrane šole: OŠ Simona Jenka v Kranju, OŠ Petra Kavčiča v Škofji Loki, OŠ Bistrica v Tržiču in OŠ Gorje ter OŠ Kranjska Gora. Komisija na področnih tekmovanjih najuspešnejšim podelijo srebrna Vegova priznanja in nekaterim med njimi tudi pravico do udeležbe na državnem tekmovanju. Na državnem tekmovanju se tako pomerijo v znanju le še najuspešnejši sedmošolci in osmošolci. Letos se je na to tekmovanje uvrstilo 514 učencev izmed več kot 50.000 učencev teh dneh generacij. Državna komisija je pregledala vse naloge in določila potrebno število točk za osvojitev nagrad in priznanj. Letos bo v vsej Sloveniji učencem sedmih in osmih razredov skupaj podeljenih 126 zlatih Vegovih priznanj. Tekmovalci z najvišjim številom točk v sedmem, oziroma osmem razredu, prejmejo prvo, drugo in tretjo nagrado. Dvanajst nagrajenih osmošolcev bo Društvo matematikov, fizikov in astronomov povabilo v poletno šolo, ki bo organizirana v Plemljevi hiši na Bledu. Tudi letos bodo nagrade in priznanja potovala k učencem z vseh koncev Slovenije. Popolnoma razumljivo je, da nas na Gorenskem posebej zanimajo in radostijo uspehi učencev gorenjskih šol. Domov so prinesli tri prve nagrade, eno drugo nagrado in 20 zlatih Vegovih priznanj. Pot do uspeha ne gre skozi nadarjenost, potrebno je trdo delo, znati se je treba marsičemu odpovedati. Zato naštejmo tudi imena najuspešnejših, jim od srca čestitajmo ter zaželimo, da bi jim ti uspehi služili kot kažipot, ko se bodo znašli pred odločitvami na življenjskih križpotjih, ki so pred njim. Mladi Gorenjci, ki so s svojim znanjem letos osvojili vsa tri priznanja - bronasto, srebrno in zlato Vegovo priznanje, so osmošolci: Matija Perne - 1. nagrada, OŠ Petra Kavčiča, Ana Šinkovec - 1. nagrada, OŠ Petra Kavčiča, Maja Ropret - 1. nagrada, OŠ Žirovnica, Neja Nastran - 2. nagrada, OŠ Ivana Groharja, Nevenka Prevodnik, OŠ Petra Kavčiča, Jaka Bobnar, OŠ Davorin Jenko, Lucija Franko, OŠ Petra Kavčiča, Jurij Sodja, OŠ Žirovnica, Neža Keše, OŠ Ivana Groharja, Aljaž Mikelj, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Staš Lapanja, OŠ Petra Kavčiča, Mojca Koselj, OS Antona Tomaža Linharta, Rok Vehovec, OS Šenčur, Maruša Kozan, OŠ 16. december, Samo Vodopivec, OŠ Cvetka Golarja, Tina Murn, OŠ Ivana Groharja, Klemen Horvat, OŠ Petra Kavčiča in sedmošolca: Tine Porenta, OŠ Cvetka Golarja in Janez Šter, OŠ Bistrica. Verigo tekmovanj, ki se je začela marca, povezala številne tekmovalce, učitelje, organizatorje in sponzorje, smo za letos sklenili. Drugo leto se bo spet začelo znova, petintridesetič. Naj bo ta zapis v Gorenjskem glasu tudi priznanje vsem, ki že desetletja skrbijo za to, da se učenci v znanju lahko preizkusijo tudi na ta način in moj skromen prispevek k temu, da njihova volja ne bi usahnila. • Francka Vencelj Urbanija NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.0.0 Logatec »Tržaška 148 • tel.:0»l/74l «2>fax:06!/74l 612 Moda Hlače z gumbi Širok pas, zadrga s strani in mornarska modra - to so značilnosti letošnje mornarske Ženske mode pri hlačah. Hlačnice se pri strani zapenjajo z velikimi belimi gumbi - če se nam zahoče več zraka in svobode, si jih odpnemo. Zraven gre, seveda, bela srajčna bluza in temno modra kravata z belimi pikicami. „ i , KOZMETIKA \%iJ BARBARA WEBER MESTNI TRG 15, 4220 ŠKOFJA LOKA, ■ * SS TEL. 064 623 230 • Terapija proti celulitu: limfna drenaža z body vvrappingom, fango obloge • 10% popust za najstnike > • solarij Ergoline • fizioterapevt vsak torek • pedikura, depilacija, epilacija del. čas: od pon. - pet od 8. - 19. ure Kultura oblačenja Poskusimo še mi Se tudi vam zdi svet lepši, ko zazore jagode? Saj tudi je, čeprav je to sadež le severne zemeljske poloble. Jagodovi plodovi so nežni, občutljivi in ne prenesejo daljših prevozov. Imajo značilno prijetni okus in aromo in so sploh nenadk-riljiva osvežitev vsake pomladi. Kakorkoli že so jagode pripravljene, so dobre, pa čeprav jih jemo same, brez sladkorja ali smetane. Z njimi se pripravljajo izvrstna peciva, sladoledi, kreme, pijače, sadne solate in podobno. Poskusimo še mi! Mleko z jagodami Za 2 osebi potrebujemo: 0,5 l mleka, 30 g sladkorja, 250 g jagod. Jagode očistimo, oplakne-mo in odcedimo. Večje sadeže narežemo. V mešalnik damo mleko, jagode in sladkor. Dobro sesekljamo. Nali-jemo v kozarce in dodamo nekaj na kocke narezanih jagod za okras. Ponudimo močno ohlajeno. Hitra sladica Očistimo jagode, oplakne-mo jih in odcedimo. Pretlačimo jih z vilicami ali pa jih drobno sesekljamo. Zmešamo jih s sladoledom in damo v kozarce, okrasimo s stepeno sladko smetano in ponudimo. Ali pa: zmešamo jagodno kašo z ohlajeno in sladkano skuto, damo v kozarce in prelijemo s čokoladnim prelivom. Jagode s sladoledom Potrebujemo: 100 g gozdnih jagod, 200 g vrtnih jagod, 174 Piše: Lea Pisani Ko dozorijo jagode litra jagodovega sladoleda, 172 litra vanilijevega sladoleda, nekaj lističev limonine melise. Nekaj lepih jagod prihranimo za okras, druge očistimo. Večje jagode prerežemo. V kozarce zložimo plast jagod, plast jagodnega sladoleda, plast jagod in plast vanilijevega sladoleda. Prelijemo s čokoladnim prelivom ali jagodnim sirupom. Okrasimo z lističi melise. Jagode s skuto Za 4 osebe potrebujemo: 500 g jagod, 500 g skute, 1 dl sladke smetane, 1 žlica sladkorja, l dl pomarančnega likerja. Očiščene jagode prelijemo s pomarančnim likerjem in jih za eno uro postavimo v hladilnik, v pokriti posodi, seveda. Skuto gladko razmešamo. Smetano stepemo in jo sladkamo ter zamešamo med skuto. Smetanovo skuto damo na jagode, rahlo mešamo od dna proti vrhu, da pride smetanova skuta pod jagode. Ponudimo takoj čimbolj ohlajeno. Jagode z grenivkami Potrebujemo: 500 g jagod, 4 grenivke, 50 g sladkorja v prahu, 2 žlički pomarančnega likerja. Grenivkam odrežemo pokrovček. Meso previdno izdol-bemo z žličko, ga iztisnem?* da dobimo sok. Jagode očistimo, oplaknemo in odcedimo ter damo v skledo. Potresemo jih s sladkorjem, prelijemo s pomarančnim likerjem ni;* sokom od grenivk. V poknti posodi naj jagode stoje v hladilniku najmanj dve uri, da se dobro prepoje s sokovi-Tudi izdolblene lupine grenivk hranimo v hladilniku, Tik preden ponudimo sladico, naložimo jagode in sok v grenivke. Na vrh vsake take "kupe" damo kepico vanilijevega sladoleda. Zarven ponudimo tudi sok, če ga je bilo preveč. Jagode z vinom Potrebujemo: 750 g jagod,2 dl sladkornega sirupa (pre' vremo sladkor in vodo, da se sladkor raztopi), pol H»rJ rdečega ali belega vina, šope* melise. Jagode oplaknemo in odcedimo. Večje prerežemo na polovico. Jagode prelijemo s sladkornim sirupom in vinom* dodamo lističe melise in post' avimo za 3 do 4 ure na hladno-Ponudimo močno ohlajeno. Sladica za danes Moški in kultura oblačenja Kultura oblačenja ni "rezervirana" samo za ženske, tudi moški se velikokrat pojavijo v mojem studiu. Največkrat se za svetovanje odločijo, če želijo v službi napredovati, zanima jih, kako bi morali izgledati, da bi bilo njihovo napredovanje lažje. Po nasvet pridejo tisti, ki iščejo zaposlitev. Redkokateri pa si želijo še dodamo izdelati svoj stil oziroma biti drugačni od drugih. Kultura oblačenja ni "rezervirana" samo za ženske, tudi moški se velikokrat pojavijo v mojem studiu. Največkrat se za svetovanje odločijo, če želijo v službi napredovati, zanima jih, kako bi morali izgledati, da bi bilo njihovo napredovanje lažje. Po nasvet pridejo tisti, ki iščejo zaposlitev. Redkokateri pa si želijo še dodatno izdelati svoj stil, oziroma biti drugačni od drugih. Zanimivo, moški v večini ne delajo toliko napak oz. slabih investicij v svojo garderobo kot ženske. Odločajo se za nakup "po pameti". Ne hrepenijo po kvantiteti, zbiranju oblačil, ampak kupujejo manj in kvalitetna oblačila. Pravzaprav imajo lažjo nalogo kot ženske. Izbira stila za moške je enostavnejša. Odločajo se med poslovnim stilom, casual (neformalnim stilom) in športnim stilom. Le malo-kateri se odločijo za zelo tren-dovski stil. Prav zaradi manjšega izbora različnih stilov oblačil pa so napake pri oblačenju še toliko bolj vidne. Naštela vam bom le nekaj najbolj in največkrat opaznih napak: * bele nogavice (v kombinaciji s temno obleko in temnimi čevlji). Svetlo barvo zagledamo najprej. Mi pa želimo zagledati najprej vaš obraz in ne vaših gležnjev. Nogavice tonirajte z barvo obleke in barvo čevljev. * Prekratke nogavice. Nogavice morajo biti dovolj dolge, da vam pokrijejo noge, tud' ko jih sede prekrižate. Klasične nogavice so dolge do kolen in se lepo oprimejo noge. * Stare kravate. Kravatam, ki so stare več kot pet le, se to krepko pozna. Širina kravate, vzorec, tkanje in še in še govorijo o starosti kravate. * Preozek ali preširok ovratnik srajce. Med ovratnikom in vratom mora biti prostora za dva prsta. * Hlače pod vašim pasom. Hlače naj bodo vedno v višini pasu, če vam tega vaša teža ne dopušča, bodo naramnice naj- boljša izbira. * Črni čevlji in temno modra obleka. Boljša izbira bodo temno rjavi ali bordo rdeči čevlji. * Ponošeni čevlji. Še vedno velja, da kravata in čevlji govorijo o moškem. Čevlji naj bodo vedno čisti in vzdrževani. * Večini Slovenkam se zdijo pri moških zlate zapestnice in preveč odpete srajce neokusne. Enako velja za pečatne prstane. * Ob redčenju las tudi skrajšajte dolžino las. Če ste se našli med grešniki, potem vam čestitam, ker ste ta članek prebrali, saj napake gotovo ne boste ponovili.Če pa ste v dvomu, se lahko oglasite v mojem studiu v Ljubljani ali pošljete vaša vprašanja na Qorcnjski glas. ImPisani j/ SVETOVANJE ZA CELOVITO PODOBO OSEBNOSTI TEL: 061/ 339 213 GSM: 041/ 707 045 Biskvitna rolada z jagodami in smetano Potrebujemo: za testo: 4 jajca, 100 g sladkorja, 4 rumenjake, 50 g moke, 50 g jedilnega škroba, sladkor za potresanje; za nadev: 4 liste želatine (ali mleto želatino), 250 g jagod, 2 jajci, 100 g sladkorja. 1 lonček jogurta, 1 lonček kisle smetane, 1 limono, 2 lončka sladke smetane, 1 vrečko trdilca za smetano. Pekač obložimo s pergamentnim papir- no, dodamo tudi limonin sok. Želatm0 iztisnemo in razpustimo v vodni kopel': Med mešanjem jo počasi dodajamo krem1 iz rumenjakov. Postavimo jo na hladno, "3 se krema začne strjevati. Medtem stepem0 lonček sladke smetane. Smetano in sneg ,z beljakov zmešamo v kremo, ki se je začel3 strjevati. Primešamo tudi jagode. Z biskvit3 odstranimo krpo in papir. Na biskvit 'iarna^ jem. Iz beljakov (brez vode!) stepemo trd žemo kremo. S pomočjo druge krpe zvijemp sneg. Med stepanjem nato dodajamo slad kor. Ko je sneg pripravljen tako, da v njem ni več čutiti sladkorja, mu primešamo vseh 8 rumenjakov. Moko presejemo s pecilnim praškom in rahlo zamešamo v sneg. Testo porazdelimo na papir v pekaču. Spečemo v pečici. Pečemo ga 12 do 15 minut, da svetlo zarumeni. Testo ohladimo na kuhinjski krpi. Pripravimo nadev: želatino namočimo v mrzli vodi. Jagode očistimo in narežemo (odta-jane ali vložene sesekljamo). Jajca ubijemo biskvit v rolado. Stepemo drugi lonček smetane, dodamo kremfix. Smetano nabnz-gamo na rolado. Pa še to: Testo za rolado pečemo le tolik0 časa, da je svetlo rumeno. Tako ostane prožno, sicer pa postane suho in krhko m se pri zvijanju lomi. Testo potipamo: če se ne prime prsta, je pečeno. Vzamemo dve kuhinjski krpi. Eno razgrnemo in jo enakomerno potresemo s sladkorjem. Na to krpo zvrnemo testo takoj, ko ga vzamemo rumenjake ločimo od beljakov. Iz beljakov pečice. Drugo krpo potopimo v mrzlo vodo ctonpmn trA eno.-. ,„.,.: t ,^ ~ „ „:---,1 „ J „:____ • • v r. • . .. j„ cC stepemo trd sneg, med stepanjem dodajamo polovico sladkorja. Penasto umešamo rumenjake in 2 žlici vroče vode. Med stepanjem postopoma dodajamo preostanek sladkorja. Primešamo jogurt in kislo smeta- r-_-------pViUfM.UU » llll,..v, - in jo ožamemo. Z njo prekrijemo testo, da se hitro ohladi in ostane prožno. Odstranimo krpo, z njo pa tudi papir, ki se še drži testa-Testo pomažemo z nadevom in zvijemo s pomočjo spodnje krpe v rolado. DomaČi zdravnik Sadje proti depresiji Če se slabo počutimo, nas muči depresija, si lahko pomagamo s sadjem: K) jagod, 1 jabolko, 1 breskev in 4 sladke mandlje očistimo, zmeljemo v mešalniku. Sok, ki ga dobimo, pijemo med glavnimi dnevnimi obroki. Jagode za krepitev dlesni Z jagodami si lahko pomagamo do močnejših dlesni in belih, odpornih zob. Posušene jagodove liste in koreninice stolčemo v prah in ga pomešamo s prahom navadne bele krede. S to mešanico si drgnemo zobe in dlesni na suho, z zobno ščetko, potem pa si usta izperemo. Jagodove liste nabira*1* mlade, tedaj, ko se do#W razvijejo. Če jih namera*'^ mo uporabiti kasneje, }l sušimo v senci, potem P ^ spravimo v papirne ali bo"1 bazne vrečke in hranim0 ' I suhem in hladnem. ^orenfrtf pa kopljemo od septemo;^ do novembra. Lahko M sušimo na soncu ali »' PeCj ci. Dovolj suhe so, ko sePr zvijanju lomijo. Tudi spravimo v vrečke in hn"1 mo na Mednem in suhem- 3^M6. maja 1998 NAJST NAJST NAJST 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Živijo! edini, Enim je maj najljubši mesec, sem prebrala v Prejšnjem NAJST. Zato gredo takrat na dopust, kot NAJST urednica Danica, na primer. Menije bil maj od nekdaj zoprn, da o juniju ne govorim. Pomladanska utrujenost se razvije do najhujše •*»*. noči postajajo (pre)kratke. pogledam v omaro in ugotovim, da me se že odpočili od norega petka? Ko boste ponavljah - saj je treba samo se *e poletne obleke iz pretekle sezone tišči)o v pasu... Da ne govorim o ponoviti kajne? - vse. kar ste se že naučili za maturo se tolažite z m*(yo tem, kako se konee šolskega leta ravno v maju bliža z vrtoglavo na počitnice. In pomislite na našega ubogega degustatora dukotek, Simona, »aglico. Če človeka ob vsem tem (slučajno!!) zadene še kakšna srčna ki tudi nima sreče z majem Namesto da bi zunral z zmtim težava, je mera polna. Zdaj si torej ni več težko predstavljati, gležnjem leži v postelji in studira. Menda. zakaj so mi predpočitniški meseci zares zoprni Že od zmeraj! In če nadaljujem v svojem črnem stilu ki se imajo ta čas česa veseliti, so maturanti - in maturantke še posebej. Z izbiranjem pravih oblek ima človek zares vedno veliko veselja - kranjski gimnazijcu ste gorenjski raziskovalci v največjem evropskem tehničnem muzeju Za nagrado v Muenchen ^utscne Museum je največji tehnični muzej v Evropi. Razprostira se na površini 5,5 ha in 0r ga želi prepešačiti, mora prehoditi najmanj 20 km poti. - V sredo, trinajstega. Je Gorenjski glas učenci vseh gor- Kot J°fočal, so Jaških srednjih šol predstavili ^iskovalne naloge na sed-flj^fgijskem srečanju mla- \ raziskovalcev, kije bilo 18. J*> »a Srednji sSni Šoli elektro in -vv Kranju. 0rgani-"rJ> srečanja so najboljšim encem obljubili nagradni ljub V Muenchen- Sv°J° ob->0 so izpolnili, saj so učen- ce, ki 80 se med šolskim letom ^jbolj trudili, povabili na ttlet, ki je bil v sredo, 13. maja. Povabljenih je bilo 47 učen-cxev iz Srednje lesarske šole ^ofja Loka, Srednje kovinske in cestno prometne Sole Škofja Loka, gimnazij ^anj, Jesenice in Škofja Lo-ka> Srednje mlekarsko kmetij-ske šole Kranj, Srednje uprav-administrativne šole Kranj, £ednje elektro in strojne šole Kranj, Srednje ekonomsko turistične šole Radovljica in Mednje šole Jesenice. Steda, trinajstega Avtobus je odpeljal že ob 3. Uri zjutraj iz Škofje Loke in se naPolnil do Jesenic. Trinajsti je zagodel tudi mladim raziskovalcem, saj so na mejnem prehodu Karavanke ugotovili, da je eden od udeležencev doma pozabil potni list. No, potreben je bil le klic po mobitelu in zelo hitro so starši pozabljivca dostavili potni list na želeno mesto. Nekaj minut potrpežljivega čakanja ni moglo skaliti dobre volje. Avtobus je odpeljal udeležence po Turski avtocesti preko Koroške, Salzburške in Chim-seeja do bavarske prestolnice. Med potjo kljub zgodnjemu jutru ni bilo časa za spanje, saj so udeleženci pozorno poslušali razlago spremljevalcev o znamenitostih krajev, mimo katerih je vodila pot. Vožnja je hitro minila in kar mimogrede smo se znašli v Deutche Museum v Muenchnu. Muzej nepredstavljivih dimenzij Deutche Museum je največji tehnični muzej v Evropi. Razprostira se na površini 5,5 hektara površine. Kdor ga želi samo prepešačiti, mora prehoditi najmanj 20 kilometrov poti. Stoji na otočku reke Isar, tik ob najožjem centru Muenchena. Zgrajen je bil med leti 1912 in 1919, med drugo svetovno vojno pa je bil skoraj v celoti porušen. Muzej je izjemno nazoren in celovit prikaz razvoja znanosti in tehnike skozi stoletja. Prikazuje razvoj skoraj vseh znanstvenih in industrijskih panog. Predstavljenih je ogromno eksponatov, od avtomobilov, motorjev, vlakov, strojev, naftnih ploščadi, letal. Celo razvoj rudnika skozi stoletja je predstavljen tako nazorno, da obiskovalec dobi občutek, kot da je v pravem rudniku. Vsako nadstropje muzeja je nekaj edinstvenega. Dimenzij muzeja si človek ne more predstavljati, če ga ne doživi. Vsi udeleženci so prejeli načrt muzeja, da bi si lahko sami ogledali tisto, kar jih je najbolj zanimalo. Tudi raziskovalci so pesniške duše Prav vse nas je muzej zelo očaral. Nekateri so bili tam kar osem ur, drugi pa so si po edtem, ko so mladi raziskovalci po dolgem in počez pregledali Muenchen, so svisti, najboljši na Cankarjevem tekmovanju, ta konec tedna pešačili po 0renjskem. Fotografija je s petkovega postanka na Vršiču. večurnem ogledu muzeja privoščili še ogled centra mesta in nekaj manjših nakupov. Proti večeru, točno ob dogovorjeni uri, sta organizatorja in vodji izleta, dr. Marko Ferjan in Aleš Hvasti, dipl. ing. iz Srednje elektro in strojne šole v Kranju, zbrala vse učence v prijetno klimatiziranem avtoubsu. Vsi smo bili polni lepih vtisov. Mladi raziskovalci pa ne bi bili to, kar so, če si ne bi omislili svoje zabave. Med vožnjo so si pripravili zabavni program. Formirali so komisijo, ki naj bi ugotovila, kdo je najboljši v pripravi kutlurno zabavnega programa. Finale je bilo izredno izenačeno. Potniki v avtobusu so gromko zaploskali dekletom iz Gimnazije Škofja Loka, Jesenic in Ekonomsko turistične šole, ki so občuteno interpretirale prvo damo slovenske estrade, toda veliki računalniški heker iz kranjske gimnazije je dokazal, da ni le najboljši računalnikar med gorenjskimi srednješolci, pač pa tudi, da mu ni para med interpreti največjih slovenskih pesnikov in govorcev. Reportažo sta pripravili Ana Marolt in Nadja Erjavec iz Srednje šole Jesenice. .JB^^L zat0 si Je prislužila nagrado. Jj I ^ veste, kaj je mala šola pa vesela šola. *Jj ■"»^■f zanima, kaj pa je zdrava šola. Prisluhnite nan> v nedeljo, ko bomo gostili ravnateljico Marijo Klofutar, <* nam pove vse o zdravi šoli. Osmošolcem želimo ve"* veliko točk pri mali maturi, uspešen teden in na svidenje v nedeljo. • Radijske klepetulje. V ponedeljek qp 18. uri: === BRBOTAVCEK — Na izletu je bilo super! Žal vam je laM°< 55- ker vas ni bilo zraven! Radovedna Štf& ?AISTO cnTi k Rok Drašler (Scott Čerin), ki je na (>ncu sem Zaostal le pol minute. "Zadovoljen vožnjo. £ar r rc/1Jhatom, ne pa s svojo Prev»' Pr'Prave na maturo mi šola vzame kot C^ ener8Ue m nc m°rcm trenirati tako, /nv Sl želim," je povedal Drašler, tudi 8j ?8ovalec kat. do 23 let. Tretje mesto pa **Et na raz8ibani progi, ki je v spustili i| yC,Va'a zelo natančno vožnjo, prikolesar-v'iha Verdnik (Uni Giant LJ). V ženski konkurenci je zmaga ostala doma. S prednostjo dveh minut si jo je prikolesarila Tanja Cvenkelj iz vrst organizatorjev MTB kluba Kranj. V veteranski kategoriji Masters so bili v vrhu stari znanci Tine Zupan (Scott), Primož Ravnikar (Završnica) in legendarni dirkač z MTB Lojze Oblak s Hotavelj. V mladinski konkurenci je tokrat blestel Damjan Vidmar (Završnica - Merkur). V zadnjem krogu se mu je zelo približal Jure Pribičevič (GT Rider MB), medtem ko je tretje mesto pripadlo Roku Grilcu, prav tako iz Završnice, kjer se že pospešeno pripravljajo na tekmo slovenskega pokala (7. junij v dolini Završnice), ki med tekmovalci slovi kot najbolje organizirana tekma pri nas. Rezultati krosa "Kranj 98", ženske absolutno: 1. Cvenkelj (MTB Kranj) 1.10.56, 2. Jekler (Scott Čerin) + 2.00, 3. Podpečan (Red Buli) + 8.05; mladinci: 1. Vidmar (Završnica) 1.06.56, 2. Pribičevič (GT Rider) + 0.29, 3. Grilc (Završnica) +0.50, 4. Hafner (Scott Čerin) + 3.01, 5. Resman (Završnica) +8.06; člani elite: 1. Jauk (Lee Cougan) 1.42.07. 2. Robič +6.13, 3. Karadža (oba Scott Čerin) +6.15, 4. Močnik +9.34, 5. Grkman (oba Calcit Ročk Shox Kamnik) +13. člani do 213 let: 1. Drašler (Scott Čerin) 1.42.39, 2. Verdnik (Uni-Giant) +3.05, 3. Ločnikar (S&S Medvedi) +5.45, 4. Noč (Scott Čerin) +7.41, 5. Trobevšek (Calcit Ročk Shox) +8.12, masters A: 1. Zupan (Scott Čerin) 1.09.39, masters B: 1. Oblak (Marmor Hotavlje) 1.13.38, rekreativci: 1. Kolčne (U-Sistem Power Fit). • M. Močnik, foto: T. Doki Tako alpinci kot nordijci razglasili najboljše KONEC TEDNA ŽE 0 NAČRTIH Kranj, 25. maja - Prejšnji konec tedna so v Domžalah razglasili najboljše alpske smučarje in smučarke minule sezone. Med fanti je naslov najboljšega tekmovalca pripadel MojstranČanu Juretu Koširju, med dekleti pa je bila za najboljšo razglašena Ljubljančanka Urška Hrovat. Posebni priznanji sta dobili tudi Mojstrančanka Alenka Dovžan, kot smučarka,Jci se je po bolezni uspešno vrnila na tekmovališča, in Blejka Špela Pretnar, ki se je v minuli sezoni izkazala za najbolj borbeno tekmovalko. Nagrado za fair play je dobil Ljubljančan Matjaž Vrhovnik. Od minule sezone pa so se na srečanju v Radencih poslovili tudi naši najboljši nordijci. Med tekači so si naslov najboljših zaslužili Kamničanka Andreja Mali, Črnjanka Nataša Lačen in Logatčan Jože Petkovšek, med kombinatora ekipa, ki je osvojila srebro na mladinskem svetovnem prvenstvu. To so Kranjčan Igor Cuznar, Mislinčan Gorazd Robnik, Žirovec Jure Kosmač in Marko Simic, med skakalci pa zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka. Ta konec tedna, v petek ob 17. uri, se bodo na volilni skupščini Smučarske zveze v veliki dvorani Dela zbrali člani vseh smučarskih klubov in društev. Že dan prej pa bodo o svojih načrtih pred novo sezono na posebni tiskovni konferenci v prostorih svojega glavnega pokrovitelja, SKB banke, spregovorili nordijci. • VS. SMUČARSKI SKOKI PREVLADA TRIGLAVANOV Adergas, 23. maja - Začela se je nova sezona v smučarskih skokih na plastiki. Začetek je potekal v Adergasu na 28-metrski skakalnici v počastitev občinskega praznika Cerkelj, tekmovanje pa je štelo tudi za poletni pokal "MIP". Na tekmovanju je nastopilo 56 mladih skakalcev iz 10 slovenskih klubov. Daleč največ uspeha na prvi tekmi so imeli mladi skakalci kranjskega Triglava, ki so poleg zmage med peterico imeli še tri svoje tekmovalce. Razveseljivo pa je tudi 9. mesto edine predstavnice deklic Urške Rozman, ki nastopa tudi za Triglav. Rezultati: 1. Matevž Šparovec (Triglav), 2. Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 3. Žiga Pelko, 4. Mitja Mertelj, 5. Rok Rozman (vsi Triglav), 6. Jernej Verbančič (Servis Debevc Mengeš). • J. B. NAMIZNI TENIS ŽIGA JAZBEC NAJBOLJŠI KADET Križe, 25. maja -Minulo nedeljo je bilo v Križah zadnje domače tekmovanje letošnje sezone za kadete. Na njem je nastopilo 24 najboljših namiznotenisačev iz 12 klubov, prvo mesto pa je osvojil domačin Žiga Jazbec. Z novo zmago je tudi skupaj najboljši v točkovanju sedmih kadetskih turnirjev. Žigov uspeh sta v Križah dopolnila še Klemen Mrak z drugim mestom in Matija Verč, ki je bil šesti. • V. S. KOLESARSTVO GORENJSKI KOLESARJI USPEŠNI Bled, 24. maja - Kolesarski klub Bled je odlično izpeljal tradicionalno 27. kolesarsko dirko ob Blejskem jezeru. Na dirki so nastopili kolesarji v šestih kategorijah. Največ uspeha so imeli gorenjski kolesarji, saj so zmagali v treh kategorijah in sicer pri članih do 23 let Klemen Tušek (Sava), pri starejših mladincih Jure Kavčič (Sava) in pri dečkih B Grega Bole (Bled). Rezultati: dečki C: 1. Simon Špilak (Tropovci), 7. Rok Zupančič (Bled), 8. Gašper Švab (Sava); dečki B: 1. Grega Bole (Bled), 2. Vid Ogris (Bled), 6. Sašo Torkar (Bled); dečki A: 1. Leon Makarovič (HIT), 2. David Smrekar (Sava), 3. Janez Rozman (SavaV, mlajši mladinci: 1. Tomaž Nose (Krka), 7. Bor Rančigaj (Sava); starejši mladinci: 1. Jure Kavčič (Sava). 2. Anton Meglic (Sava), 5. Rok Jerše (Sava); člani do 23 let: 1. Klemen Tušek (Sava), 2. Tadej Valjavec (Sava), 3. Uroš Šilar (Sava). Mlajši mladinci Save pa so nastopili na dirki v Manzanu. Na 62 km dolgi dirki so nastopili poleg italijanskih kolesarjev še kolesarji iz štirih slovenskh klubov in dveh hrvaških. Med samo dirko je bilo pet gorskih ciljev, na katerih je bil Drejc Kozjek enkrat prvi in enkrat drugi, David Rozman pa enkrat drugi. Dirko je dobil italijanski kolesar Andrea Piton, Savčan Drejc Kozjek pa je z istim časom zasedel 3. mesto. ZA VESELJE NA KOLESU POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN SERVISI PO VSEJ GORENJSKI NOGOMET KRANJČANI BOLJŠI V DOMŽALAH BST Domžale : Živila Triglav 0:2 (0:1) Kranjčani so z novo zmago v gorenjskem derbiju potrdili vodstvo na drugoligaški lestvici in uvrstitev v prvo ligo Nogometaši Živil Triglava so bili na derbiju druge lige v Domžalah večino časa boljši nasprotniki. V začetku so sicer več napadali domačini, v eni od priložnosti gostov pa je žoga zadela domačega branilca Avguština in sodnik se je odločil za enajstmetrovko. Izvajal jo je Bogatinov in zanesljivo zadel gol. Po izključitvi domačega igralca Hotiča so Kranjčani igrali z igralcem več in v 54. minuti je na 0:2 povišal Čustovič. Možnost za znižanje rezultata so imeli nato ponovno domačini, vendar je Birjukov slabo izvajal enajstmetrovko in končni rezultat je ostal 0:2. Ekipa Živil Triglava, ki je z novo zmago še potrdila prvoligaški status v novi sezoni, bo v nedeljo na domačem igrišču v Kranju gostila Rudar iz Trbovelj. PORAZ MLADINCEV, ZMAGA KADETOV Triindvajseti krog so odigrali mladinci in kadeti v 1. slovenski nogometni ligi. Ekipa mladincev Triglava Tele TV je na gostovanju pri HIT Gorici izgubila 4:3, kadeti Triglav Megamilka pa so z ekipo HIT Gorice igrali 0:4. Mladinci so s 36 točkami na petem mestu, kadeti pa z 61 točkami za pet točk na prvem mestu vodijo pred SCT Olimpijo. Oboji v soboto doma gostijo Grafiko Gracer. GORENJSKI DERBI CASINOJU BLED Redni krog so konec tedna odigrali tudi tretjeligaši. Tokrat je bil gorenjski derbi na Bledu, kjer je ekipa Casinoja Bled gostila Naklo Triglav in zmagala 1:0. Poraz pa je doma doživela ekipa Komenda Hram Gorjan, ki je izgubila proti Kolpi 0:2. Na tretjeligaški lestvici vodi Tabor z 59 točkami, Casino Bled je z 31 točkami na osmem mestu. Ekipi Komenda Hram Gorjan (18 točk) in Naklo Triglav (11 točk) sta na zadnjih dveh mestih. V soboto ekipa Casinoja Bled gostuje pri Telmont Šmarju, Komenda Hramgor pri Koperinvestu, Naklo pa v nedeljo doma gosti Bilje. • V.S. TOČA GOLOV V GORENJSKIH LIGAH Nogometaši v gorenjskih ligah so v soboto odigrali 25. krog. Presenetljivih rezultatov ni bilo, edino zmago v gosteh pa so dosegli nogometaši Železnikov. Rezultati v 1. ligi: Zarica - Polet 3:0, Lesce - Železniki 0:2, Britof - Sava 5:1, Ločan Bohinj 2:0. Na lestvici vodi ekipa Save z 48 točkami. Rezultati v 2. ligi: Bitnje - Kondor 7:0, Šenčur - Visoko 1:1, Podgorje - Podbrezje 4:7, Alpina - Jesenice 0:2, Hrastje -Velesovo 2:3, Trboje - Preddvor 2:1. Na lestvici vodijo Jesenice s 47 točkami. • Dj. S. ■ AT LE TIKA BREZ ZMAGE, A TRIKRAT DRUGI Kranj - V soboto je bil v Ljubljani drugi del kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije. Nastopilo je tudi 25 altetinj in atletov kranjskega Triglava, med njimi večina mladih. Zmaga se jim je izmuznila, osvojili pa so troje drugih mest, dve tretji mesti, eno četrto - in tako dalje. Drugo mesto so zasedli: Rožle Prezelj v skoku v višino (2,11), Marcela Umnik v skoku v daljino (5,89) in Tomaž Janežič v metu diska (43,18). Tina Čarman je bila tretja v skoku v daljino (5,78), na enako mesto pa se je v metu krogle uvrstila Marija Sterlekar (12,10). Edi Okič je bil četrti v metu diska (40,46), njegov klubski tekmec Bojan Klančnik v isti disciplini šesti (40,21), pionirka Tina Murn peta v teku na 200 metrov (26,72) in Suzana Jenko sedma v metu krogle (10,27). • CZ. Tfc2.lvA ATLETIKA SAŠO PETROVIČ NAJMOČNEJŠI Kranj, 25. maja - Prejšnji teden je bilo v hali Tivoli 2. državno prvenstvo v benchpressu. Na njem so uspešno nastopili tudi Kranjčani in ŠkofjeloČani. Absolutno zmago si je priboril Sašo Petrovič (Popaj Kranj), drugi je bil Boštjan Juvančič (Panter Lj), tretji pa Bojan Permozer (Maribor). Na četrto mesto se je uvrstil Damir Mlinaric (BK Kranj), peti je bil Igor Mark (Popaj Kranj), šesti Škofjeločan Primož Štajer (FS Sport) in osmi Matjaž Valenčič (Popaj Kranj). • V.S. TRIATLON DAMJAN ŽEPIČ TRETJI V ITALIJI V italijanskem Lignanu je bilo veliko .mednarodno tekmovanje v triatlonu, ki je štelo za točke italijanskega pokala. Slovenijo so zastopali vsi naši najboljši triatlonci, saj je bilo tekmovanje izbirno za sestavo slovenske reprezentance v kratkem triatlonu, ki bo nastopala na evropskem prvenstvu julija v Vrbi na avstrijskem Koroškem. Od slovenskih triatloncev se je v močni mednarodni konkurenci 250 nastopajočih kot vedno najbolje znašel Kranjčan Damjan Žepič (Emona Merkur - Remont), ki je zasedel tretje mesto, osmi je bil Gregor Hočevar, trinajsti je bil Erih Pečnik, devetnajsti Domen Denša, drugi Kranjčan Klemen Zevnik pa je bil petindvajseti. Tekmovalci so v strnjeni skupini preplavali 1500-metrsko razdaljo. Na 40-kilometrski krožni kolesarski progi je bila dovoljena vožnja v zaveterju, tako da je v menjalni prostor pripeljala strnjena skupina petindvajsetih kolesarjev. Med njimi je bil tudi Damjan Žepič. O zmagovalcu je tako odločala 10-kilometrska tekaška proga, kjer se je že takoj na začetku od skupine odlepila trojka, v kateri je bil tudi ŽepiČ. O zmagovalcu tekme pa je odločal ciljni šprint, kjer pa je bil najhitrejši Avstrijec Marcus Schnitzer. Končni vrstni red: 1. Schnitzer (Aut) 1:54,22; 2. Guadagni (Ita) 1:54,28; 3. Žepič (Slo) 1:54,37; 8. Hočevar 1:56,22; 13. Pečnik 1:57,55; 19. Denša 1:59,38... • N. P. VATERPOLO PRVI ZMAGI ZA DOMAČINA Kranj, 26. maja - Minulo soboto so vaterpolisti odigrali prvi tekmi polfinala končnice letošnjega državnega prvenstva. V Kranju je bila tekma med Triglavom in Tivolijem, ki so jo dobili domači vaterpolisti 9:2 (3:0. 2:0, 2:2, 2:0). V drugi tekmi je ekipa Proban ke Leasing gostila Koper in zmagala tesno 6:5 (3:0, 2:1, 1:2, 1:2). Ker se polfinale igra na dve dobljeni tekmi, bosta povratni srečanji na sporedu že jutri zvečer. Triglav se bo v tivolskem bazenu v Ljubljani ob 21. uri pomeril z ekipo Tivolija, Koper pa bo v Trstu gostil Probanko Leasing. • J.M. BASEBALL DVA PORAZA LISJAKOV V petek in soboto se je nadaljevalo državno prvenstvo v baseballu. Lisjaki so igrali dve tekmi na gostovanju pri Zajčkih v Ljubljani. Lisjaki so bili zelo oslabljeni, kajti na obeh tekmah je manjkalo več boljših igralcev, na prvi tekmi pa se je poškodoval še metalec in to je botrovalo dvema porazoma. Petkova tekma se je začela slabo za Lisjake. Zajčki so bili v prednosti celo tekmo. Lisjaki so se upirali, a ni in ni šlo. Dosegli so sicer dve točki, a za zmago je bilo to veliko premalo. Tekmo je na sredini prekinil tudi dež, ki je igralce še dodatno oviral. Lisjaki so izgubili z rezultatom 12:2. Sobotna tekma je minila v lepem vremenu. Lisjaki so se kljub oslabljeni roki metalca kar dobro upirali napadom Zajčkov. A, ko je prišel čas za napad, so Lisjaki kar malo zaspali. Kljub dobri igri Lisjakov v obrambi so Zajčki dosegali točke. Lisjaki pa niso dosegli nobene točke in izgubili z rezultatom 11:0. V drugih dveh tekmah prvenstva pa je v petek Golovec premagal Jezico 13:11, v soboto pa je bila Jezica boljša in zmagala 5:3. • B. Vehovar TENIS Aleš Filipčič, vodja trenerjev pri TK Triglav Z VEČ MLADIMI SPET DO KVALITETE Kranj, 25. maja - Teniški klub Triglav je še ne dolgo nazaj imel v svojih vrstah precej dobrih igralcev, ki so v članski konkurenci klubu prinašali naslove državnih prvakov. Nato so nekateri prenehali z nastopanjem, drugi so se za boljšimi pogoji preselili v druge klube, že vrsto let pa je njihova najbolj znana igralka Barbara Mulej. V začetku maja pa so v klub dobili tudi novega sodelavca, znanega teniškega strokovnjaka dr. Aleša Filipčiča. Kako je trenutno organiziran TK Triglav? "V klubu je nekaj več kot dvesto članov. Večinoma so rekreativci, okoli štirideset pa je tudi tekmovalcev. Z njimi dela deset trenerjev, štirje v teniški šoli in šest s tekmovalci. Profesionalni trener je profesor Branko Korbel, poleg njega pa za mlade skrbijo tudi Aljaž Stare, Damjan Klevišar, Mitja Skaza, Dunja Jezeršek, Sergej Ocepek, Žiga VVeissisel in Primož Stare." V zadnjih letih so se razmere za treninge precej izboljšale. Koliko igrišč imate sedaj? "Vodstvo kluba s predsednikom Andrejem Polencem je res poskrbelo, da ima Triglav dobre pogoje za tekmovalni tenis. Tako ima klub sedaj kar deset igrišč, devet peščenih in eno asfaltno. Štiri igrišča so namenjena rekreativcem, ostala pa tekmovalcem. Prek zime so štiri igrišča pokrita, v načrtu pa imamo tudi teniško dvorano s tremi igrišči." Kaj pa tekmovalci? "Naš načrt je, da povečamo število tekmovalcev, saj je naš cilj, da ima Triglav čez nekaj let spet močno domačo člansko ekipo. Tudi sedanji moški in ženski ekipi nista slabi, vendar so večino tekmovalci mladi, radi pa bi jih imeli tudi več. Zato želimo mlade še številčneje vključiti v teniško šolo, pripravljamo promocijo tenisa v vrtcih, teniške počitnice v juliju, interne teniške turnirje, za jesen pa načrtujemo močnejšo akcijo za vključevanje otrok starih med osem in devet let. Delo smo si zastavili dolgoročno, želeli pa bi povezati tudi vse, ki igrajo tenis v Kranju in okolici." • V.Stanovnik, foto: T.Dokl KRANJCANKE NA PRAGU KONČNICE DP Minuli konec tedna je bil za igralke kranjskega Triglava izredno naporen, poleg tega pa tudi zelo pomemben, saj sta bila zadnja dvoboja odločilna za uvrstitev v finale državnega prvenstva. Najprej so Triglavanke igrale proti favoriziranim igralkam novega ljubljanskega kluba ZAK Ljubljana, za katere nastopajo tudi reprezentantka Matevžičeva, pa Rajhova in tokrat odsotna (zaradi turneje po Ameriki) Petra Rampre. Kranjčanke so z dvema zmagama Barbare Mulej in porazoma Svetle Božičnik igrale odločilen dvoboj dvojic in ga v dveh nizih s 6:1, 6:4 izgubile. Tako je bil nedeljski obračun v Mariboru ključnega pomena, saj bi si Kranjčanke v primeru zmage že zagotovile nastop v finalu, kjer bosta imeli pravico nastopa dve najboljši ekipi iz rednega dela prvenstva. Tudi tokrat je Mulejeva dobila oba dvoboja, zmago je prispevala še Marja Žnidar in kljub porazu Božičnikove je Triglav Še z zmago dvojic slavil zmago nad mariborskim Branikom z rezultatom 4:1. Do zaključka ligaškega tekmovanja je le še eno kolo, nasprotnice lanskoletnih državnih prvakinj pa bodo igralke Domžal. Borut Urh je prejšnji teden nastopil na challenger turnirju v Budimpešti in izgubil v zadnjem krogu kvalifikacij, v nadaljevanju sezone pa ga čakata dva futures turnirja v Italiji, kjer si je s svojo uvrstitvijo na ATP lestvici že zagotovil nastop v glavnem žrebu. • B. M. ROKOMET DOM ŽABNICA ALI ALPLES Do konca rokometne sezone ni več daleč. Dekleta so odigral2 še finale pokala, pokalne prvakinje so igralke Robit 01impije» v mlajših kategorijah se igrajo finalni turnirji za naslov prvaka, a° konca druge B moške rokometne lige pa je ostal le še krog. Zanimiv je boj za prvo mesto v drugi B moški ligi. Zanj sta dva kandidata. To sta vodilni DOM Žabnica in Alples iz Železnikov. Zabničani trenutno vodijo s tremi točkami prednosti in tekmo vtf-V sredo bo odigrana še zaostala tekma prvega spomladanskega kroga med Jezerskim in Alplesom. Če zmagajo Alplesovci, bo° del° odprave do vaše KatSrCdi aPrila smo odšli iz ni ^anduja proti severovzhod-nakw DhauIagirija. Na dva-dvii, .vnem pešačenju prek visokih gorskih prelazov šalo StGVll° 120 nosačev zmanj-0 rta 30, zato je bil transport Plašen. V skupini šestih alpi-sodpT Sem odšel naprej in aa t u1 pri Postavitvi bazne- kam ■ na višini 4700 metrov> hran°rJe prispela vsa oprema in v baa- SGile maJa- Preden se je že n Z vsa odprava, smo 59antavm Prvi taDor na višini uu metrov. Počutil sem Dauiagiri so osvojili v naših oblačilih. Čestitamo! dobro, zato sem se od tam vzpel še približno tisoč metrov višje. Natančno sem pregledal steno, po kateri bi pozneje smučal. Odprava je nato postavila še drugi in tretji tabor, 6800 in 7350 metrov visoko. Iz tretjega tabora smo načrtovali vzpon na vrh ob prvem stabilnejšem vremenu." So bile vremenske razmere slabe? "Že pred našim prihodom je bilo v Himalaji nestabilno vreme. Kot je ob mojem vračanju v Katmanduju povedala kronistka Elisabeth Hawley, so letos uspeli le trije pristopi na osemtisočake. Mnogim odpravam je načrte prekrižalo slabo vreme. Vsak dan je močno snežilo, ob izboljšanju pa so začeli pihati orkanski vetrovi. Take razmere so bile krive tudi za žrtve. Grški kolegi, ki so bili že mesec dni pred nami v bazi, so 29. aprila izgubili člana odprave in se vrnili, Italijani pa so kljub nesreči štirih šerp na južni strani Anapurne nadaljevali odpravo. Sreča je obrnila hrbet tudi Francozinji Chanta-lovi, ki je ob mojem odhodu še čakala na vzpon proti vrhu DhauIagirija." Kaj se je zgodilo ob drugem vzponu? "Janko Meglic, Miha Mar-enče in jaz smo 7. maja skupaj odšli iz prvega tabora. Ker sem se dobro počutil, sem pohitel naprej. Po treh urah sem bil v drugem taboru. Lotil sem se taljenja snega na kuhalniku. Čaj se še ni skuhal, ko sem začutil mravljinčast občutek okrog ust in v levi roki. Še bolj me je zaskrbela bolečina pri srcu, saj doslej še nisem imel nobenih težav. Približno pol ure sem le težko dihal. Prvič sem se ustrašil, da sploh ne bom mogel z gore. Ko sta prišla v tabor še Janko in Miha, sem vzel radijsko postajo in se kljub močnemu sneženju odločil za sestop. Sprva sem poskušal peš, a je bila bolečina ob vsakem koraku prehuda. Nataknil sem smuči in po dobri uri dosegel tabor ena. Tam sem po radiu govoril z bazo. Po krajšem čakanju sem v eni uri le prismučal v bazni tabor, kjer me je takoj pregle- dal zdravnik. Ugotovil je, da ne gre za bolezensko stanje, ampak težavo psihične narave. Pred drugim vzponom iz baze na goro sem zadnjo noč v sanjah videl brata Luko, ki mi je odsvetoval vzpon na vrh. Ker sem težave na gori razumel kot resno opozorilo, nisem želel tvegati s ponovnim vzponom na vrh. Iz baze sem odšel 11. maja in se sam vrnil v domovino pred drugimi člani odprave." Ima odprava kaj možnosti za vzpon na vrh, in kakšni so vaši načrti za prihodnje? "Do mojega odhoda je bilo le enkrat za nekaj dni stabilno vreme. Žal čas priganja našo odpravo, saj lahko ostane v bazi le do 25. maja. Ker odpravo vodijo izkušeni ljudje, gotovo niso dali dovoljenja za vzpon na vrh, če tega niso dovoljevale razmere. Sam sem zelo želel, da bi odprava na Dhaulagiri uspela, ker je od tega odvisna tudi podpora za odpravo na Everest. Sedaj je že gotovo, da bo ta cilj moral počakati na prihodnje leto. Najprej se moram prepričati o trdnosti svojega zdravja. Med zimo bom nadaljeval s pripravami v gorah in zbiral denar. Spomladi 1999 se bom odločal, ali je že pravi čas za smučanje z najvišje gore na svetu." • S. Saje &VE NAVEZI NA VRHU slrPan po Pogovoru z Davom Karničarjem, 23. maja 1998, je ^ venska alpinistična odprava na Dhaulagiri dosegla prvi uspeh. o-l67 metrov visoki vrh gore sta priplezala 24-letni Miha L /fn?e iz alpinističnega odseka PD Kranj in 22-letni Grega [,en 'z AO Crna. V nedeljo je enak podvig uspel navezi Tomaž od (Akademski AO) in Peter Mežnar (Soški AO). Vodja prave Tone Škarja je sporočil, da bo v torek, 26. maja. Izkusila vzpon na vrh še tretja naveza. Nato bo odprava Pustila bazni tabor in se vrnila v Katmandu. • S. Saje KAMNICAN NA DVEH SEDEMTISOČAKIH Ljubljana, 26. maja - Član alpinističnega odseka PD Kamnik Marko Prezelj se je vrnil iz Himalaje, kjer je kot pridruženi član nizozemske odprave načrtoval prvenstveni vzpon v južni steni Šiše Pangme. Zaradi obilice snega ni bil možno prenesti tovorov do baze, zato se je odprava podala na severno stran gore. Tam sta Prezelj in Nizozemec Schmitter 21. aprila v alpskem stilu preplezala 1200 metrov visoko vzhodno steno gore Porong Ri (7300 m) po prvenstveni smeri, na vrh pa je stopil le slovenski alpinist. Po počitku v bazi sta 28. aprila začela vzpon na sedemtisočak v bližini Šiše Pangme in naslednji dan priplezala na 7332 metrov visoki vrh. Med sestopom sta 1. maja skušala doseči s 7100 metrov visokega platoja prek normalnega pristopa še vrh Šiša Pangme, kar pa je bilo zaradi snežnega meteža nemogoče. Alpinista sta se vrnila v bazo, kjer je Prezelj zbolel. Okreval je po desetih dneh, vendar ni imel moči za nove vzpone. • S. Saje Leteči Kranjci" so pripravili drugo gorsko dirko veteranov na Križno goro Motorji ostajajo v srcih ločanov j^omno obiskovalcev, ki se je na sobotnem treningu, predvsem pa na nedeljski tekmi zbralo ob progi moto dirke Je potekala od vznožja Križne gore do gostilne pri Boštjanu, je uživalo ob brnenju motociklov in prikolic °§a Loka. JA m,.i,, . č star Po!edaš in koraJžno vž8eš ter 'egneš, si tako rekoč pravi za pra dirko* No' ne čisto Pa i takšno veteransko, ki vsa' Postane zanimiva dirk tako kot čisto Prava moto bila'ki L°čanom leta nazaj ni boh tuja' saJ so ,oške u,ice torjev,e od hrupa težkih mo- dofTavih dirk v ŠkofP Loki še srcih° ni Več' Ločanom pa je v So in .ostal spomin nanje in zato nominuli konec tedna množič-o0 Pr,šli ob progo proti Križni HaiK .^er so navijali za vse, so n lpa za seveda za tiste, ki naJDolj pritiskali na plin. a Loka, 26. maja - ue si nad trideset let, si veteran Pri tridesetih še dobro V prvi kategoriji do 125 kubičnih metrov je bil to Marino Jermaniš, ki je s svojim lepotcem "Tomos 80" najhitreje pridrvel do Križne gore. V drugi kategoriji, med motocikli znamke PUCH s 175 kubičnimi metri, je bil najhitrejši Boris Grabeč. V hudi konkurenci kar devetih zasledovalcev pa je v tretji dirki v kategoriji motociklov s 175 kubiki na Gilleri zmagal Pavel Opara. V četrti dirki so nastopili 250 kubični motocikli znamke PUCH, najhitreje pa je motor potegnil Slavku Perdanu. Med ostalimi 250 kubičnimi motocikli je v peti dirki zmagal Martin Mis z Ducatijem. Sledila je dirka motociklov s 350 kubiki, na Križni gori pa sta slavila Niko Sodnikar in njegova Honda. 500 kubični motocikli so bili razdeljeni kar v tri dirke. Na prvi je bil s Hondo 500 najboljši Gregor Pavčič, v drugi dirki na predvojnih motorjih je slavil Miloš Vrtovec z Gillero, na treji, za "najmlajše", letnike 69 - 77 pa Milan Špendal s Kawa-sakijem. Najtežji motocikli, nad 500 kubi kov, so bili na vrsti v deseti dirki. Zmagal je Jože Drešar, ki je najbolje "privili" svojega Ducattija 900 in bil na vrhu z rekordnim časom 1.50:57. Na koncu je sledila poslastica: na ovinkasti progi so namreč tekmovali še prikoličarji. Najhitrejša sta bila Sašo in Niko Sodnikar, ki sta svojega BMW - ja na vrh pripeljala v dobrih dveh minutah. • V. Stanovnik Po4e/ zanimanja je bilo za vse dirke, gledalci pa so bili še n<> navdušeni nad prikoličarji.. NA 21. RALLYJU SATURNUS SLOVENSKO ČAST REŠIL JEMC S ciljem v Ajdovščini se je končal 21. Raltv Saturnus, ki je ob dominaciji avstrijskih posadk, prinesel tretjo zaporedno zmago za državno prvenstvo gorenjsko-štajerski posadki Tomaž Jemc - Matjaž Korošak, sicer pa je na cilj od 84 prispelo le 47 posadk. Rally je bil posebej na novih hitrostnih preizkušnjah v okolici Idrije zelo težak, dodatno pa je posadke oviral dež. Že prvi dan se je najbolje znašel Avstrijec Raphael Sperrer z rcnaultom meganom maxi, ki je prednost pred drugouvršče-nim Mitterbauerjem s tovoto celico in tretjim Stenggom s lordom eseortom obdržal vse do cilja 351 kilometrov dolgega rallvja. Na Štaru je bilo še nekaj atraktivnih avtomobilov, na primer peugeot 306 maxi, ki ga je vozil Avstrijec Haider, a mu je drugi dan odpovedal motor in škoda octavia kit car s tovarniškim voznikom, Trinerjem, ki je prav tako imel veliko težav, a se je z vratolomno vožnjo prebil na deseto mesto. Tomaž Jemc se je prvi dan vozil nekoliko bolj zadržano, saj je po nekajletnih neuspehih končno hotel zapeljati tudi na ciljno rampo tega rallvja. Taktika se mu je obrestovala, saj sta Peljhan in Podobnik, ki sta bila prvi dan pred njim. zaradi okvar in počasnejše vožnje, na cilju krepko zaostala. Rallv si je tudi tokrat ogledalo veliko število ljudi, ki jih ni motilo niti hladno in deževno vreme. • M.G. PLANINSTVO TRADICIJA PLANINSTVA ŽE SKORAJ STOLETJE Kranj, 26. maja -Člani PD Kranj se že pripravljajo na praznovanje 100-letnice društva, ki bo prihodnje leto. Na občnem zboru PD Kranj se je zbralo več kot 60 planincev. Med njimi so bili prvič tudi novi načelniki; Tomaž Jamnik iz postaje GRS, Igor Kalan iz alpinističnega odseka, Jože Bizjak iz odseka za planinsko hojo in vodništvo ter Živko Drekonja iz planinske sekcije v Preddvoru. Jedro društva s skoraj 2000 člani sestavlja 42 planinskih vodnikov, 40 alpinistov, 58 gorskih reševalcev, 50 gorskih stražarjev, 8 markacistov in 20 članov mladinskega odseka. Lani so pripravili 23 društvenih izletov, ki se jih je udeležilo več kot 2800 planincev. Razen tega so našteli okrog 1500 udeležencev na več kot 40 izletih planinskih sekcij Iskra, Alpetour in Merkur, na 11 izletih pa so popeljali v gore 948 šolarjev. Navdušenost za planinstvo potrjujejo tudi podatki, da je pot Kranjski vrhovi lani prehodilo 36 članov, 61 planincev je končalo pot okrog Storžiča, eden pa je prehodil Gorenjsko partizansko pot. Veliko dela so imeli markacisti, predvsem pri popravilu poti skozi Žrelo proti Ledinam in urejanju novega pristopa na vrh Velike Koroške Babe. Brez prostovoljnega dela ni šlo pri vzdrževanju gospodarskih objektov; samo pri prenovi spodnje postaje tovorne žičnice na Kališče so planinci opravili več kot tisoč delovnih ur. Na zboru so pohvalili tudi vzorno delo oskrbnikov v vseh kočah. Glavna letošnja naloga je urejanje nove planinske poti, ki bo vodila mimo studencev na Bašeljski preval, Hudičev boršt, Javorov vrh in Potoško goro. Pot bodo odprli 20. junija, ko bo tudi pohod z ogledom botaničnih zanimivosti. Sredi julija bo dan Storžiča, konec istega meseca pa pohod Alpe-Jadran na Veliko Koroško Babo. Društvo bo poskrbelo za ureditev kuhinj in sanitarij v vseh kočah ter prenovilo zavetišče GRS na Krvavcu. Prizadevalo si bo za urejanje lastništva zemljišč, po dolgotrajnem prizadevanju pa je že doseglo vrnitev lastništva društvenih prostorov. Da bi čimbolj slovesno proslavilo 100-letnico društvene dejavnosti prihodnje leto, se je že lotilo priprav na izdajo kronike, izdelavo novega prapora in postavitev plošče na vrhu Storžiča. Načrtujejo še srečanje planincev na Kališču, mladinski kviz o gorah in alpinistično odpravo v tuje gore. • S. Saje NA STOL 430 PLANINCEV Tradicionalni spominski pohod na najvišji vrh Karavank je v soboto doživel svojo 33. ponovitev. Da je pohod med slovenskimi planinci še vedno zelo priljubljen, priča udeležba pohodnikov. Na letošnjem pohodu se jih je kljub slabemu vremenu zbralo 430. Organizacijski odbor pri Športni zvezi Jesenice je tudi letošnji pohod pripravil v zadovoljstvo vseh pohodnikov. Kljub spolzki poti in spremenljivim vremenskim razmeram je pohod minil varno in brez poškodb. Za varnost so tako kot vedno skrbeli gorski reševalci iz jeseniške postaje. Na letošnjem pohodu je en pohodni k dobil priznanje za 30-kratno udeležbo, 9 udeležencev je dobilo priznanje za dvajseto udeležbo na pohodu, 16 pohodnikov pa je dobilo priznanje za 10. udeležbo. Na kratki spominski svečanosti je bil slavnostni govornik prof. Bratko Škrlj predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB iz občin Jesenice in Kranjska Gora, planinci pa so ob prijetnih zvokih citer zapeli tudi sami. Generalni sponzor pohoda je bila tudi letos ZAVAROVALNICA TRIGLAV, pridružili pa so se ji tudi sponzorji GORENJSKI GLAS, MERKUR KRANJ, ter številni darovalci dobitkov za srečelov. Pomemben je bil tudi denarni prispevek Občine Jesenice oziroma župana. Prav zaradi razumevanja naštetih in zagnanosti članov organizacijskega odbora lahko naše poročilo iz 33. Spominskega pohoda zaključimo s povabilom vsem na 34. spominski pohod prihodnje leto! KARATE FINALE V KATAH Kranj, 24. maja - Finalni turnir v katah za pokal mestne občine Kranj je potekal v telovadnici OŠ France Prešeren. Tekmovanja se je udeležilo 41 tekmovalcev. Pri najmlajših je prvo mesto osvojil Aleksander Miloševič (OŠ Jakob Aljaž). Gregor Posnjak (OŠ Lucijan Seljak) in Tomo Kern (OS Simon Jenko) sta bila najboljša pri dečkih, ki hodijo v 5. ali 6. razred. Gregor pri tistih, ki imajo največ rumeni pas, Tomo pa pri tistih, ki nosijo že vsaj oranžni pas. Osnovnošolske so nastopale le v eni kategoriji, zmagala pa je Nina Grebec (OŠ France Prešeren). Tudi fantje iz sedmih in osmih razredov so se razdelili v dve kategoriji. Pri manj izkušenih je zmagal Jure Potočnik (OŠ Šenčur) pri "boljših" pa Luka Podgorelec (OŠ Matija Čop). Srednješolci so nastopali le v dveh kategorijah, in sicer je pri fantih slavil Andrej Oblak (SESŠ Kranj), pri dekletih pa Bojana Dujovič (SEUAŠ Kranj). • A. Kožuh GBANT PRODAJA SERVIS- GIANT BIKES - AHA d.o.o. Ljubljanska cesta 5 (pod Jelenovim klancem) tel.: 064/ 226 442 86 Od višine se zvrti Branko Grirns, zunanji sodelavec Ludvik IV, "sončni kralj", je pripeljal absolutizem v Franciji do najvišje možne stopnje, ki je bila hkrati začetek propada monarhije. O sebi je imel zelo visoko mnenje, ki ga kaže njegov stavek: "Država, to sem jaz.'". O vsem je odločal sam in ni prenesel ugovorov. Nekoč je vprašal dvornega norca, kako bi mu kaj ugajalo, če bi bil on francoski kralj, Luvik IV. pa bi bil njegov dvorni norec. Dvorni norec, ki je bil znan po svoji odrezavosti, je naglo odgovoril: "Tako zelo bi me bilo sram". Ludvik IV. se je začudil: "Sram bi te bilo, če bi bil francoski kralj?" Dvorni norec pa je vztrajal: "Biti sončni kralj bi me že veselilo, ampak zelo bi me bilo sram, če bi imel tako nadutega dvornega norca...". Razprava o predlogu ustavne obtožbe zoper predsednika vlade je trajala samo dva dni in se je končala brez pravih odgovorov. Predsednik vlade poslancem ni odgovoril niti na osnovno vprašanje - kdaj je izvedel za pogajanja o sporazumu. Razpravo je vladajoča koalicija z očitnim olajšanjem presekala z glasovanjem, katerega izid je bil znan vnaprej. Vladi in njeni parlamentarni koaliciji se je mudilo zaključiti razpravo predvsem zato, ker so v dveh dneh obravnave predloga ustavne obtožbe prišli na dan mnogi novi dokumenti. Nekatere izmed teh dokumentov je bilo mogoče videti tudi na televiziji in tisto, kar je lahko javnost iz njih razbrala, je bilo za vladajočo koalicijo čez vse neprijetno. Med drugim je bilo mogoče videti del dokumenta, ki dokazuje ne samo to, da so govorice o skorumpiranosti vrhov vladne koalicije še kako utemeljene, ampak je bilo iz tega dokumenta mogoče celo razbrati, kako mastne provizije so si za orožarske posle razdelili najožji sodelavci g. Drnovška. Da je Slovenija zaradi povsem nedelujoče pravne države resnično postala raj za kriminalce vseh vrst, lepo ilustrira še en dogodek, ki se je zgodil hkrati s koncem razprave o predlogu ustavne obtožbe. G. Zupanu in g. Štormanu, kiju je policija ured leti zalotila v avtu z veliko oličino orožja, je vlada obljubila niškodnino za odvzeto nelegalno ihotapljeno) orožje. Obrazložitev >., z zdravo pametjo povsem skre-ane odločitve vlade: kazenski post-pek je na sodišču zastaral, saj se je lekel celo vrsto let. Zaradi očitne nesposobnosti izvršilne in sodne veje oblasti bomo davkoplačevalci po volji vlade ob 19 (devetnajst) milijonov tolarjev, ki bi jih sicer lahko namenili za marsikaj koristnega (na primer za popotresno obnovo šole ali vrtca v Posočju). Zaradi velike vsote je to številko bolje povedati po domače: gre za okoli dvesto tisoč nemških mark. Kakšni so ljudje, ki jim vrla slovenska vlada podarja denar davkoplačevalcev, smo lahko prebrali v časopisih. Po tem, ko je med eno od svojih "gladovnih stavk" grozil članom SDS in g. Janezu Janši, so policaji aretirali g. Zupana pred sedežem SDS v Ljubljani s pra-vo(!) ročno bombo v žepu. Kakšen vsega hudega vajen državljan bi morda celo pomislil, da bo vlada z izplačilom devetnajst milijonov tolarjev poplačala kaj čisto drugega, morda pa bo komu tudi zavezala usta... Sicer pa po zagotovilih predstavnikov vlade ostaja preganjanje korupcije in drugega kriminala ena temeljnih usmeritev vlade. To zveni približno tako prepričljivo kot uveljavljanje objektivne odgovornosti po g. Drnovšku: ko gre za g. Janšo, se objektivna odgovornost uveljavlja takoj, ne da bi se počakalo na odločitve sodišča (ki dajo g. Janši prav); ko pa gre za g. Drnovška, predsednik vlade o objektivni odgovornosti noče nič slišuti in s pomočjo koalicije onemogoči celo proces ugotavljanja morebitne kršitve ustave pred pristojnim (ustavnim) sodiščem. Kovačeva kobila je vedno bosa. Brez dvoma pa je g. Drnovšku uspel "veliki met". Namesto, da bi odgovoril na čez vse kočljiva vprašanja in dokumente opozicije, mu je za govorniškim pultom "ušlo" opozorilo, da ne more odstopiti, ker "se bodo pobili za njegovo nasledstvo". Kaj so si mislili o vladarjih tipa "država, to sem jaz" še v srednjem veku, pove zgornja anekdota. V izjavi g. Drnovška je zbran ves napuh in cinizem slovenskih oblastnikov, ki nočejo več razumeti, da je oblast po Ustavi ljudska, oblastnikom pa je samo poverjena zgolj za določen čas. V imenu obrambe demokracije je oblastnika, ki začne verjeti, da je nezamenljiv, nujno potrebno takoj spravili iz stolčka in poslati čez vrata. Kaj si o nadutosti vladarjev misli demokratična Evropa, pa jasno pove nemški pregovor: "Oblast je gostilna, iz katere pride le malo treznih." PREJELI SMO Bled, 10. april 1004 Ne pripadam nobeni politični stranki! Ni moj namen polemizirati o izvoru bodisi krstnih imen ali pa priimkov kogarkoli, kajti tako prvega kakor drugega so nam izbrali starši in ne mi. Tako tudi Vam, gospod Ivan Jan! Morda boste rekli, da me to nič ne briga? Seveda me ne. Pa tudi Vas ne bi smelo, kajti to je rodovna dediščina vsakogar, njegova osebna identiteta in je nedotakljiva! Ne razumem, da ste se na tak način lotili gospoda Kindlhoferja, saj je iz Vaših pisnih izjav v "Gorenjskem glasu" razvidno, da ga sploh ne poznate. Menda ni prepovedano kandidirati za župana ali pa biti izvoljen za občinskega svetnika brez Vaše vednosti?! Ko razpravljate o njegovem in o Vašem priimku, pravite med drugim, da so bili Vaši predniki rudarji, pridni in pošteni. Vse lepo in prav, toda čemu to tako poudarjate? Nikjer ni zaznati, da bi si gospod Kindlhofer dovolil trditve o pridnosti in poštenju Vaših prednikov izpodbijati. Ali hočete s tem povedati, da se Kindlhoferji sploh ne morejo v pridnosti in poštenju primerjati z Jani?! Tako vsaj izzveni Vaše poudarjanje. Dalje pišete, da so vsi njegovi zapisi"razdiralne narave". Očitate mu, da mu ni toliko za datum občinskega praznika Bleda kot za to, da ne bi bil to kak dogodek iz časa NOB-ja. Zakaj naj bi bili vsi njegovi zapisi razdiralne narave, mi ni jasno. Morda želite s tem povedati, da drugače misleči niso zaželeni?! V zvezi Z občinskim praznikom, oziroma s predlogom zanj, citirate odlomek iz "KRONIKE", Iz zgodovine Bleda, na 230. strani, vendar le do tja, kjer je govora o tem, da naj bi bil ta dogodek morda najodmevnejši do konca vojne! Pozabili pa ste napisati odstavek do konca. Dovolite, da storim to jaz. Takole se ta odstavek končuje: Negativen odmev pa je povzročila med prebivalstvom Bleda ustrelitev petih talcev 28. 8. 1941. v Spodnjih Gorjah, kot maščevanje Nemcev za ustreljenega "Blockleiterja". Tako, gospod Jan, to je bil čas NOB-ja na Bledu in v okolici, ko so Nemci svoje grožnje dosledno izvajali na najbolj ogaben način s streljanjem h kolom privezanih talcev! Kot kaže trosilna akcija (17. julija 1941?), ni bila tako odmevna, kot piše v "KRONIKI", pač pa se je srd okupatorjev stopnjeval v maščevalni poboj petih, že omenjenih talcev 28. 8. 1941. Vendar, niti takrat, niti pozneje ni bilo nikogar, ki bi preprečil take, maščevalne ukrepe Nemcev, ki so se nadaljevali tudi v obliki izgonov z domov, zapiranjem v koncentracijskega taborišča in taborišča smrti, s požigom slovenskh vasi in vaščanov (RADOVNA!). Ali so tisti, ki so takrat iz ilegale vse to spodbujali, sploh dojeli, da so še preslabo oboroženi in preslabo organizirani za boj z do zob oboroženim, vojaško organiziranim in številčno premočnim okupatorjem!? Ali sta bili komunistična ideologija in diktatura res odrešitev slovenskega naroda, ki ga še danes skele krvaveče rane medsebojnega razdora in nezaupanja - njuna medvojna in povojna dediščina?! In zaradi vsega tega naj bi Bled praznoval 17. julij kot svoj praznik?! Oprostite gospo Jan, jaz na to nisem ponosen! Kaj pa Vi?! Sicer so pa trosili take lističe in podobno tudi drugje, pa zaradi tega ne praznujejo tega dogodka. Tako Vi kakor jaz sva odraščala na Bledu in vsekakor sodoživljala te dogodke, ki so nas navdajali s strahom. Res, ne razumem, čemu ste se lotili tako z Vašim pisanjem gospoda Kindlhoferja. Sam ga poznam pravtako dobro kot Vas, gospod Jan! Rekel bi, da mu delate zares krivico. Toda, kakor je razvidno iz Vašega pisnaja, spoštujete Vi le čas zadnje svetovne vojne oziroma NOB-ja in negirate tisočletno pisno zgodovino svojega rojstnega kraja. Pri tem pa je treba upoštevati, da dogajanja v času zadnje svetovne vojne pri nas kar dobro poznamo, tudi tistoto, česar ni zapisano. Sicer pa zanamci lahko o tem kaj preberejo, pa tudi slišijo lahko kaj od starejših. Po Vašem pisanju sodeč, gospod Jan, ste pristaš tega, na kar jaz nisem ponosen. Ali Vam Bled res tako malo pomeni, da se sramujete zgodovine svojega rojstnega kraja in tisočletnega ustvarjanja rodov naših prednikov?! Ali si v Vaših očeh niso s svojim kulturnim delovanjem in še s čim zaslužili Vašega spoštovanja? Ali Vam je ljubši spomin na vojne pokole v zadnji vojni in po njej, kajti o kaki kulturi v tem času in v takratnih dejanjih ni niti sledu?! - Spoštovani gospod Jan, dovoljujem si, seznaniti Vas s tem, da na Bledu deluje že več kot dve leti "ZGODOVINSKO DRUŠTVO BLED 1004", čigar člana sta tudu gspod Kindlhofer in jaz. Žal smo pri tem društvu ugotovili, da tudi rojeni Blejci slabo poznajo zgodovino svojega kraja, še manj pa tisti občani Bleda, ki so se priselili od drugod. Pojavlja pa se tendenca, da bi jo slednji želeli spoznati že iz razloga, da bi kdaj mogli svojim, tu rojenim otrokom, kaj povedati o preteklosti njihovega rojstnega kraja. Da je poznanje zgodovine sploh tako izničeno, je kriva pri nas povojna doba, kdo natančneje, pa sami veste. Kaj je v Vaših očeh, gospod Jan, narobe s predlogom našega društva za občinski praznik Bleda, ki naj bi ga praznovali 10. aprila? Poskusil bom strniti vse, kar obsega ta predlog v čim krajši zapis. Darovnica nemškega cesarja Henrika II. briksenskim škofom iz i 1004. je neizpodbitno najstarejši pisni dokaz o obstoju Bleda, Veldes, v zgodovini, je njegov rojstni list in zaznamuje s prihodom brik-senskih škofov tudi prvi civilizacijski in kulturni stik z Zahodom (Evropa!) po odhodu Keltov in Rimljanov. Ker je Brixen daleč, upravljajo blejsko briksensko gospostvo za škofe zakupniki (plemiči), ki izkoriščajo in stiskajo podložnike kljub prepovedi škofov. Krutost plemstva povzroča upore, ki preidejo v veliki vseslovenski punt l. 1515. Kmalu po l. 1400. deluje na Bledu že prva cerkvena šola. Drugih ni bilo. Ob koncu 16. stol. uvede zakupnik baron Ivan Josip Lenkovič, da v uradnih aktih pišejo tudi slovensko ime za Bled namesto Veldes, kar je velik, zgodovinski in kulturni dogodek tistega časa. Res je trajalo le 23 let; danes, po 400 letih nam ta dokument marsikaj pove. Med l 1648. in 1785. znova zaživi slovenski jezik v blejskih podložniških prisegah, ko 20 zapisovalcev išče primerne nove črke za slovenske besede. To so, vsaj za Bled, prvi slovenski jezikoslovci! 18. stol. je čas pros-vetljenstva in delovanja velikega Blejca in Slovenca, šolnika in jezikoslovca Blata Kumerdeja. V letih 1846 in 1858 je na Bledu kaplanoval Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo. Priznanje je dočakal na Bledu, takratnemu središču slovenske fotografije svetovnega slovesa. Toliko o predlogu našega društva za praznik Bleda. Nanizanih je kar neka] dokazov, da 850-letna vladavina briksenskih škofov na Bledu ni bil čas zatiranja naših prednikov in kulturno mrtvilo, kot bi radi nekateri "ugotavljali". To je bil &j vreden našega in Vašega spoštovanja, gospod Jan! - Kot je bilo povedano, je pisni rojstni list Bleda star 994 let, BledJ okolico pa mnogo starejši-Sporni 17. julij 1941. bi 0 letos (v juliju?) dopolnil 5/ let. Vprašajmo se vendar se zadnjič: Kdo si dovoljuj* jemati nam pravico spoštovati in častiti spomin na nase davne prednike in njih dela, na katerih ne lepi kri bruto-morne vojne, res pa jih le prevečkrat pokriva prah p°'f zabe in naše malomarnosti. ■ Ne potrebujemo dveh občinskih praznikov in ni se nan[ treba zgledovati po drugih'- ; tisočletju prehojena pot nase Zgodovine je samo naša, blejska in naših prednikov W nikogar drugega! Zato )e praznik občine Bleda lahko le pokolnitev tisočletnem* spominu na 10. april L 1004; Za konec, gospod Ivan Jan, & nekaj besedi o črni desnicu B jo navezujete gospodu Kin«1' hoferju. To je popolna neumnost! Zakaj je za Vas vse, kart" rdeče, lahko smo črno, razd'r; alno? Čemu bi morali niisl"1 vsi enako? Očitno se ne morete izviti iz primeža enoumja, E Vas nihče tudi k temu ne sta-Vendar, pustite tudi Vi drug'"1 njihova mišljenja! Sicer se pas takim iskanjem kar pre^e. približujete temu, kar javno1* krivično očitate gospo«1.' Kindlhoferja, namreč razdiff1' nosti! Pa brez zamere, spoštovani gospod Ivan Jan! Vena® si pa velja zapomniti to}*-KDOR NIMA ZAPUŠĆM PRETEKLIH RODO\ NIMA ČESA PUSTITI P0' TOMCEM! Vse dobro in lepo pozdravlja1 Branko Slanog; Planinska c. 3, Bi«* član Zgodovinske!! društva Bled M*" Moja plat zgodbe 'Ljudem je ponavadi nerodno govoriti o denarju. Toda brez njega ne moremo," je malce v zadregi preskočila pripovedovanje Francka. Še enkrat me je spomnila, da moram imeti pred očmi njeno ubogo pokojnino, preden jo bom sodila zaradi dejanj, ki so se zvrstila med njenim bivanjem pri gospe G. "Celo življenje je bila gospa. Nikoli ji ni bilo potrebno delati, saj je bil njen mož profesor. Stanovanje je bilo polno dragocenosti in kamor sem stopila, sem se spotaknila ob kakšen kipec, sliko ali vazo. Hrup, posebno pa še otroci, ki so se podil po igrišču, so ji šli strašno na živce. Tudi name je gledala zviška. Komajda me je pozdravila. Nikoli me ni ničesar prosila. Zmeraj mi je le ukazovala. Najprej se je spomnila, da se moram preseliti k njej. Želela me je imeti poleg sebe dan bi noč. In dobesedno to se je tudi dogajalo..." Francka je takoj opazila, da se je nečakinji globoko oddahnilo, ker je breme skrbi preložila na druga ramena. Gospa je vleiko stvari pozabila. Tako ji je marsikdaj morala skuhati kar po dve kosili ali večerji. Vse, kar ji je prinesla iz trgovine, je zapisala na listek. Denar je vpričo Francke preštela dvakrat: prvič ob odhodu po nakupih in drugič, ko sta na računu odkljukavali posamezna živila. Vsakič se je počutila bolj bedno. "Najhuje je bilo, ker mi ni dovoljevala prati v pralnem stroju. Preveč elektrike porabi, mi je razlagala, ko sem žulila v banji listih nekaj USODE i s e Milena Miklavčič umazanih cunj. Imela je tudi svetle trenutke. Takrat mi je pripovedovala o možu - ribiču, o njunih potovanjih, o knjigah, ki jih je ta spisal in še o marsičem. Zelo sta bila navezana drug na drugega. Vse bi bilo vredu, če bi vedela, s kakšnim razpoloženjem se bo zbudila naslednje jutro." Francka je postajala vedno bolj nervozna. Zato me je povabila ven, v naravo. Napotili sva se proti gozdu in sproti nabirali rože. "Ali si moreš predstavljati, da bi lahko dve stari ženski dolgo časa živeli v miru?!" je bilo vprašanje, ki mi ga je postavila povsem iznenada. Nisem vedela, kaj naj ji odgovorim. "Jaz imam svoje muhe in moja gospa jih je prav tako imela. Vsaka izmed naju je bila navajena na drugačen red. To se je videlo že pri zlaganju perila, pri pospravljanju in vedenju za mizo. Že od nekdaj sem med kosilom rada poškilila v časopise. Ona mi je to strogo prepovedala. Kupovati sem ji morala le eno vrsto jogurtov, le eno vrsto kruha. Joj, kako mi je šlo na živce! Preveč sem bila preprosta za njeno "nobleso"! V bližnji trgovini so kmalu ugotovili, kdo sem in so me pomilovali. Nasankali ste, so mi rekli. Ta vas ne bo izpustila iz krempljev." Prvič se je zapletlo ob mesecu, ko bi Francka morala dobiti plačilo za svoje delo. Gospa je tedaj poklicala svojo nečakinjo. Z njeno pomočjo je preverila, če je Francka s svojim delom sploh kaj zaslužila. To se ji je zdelo zelo poniževalno. Toda ko je pomislila, da bo na ta način lažje plačala vse položnice, se je malo pomirila."Gospa mi je s težavo odštela nekaj denarju. Kje je pa ostalo?" sem jo vprašala. Hrano in stanovanje sem vam odštela, mi je zabrusila nazaj. V meni je gorelo od jeze. Obrnila sem se in odšla v kuhinjo. Tam sem se vsa razočarana zjokala. Toda že naslednji dan je bila moja varovanka povsem drugačna. Smejala se je in stresala šale. Nisem vedela, naj spet pokličem njeno nečakinjo ali ne. Tudi spomnila se je vsega, kar sva počeli čez teden. Rekla mi je, da je zelo zadovoljna z mojim delom, da že doglo ni imela tako marljive služkinje. To sem ji zamerila. Nobena služkinja nisem bila!!" Francka je v življenju morala velikokrat stistniti zobe, zato se je tudi na svojo gospo počasi navadila. Vedela je, da bodo izpadi ob luni močnejši kot ob ostalih normalnih dnevih. Zato se je takrat nanje bolje pripravila. "Toda zadnjič, bilo je pred kakšnim mesecem, je bilo drugače. Rekla mi je, da moram v trgovino, čeprav sem tisti dan že bila. Dala mi je spisek povsem enakih živil, ki sem jih morala prinesti. Nič nisem ugovarjala, saj sem vedela, da jo bom le razjezila. Ko sem doma zlagala na mizo, je budno pazila, da česa nisem vtaknila v žep. (Tudi če nje ne bi bilo, tega ne bi storila!!!), ker se mi je že mudilo, sem odhitela v kuhinjo skuhat kosilo-Čez dobre pol ure zaslišim iz spalnice njeno kričanje. Ustrašila sem se, da se ji ni kaj zgodilo. Sedela je na postelji in mi nahala s prazno denarnico. Kam si dala moj denar?! ]e kričala in jo obračala na vse strani. Presenečeno sem jo gledala. Ničesar varn nisem ukradla. Poklicala bom policijo, mi je grozila, ne da bi se zmenila zame. Res so prišn policaji, popisali in se pogovorili še z nečakinjo. Nikamor se nisem smela ganili. Z menoj so bili prijazni in vljudni, nič drugega ne morein reči. Toda bilo me je tako sram, da tega nf morem opisati. Počutila sem se ponižano kot se nikoli. Svoje stvari sem na hitrico zložila v potovalko in brez pozdravu odšla domov." Čez nekaj dni so Francko poklicali p° telefonu. "Njena nečakinja se mi je na dolgo m široko opravičevala, češ da je njena teta denar pomotoma položila v neko knjigo. Da & mislila nič hudega, da je bila zadovoljna £ menoj in da me vabi nazaj. Vljudno vsem M)' zahvalila. Nikamor več nisem želela iti." O svoji bridki izkušnji Francka ne goVQ& rada. Ve pa, kako krivica boli, posebno še, če te obdolžijo kraje. Tega ne bo nikoli pozabila- "Ker pa ima vsaka stvar v našem življenj11 nekaj dobrega, naj povem, da sem pod streh'' dobila čudovito družino. Obljubila sem jim, <'1' bom pazila na otročka, ko bo konec porodniške. Ne, na gospo pa nisem nič več jezna. Saj je uboga reva, ker je stara. Bogve, kaj »4 doletelo še mene. ko bom prišla v njena leta'-(Nadalje vanje pri h odnji0' PREJELI SMO Neutemeljene obtožbe na račun Klinike Loka V torek, 12. maja, je bil v Gorenjskem glasu pod rubriko Mnenja, usode - Prejeli smo, °bjavljen članek z naslovom ^profesionalen odnos Klinike \-oka iz Škofje Loke, pod "■Merim sta podpisana M. P in M.M. V tem članku je bilo obJavljenih veliko obtožb in okrivljenih dejstev na račun Klinike Loka, ki pa niso bile Podprte z nobenimi strokovni-mi dokazi, zato želimo osvetliti zadevo tudi iz našega zornega kota. D«e 27. marca 1998 so ob 18. Un lastniki (v kartoteki je vpisa-na lastnica Marjeta Dolenc) Popeljali na našo kliniko svojo Psico pasme zlati prinašalec, staro devet mesecev, z anamnezo, da je bila z vrtnimi škarjami Zabodena v področje desnega s,teSna. Ram je močno krvave-7> zato smo se odločili za brurški poseg, pri katerem smo uSotovili, da gre, kljub na videz relativno majhni vbodni rani na za globoko vdolbino, kjer x,° bile poškodovane tudi večje krvfie lik. Kljub dolgotrajnemu p0segu in strokovni ter korektni oskrbi "»troj rane, je psica približno pet txr po končani operaciji P^inila. Dejanski vzrok za * ostaja neznanka, ker se Ktniki niso strinjali z našim ^Poročilom, da bi psico posla-n na obdukcijo, kjer bi lahko Motovili vzrok pogina. i.f.red začetkom operacije so Hl opravljeni naslednji post-fki: zaustavljanje krvavitve s K°rnpresijo na krvaveče mesto, *P"kacija antibiotika, aplikaci-Pomirjevala in intravenskega ^stetika kot uvod v anestezi-5 Z inhalacijskim aparatom, operacijsko polje smo obrili in " razkužili v obsegu, ki ga prstna poškodba zahteva. Plošno anestezijo smo vzdrže-atl s hlapnimi anestetiki preko i^hte sapnikove cevi in ^akcijskega aparata. Takšna nestezija velja za eno najbolj rQrnih in jo na naši kliniki finsko uporabljamo že od Sega začetka. operativni poseg sva zaradi 0SeŽnosti in globine poškodbe Pravljala dva veterinarja in *lstent - veterinarski tehnik. ania operacija je trajala dve Psa °ei P°stopek od priprave Za operacijo do odklopa z anestezijskega aparata pa približno tri ure. Med posegom je psica dobivala infuzijo in transfuzijo ter sredstva za preprečevanje nastanka šoka zaradi izgube krvi. Po končani operaciji smo psici aplicirali v mišico pripravek proti bolečinam, za domov pa smo pripravili antibiotike v obliki tablet in svečke proti bolečinam. Po končanem posegu smo psico zadržali na opazovanju še eno uro in smo jo okoli 22. ure, po preverjanju osnovnih refleksov, življenjskih funkcij, pregledu sluznic in merjenju telesne temperature oddali v domačo oskrbo. Ker je bilo vse v mejah normale, smo menili, da ni potrebe, da bi psico še naprej zadržali na nadaljnjem opazovanju. O vzroku smrti ne bi ugibali, kot to v svojem pismu na podlagi "strokovnega" mnenja neznanih izvedencev želita M.P. in M.M., ker, žal, na njuno željo, obdukcija ni bila opravljena. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da vzrok pogina ni bila izkrvavitev ali dajanje prevelikih odmerkov anestetikov, saj bi v tem primeru žival poginila že med samim posegom in ne kasneje, jo je bila že v fazi prebujanja. Avtorja članka tudi navajata, da lastniki niso dovolj zavarovani za take primere, kar pa seveda ne drži. Vsak lastnik psa ima možnost zavarovanja za primer bolezni oz. pogina, ki ga lahko sklene na zavarovalnici. Tudi veterinarji smo ustrezno zavarovani za primer škode oziroma pogina zaradi strokovne napake. Iz tega zavarovanja se krijejo odškodninski zahtevki lastnikov živali. Seveda pa mora biti krivda veterinarja dokazana. Glede poslanega vabila za cepljenje proti steklini moramo priznati, da je bila z naše strani storjena napaka, za kar se ponovno opravičujemo. Pogin psice je tudi nas izredno prizadel in globoko razumemo žalost in stisko lastnikov poginule psičke, ne moremo pa molče sprejeti vseh obtožb, ki smo jih bili deležni. Še posebno zato ne, ker večina teh obtožb ne temelji na dokazanih dejstvih. Veterinarji imamo v prvi vrsti živali radi in smo tukaj, da živalim pomagamo, ne pa zato, da sestavimo račun in poberemo denar. S tem z naše strani zaključujemo polemiko na nivoju časo- pisnih stolpcev. V prihodnje bomo prisiljeni neargumentirane trditve dati v presojo pravnim strokovnjakom in veterinarskim izvedencem. Za KLINIKO LOKA Mag. Staš Bernik, dr. vet. med. Sorska cesta 3a, Škofja Loka Gospodu Globočniku iz Mošenj (Gorenjski glas, 12. maja) Z ogorčenjem sem prebrala Vaš članek "Svetniki so za avtocesto, a proti cestninski postaji" v časopisu GLAS v torek, 12. maja. Vso pravico imate namreč, da vam ni všeč v članku omenjena varianta avtoceste. Vso pravico imate tudi, da izrazite svoje mnenje o izgledu šotora, ki pokriva eno od teniških igrišč ob našem hotelu. Nobene pravice pa nimate pisati o tem, kako Hotel "GRAD POD VIN" stagnira oziroma celo nazaduje, in da smo si v reševanju svoje kože dovolili postavitev okolju skrajno nepreimernega tujka (zgoraj omenjenega šotora). Take tendenciozne izjave v medijih so sicer zrele za kakšno sodno obravnavo, saj z njimi lahko škodite našemu ugledu, vendar se na tako raven ne bomo spuščali. Rada bi Vas le obvestila, da hotel ni nikoli reševal svoje kože, da je mimogrede to hotel, ki bo v letošnjem letu ob obnavljanju kategorizacije predvidoma spet dobil 5 zvezdic, ker že danes s svojimi storitvami in siceršnjo, na široko poznano kvaliteto izpolnjujemo cca 90 odstotkov zahtevanega. Hotel je na širšem območju bivše občine Radovljica eden redkih, če ne edini, ki posluje z lastnimi sredstvi in ni obremenjen z nikakršnimi hipotekami in omembe vrednimi krediti. In nenazadnje, v tem hotelu dobiva svoj vsakdanji kruh 29 ljudi - za 29 družin, od tega nekaj tudi iz Mošenj. Kar zadeva omenjenega šotora pa tole: šotor je bil pač postavljen za popestritev naše ponudbe. Povpraševanje po možnostih igranja tenisa tudi v zimskem času in ob slabem vremenu je namreč zelo veliko, kar sam kot ljubitelj tenisa brez dvoma dobro veste. Ves čas, od kar sem prevzela vodenje hotela, tega je že dobri 2 leti, sem veliko gradila na dobrih odnosih s Krajevno skupnostjo Mošnje in krajani Mošenj, mislim, da zelo uspeš- no, zato me resnično čudi vaš odnos do našega hotela. Če je v Vas g. Globočnik kaj "dedca", pa se oglasite pri meni, in se boste lahko sami prepričali o resničnosti mojih trditev, in o globoki zmotnosti svojih. v. d. direktorica Hotela "GRAD POD VIN" Marija Jan Pojasnilo na protest iz Jelendola V torek, 19. maja 1998, smo na 22. vašega časopisa med pismi bralcev zasledili besedilo z naslovom Protest iz Jelendola . To pojasnilo ne pišemo, da bi odgovorili avtorju članka Branku Lahar-narju ampak, da bi ostalim nevtralnim bralcem opisali tudi drugo plat te zadeve ter s tem omogočili bolj realni pogled na problem uporabe cestnih označb in pripomočkov za zmanjšanje hitrosti vozil, ki jih je avtor opisal z imenom ležeči policaji. Res je, pred 14 dnevi, so nam na našo prošnjo med hišami št. 15 in št. 19. in ne med hišami št. 13. in št. 19 po dolgem čakanju postavili t.i. "ležeča policaja". Krajani smo z veseljem izjavili: "hvala Bogu!" Zakaj smo zahtevali takšen ukrep? Avtor prvotnega članka trdi, da je postavitev naprav nepotrebna, oziroma na napačnem mestu!? Pa podrobneje predstavimo situacijo; gre za odsek ceste Tržič - Cadovlje, ki poteka med Tržiško Bistrico in pobočji pod Lomom, že sama konfiguracija terena onemogoča drugačen potek cestišča, dodatno pa stvar še poslabša ozek most na eni strani in drenaža vode na drugi strani. Cesta je speljana najprej v nepregleden levi ovinek, ki se v 50 m nadaljuje v nepregleden desni ovinek in nato spet čez most v levi ovinek. Širina ceste po vsej dolžini ravno zadostuje za srečanje dveh osebnih vozil, v primeru udeležbe avtobusa ali tovornega vozila, pa mora eden od voznikov popolno ustaviti vozilo. V večini primerov se mora eden od udeležencev prometa pomakniti nazaj do naših parkirišč ali posebej pripravljenega prostora pred mostom, da lahko drugi spelje mimo. Ker so gozdovi v smeri Cadovlje, Dolina in Jelendol zelo "bogati z lesom", imajo tovorna vozila s priklopniki redno večkrat na dan vožnje v obe smeri. Vožnjo teh vozil smo do sedaj občutili podobno kot potres 3 stopnje po Merkalije-vi lestvici (zaradi takšnih izkušenj nas nedavni pravi potres ni presenetil). Hitrost nekaterih vozil na tem odcepu je bila po naših ocenah večja od 80 km/h, kar je spominjalo na "rejli" vožnje. Da zadeva ni bila brez posledic, pričajo številne povožene mačke in psi, g. Laharnar pa lahko pride na ogled priročnega pokopališča za živali, ki so si ga lani omislili otroci in je sestavljen iz več grobov. Seveda, kaj nam mar za povožene pse in mačke, bi rekli, a na žalost so povozili tudi otroka! Na srečo je odnesel brez hujših posledic. Lahko bi se končalo tudi tragično. Na tem delu živi 8 otrok starih med 6 in 17 let in ti otroci imajo prijatelje, tako da lahko v določenih primerih naštejete cel razred otrok, še posebej ob rojstnih dnevih in praznikih. Ali še zmeraj mislite, da je to napačna lokacija? Da imamo več sreče kot pameti, nam govori med nedavnimi nesrečami primer, ko je le prisebnost voznika tovornega vozila preprečila hujšo nesrečo, tako da se je podrla le ograja, ljudje pa so na srečo takrat odnesli brez poškodb. Torej g. Laharnar, gre tudi za vašo varnost! Sedaj, ko se vozniki teh 50 m mirno peljejo mimo hiš, ki so locirane ob cesti, vsi mirneje spimo! Otroci hodijo ob teh ovinkih vsak dan v šolo in vrtec do avtobusne postaje ter nazaj do hiš po cesti, ker za pločnik ni prostora. Za previdnejšo vožnjo se someščanom iskreno zahvaljujemo! Tudi krajani Britofa pri Kranju niso preveč veseli trditve, da lahko kljub njihovim pravilno postavljenim ležečim policajem vozniki prevozijo po navedbah g. Laharnarja te ovire s hitrostjo 80 km/h brez posledic - na avtomobilu (le od kod imate takšne informacije?). Glede pravilne postavitve ovir pa g. Laharnarja vabimo, da naj se ustavi, mi pa ga bomo prijazno popeljali do ovir, tako da ne bo pomot. Upajmo, da potem ne bo tako živčno napet, da s polnim plinom drvi proti Tržiču ali proti Čadovljam, ker se naprej nadaljujejo naselja in je dovoljena hitrost na podlagi določil novega zakona 50 km/ h. Če bodo vozniki sledili navodilom in priporočilom avtorja predhodnega članka, bodo na podlagi določb novega zakona za varnost cestnega prometa za takšno vožnjo plačali najmanj 45.000 SIT in si pridobili 3-5 kazenskih točk. Vse te predpise pa seveda g. Laharnar zelo dobro pozna! Ravno zaradi takšnih napetih voznikov, smo krajani zaprosili pristojne organe za postavitev ustreznih cestnih označb in pripomočkov, kljub že pred leti postavljenim prometnim znakom, ki so jih le redki upoštevali. Pot se nadaljuje do mnogih izletniških točk - Dol-Žanova soteska, Kofce..., zato je turistov iz dneva v dan več in so seveda dobrodošli, vendar se je po večletnih izkušnjah hitrost voznikov zmanjšala samo s pomočjo t.i. "ležečih policajev". Dragi someščani, ohranite mirne živce in popazite na naše otroke - saj so največji zaklad. To nam poudarjajo tudi naključni sprehajalci in izletniki, ki so vidno zadovoljni, da smo poskrbeli za večjo varnost. Če bo vroče, pa se lahko ustavite ob naših hišah. Sprejeli vas bomo prijazno, razložili zakaj smo zaprosili za postavitev "ovir" in vam ponudili tudi osvežilni sok! Bodite prepričani, da bo ovira v zimskem času odstranjena, ker to postori pristojni organ že sam od sebe, zaradi pluženja. Hvala za razumevanje, mirno kri in SREČNO POT VSEM! mag. Borut Verber, Slap DOBER IZLET Madžarske toplice z Rozman busom V rubriki GLASOV DOBER IZLET občasno predstavljamo celodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Tokrat izletniško presenečenje -štiridnevni oddih: v sodelovanju z ROZMAN BUSOM, s.p. z Lan-covega pri Radovljici vabimo na rajzo v MADŽARSKE TOPLICE prihodnji teden, v dneh od 2. do 5. junija, po izjemni neverjetni ceni: manj kot 9.100 SIT na osebo in 5.01)1) SIT prevoz. Aranžma vključuje tri nočitve in polpenzione v hotelu, ter prehrano tudi na dan prihoda v toplice. ROZMAN BUS Radovljica in Gorenjski glas Vas vabita v Madžarske toplice naslednji torek, 2. junija; datum naslednjega oddiha na Madžarskem preberite v rubriki "Haio-Hato". Odliod v torek, 2. junija, i: Radovljice, s postankom v Kran ju. morda tudi v Škofji Loki (če bo dovolj prijav). Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: ROZMAN BUS Radovljica, telefon (064) 715-249 ali (064) 411-887. Piše: Miha Naglic Zato se je v začetku leta 1924 preseli k ženini stri v Francijo, v rudarsko mesto Lens, v ^krajini Nord, na severozahodu države. Tu je tffstala cela kolonija Slovencev. Mravlje je tudi nadaljeval s svojim razrednim delovanjem in postal član KP Francije. Zavzemal se je zlasti pr°tiypljvu klera na delavce. Leta 1932 so ga Poklicali na policijo in mu ukazali, da mora v j prah zapustiti Francijo. Jakob se je s hčerko Ln° zatekel na jugoslovanski konzulat v -Uje. Tam so ga podučili: "Mravlje, vi bi bili olje naredili, ko bi se brigali za svojo družino, •e Pa za politiko!" Odgovoril je: "Zato sem z8nan, ker se borim tudi za druge in ne samo la svojo družino!" A'o Jesenicah so ga pričakali žandarji z gojenimi bajoneti. Konfinirali so ga v JeK°vo matično občino Žiri, kjer se je pživljal kot dninar in bil pod stalnim poljskim nadzorom. Tedanji župnik Ivan te ju (° nlem pozneje) mi je pravil, kako ga ti j~ravlJe nekoč, ko si je (zaradi dušnopas-hrs*ih potreb in velikosti župnije) ravno kupil c°v avto, zaustavil na cesti, kjer je delal kot £5tar. In mu ves razburjen očital, kako si upa tot duhovnik privoščiti tak luksuz na račun LVSj-ev> namesto da bi bil sam zgled ubožnega ^fanskega življenja ... Ko je prišla druga feh10' So 8a znova preganjali. Najprej so ga že J^oruarja 194} (!) internirali v U žice, vendar £ le Že pred začetkom vojne peš vrnil domov. 0^mci so ga mobilizirali kot delovnega nv?znika in poslali delat v Škofjo Loko in ]gj°r°ško. Ker je sodeloval s partizani, so ga ^ 44 internirali v Dachau, kjer je od izčrpa- Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon povod za njeno razmišljanje in pobudo o narodni spravi. "Ko sem začela pisati o državljanski vojni in nujnosti sprave, so mi nekateri očitali, da se zato tako 'zaganjam', ker hočem rehabilitirati svojo teto. Svoje tete še poznala nisem, umrla je, ko mije bilo petnajst mesecev in nikoli me sploh videla ni, ker sem tedaj živela v Beogradu. Vprašujem pa se, kdo bi jo lahko rehabilitiral? In zakaj? Zaradi njene mladostne nepremišljenosti umrl po osvoboditvi, konec maja 1945. nosti? Plačala jo je z življenjem! Vsa ta leta Točen dan ni znan. je bilo, kot da sploh nikoli ni živela, tudi v Jakobovo hčer Fani so 7. maja 1942 družini je bila zamolčana. Stara mama pa mi likvidirali partizani. Našli so jo mrtvo sredi je nekoč vendarle povedala, kako je bilo tiste glavne ceste. Postala je prva žrtev v strahovitu noči: potrkalo je na vrata, Fani je odprla in šla dolgem seznamu likvidacij na Žirovskem, za nekaj minut vem. Nato se je vrnila in veselo Spomenka pa v svojih spisih priznava, da je rekla svoji mami: No mama, zdaj pa jaz grem, bila prav tetina tragično nepotrebna smrt ne bodi v skrbeh! In je šla. Zjutraj so materi m Zgodovinski posnetek: Spomenka Hribar in Izidor Rejc (stoji), rojaka z gorenjskega juga, na zborovanju Demosa v Zireh, marca 1990. povedali ljudje, ki so šli k maši, da leži mrtva | sredi ceste. Mati je, nora od strahu in žalosti, | tekla nekaj kilometrov po makadamski cesti in I še opazila ni, da ji je žebelj v čevlju razmesaril I vso peto. Svojo hčer je našla sredi ceste \ onečaščeno, krvavo gmoto, mrtvo." Karel Leskovec, partizan iz Rovt ("črna ] ovca"), komandant Prešernove brigade in \ partizanski pisatelj, je svoje videnje njene smrti opisal v Križpotjih. "... so partizani ubili Mravljinčevo hčer s Podklanca. Obdolžili so jo, da je izdajalka. Dekle sem dobro poznal in vem samo to, da je rada hodila z italijanskimi oficirji in ti so jo večkrat odpeljali kam na zabavo. Da bi kaj vedela o aktivistih Osvobodilne fronte, se ni nikomur sanjalo in tudi verjel ni tega nihče. Ljudje so jo našli v nedeljo zjutraj sredi ceste mrtvo. Na prsih ji je ležal papir: Tako se bo zgodilo z vsakim, ki bo izdajal slovenski narod. Nihče ni povedal ljudem, zakaj so partizani dekle ubili, zato je bil učinek na večino prebivalstva drugačen, kot so pričakovali tisti, ki so to storili. V Rovtah, ob meji, ljudje niso imeli za tak greh, če je kakšno dekle rado hodilo z Italijani. To se je dogajalo že pred vojno. Prav zato bi morali partizani ljudem ob meji tak ukrep bolje razložiti." - Spomenkin komentar: "Kako boš 'bolje razložil' tak brezumni poboj dekleta, ki je v svoji mladosti spregledalo, da so italijanski vojaki, ki so bili včeraj graničar ji, danes okupatorji?" (Nadaljevanje prihodnjič) GORENJSKI GLAS • 24. STRAN _ Torek, 26. majal^ KRIMINAL Otroci odšli od doma Jesenice - V nedeljo, 24. maja, zvečer se je na jeseniški policijski postaji oglasila 35-letna Fatima A. in povedala, da pogreša svoja otroka, avto in večjo vsoto denarja. Policisti so ugotovili, da so mlajša mladoletnica in dva otroka doma vzeli okrog 2000 nemških mark. V stanovanju so našli skrite rezervne ključe osebnega avtomobila. Za volan je sedel eden od otrok. Odpeljali so se na Bled in nato proti Ljubljani. Pri Mednem se je avto pokvaril. En otrok se je vrnil domov, druga dva pa sta nadaljevala pot. Prijeli so jih na mejnem prehodu Metlika pri poskusu prestopa državne meje. Skunk prodajala v Kranju in Postojni Kranj - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe_ UNZ Kranj so ovadili 22-letnega K. E. in leto mlajšega J. S., oba iz Kranja, osumljena storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Mladeniča naj bi na območju Postojne in Kranja razpečevala večjo količino mamila skunk (marihuana). Zastrupitev proučujejo tudi kriminalisti Kranj - V uradu kriminalistične službe zbirajo obvestila v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja proizvodnje in prometa zdravstveno oporečnih živil in drugih izdelkov po določilih 194. člena Kazenskega zakonika Slovenije. Gre za znano zastrupitev okrog 400 ljudi, ki so 15. maja jedli v restavracijah Iskre na Laborah in Acronija na Jesenicah. Dosedanje ugotovitve kažejo na povzročitelja streptokok A. Preiskava se še nadaljuje. • H. J. S SODIŠČA Devetnajst pravdarskih let v družini Rant Vse skupaj se je začelo 1978. leta, ko je umrl Janez Rant iz Dolenje vasi v Selški dolini, gospodar dveh posestev, ki ju je podedoval po svojem očetu in prvi ženi... Kranj, 26. maja - Pravzaprav se je začelo že dosti prej, leta 1935, ko je ovdoveli Janez Rant zasnubil Ivano, drugo ženo. Pred poroko sta pri notarju sklenila "dedinsko in ženitno pogodbo", ki med drugim tudi določa, da v primeru smrti enega od zakoncev s celotnim premoženjem razpolaga drugi. Pogodba bi bržčas končala kot pozabljen kos oru-menelega papirja, če bi Janez Rant ne imel otrok iz prvega zakona. Druga žena Ivana je skrbela za njih petero in garala na kmetiji. Z Janezom in sinom Vinkom se je še za življenja moža preselila iz hiše Janezove prve žene v hišo Janezovega očeta, prvo posestvo pa sta prevzela Janezov sin iz prvega zakona Franc in žena Antonija Rant. Pred Janezovo smrtjo pred dvajsetimi leti so se otroci iz prvega zakona z očetom najprej pogovorili o dedovanju, nato pa pogodbo podpisali tudi na škofjeloškem sodišču. Sin iz drugega zakona, Vinko Rant, te pogodbe ni podpisal in v zapuščinskem postopku po očetu tudi ni uveljavljal ničesar. Ker naj bi po pokojnem Janezu tako ali tako vse pripadlo materi Ivani, kot je zapisano v "ženitni pogodbi" iz 1935. leta. In mati Ivana, danes stara 93 let, je vse premoženje prepustila sinu Vinku, pri njem zase izgovorila le preužitek. Vendar pa stvar ni bila tako preprosta, saj naj bi po očetu Janezu polovico premoženja podedovali otroci iz prvega zakona, druga polovica (kmetija) pa naj bi ostala ženi Ivani in sinu Vinku. Tako je bilo razsojeno tudi na sodišču. Odtlej se pravde vrstijo že devetnajst let, na različnih sodiščih, končajo pa se, če smo razumeli prav, vse enako. Celo do tega naj bi prišlo, da je nekdo Ivano Rant že uradno, pred sodiščem, razglasil za mrtvo. Včeraj se je na civilnem oddelku okrožnega sodišča v Kranju spet odvijala pravda za premoženje Janeza Ranta. Toženi so otroci iz prvega zakona, tožnica pa Ivana Rant oziroma njena pooblaščenca Vinko in Frančiška Rant. Tožniki so senatu, ki ga vodi sodnik Mihael Kersnik, med drugim predlagali zaslišanje priče upokojenega odvetnika Saša Skubica, ki naj bi imel dokaz o tem, kdo je Ivano Rant razglasil za mrtvo, in trdil, da dokler to ne bo prišlo na dan, tudi tožbena zahteva za vrnitev celotnega premoženja v posest Ivani Rant ne bo mogla biti pravično rešena. Tožniki so predlagali tudi vpogled v sodne spise kamniškega okrajnega sodišča in Vrhovnega sodišča, vendar je kranjski senat presodil, da za odločitev v toženi zadevi to ni pomembno in predlagane dokaze zavrnil. Sodba bo pisna, bržčas pa tudi z njo devetnajstletno obdobje pravdarstva v družini Rant še ne bo končano. • H. Je lovca n, foto: U. Stojan 93-letna Ivana Rant je včeraj zahtevala pravico na kranjskem sodišču. TELEFON MED VOŽNJO Dobiš lahko GSM JANUS - MOTOROLO, če greš v B&B AVTOŠOLO... AVTOŠOLA B*B l™f ifif lilTi ^fAlNUS UGLAS.....A_Tr*^c;.*«~ Informativna sobota o prometu v Remontu na Laborah Po letih vožnje znova na izpit ni hec O tem sem se v soboto prepričala tudi sama in - neslavno "pogrnila". Žal se je p*8^ preverjanja znanja in praktične vožnje na Renaultovih vozilih letos udeležilo malo vozniKj Kranj, 26. maja - Informativni dan o prometu so v soboto od 9. do 16. ure v podjetju Alpetour Remont na Laborah poleg gostitelja, ki je dal na voljo prostor, testna Renaul-tova vozila in najsodobnejšo opremo za brezplačni preventivni tehnični pregled, pripravili še svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj, kranjski izpitni center, UNZ Kranj ter zavarovalnica Adriatic. Vozniki, ki že imajo vozniško dovoljenje najmanj B kategorije, so v soboto lahko opravljali teoretični in praktični preizkus znanja za voznike. Reševanju testnih pol je sledila vožnja, vse skupaj pa sploh ni bilo enostavno, o čemer sem se prepričala tudi sama. Čeprav vozim že četrt stoletja, sem najprej "pogrnila" na testih, potem pa še na vožnji. "Prevozila" sem STOP znak, premalo gledala v ogledala pa tudi s hitrostjo sem imela nekaj težav. Bilo Kaj bo pokazal alkotest? me je sram, še bolj pa strah; kaj, če po novem zakonu o varnosti cestnega prometa pridem ob vozniško dovoljenje?! Nekoliko me je tolažila misel, da tudi drugi "kandidati", vsaj pri testih, niso bili dosti uspešnejši. Do treh popoldne nas je "padlo" petnajst, "izdelalo" dvanajst. Najbolj vztrajen je bil "kolega", ki je reševal kar štiri testne pole. Na praktični vožnji je bilo nekoliko bolje; uspešnih je bilo petnajst, le trije pa ne. No, vsaj knjižico novega zakona smo vsi dobili, da se bomo do naslednjega leta lahko pripravili na ponovni, upam, uspešnejši naskok na vozniški izpit. Berto Cernilec, ki je vodil ocenjevanje, je bil nekoliko razočaran nad slabim obiskom. Glede na novi zakon in slabo poznavanje prometnih znakov in pravil bi neobvezu-joč preizkus najbrž nikotn^ ne škodil. Predavatelji i" ocenjevalci so pogrešali p{e' dvsem mlade. Tisti, ki so m-niso bili prida uspešnejši »J starejši vozniki. Očitno * pravila hitro pozabljajo. Vsakemu, ki je bil uspešen, f zavarovalnica Adriatic po0, dila desetodstotni popust f kateremkoli avtomobilske^ zavarovanju, najboljši pa s° dobili še praktične nagrade-Na sobotnem informatik" nem dnevu o prometu so'se predstavili tudi policisti, kazali so službeno laguno,» jo uporabljajo za reševal prometnih nesreč, merjenj hitrosti in alkohola v krvi.; Alpetouru Remont so. kot? rečeno, prispevali avtom za praktično vožnjo, p°n m brezplačne preventivne: ^ teb; nične preglede in poka2' r Z „ V uporabo otroških sedeže avtomobilih. , ,m • H. Jel°v£P Teden prometne varnosti na Gorenjskem Preventiva je najboljše zdravilo Policisti iz UNZ Kranj so tudi v tem tednu pripravili vrsto aktivnosti, ki se bodo sklenile v soboto tradicionalnim dnevom odprtih vrat UNZ in z državnim tekmovanjem Kaj veš o prometu v Prešernovi sow« Kranj, 26. maja - Aktivnosti policije se vrste že od začetka prejšnjega tedna, še bolj na gosto pa se bodo dogajale ta teden. Tako bodo policisti danes obiskali učence osnovnih šol In dijake srednjih šol. Govorili jim bodo o obnašanju otrok in mladih v prometu. Najmlajše bodo opomnili na uporabo kresničk in rumenih rutic ter na to, da cesta ni igrišče, večje pa seznanili z nevarnostmi alkohola in mamil v prometu ter z položajem voznika začetnika. V Četrtek, 28. maja, bodo policisti med 7. in 9. uro ter med 12. in 14. uro nadzirali hitrost vozil v bližini osnovnih in srednjih šol, za petek pa pripravljajo okroglo mizo, skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v prometu ter mentorji šolskih prometnih krožkov. • Kot rečeno, bo v soboto tradicionalni dan odprtih vrat UNZ Kranj. Policisti bodo obiskovalcem predstavili vozila in opremo, svoje delo, na ogled bodo tudi delovni prostori- . Dan odprtih vrat je bil ffliyaJT soboto že v blejskem policijske^ oddelku. Skupaj z AMD Bohinj. J bohinjsko občino pa so preventi^ dan pripravili tudi v Bohinju. Tu *j policisti 50 obiskovalcem predstav' novi zakon o varnosti cestnega ?T0TliZ ta, vozila in opremo postaje pron?e^ policije Kranj ter jim ponudili prelij koristnosti uporabe varnostnega V® na "zaietavčku". • H. J. NESREČE, NEZGODE Tovor vkleščil voznika Jesenice - V soboto, 23. maja, dopoldne je 49-letni voznik vlečnega tovornjaka Jožel R. pripeljal tovor pred obratovalno halo hladne valjarne Acroni na Koroški Beli. Pri razkladanju tovora so vozniku pomagali delavci Acronija. Pri raztovar-janju zadnjega dela kovinske konstrukcije, velike 27,75 krat šest metrov, je prišlo do nezgode. Konstrukcija je padla in vkleščila voznika Jožefa R. Dalaci so mu pomagali, poklicali rešilca, ki ga je odpeljal v jeseniško bolnišnico, od koder pa so ga z lahkimi telesnimi poškodbami odpustili v domačo oskrbo. Turistka v hudourniški strugi Bohinj - V nedeljo popoldne se je angleška turistka Jovce C., stara 68 let, z možem sprehajala po peš poti od Ribčevega Laza proti Ukancu. Na lesenem mostu pri Gozdni šoli v Ukancu ji je na mokri deski spodrsnilo in je padla v izsušeno strugo hudournika. Može je poklical pomoč. Bohinjski gorski reševalci in dežurna zdravnica so po prvi pomoči turistko napotili v jeseniško bolnišnico. Pri padcu si je izpahnila levo rame in zlomila desno zapestje. Požar v recepciji na golfu Bled - V nedeljo, 24. maja, popoldne je nastal požar v sanitarijah recepcije Golf igrišča pri Bledu, natančneje, na električnem ventilatorju s plastičnim ohišjem. Ogenj se je razširil na lesen strop sanitarij in nato na ves leseni del recepcije. Zajel je tudi shranjene torbe s palicami. Delavci so požar takoj lokalizirali, do konca pa so ga pogasili blejski gasilci. Škode je za približno poldrugi milijon tolarjev. • H. J. Helikopter sesul toplo gredo ,, Radovljica - Nekoliko nenavaden pripetljaj se je zS?)j1( soboto med poldnevom in drugo uro popoldne v BegWfl* $ Vaščanka je radovljiške policiste obvestila, da je v .-L, helikopter sesul njeno toplo gredo za hišo. Helikopter j J| njenih besedah lebdel približno petnajst metrov nad _| podtlak oziroma veter pod eliso pa je bil za toplo gredo premočan. Policisti so ob ogledu ugotovili, da je vojaški JflU sodeloval v gasilski vaji gašenja na težko dostopnem te ^ Škoda je ocenjena na približno 150.000 tolarjev. Na -m neljubega dogodka so prišli tudi zastopniki Slovenske voj • H. J. (t Odnesel kladivo Škofja Loka - V petek, 22. maja, dopoldne je neZJj^ prišel v Merkurjevo Blagovnico v Škofji Loki. Stopi' Kg police z električnim orodjem, izkoristil nepozornost p jp jalcev in odnesel električno pnevmatsko kladivo zfl ti devvalt, vredno 53.400 tolarjev. Za neznanim "kupcem poizvedujejo. Vlomil v Marino j Cerklje - Navsezgodaj zjutraj v petek je neznanec s m okno vlomil v okrepčevalnico Marina v Cerkljah. Iz bla»j ti v točilnem pultu je pobral gotovino, s seboj pa ocJ^eS(jovil nekaj steklenic alkoholnih pijač. Lastnika lokala je oŠko za približno 42 tisočakov. (V U .1 . i':.".>s-K,n-i MUhil l['i:F/f \ T,T\ iU ! (VTTT 0056-90-4475 SREČANJE Z JUS€JI>0 Kri za oddajo Super POP Kranj - V nedeljo, 24. maja, je patrulja s kra0L,.. policijske postaje med nadzorom Gorenjskega sred avto hišo Štrikova- opazila skupino ljudi, vrata liše pa odprta. . ^ Policiste je kajpak zanimalo, kaj se dogaja. Prodan ^ iz avto hiše je pojasnil, da bodo razdelili sto vstopm ^ oddajo Super POP. Do pravega kaosa pa jc Py 0 pozneje, ob 20.50, ko se je pred avto hišo gnetlo kaKS^j 150 ljudi. Najhuje je bilo seveda pri vhodnih vratih- ^ prerivanjem se je razbilo steklo na levem krilu K'aVjti vhodnih vrat. Štirje čakajoči so se porezali po roka .. v jih z reševalnim vozilom odp^l'1 kranjski zdravstveni dom. • H, J, AKCIJATELEVIZU DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE 1 Dragom Paplerjem SjOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 29.5.1998 S SLAPOVI V RATEČAH eć kuponov Gorenjskega glasa «»je usmerilo na najbolj severni X&e,'- V Rateče v Zgomje-"^sko dolino, pod Trornejo naše «ve z Avstrijo in Italijo. Tod so aoma veseli ii.««a w i« - veseli ljudje, ki se navdu Suiejo nad domačo glasbo. V nedeljo opoldne smo se odpra-W k Vidi Mrak, povsem neobičajno in nenapovedano. Zvezo srno vzpostavili po mobitelu, opazila nas je skozi okno, pred niso se nam je pridružila. Pogovor smo preusmerili na Planico, ZIDelko smučarskih poletov. Ob službi se z možem Justinom uwarjata s kmetijo. S kuponom smo razkrili, da je napočil čas za presenečenje. Vida Mrak je takoj Prepoznala pisavo hčerke Melite, v jistem trenutku pa se je že °9lasila pesem Črnolaso dekle ansambla Slapo l|, dejala: o hlapovi senečenje. Zelo ste mi všeč. To ne more biti res. Pa je bilo. Muzikanti so zapeli valček Bilo J6 v maju in urno polko, ki poje v refrenu: Naj se sliši naša pesem, vi. Presenečena ne, o ne... Slapovi, .^oj. to je pa res pre- naj se sliši prek meja, dobra volja je doma. Pesem je privabila k Mrakovim vaščane, medtem pa smo se odpravili na drugi konec Rateč k Tonetu Petriču in ga zmotili pri kosilu. Povedal je, da je po poklicu lesni tehnik, z družino pa se ukvarjajo tudi s kmetijo. Rad prisluhne melodijam Slakov, Avsenikov in Slapov. Povabili smo ga na sprehod po vasi... Običajno so v Ratečah najnižje temperature v Sloveniji, naš dogodek presenečenj pa je prihajal k vrelišču, kajti pri Mra-kovih je čakalo glasbeno presenečenje. Ob vstopu v hišo je bil Tone Petrič prijetno presenečen, ko se je oglasila pesem Slapov. Oko se je orosilo. Oba presene-čenca sta zaplesala polko v stilu naslova zadnje kasete in CD Zdaj je pravi čas. Pevec Jože Skubic je dejal, da ansambel posveča veliko pozornost stiku s poslušalci... In zadonela je melodija Lepa naša domovina, od Kranjske gore, mimo Kranja, preko dežele kranjske... . D.R, Foto: D.R smo presenetili kar dva ljubitelja ansambla ki P-?v': Vido Mrak in Toneta Petriča ter številne vaščane, privabila glasba..._ TV It IM VISKI Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE glasbeniki meseca . pripravlja Andrej Žalar ^e ime pove vse Ob^J^'^ih, ko smo bili v raznih krajih na Gorenjskem skupaj 7. ansamblom Veče^1'' sn\° jih zelo pogoisto primerjali z imeni in mislimi na zarjo in zoro. ""H'nj v /1,r-ia, a" jutranja zora je nekaj lepega, kadar jih pesniki ali pisatelji ^*snčn °'l "'•',r* tu<" n' na'i'Ju^Je' da 'ma ansambel, ki je postal že kar hišna ^jit """Vina Gorenjskega glasa, lepo ime Obzorje. živeti naftoP je vedno posebno cev jn 'e- vsak zase različnih pokli-radi na*t9neni imai° skupno "žilico": ^esp,.°Pajo in veseli so, če lahko 'ePe n "|0 sv°Je prijatelje in ljubitelje nasrneiir^dnozabavne 9lasbe- Tud nejimo W njim. se jim, kardar smo sku-Humorja in dobre glasbe &ri 0h>~ nin nastopov na prireditvah ^7'°^ ne manjka. P°^ann -nji sestavi ie bil° Obzorje Nini m sir°rn Slovenije in tudi v l6rri Pk^a-Sestava z vodjem Vlimir-Predstg^ačem pa se bo kmalu Podob0 o2 novo kaseto in novo Manjka, ^eveda tudi Pri tem ne bo ■ Gorenjski glas. In z Obzor- jem bomo prav gotovo še skupaj tudi letos. Ljubitelji ansambla pridite v petek, 29. maja, zvečer k Jožovcu v Begunje, kjer se bo Obzorje predstavilo s samostojnim nastopom. Naslednji dan, 30. maja, pa ima ansambel nastop ob zaključku smučarske sezone na Blejski Dobravi. Ansambel Obzorje sestavljajo (na sliki od leve proti desni): pevka Mojca Rakovec, pevec Jani Potočnik, klarinetist Branko Zupane, harmonikar Tomaž Hribar, trobentar in voja ansambla Vili Piskač, baritonist Franc Čufar in kitarist Branko Kuharic. Gl ASBENIKI MESECA - KUPON '6 vPrašanje za ansambel Obzorje ,n Pnimek NaSlov Pošta nJene kupone pošljite na naslov/ Gorenjski glas. p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: VALENTINKA Kaj se mi bo zgodilo v bližnji prihodnosti v tem letu? Ali bom dobila službo? Kako kaže z zdravjem in ljubeznijo? ARION: Vaša astrološka karta kaže, da je področje uveljavitve in potrditve pri vas izjemno močno. Po eni strani je to vaša osnovna preokupacija, po drugi strani pa velikokrat izberete tisto linijo najmanjšega napora. S tem veliko svojega truda izničite. Razdvojenost, ki vam jo prinašata občasno velik optimizem in drugič izredno visoka kritičnost, vam pri vsem tem nista prav nič v pomoč, ravno nasprotno. Izredno velik notranji nemir, ki vas močno preveva, se boste morali obvezno naučiti premagovati. Ne čakajte, da vas zdravje opozori na to, naredite nekaj zase že danes. Vsekakor je občutljivejši želodec in prebavni trakt, izredno ste nagnjeni k stresu. Zato je sprostitev za vas še toliko bolj pomembna, kajti količina živčne energije je nad povprečjem. To lahko vidite že po svojih rokah, ki zagotovo nikoli ne mirujejo, saj se sprošča ravno skozi živčne končiče na prstih. Posebno pozornost posvetite tudi grlu, ki je občutljivejši organ in žlezi ščitnici. Uživajte izključno morsko sol in pijte ogromno tekočine. Na stresne situacije lahko reagira tudi vaš vid, kar pa vam utegne delati težave v kasnejših letih. Tranziti v vaši karti kažejo, da je letošnje leto leto velikih sprememb. Na ljubezenskem področju vam je bil naklonjen že april in prva polovica maja. Če doslej niste spoznali svoje ljubezni, odprite na široko oči septembra in konec oktobra. Pri izbiri partnerja znate biti zelo kritični in izbirčni. Vedite, da je najbolj pomembno, da sta v prvi vrsti prijatelja, da si imata kaj povedati, in da imata približno enake interese. Če še niste dobili dela, imate izjemno možnost za to konec julija in avgusta, ne glede na čas letnih dopustov. Možno je, da še ne bo šlo za redno deiof vendar nekaj pa le bo. Pa pe moj nasvet. Vaša lastna kritičnost in to, da situacije razčlenjujete v nedogled, vas ne pripelje nikamor. Ne čakajte, da vas življenje opozori na to, raje se prepustite dogodkom in se ne mučite po nepotrebnem. Spoštujte sebe in svoje potenciale in vsak dan posebej se zavedajte, da je vaša lastna volja tista, ki dela t.i. "čudeže"'. Vaša prihodnost je izkčljučno v vaših rokah, zato se z vso pozitivno energije potrudite zanjo. Vabim vas, da se nam še kaj oglasite. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE a : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE a ! 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE NOTRANJSKI RADIO LOGATEC Jržaška 148 Logatec, Tel.: 061/741-632, Fax: 061/741-612 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Gostišče ob Jezeru, Jezersko 125/a, Jezeresko, tel.: 064/44-11-45 Vprašanje: Iz katerega stoletja izhaja cerkev Sv. Ožbolta? Nagrada: kosilo za dve osebi 2. Milan Petrič s.p., - notranja zaključna dela, senčila; Loka 18, Logatec, tel.: 061/743-424 in 041/681-321 Vprašanje: Kaj so to sereen roloji? Nagrada: regal za glasbeni stolp Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 30. maja, na naslov: NTR LOGATEC, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo 299 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 10. 5. 198: DIBO - HOBI PROGRAM, Ljubljana: Petra Oblak, Škofja Loka OPTIKA PRIMC, Kranj: Manja Primožič, Gorenja vas Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko. Gorenjska TELE TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Trlalka I48 * tel.:06l/74l «32 • fax:0«l/74l 612 TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 16.50 na RT - torek v GG in v reviji Otrok in družina "Da dober glas seže v deveto vas", tudi to drži. Kajti v četrtkovi oddaji 21. 5. "Tudi drugje je lepo" sta lahko spoznavali delček zgodovine Maribora, Preko pisma. (Prejeli smo ga kar iz Maribora od Mojce, Tanje in Marka). Prebirali so revijo Otrok in družina in tako izvedeli za oddajo. Mi se jim zahvaljujemo, oni pa pozdravljajo vse, ki prebirajo - najboljši časopis - Gorenjski glas in poslušajo RT in berejo revijo Otrok in družina. V mesecu maju potujemo, klepetamo in tudi presenečamo. Tako smo se že pogovarjali po telefonu z g. Vilijem Resnikom in Aniko Horvat o Sloveniji (popotovanjih, lepotah). V četrtkovi oddaji 2. 5. pa smo kramljali z g. Leonom Stukljem (najstarejšim olimpijcem na svetu). Poklicali smo ga po telefonu, govorila sva o njegovih popotovanjih doma in po svetu (New York, Izrael..), malce sem ga vprašala tudi o receptu 2a dolgo življenje, pa seveda o vtisih. Zaključila pa sva takole: "G. Štukelj pozdravlja vse, ki potujejo po SLO in po svetu in jim želi veliko predvsem zdravja!" Ob koncu pa smo izžrebali nagrajenki, ki prejmeta nagradi: - Helena Frelih iz Železnikov - darilo občine Škofja Loka - Joži Čebron iz Tržiča - spominsko darilo iz Maribora Nagradno vprašanje do 28. 5. pa se glasi - pošljite Radio Tržič, Baios 4, Tudi drugje je lepo Maribor se omenja kot grad a) I. 1164 b) I. 1165 c) I. 1166 Sprejemamo predloge za kraje in tudi katere goste želite spoznati. Pozdrav Janja Budič, Zdenko Meglic TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... poslušate vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... glasujete pa lahko tudi telefonično na št. 064 563 530 in 563 383... pišite in sodelujte, izbirajte in predlagajte do 30. 5. na naslov - Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Da bi se imeli čim lepše, vam želi ekipa Ta dobr'h 10! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Magnifico - Silvija (2) 2. Don Juan - Bilo je le enkrat (2) 3. Helena Blagne Zaman - Španski harlem (2) 4. Victorv - Zapri oči (2) 5. Gimme 5 - Poletje v avtu (5) 6. Mišo Zaltel - Sanje (novost) 7. The drinkers - Žeja (nvosot) 8. Sing in song - Nad oblaki (novost) 9. Anita Vodišek in Brendi - Que (novost) 10. Ptujskih 5 - Ženi se dragi moj (novost) Nagrajenca zvestobe sta tokrat: Helena Frelih iz Železnikov in Boštjan Jekovec iz Žiganje vasi. Čestitamo! KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. RADJ,0 OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA ZA 1. 6. 1 998 Popevke: 1 • ANDREJ - SONJA GABERŠČEK 2. ZATO SEM NORO TE LJUBILA - TATJANA GROS 3. TRI DEČVE - F + Nz - viže: 1. KMEČKI "CMT" - ans. BOBRI 2- ZLATO VEČERNO SONCE - ans. SLOVENSKI ODMEV 3- ZALJUBIL SEM SE - ans. LABIRINT Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. NIKA - ROK'N'BAND LOVCEV RAJ - ans. LOiZETA SLAKA VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na valovih Radia Tržič vsak torek v najboljšem časopisu, Gorenjski glas Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95 MHz, berete pa v Gorenjskem glasu. Drugi mesec glasovanja za ansambel meseca se še vedno nadaljuje. Glasovi prihajajo, tokrat bomo glasovali zares zadnjič v drugem kolu. Danes teden boste dobili že nov izbor. Naslednjič bomo lahko že zapisali, kateri ansambel je do bil največ vaših glasov. V drugem krogu vam še vedno predlagamo naslednje ansamble: Jevšek, Planika, Laufarji, ter tria Svetlin in Blejski tiro. Tiste glasove, ki so namenjeni drugim ansamblom, bomo upoštevali kot predloge za glasovanje v naslednjih mesecih. Vmesni rezultati glasovanja ostajajo skrivnost do konca glasovanja v mesecu, torek do danes tedna. Glasujte, izpolnjene kupone pa pošljite na naš naslov: Radio Tržič. Baios 4, 4290 Tržič, s pripisom "za kolovrat domačih". Tudi kakšna nagrada se bo našla. KUPON Glasujem ?a ansambel: Moi naslov: RADIO Veliko sreče pri žrebanju in na svidenje čez teden dni! voditelj oddaje: Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410"Zagorje, telefon7fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Milica Kalan, Podlubnik 296, 4220 Škofja Loka - Štefan Peček, Koroška 18, 9000 Murska Sobota - Tone Ušeničnik, Šorlijeva 31, 4000 Kranj Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 20 1. ans. VRISK: Rozamunda mix 7. NATALIJA: Naj agneli te čuvajo 3. ans BRANETA KLAVŽARJA - Zdaj več ne morem domov 4. FRANCI RAJGL & VESELJAKI: Oglarska 5. ans. C.I.K.: Veselje nas pokonc drži GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZANIMIVOSTI Torek, 26. majajo Veselo na Andreju Andrej nad Škofjo Loko, 25. maja - V nedeljo, 31. maja, ob 14. uri se torej dobimo na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju na prireditvi T'k bo fletn. Skupaj bomo spet z Gorenjci meseca in njihovimi protikandidati pa s poslušalci Radia Sora in s člani priljubljenega ansambla Blegoš. Tokrat se bo Blegoš predstavil z novo kaseto, ki bo na prireditvi pri Ivanu Ruparju tudi naprodaj. Srečneži pa bodo s kaseto lahko dobili tudi nagrado. In še marsikaj drugega (pa ne s kaseto) se bo dogajalo. Pa naj ostane za prihodnjič, ko bomo v petkovem Gorenjskem glasu podrobno predstavili program in dogajanje na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju. Sicer pa bo to že tretja kaseta ansambla Blegoš, njen naslov pa je Vandranje s harmoniko. Vodja Blegoša Roman Fortuna je povedal, da je na kaseti dvanajst novih skladb. Tudi tokrat pa je med sponzorji Gorenjski glas. Dobimo se torej v nedeljo, 31. maja, na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju, kjer bo po programu in pogovorih, ki jih pripravljamo, igral za ples in veselo razpoloženje Ansambel Braneta Klavžarja. • A. Žalar Praznik kamniških godbenikov Dež prepodil športnike Citrarju se bodo zbrali 7. junija Ermanovec, 25. maja - V nedeljo popoldne je prireditev Šport-glasba-ples pri planinski koči na Ermanovcu odpadla. Prireditelju, Planinskemu društvu Sovodenj, je pona-* gajalo slabo vreme. Kdaj bo letošnje tradicionalno srečanje s športniki, se bodo v vodstvu PD Sovodenj odločili ta teden. Datum bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek. Zagotovo, če seveda spet ne bo kaj narobe z vremenom, pa bo 7. junija pri planinski koči na Ermanovcu 8. srečanje citrarjev. Prireditev pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa Radia Cerkno in Radia Sora, o čemer bomo le pisali, se bo prvo nedeljo v juniju začela ob 14. uri, igral pa bo tudi ansambel Bobri. » A. Ž. 4. VEČER Z GAŠPERJI v Preddvoru, 6. junija 1998, ob 20.30 uri Gašperji pripravljajo v Preddvoru že četrti tradicionalni koncert z gosti. Tokrat se na ta glasbeni dogodek še posebej pripravljajo, saj bodo na koncertu predstavili večino skladb z njihove najnovejše kasete, ki bo izšla prav na dan koncerta, torej 6. junija. Torej bo koncert hkrati tudi promocija za Gašperjev tretji projekt, ki bo nosil naslov Kjer naša pesem je doma. Člani ansambla in organizatorji upajo, da bo, tudi zaradi tega, letošnji koncert ponovno pritegnil številne poslušalce in prijatelje narodnozabavne in še posebej Avsenikove glasbe. Prav z njim namreč fantje ansambla Gašperji vse tesneje sodelujejo, saj je za njihovo novo kaseto ponovno napisal vseh 12 skladb, torej skupaj že več kot 35. Hkrati pa so s skupnimi nastopi že razveselili in navdušili marsikaterega poslušalca, tako v gostilni Jožov'c v Begunjah kot tudi po koncertih širom po Sloveniji in Evropi. Za koncert, ki bo 6. junija v Preddvoru, priprave potekajo nemoteno. Vstopnice v predprodaji so že na voljo: Gorenjski gas, Kranj, tel.: 223-444, Kavarna Vencelj, Preddvor, tel.: 451-052, Ansambel Gašperji, tel.: 451-168 ali (041) 734-071. Več o koncertu in gostih si preberite v naslednjih številkah Gorenjskega glasa! Poldrugo stoletje koračnic in praznične glasbe Minuli konec tedna so kamniški godbeniki, ki jih že enajst let vodi Franci Lipičnik, pr°s'a!f 150 let, odkar je omenjena godba Kamnik, in 100 let, ko je postala Mestna godba Kam Kanik, 25. maja - Praznik so tokrat, po nedavnem priznanju, ki so ga dobili ob prazniku občine Kamnik, kamniški godbeniki proslavili tako, kot to godbeniki znajo. Začeli so z odprtjem razstave in koncertom, nadaljevali pa s priredit-vijo Veselo v Kamnik, slavnostno povorko in veselim srečanjem. Od petka do nedelje zvečer minuli konec tedna je bil Trg prijateljstva v Kamniku središče veselega in družabnega dogajanja. Pravzaprav so se slovesnosti ob prazniku 150-letnice Godbe Kamnik in 100-letnice, ko se je le-ta preimenovala v Mestno godbo Kamnik, začele v petek zvečer v Razstavišču Veronika. Tam so slovesno odprli razstavo o jubilejih in dogajanjih med delom kamniških godbenikov. Na slovesnem koncertu godbe v deloma okrnjeni manjši zasedbi pod vodstvom Fran-cija Lipičnika ob odprtju razstave v Veroniki je župan Tone Smolnikar še posebej poudaril izredne zasluge, ki jih je vedno imela kamniška "Kamniška godba je bila pomembna značilnost, to pa je še posebno tudi zadnjih deset W» jo uspešno vodi Franci Lipičnik," je poudaril, župan Tone Smolnikar. godba in jih ima še posebej tudi v zadnjem času. Ob ugotovitvi, da je pri nas redka godbena skupina s tako častitljivim jubilejem, velja kot spodbudna tudi ugotovitev, da se je sestava godbe v zadnjih 15 letih pomladila. Za to je treba stremeti v godbenem kolektivu tudi v prihodnje, kar pa bo nedvomno lažje, ko bo glasbena šola dobila boljše prostore v načrtovanem kulturnem domu v Kamniku. i7 ne"1 člani pihalne godbe u ja kega Alttanna. Se p°s A veselo pa je bilo P°teV Trgu prijateljstva v j „, zvečer, ko so pod na»» Veselo v Kamnik, tokrat^ 10. tovrstni prireditvi Kamniku so vse godbe v nedeljo popoldne pod vodstvom Francija Lipičnika zaigrale skladbi Pozdravljena Slovenija in Slovenci. Kjer je godba, so tudi narodne noše. Tako je nedeljo v povorki v Kamniku. Poleg kamniških mažoretk so v povorki v nedeljo nastopile godbe iz Kamnika, Alttanna, Vodic, Moravč, Mengša, Domžal, Šentjerneja na Dolenjskem in najstarejše gasilske godbe (na sliki) iz Kamniške Bistrice. Prizadevnost, voljo, pripravljenost in veselje za delo in sodelovanje pri godbi je ob koncu tedna potrdil in poudaril tudi vodja Kamniške godbe Franci Lipičnik. Tokrat so se prazničnemu razpoloženju in veselemu praznovanju pridružili tudi godbeniki iz sosednjih in drugih krajev in tudi gostje iz nemškega Alttanna. Po odprtju razstave v razstavišču Veronika v petek zvečer so v soboto dopoldne pripravili na Glavnem trgu v Kamniku priložnostni koncert ob prihodu na praznovanje PIZZEKUA KAVALIR IO, tD@§W W©tX\ HSiEHBfl vsak dan od 11. do 23. ure, tudi nedelje in praznike. Nudimo vam veliko izbiro piiz, jedi z žara, zrezkov, kanelenov, testenin, solat, sladic in ostalih jedi. Izbirate lahko tudi med široko paleto brezalkoholnih pijač._Dober tek! Vsak dan dostava dnevne jedi (500 SIT) in malic (700 SIT). niki proslavljali skupaj j: venskimi muzikaflyjji ansambloma Nagelj ter ji niki pa s Terezo KesoVJ klapo s Krka. , Praznovanje se je nao3^ f lo v nedeljo dopoldne, x pod šotorom na Trgu 5/ leljstva daroval nedeljsk" j to mašo prazni* p godbenikom župnik PaV > hant iz Tunjic. Popold"6 godbeniki osmih godp, ^£ prišle čestitat kamniški!** gom ob jubileju, Prl^s^o slavnostno povorko * Kamnik. Po povorki, žur vem pozdravu ter sk'.V nastopu vseh godbenik Trgu prijateljstva, k°.LA giali pod vodstvom Francija Lipičnika P°z ; jd no Slovenijo in Slovenc«^ veselo praznovanje in *r.. 9f nadaljevalo z nastopi p1 tja v nedeljski večer. J K čestitkam kamniSk«"^ benikom ob njihovem P /j ku in jubileju, ki so * / tokrat predstavili /are£ran4 no pod vodstvom KjM Lipičnika, se pridruži tudi v Gorenjskem P*^^ A- ® HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 1 GLASOV KAŽIPOT !► otilo^ta objavo sprejemamo po. telefonu 064/223-111 faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • P B, C, D, E ROZMAN BUS VlUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050 HOKO - kombi prevozi tel. 563-876, 557-757 Madžarske toplice 2.6., 6.6.-12.6. Gardaland 30.5. - možnost plačila na 2 čeka, Palmanova 17.6., Trst 16.6., Lenti 30.5., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek. Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Lenti 30.5., Gardaland 25.6. Tel.: 731-050, GSM 041/744-160 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž in Udine (Alpe Adria) torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 TERME BANOVCI 15 % POPUST za upokojence Pridite na oddih, počitnice. V času od 20. maja do 20. junija dajemo upokojencem 15 % popust. V poletnih Počitnicah bivajo otroci do 12 let zastonj! Prisrčno dobrodošli! Tel.: 069/13-400 KOPALIŠČE RADOVLJICA AVTOMURKA Lesce TVVINGO - v maju še CENEJŠI NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb RORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, e.n°ta Delavska knjižnica, Tivolska c 30, ^OO Ljubljana •*« (061) 13-22-178 e'moil: borza. znanja@spika, unistar-si Predprodaja družinskih sezonskih kart za letno kopališče v Radovljici bo od 25. do 31. maja med 17. in 19. uro pri blagajni kopališča. Kopališče bo odprto 30. maja 1998. - takojšnja dobava - Clio, Tvvingo, Kangoo Express - sprejemamo naročila za novo LAGUNO - Informacije AVTOMURKA Lesce, tel.: 064/718-100 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: 29.5. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Tokrat smo vam pripravili nekaj informacij za tiste, ki želijo izboljšati svojo telesno kondicijo. * Gospod iz Ljubljane vam lahko svetuje, kako se razgibati in telovaditi kar doma, s pomočjo priročnih elementov v stanovanju. * K dobri kondiciji sodi tudi primerna prehrana. Naši člani vam ponujajo informacije in nasvete o zdravem prehranjevanju. * Članica iz Ljubljane pa vam ponudja bogato in preverjeno strokovno znanje s področja psihologije hujšanja. Ljubljanska Borza znanja vam je na voljo na telefonski številki /061) 12 22 178 ali osebno v prostonh Delavske knjižnice na Tivolski 30, v Ljubljani, vsak delavnik med 8. m 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. AVTOŠOLA MISTER X Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 632-394 Danes, torek, 26. 5., ob 20.00 ROMULUS VELIKI, abonma TOREK (Torek, 26. 5., ob 20.00 KALIGULA, v okviru festivala Exodos - ODPADE) Jutri, sreda, 27. 5., ob 20.00 IV M f ROMULUS VELIKI, abonma SREDA j VIf ,1 Četrtek, 28. 5., ob 20.00 VJ Jw ROMULUS VELIKI, abonma ČETRTEK Petek, 29. 5., ob 20.00 NORE BABE, izven in konto MALA SCENA MGL Petek, 29. 5., ob 21.30 DVIGNI ROŽO, izven in konto (gledališče duha) Sobota, 30. 5., ob 21.30 DVIGNI ROŽO, p0x. izven in konto (gledališče duha) GLcrN IL0 K VPISU ABONMAJA ZA SEZONO 1998/99 - ZADNJA Dos • M SEZ0NA V TEM TISOČLETJU sed 6-^anie abonente vabimo, da obnovijo svoje abonmajske rr,eri2ie Vsak delavmk °d 18- do 29. maja med 10. in 12. uro ter Nov 'n 17, uro pri bla9aJni MGL r^ede abonente bomo vpisovali vsak delavnik od 15. do 24. junija ln*„_ 0- 'n 12. uro ter med 14. in 17. uro pri blagajni MGL. Mestno Gledališče Ljubljansko ^ LJUBLJANA r*L: 061/214-167 ...--------------.......— pri blagajr ■acije o novi gledališki sezoni dobite v programski knjižici, ki je b|g^p.'ačno na voljo pri blagajni MGL. Mesečni program je na voljo pri Prod i?' ^L 'n na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v Uro J' Vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure ter od 17.30 do 19.30 in pred Predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210-852. %«ra za Posočje p/anj - Gledališka skupina FIGURA vabi na ogled odrske igre oniija Vrezenca RADIATOR NA ZAKUSKI. Predstava bo v cscrnovem gledališču v Kranju, 28. maja 19% ob 20.00. uri. o^ °Pnina 1.300,00 SIT bo v celoti namenjena za pomoč prizadetim prJ1n,rt'su V Posočju! Vstopnice so na voljo v predprodaji pri blagajni Titovega gledališča v Kranju in uro pred predstavo. Blejski ples naj bo tradicionalen Begunje, 25. maja - Slavko Avsenik in Andrej Arnol sta v nedeljo dopoldne v Begunjah poudarila, da je nedvomno ideja o Blejskem plesu dovolj zanimiva in obetavna, da bi z Big Bandom RTV Slovenija lahko postal tradicionalen. To bi bila lahko lepa promocija za Bled in seveda tudi za Slovenijo. Letos so se Big Bandu RTV Slovenija pridružili Slavko Avsenik, Oto Pestner, Ansambel Grega Avsenika, Damjana Golavšek, Gašperji in Mia Žnidarič. Program s plesom, ki se bo v športni dvorani na Bledu začel ob 20. uri, bo trajal do 1. ure ponoči, povezovalec bo Janko Roprct. Vstopnice v predprodaji so v turističnih društvih Bled in Radovljica (064/741-122 in 715-300), v Aligator Kranj, Integral Tržič, Hot musie shop Škofja Loka, v Galeriji Avsenik Begunje in rezervacije v malih oglasih Gorenjskega glasa Kranj (064/223-444). V petek, 29. maja, na Bledu od obiskovalcev Blejskega plesa ne bodo pobirali parkirnine. • A. Ž. G|avni trg 6, 4000 Kranj ki.: 064/222-681 I*, B,a9aina: £F« delavnik od 10. do 12. ure s°botah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. A. R Čehov: STRIČEK VANJA petek, 29. 5., ob 20.00 za IZVEN in konto Prireditve a Večer s Tonetom Pavčkom Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom. Z gostom se bo pogovarjala Daniela Leskošek. Srečanje z Zoro Tavčar Kranj - V Modri dvorani gradu Khislstein bo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri srečanje s prof. Zoro Tavčarjevo, slovensko pisateljico in kulturno delavko iz Trsta. Pogovor z gostjo, ki je izdala knjigo Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji, kjer predstavlja trideset pomembnih Slovencev po svetu, bo vodil dr. Janez Gril, večer pa bosta s citrami popestrili sestri Katja in Tanja Kokalj. Prireditev sta pripravila Osrednja knjižnica Kranj in Gorenjski muzej Kranj. Predstavitev sokola Škofja Loka - Na dvorišču Loškega gradu bo danes, v torek, ob 10. uri sokolar Roman Savič predstavil šolanega sokola selca Silver Queen. V okroglem stolpu Loškega gradu je razstava Sokolarstvo na Loškem odprta še do 27. maja. Makedonsko kulturno društvo vabi Stražišče pri Kranju - Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod organizira 6. dneve posvečene Sv. Ciriiu in Metodu, ki potekajo od 22. do 30. maja. Jutri, v sredo, 27. maja, se bo ob 17. uri začel hitropotezni šahovski turnir odprtega tipa, kontaktna oseba je g. Stanko Atanasov, tel.: 325-306. V petek, 29. maja, se bo ob 20. uri začel koncert treh folklornih skupin, ene iz Makedonije in dveh iz Kranja, v soboto, 30. maja, pa bo zaključni večer s kulturno-umetniškim programom, večerjo in zabavo do zgodnjih jutranjih ur, prireditev se bo začela ob 20. uri v prostorih Iskre na Laborah, vse ostale prireditve pa se bodo odvijale v Šmartinskem domu v Stražišču. Koncerti a Koncert komorne glasbe Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v petek, 29. maja, ob 20. uri koncert komorne glasbe za klavir in saksofon. Nastopila bosta Dejan Prešiček, saksofon, in Nina Prašiček, klavir. Na programu so dela Telemanna, Roberta Schumanna, Mendelssohna, Hinderitha, Desen-closa, Ravela in Milhauda. Pianistka je študentka klavirja na Glasbeni akademiji v Stuttgartu, saksofonist pa deluje kot profesor na konservatoriju v Strasbourgu. Večer komornih skupin Ljubljana - V galeriji Tivoli v gradu Tivoli bo danes, v torek, ob 19. uri Večer komornih skupin Adakemije za glasbo v Ljubljani. Nastopili bodo študenti glasbe, ki delujejo pod mentorstvom docenta Tomaža Lorenza: Mateja Arnež, sopran, Ana Kavčič, flavta, Rok Zgonc, violina, Helena Kotar, violina, Barbara Zalaznik, violina, Alenka Neveršnik, violončelo, Uršula Iva-nuš, violončelo, Sonja Baje, klavir in Blaž Pucihar, klavir. Koncert iz naših krajev Primskovo - V domu krajanov na Primskovem bo v petek, 29. maja, ob 20. uri koncert iz naših krajev. Nastopili bodo Celjski kvintet, Laufarji, Obrtniški moški pevski zbor dr. Janeza Bleivveisa iz Kranja, skupina ljudskih pevk Bodeče Neže, Mešani pevski zbor Musica Viva Primskovo in humorista Iča in Matevž. Program bo povezoval Janez Dolinar. Predprodaja vstopnic po 700 tolarjev je v Trgovini Živila Primskovo, trgovinah Svečan in Urška in v KS Primskovo. Pihalni orkester Tržič Tržič - V petek, 29. maja, bo ob 20. uri v Osnovni šoli Bistrica koncert Pihalnega orkestra Tržič. V Slovenski filharmoniji Ljubljana - V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani bo v petek, 29. maja, z začetkom ob 19.30 uri koenert Pevskega zbora Lubnik Škofja Loka in Komornega moškega zbora Kranj z gostoma Marjanom Trčkom, tenor in Tonetom Potočnikom, klavir. Zborovodja bo Tomaž Tozon. Letni koncert Kranj - V avli Zavarovalnice Triglav Kranj bo v petek, 29. maja, ob 20. uri letni koncert Moškega pevskega zbora Maj Kranj pod vodstvom zborovodja Janeza Cadeža. Gosta večera bosta ljudska godca Vinko in Franc. Sprehod skozi glasbeno zgodovojno s kitaro in violino Breznica - Gledališče Julke Dolžan Breznica - Žirovnica vabi v petek, 29. maja, ob 19.30 uri v kulturni dom dr. Franceta Prešerna na Breznici, na glasbeni večer z naslovom Sprehod skozi glasbeno zgodovino s kitaro in violino. Skozi zgodovino glasbe vas bodo z melodijami popeljali učenci in učitelja Glasbene šole Jesenice Jernej Smolej in Benedikta Markič, program bo povezoval Primož Junež. lahko pa se boste okrepčali tudi v planinskih postojankah. Prijavitev se lahko na Društvu upokojencev od petka, 29. maja, do zasedbe avtobusa. Soteska - Dražgoše Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet čez Rovtarico v Dražgoše. Izlet bo 4. junija z odhodom ob 6.40 uri z avtobusne postaje Kranj z rednim avtobusom. Zbor bo 10 minut prej. Hrano in pijačo imejte s seboj, skupne hoje je 5 ur. Prijave na društvu niso potrebne. Obvestila a Izleti a Na Jance Žirovnica - PD Žlrovncia vabi na planinski izlet na Jance v soboto, 30. maja. Odhod vlaka z železniške postaje Žirovnica bo ob 5.35 uri. Zmerne nezahtevne hoje iz Jev-nice do planinskega doma približno 2 uri. Povratek po smeri vzpona v popoldanskem času. K salzburškim jezerom Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na lep in zanimiv izlet k salzburškim jezerom v Avstriji. Izlet bo v torek, 9. junija, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. V Visoke ture Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi, da se jim pridružite na poti, ki bo peljala iz Škofje Loke na 35 km dolgo Nockalpsko cesto, ki se vije po serpentinah skozi nedotaknjeno pokrajino, ki so jo leta 1987 razglasili za nacionalni park Nock-berge. Odhod bo iz Škofje Loke 10. junija ob 7. uri z avtobusne postaje. S seboj vzemite malico, Sprejem ročnih del za razstavo Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj vabi kranjske upokojenke in upokojence - člane društva, da svoja dela razstavijo na razstavi, ki je postala tradicionalna in jo prirejajo vsake dve leti. Predmete (slike, pletenine, kvačkane in vezene prte ter druge izdelke) bodo sprejemali na sedežu društva, Tomšičeva 4, in sicer v torek, 2. junija, od 16. do 18. ure in v sredo popoldne od 16. do 18. ure. Razstave Yt Žlahtni purgarji kamniški Kamnik - Kamniški muzej vabi na grad Zaprice na otvoritev razstave "Žlahtni purgarji kamniškim, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 19. uri. V kulturnem programu bo nastopilo Prvo slovensko društvo Lira. Pionirska proga Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled razstava Pionirska proga v Ljubljani od 1948 do 1954. leta. Gledališče a Lutkovna predstava Kranj - V okviru KiselFestivala '98 bo v četrtek, 28. maja, ob 17. uri v Lutkovnem gledališču v gradu Khislstein nastopilo Lutkovno gledališče Fru-fru s predstavo Moj dežnik je lahko balon. p- gostilna Mrtemk RESTAVRACIJA . GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje^ PROGRAM NARODNO« ZABAVNIH VEČEROV sreda, 27.5. GAŠPERJI petek, 29.5. OBZORJE sobota, 30.5. ansambel AS sreda, 3.6. ansambel SVETLIN INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402 mm JUHUHU-SPETSMOTU Verjetno jih je zelo malo, ki ne bi poznali družine Kelly. Letos bo že drugo leto, odkar so prvič zaigrali mladim in starim po srcu v Sloveniji. V ta namen pripravljata organizator koncerta Proline Kranj in Gorenjski glas nagradno igro. "Glasba je življenje", pravijo Kellvjevi. Zakaj ne bi sodelovali tudi Vi? Nagradna igra bo v Gorenjskem glasu do 23. 6 1998. Vse, kar morate storiti, je, da odgovorite na nagradno vprašanje:" Kateri je najbolje prodajani CD Kelly Famitv v Aligator Music Snopu v Kranju. Pravilni odgovor pošljite vpisanega na kupon in na dopisnici na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Izžrebali bomo bogate nagrade (avdio, video kasete, CD plošče, set razglednice, nalepke in plakate). Dva srečneža pa bosta povabljena na koncert, ki bo 4. julija na centralnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Vsem, ki boste sodelovali v nagradni igri, veliko sreče. Za "nesrečneže" pa obvestilo, da vstopnice lahko kupijo v predprodaji na vseh poštah Slovenije in naslednjih glasbenih trgovinah: Ljubljana - Maximarket, Rec*rec, Elektrotehna -Miklošičeva, Gramofonček - BTC, Hard-rock, MCD Shop; Maribor. Music Shop Max, Agencija Tabor, Jeklotehna - Veleblagovnica; Celje: Lajna - Veleblagovnica Teko, Kompas; Kranj: Aligator Music Shop; Škofja Loka: Music Shop Elektron, Hot Music Shop; Nova Gorica: Zoso Music Shop, Avdio Video Center; Koper: Gong; Ptuj: Grom - svet glasbe, šport center Belvi; Domžale: Veleblagovnica VELE Napredek; Murska Sobota: Music Shop M-Shop; Brežice: Music Box; Vrhnika: Music Center Ton; Postojna: Media A; Trbovlje: Metronic Comet; Sežana: Kompas KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE: I Pravilni odgovor:....................................................... | Moje ime in naslov:........................................................... TRGOVINA KRANJ d.o.o * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (ženske, sfropne, fafne) IMUVtKE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX klovni čas od 7 dm a 16' Ure's°l>ota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI IZPOSODITE SI VIDEOKAMERO SONY, uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 7731 VILICE za okrogle bale, STROJ za pranje krompirja, stroj za uničevanje krompirjeve cime, prodam. KOZI-NA,d.o.o., ©328-238, 0609/652-285 9609 Prodam TRAKTOR TV. 730,planirno desko intračni obračalnik. ©545-159 po 20. uri 11013 TV PANASONIC TX 29 AD 50 F ekran 72 cm 100 Mhz.m star 7 mesecev, najnovejši model, prodam. ©326- 025 11017 Prodam TRAKTOR in rotacijsko kosilnico. ©061/841-513 11023 UNIMOG 406 prodam, I. 71, vsi priključki in brzine. tš>725-718 11025 Prodam STRELNI DALJNOGLED svarovski s komplet montažo. ©718-664 11026 VILIČAR INDOS 2.5 t, ohranjen, prodam. ©311-675 11034 Prodam NOV MOLZNI STROJ Virovitica, 20% ceneje. ©633-881, 634-016 11061 PRALNI STROJ Gorenje, obnovljen, prodam. ©332-350, 325-917 no64 Prodam SILOREZNICO Epple 800 super. ©685-489 11074 Rabljene STRUŽNICE, vrtalne stroj, rezkalni stroj in varilne aparate, prodam. ©062/687-235, 041/726- 503 11077 Prodam transportni TRAK za nakladanje "žaklov" in drog za nakladanje lesa. ©312-743 11082 GARAŽE Prodam VHODNA VRATA nova, OKNO Termoton 100/120 in 110x140. ©646-244 nosa Nova vrata notranja hrast 95x200, bojler 5 I nadelementni, prodam. 742-620 11139 Prodam star lesen strop in kamniti portal z vrati. ©686-219 11145 ELEKTRON IK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE J J teI./Iax:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, IZOBRAŽEVANJE Prevajam NEMŠČINO. ©623-017 9854 Instruiram matematiko in fiziko za OŠ in SŠ in PRIPRAVLJAM NA EKSTERNO PREVERJANJE. ©242-072 Mateja 11014 MATEMATIKO, FIZIKO instruiram. ©431-131 11041 UČITELJICA instruira angleščino. ©564-488 11065 Instruiram matematiko in fiziko ter pripravljam na maturo. ©564-436 11073 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. ©641-412 10628 Kupim vrtnega PALČKA. ©725-486 11070 LOKALI Prodam GARAŽO na Vrečkovi ulici v Kranju. ©323-940 11037 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 10629 Prodam MARMOR PLOŠČE, 30x30x2,30 m po 3500 SIT ©802-035 11021 Prodam hrastove plohe in lipove deske 32 mm. ©806-193 ncw6 VELIKA POSEZONSKA RAZPRODAJA nizkonapetostnih VRTNIH LUČI NOMA. Komplet 6 luči s transformatorjem, foto celico, časovno nastavitvijo, 18 m žice in 3-letno garancijo s PD že od 20.100 SIT. Možnost plačila na dva obroka. TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 631-497. Kranj okolica, ODDAMO prostore, primerne za trgovino ali mirno dejavnost, skupno 130 m2, tel., CK, parkirni prostori. Mike & Com. 226-503 3181 V CENTRU KRANJA - oddajamo v obnovljeni hiši več prostorov, ki so primerni za pisarne, trgovino, atelje in podobno, ležijo v 1. in 2. nadstr -mansardi. Mike & Co. 226-503 3182 KRANJ CENTER oddamo 75 m2 poslovnih prostorov v I. nad, primerni so za razne mirne dejavnosti, pisarne ipd. Mike & CO, ©226-503 3184 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center v bližini občine oddamo cca 80 m2/l., za pisarniško ali drugo mirno dejavnost, KRANJ Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ Kokrica oddamo delavnico cca 200 m2, 55000 SIT/mes., ŠKOFJA LOKA oddamo živilsko trgovino, 94000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22- 16-73 7186 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: KRANJ (mestno jedro) prodamo nove poslovne prostore z vsemi priključki 69 m2, 11,5 mio SIT, KRANJ KOKRICA prodamo trgovski lokal s skladiščem in parkirišči, cena po dogovoru, KRANJ (strogi center) trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123,22-16-73 /187 Prodamo KRANJ - nove proizvodne prostore, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju, KRANJ - trgovino 50 m2, v pritličju na Planini s CK, telefonom in parkirnim prostorom za 11.3mio SIT (120 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353,222-566 in fax 221-785 7596 Prodamo: nov gostinsko - turistični objekt v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2, za 23.5mio SIT (250 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 /598 Prodamo večji gostinsko turistični objekt na Jezerskem. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7599 Oddamo v Šenčurju - delavniške prostore 120 m2 po 940,00 SIT/m2, v bližini Kranja v pritličju objekta 180 m2 in 150 m2 v kleti za obrtno dejavnost. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 7eoi Oddamo Kranj - v Stražišču 130 m2 poslovnega prostora v pritličju objekta, ob glavni cesti, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7502 Oddamo Kranj (Huje) nove poslovne prostore v 3. etažah po 60 m2, velik parkirnim prostor po 1.128 SIT/m2 (12 DEM/m2). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7603 ODDAMO v bližini GB banke 25 m2 za trgovino ali servis za 47.000,00 SIT/mes, OREHEK pri Kranju - poslovni prostor 60 m2 + skladišče 20 m2 za trgovino asli servisno dejavnost za 1128 SIT/m2 (12 DEM/m2), K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7605 KRANJ STRAŽIŠČE ob cesti na parceli cca 1300 m2 prodamo večji poslovni objekt. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22- 16-73 8697 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Stražišče 130 m2/PR ob cesti za mirno dejavnost, lekarno, drogerijo, frizerski salon ipd. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-73 9322 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Britof delavnico ob cesti z vsemi priključki, 200 m2, 179.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-73 9576 ODDAMO KRANJ več poslovnih prostorov za različne dejavnosti. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 9932 ODDAMO : ŠKOFJA LOKA - trgovski prostor 68 m2, brez opreme, cena 159.000 SIT/mes (1.700 DEM/mes). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566,fax:221-785 9941 KRANJ CENTER oddamo opremljen gostinski lokal (malice). 140.000 SIT/ mes, obvezen odkup inventarja, cca 2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73, 0609/650-123, 22-16-73 10446 ŽAGO v pogonu, opremljeno s stroji, več objektov, na večji parceli, bližina Avstrije, ugodno prodamo ali oddamo v najem s kasnejšim odkupom. Mike & comp., 226-503 10544 ODDAMO gostinski lokal izven Kranja, 130 m2. Mike & comp. 226-503 10545 Oddamo v bližini Kranja oddamo ŽIVILSKO TRGOVINO. K 3 KERN, 221-353,222-566 10971 Oddamo GOSTINSKI LOKAL v okolici Kranja. ©311-301 od 9. do 15. ure 11083 LESCE - prodamo proizvodno HALO, 272 m2 upor. površine. ©863-312, GSM 041/673-048 11093 V Kranju na različnih lokacijah ODDAMO več prostorov, primernih za skladišča ali delavnice, velike od 150 do 200 m2. Mike & Co-mop.d.o.o.,226-503 11100 OTR. OPREMA ŠPORTNI VOZIČEK tri nastavitve prodam, cena 8000, modre barve. ©862-424 11053 Prodamo KRANJ (Stražišče) - 1# stanovanjske hiše z urejenim stan vanjem 80 m2 v nadstropju, 80 rn neizdelanega podstrešja, 20 m2 w«» in pripadajočim vrtom za 13,6 rn SIT (145.000 DEM). K3 KERN d.o.o-©221-353, 222-566 in fax 221-780. OSTALO Prodamo v bližini Kranja staro z gospodarskim poslopjem, ParcAn 1.100 m2, za 12.2 mio SIT (120 000 DEM), obnovljeno HIŠO za I3.6nw SIT (130 000 DEM). K3 KERN d.o.o-©221-353, 222-566 infax22Jj785_ Prodamo: na Bledu VISOKOPBj: TLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. £r parcela 1200 m2, za 23.5 mio j>' (250 000 DEM), KORITNO pri Bledu stanovanjsko HIŠO, parcela 976 mg K3 KERN d.o.o., ©221-353,222-5W in fax 221-785_____5 Prodamo Kranj - v bližini Kranja ^ starejšo hišo, potrebno prenove parceli 800 m2 za 20.6 mio " 000 DEM). K3 KERN d.o.o. 353, 222-566 in fax 221-785 __^ Prodamo v bližini Tržiča atrijsko hiše»v_3. fazi, na parceli 1300 m2 za 16.9mio SM(>°" 000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566^ 221-785 ___-J^ Prodamo KRANJ starejšo hišo na pa«** 700 m2 za 15.0mio SIT (160 000 0» KRANJ atraktivna podkletena hisa » parceli 670 m2 za 55.9mio SIT (595 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, »» 221-785__ Prodamo Kranj - 30 let staro HjšOJ delavnico v kleti, parcela 570 rn2, o garaži ločeno za 32.9mio SIT 000 DEM). K3 KERN d.o.o., @2i' 353, 222-566 in fax 221-785 KRANJ prodamo pritličje hiše, cca 80 ^ svojim vhodom in vrtom 400 m2, cenar dogovoru. Mike & Co„ 226-503 __ HIŠE PRODAMO: KRANJ v mirnoj okolju manjšo visokopritlično hiso vrtom, 16 mio SIT, KRANJ Naklo veci. poslovno stan. hišo z vrtom na °°. lokaciji, BLED enodružinsko hišo dw ček z vrtom, cena po dogovoru, okolica večjo hišo z vrtom, 250elT1, bivalne površine primerne za turlZh^ 31,6 mio SIT, BLED novejšo hišo ocvrta + poslovni prostori, 51 rrtio ' DOM NEPREMIČNINE, 22-33-^ 0609/650-123, 22-16-73 HIŠO Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 061/611-078 10485 Restavriram starine in prodam staro kmečko SKRINJO. ©451-372 11015 Prodam 50 I rostfrei SOD za vino. ©330-409 11016 KLOPI iz letev prodam. ©641-297 11063 Razne starinske predmete prodam. Šifra: STARINA 11089 KOLESA PRIDELKI SIT (220 0221- Rabljena kolesa, ugodne cene. RUBIN Kokrica, 245-478 11170 MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR YAMAHA cestni, TZR 125, I. 92, 3400 DEM. ©725-718 11024 Prodam motorno KOLO YAMAHA XJ 600 S, I. 4/97, reg. 4/99. ©411-119 11030 Prodam VESPO PX 200, rdečo, cena 130.000 SIT. ©806-778_11056 Prodam tricikel Tomos avtomatik, primeren za invalida. Čebašek, Aljaževa 13, Mojstrana 11138 SADIKE PARADIŽNIKA volovsko srce dobite po 15. uri v Srednji vasi 6, Gorice, 461-009 10752 KOKOŠJI GNOJ, uležan v vrečah dobite po 15. uri v Srednji vasi 6, Gorice, 461-009 10757 ODDAM KOŠNJO sena 3,5 ha. Poljšica 13, 731-261 11028 Oddamo ŽAGANJE. ©641-103 11095 Prodam MESO od polovice TELETA. ©561-069 11114 POSESTI OBLAČILA Ugodno prodam dekliška oblačila za vitko postavo. ©647-327, 647-628 Prodam PLANINSKE ČEVLJE št. 32,33, 35. ©326-758 zvečer 11075 POROKA, OBHAJILO - prelepe svečane obleke, izposojevalnica Rija, možnost izposoje vsak dan od 16-19. ure. ©472-737 11137 Prodamo Kranj - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 32 mio SIT (340 000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo v bližini Lesc 20 let staro hišo za 14.1 mio SIT (150 000 DEM), GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 14.8mio SIT (158 000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 451 PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statični izračuni), gradnjo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami; NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD; NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh-ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo. PIA ŠKOFJA LOKA S: 623-117, 622-318 1. Prodamo Škofja Loka 2 ss + kabinet, cena ugodna 2. Prodamo Poljane večjo stanovanjsko hišo cca 400 m.2 stran, površine na parceli 635 m2 3. Prodamo Železniki starejšo stanovanjsko hišo, potrebno popravila 4. Prodamo Leskovica - Laze novo hišo na parceli 800 m2 5. Prodamo Partizanska cesta -stari del 2-sobno stanovanje, 48 m2, III. nadstropje 6. Prodamo Škofja Loka - Trata večjo stanovanjsko hišo z možnostjo poslovne dejavnosti, parcela 1500 m2 7. Prodamo Šk. Loka - Podlubnik 1 ss, 37 m2, II. nadstr. 8. Prodamo Škofja Loka 2 ss, 61 m.2, 7. nadstropje 9. Prodamo Knape v Selški dolini parcelo, delno gozd, delno zazidljiva z če pridobljenim lokacijskim dovoljenjem 10. Prodamo Šk. Loka - Mestni trg, 3 ss, mansardno, 80 m2 11. Prodamo Partizanska šk. Loka 2 ss 55 m2, 8. nadstropje 12. Prodamo Šk. Loka - Novi svet, 3 ss, 57 m2, II. nad., nizek blok 13. Prodamo Gorenja vas stan. hišo, IV. pod. grad. faza, možnost posl. dejavnosti, 670 m2 zemljišče 14. Prodamo Šk. Loka večji prostor primeren za gost. dejavnost 500 + 370 m2 ter 600 m2 prostora primernega za druge dejavnosti. PIA KRANJ S 212-719, 212-832 1. Prodamo Kranj Planina II., garsonjero 29 m2,1, nadstropje 2. V Kranju kupimo več 1, 2 in 3 sobnih stanovanj za razne kupce. 3. Najamemo Kranj - okolica več garsonjer, 1, 2 in 3 ss 4. Prodamo v centru Kranja poslovni prostor za mirno obrt 5. Oddamo Orehovlje mansardo 100 m2, v dvodružinski hiši, neizgotovljena 6. Prodamo Kranj - Zlato polje, garsonjero, V. nadstropje, 17 m2 7. Prodamo Šenčur 1 ss, 45 m2„ klet, garaža, vrt, ugodno 8. Prodamo - Stražišče, poslovne prostore 650 m2 9. Prodamo Posavec hišo in poslovni objekt, 250 m2, parcela 950 m2 10. Prodamo Kranj - Planina II., 2 ss, II. nadstropje, 63 m2 11. Prodamo Jesenice - vikend, parcela 320 m.2, atraktivno 12. Prodamo Žirovnica zazidljivo parcelo 1300 m2 13. Kupimo v Kranju in okolici več zazidljivih parcel 14. Oddamo Britof lokal 65 m2, možnost odkupa PIA JESENICE S 863-145 PIA KRANJSKA GORA S 883-637 1. Prodamo 3 sobno stanovanje na Jesenicah - stolpnica 2. Na Koroški Beli prodamo na lepi sončni legi 2 zazidljivi parceli 511 m2 in 872 m2 3. Na Jesenicah prodamo stan. hišo na lepi lokaciji 4. V Kranjski Gori prodamo novejšo hišo z 220 m2 stanovanjske površine na parceli 480 m.2 5. Na Dovjem prodamo večjo stan. hišo na pare. 1300 m2 na lepi lokaciji, s pogledom na Alpe 6. V Kranjski Gori ali Podkorenu kupimo 1 SS in 2 SS 7. V Planini pod Golico prodamo stan. hišo z vso opremo na mirni lepi lokaciji 8. Od Hrušice do Radovljice kupimo več zazidljivih parcel - cca 500 m2, lahko nadom, gradnja 9. Na Jesenicah kupimo več 2 s in 3 s stanovanj za znane kupce 10. Na Jesenicah najamemo več garsonjer, 1-sobnih in 2-sobnih stanovanj za znane najemnike 11. Na Jesenicah prodamo starejšo stanovanjsko hišo 12. Na Javorniku oddamoposlovni prostor - skladišče v izmeri 70 m.2. 13. Na Jesenicah in okolici kupimo več garsonjer in 1 SS PIA RADOVLJICA 10. V Radovljici oddamo nov« prostore 63 m2 11. V Begunjah, Zgoši, Gorp kupimo 1 sobno stanovanje 12. Na Gorenjskem vzamemo najem gost. lokal v . 13. V Radovljici najamemo več 11 2 sobnih stanovanj PIA TRŽIČ S 714-363 1. Na Jesenicah oddamo luksuzne posl. prostore, 76 m2 2. Nujno kupimo 2 ss ali 2,5 ss 3. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo 4. Oddamo v najem 3 ss v Radovljici + garažni boks, 500 m2 5. 1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 6. V Smokuču prodamo novo hišo v izmeri 1100 m2 zemljišča, 360 m2 stan. povr. + 85 m2 posl. prostorov 7. Na Bledu prodamo stan. hišo 220 m.2, 110 m2 poslovni prostor na parceli 930 m2 8. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše 9. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo S 561-109 1. V okolici Tržiča prodamo na izredno lepi lokaciji hišo v III. 9^ fazi, cena zelo ugodna 2. V Žirovnici prodamo luksuzno opremljeno visokopritlično hišo 800 m2 dodatne zazidljive parcele 3. V Hotavljah prodamo 4000 w gozda in 8000 m2 pašnikov, cena po dogovoru 4. V Tržiču oddamo v najem gostinski lokal . 5. V okolici Tržiča prodamo na ze|0 lepi lokaciji enonadstropno hiso-gostinsko-turistični objekt, 12000* zemljišča, apartmaji, turisticn sobe, 350 m2 bivalne površine 6. V okolici Tržiča kupimo hišo o 23,7 mio SIT 7. V okolici Tržiča prodamo zazidljivo parcelo na lepi lokacij1-1000 m2 8. Prodamo 2 sobno stanovanje Tržiču, 60 m2, CK, telefon 9. V okolici Tržiča prodamo stanovanjsko hišo z gospodarski'11 poslopjem, primerna za obrt 10. Prodamo 2 sobno stanovanj* 47 m2, cena 4,3 mio SIT . , 11. V Podbrezjah prodamo hiso gospodarskim poslopjem, primes za obrt. Hiša je obnovljena s CK 12. V Bistrici na Kovorski kupim0 sobno stanovanje 13. V Dupljah prodamo 1/2 starejše hiše z zemljiščem^ Vi/ILFAN Nepremičnine J^roška 10, 4000 KRANJ ^1064/360-270, 360-260 KRANJ in okolica - kupimo stano- vanj« ka T." ^"(jiiiio si, ?04?mi° S|T. Mike & Comp. 226-503 KRANJSKA GORA samostojno hišo preiIn leP'm razgledom, možna SIT url \«v v več apartmajev, 32 mio ka Dovje enodružins- 15 'f** vrtom in lepim razgledom, nednL0 S-IT' LESCE n°va hiša (delno uoKoncana) 10x9 m na aprceli 450 NlNP oomi° SIT °OM NEPREMIČ-16-73 2'33"°°. 0609/650-123, 22- 1----__ 7180 PaJiS OKolica hišo 12+9 m na £ J00 m2> 26>3 mio SIT, VO-gara^i dVostanovanjska hiša + 2 mio Q!la parceli cca 900 m2. 47 starejšo\-SR G0RJE Pri Bledu gozd, lso na Parceli 400 m2 ob Jerek' cca 10 mio SIT, BOHINJ lenim pntllcno hišo z vrtom in HINjsi^J85_ _7593 na Starem vrhu nov 3$3 dV« „K.3 KERN d.o.o., ©221- 222-566 m fax 221-785 na Bledu visokopritlično c° 6xRteno niš° 9x 11,5 m z delavnico RiT^ Parcela 1.150 m2 za 19,7 RS 3 0.000 DEM). K 3 KERN, 222-566 tlično o?0 MOJSTRANA visokopri-mj let staro hišo, parcela 600 D£M) tna 25,4 mio SIT (270.000 ^C^KERN, 221-353, 222-566 i števili0 NAt --—■-----jgijrt- Z 101, letnik 1979, prodam P0"^ ©061/823-237 Bojana____^ Prodam tovorno PRIKOLIC^ osebni avto, 450 kg. ©730^^ Za Astro 2.0 GSI prodam kata^, steklo des. vrat, beli levi s"*^ ključavnico. ©632-465 ^/ VOZILO Kupim UNO 60, letnik 1"11isJ ©558-353 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPlSI-^2-30"' RABLJENIH VOZIL. B242-600, < |f 041/668-283, MARK MOBIL, 0.0^ Odkup, prodaja vozil ter fl|/t menjava staro za staro- £77 AVTO, ©634-148 in 0609/6f*2f4 Prodam OPEL ASTRO 2 "OGSI^ 1992, lepo ohranjeno, P^jr^ 65.000 km, nove gume, re9lb 9^ do marca 1999. ©325-585____S ODKUP, PRODAJA, PREPIS Možnost plačila na kredit, "J^ppP staro za staro. Priporča se ^ d.o.o., Zg. Bitnje ©312-255 AVTO ŠOLA VARSTVO Iščemo varstvo za 16-mesečnega fantka Bistrica pri Tržiču. ©563-382 AVTOfou priporoča vaiff jo tudi Prhnoi «311-0^ 64 ELAN j I a PRTIH VRAT V soboto, 30.5.1998, od 9.00 do 13.00 ure si bodo obiskovalci lahko ogledali: • proizvodnjo smuči in plovil v • modno revijo s plesno skupino Mojce Horvat • nastop akrobatske skupine rolerjev • nastop skupine za aerobiko > Da bi popestrili dogajanje, smo k sodelovanju povabili še: Ljubljanske mlekarne Ballantines whisky Na bencinskem servisu OMV ISTRA BENZ v Škofji Loki zaposlimo NATAKARICO za delo v dnevnem baru. Tel.: 633-133 med 14. in 18. uro. Podjetje TUTI FRUTI d.o.o., Naklo zaposli KOMERCIALISTA - ŠOFERJA za prodajo sadja in zelenjave. Prošnje pošljite na naslov TUTI FRUTI d.o.o., Glavna c. 28, 4202 Naklo 11111 Podjetje OREHEK d.o.o. redno zaposli PEKA ali PEKA PRIPRAVNIKA. 3332-009 od 8 - 15. ure 11113 IŠČEMO SPOSOBNE IN KOMUNIKATIVNE ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDECINSKIH PRIPOMOČKOV. S 545-446, 041/651-737, 041/721-657 11115 Redno zaposlim KV TESARJA. 3421-562 11117 Priložnost za dober zaslužek v popoldanskem času! Več NATAKARIC honorarno zaposlim v gos. lokalu blizu Kranja in v Medvodah. ©041/ 663-363, 061/614-139 11118 Sprejmemo vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. ©325-594 11119 V Radovljici takoj zaposlimo dekle v gostinskem lokalu. ©715-690 11121 2000 DEM redno ali honorarno pri DZS. ©563-410, 0609/634-584 11147 S3"1 FER0Z0 letnik 1991 »«*J^2p6 10638 ■SS^lf 5 CAMPUS, 1.10/93, prvi vC!^330-565, zvečer 10694 ft°A£OSREDNIŠTVO PRI PRO-m\ STRNIH VOZIL, ODKUP V0?n EN|H IN POŠKODOVANIH PARqLt\,£VTOVLEKA, AVTOKLE-241 iiy° AVTO JAKŠA, ©064/ ^^^LpSM 041/730-939 10750 d^LA.D.O.0. GOLF odkup, pro-rneniia" preP's rabljenih vozil ter Kranj Vi* staro za staro. Primskovo S42 '* ® 0609/642-672 , 0609/331- 10771 fii°tlToR 5 CAMPUS, I. 90, 62000 ^^61-670 11018 v^am HROŠČA 1200 J I. 76, ^»^gleda. B 710-097 11020 fr2fm osebn' avto Z 128, I. 88, leta if no 80-0°0 km, reg. do konca —L^Pg_ohranjen. ©715-535 11038 SjIHP ^EGANE SCENIC 1.6 RT, PWiuK0 rnodre barve, 14000 km, ^ožna ' klirna- cena P° dogovoru. ,-.meniava za Tvvingo ali Clio. ^724-170 11045 11 ^325 LAD0 NIV0' l86- lnf- na >>^^"922 nosi ^.odir FlAT TIPO 16 IE sx- L 127 , "eno ohranjen, nepoškodovan. r106 11052 Ja ^Go 45 neregistriran po delih ali ' TD' '88 Možna menia" vn,3 staro- nakup na kredit, rprta--, 'C 1 128> I 89. ^"^©545-121 r0da cena po 11094 W Ren ault 4. s 736-684 ^OMOBUSKIH SUŠNIH CEVI ^'CA, SE BimjE 22 I«..: 064/3JI-965 Prodam VISO, I. 87, registriran 4/99, 110.000 SIT. ©801-166 11097 Ugodno prodam R 5 FIVE 3 v, I. 95, CLIO 1.4 RT 5 v, I. 95, CLIO 1.4 RT 94, CLIO 1.2 RN 5 v I. 93, R 19 1.4 I. 95, TRAFIC FURGON I. 95, TRAFIC FURGON I. 87, GOLF I11.3i, 3 v I. 92, TIPO 1.4 S I. 93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©428-0011 ALI 428-0012 RANULT Preša Cerklje 11098 ESCORT 1.6 16 V karavan, I. 93, ASTRA 1.6 i karavan, I. 93, NISSAN SUNNY 1.6 SLX KARAVAN, I. 93, BMW 318 i, I. 92, črn, 2. last., oprema, FAVORIT, I. 93, rdeča, ASTRA na zalogi več kom. GOLF JXD, I. 89, 1. last., TOYOTA HLAČE 2.4,1. 94, sedeži, AUDI 100 2.5 TDI, I. 93. AVTO LESCE, 719-118 11124 ALFA 33 1.5 IE, I. 93, CZ, ES, kat.,rdeča, 790.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 11125 KADETT 1.4 LS, I. 90, SOLZA, bel, 5 v, ohranjen, 697.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 . 11126 KADETT 1.3"KARAVAN, I. 88, moder, ohranjen, 520.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 11127 R 5 CAMPUS, I. 90, čran, 5 v, reg. 11/98, 511.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 11128 PUNTO 55 S, I. 95, met. moder, 5 v, 1. last., reg. 3/99, 1.151.000 SIT. AVTO LESCE. 719-118 11129 CORSA 1.2 SVVING, I. 89, met. srebrna, AR, 2. lastnica, kot nova. 520.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 CLIO 1.4 RT, I. 93, rdeč, 1. lastnik, reg. 4/99, 67.000 km, 902.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 11131 126 PGL I. 89, reg. do 4/99, prva barva, 2. lalstnica, prodam za 90.000 SIT. ©632-465 11136 Prodam R 4 GTL, I. 88, obnovljen, registriran 22.5.99. Cena 190.000 SIT. ©733-665 11141 Zelo poceni prodam 126 P. 8242-686 Z 750, letnik 1984, prevoženo 70.000 km, lepo ohranjeno, oranžne barve, prodamo za 20.000 SIT. ©646-937 AUDI 80 1.6 I. 90, reg. 2/99, 120.000 km, servisna knjižica, ugodno prodam. ©061/17-14-113 do 16. ure, po 17. uri 403-271 meo HYUNDAI GRACE van 100 kombi 2.5 D, I. 94, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889 11161 RENULT LAGUNA 1.8 RT avtomatska klima, I. 96, zelo ugodno. RONDO TRADE 634-889_11162 R 4 I. 91, reg. celo leto, HROŠČ 1200 J, reg. celo leto. RONDO TRADE 634-889 11163 VW GOLF 1.6 JXD, I. 90, odlično ohranjen, možnost menjave ali kre-dita. ©634-889 RONDO TRADE OPEL VECTRA 1.6 i GLS, I. 91, odlično ohranjen, možnost menjave kredita. RONDO TRADE 634-889 CITROEN ZX 1.4 I. 91, odlično ohranjen, možnost menjave ali kredita. RONDO TRADE 634-889 11166 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, metalno rdeče barve, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889 me/ WM C1 Bratov Praprotmk 10, NAKLO lTcl..'fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ V«*-' AirrnMnDii ci/tu £l*+>b&' AVTOMOBILSKIH ^c^fMONROE^ SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX limuzina, I. 90, SUBARU LEGACY 1.8 GL, 4 WD karavan, I. 91, FIAT TIPO 1.4 SX, I. 93, FIAT CROMA CHT SX, I. 90, ALFA 164 3.0 V 6, I. 92. Prodamo ali menjamo za drugo vozilo. Možen nakup na kredit. AVTOHISA LUŠINA Škofja Loka, ©652-200 11168 PEUGEOT 405 GL, I. 89, RENAULT 19 1.4 RN, I. 95, OPEL KADETT 1.6 LS I. 89, AX 11 TRE, I. 87. Prodamo ali menjamo za drugo vozilo. Možen nakup na kredit. AVTOHISA LUŠINA Škofja Loka, ©652-200 11169 KAVA BAR MARS na Bledu zaposli prijetno dekle za delo v šanku. 3741-533 ali osebno 11081 GOSTILNA V GORENJI VASI honorarno zaposli dekl eza strežbo gostov ob vikendih. ©681-424 no84 Takoj zaposlimo SKLADIŠČNIKA s srednješolsko izobrazbo in znanjem viličarja ter voznika C kategorije s kvalifikacijo iz Kranja ali okolice. 8471-132 Tine 11088 Honorarno ali redno zaposlimo KUHARICO ali KUHARJA. 8421-337 11108 Delo dobi PRODAJALKA z izkušnjami v živilski trgovini (okolica Bleda). ©740-087 11109 PLASTEX, d.o.o. , Hotavlje 41, Gorenja vas zaposli DELAVKO za delo v proizvodnji za določen čas. Prijave pošljite v 8 dneh od objave razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili. ŽIVALI STERILIZIRANO PSIČKO manjše rasti oddamo dobrim ljudem. ©801-248 10664 ČRNI PRINAŠALCI - mladiči retriever Fiat Coatet, naprodaj. ©557-714 10721 Prodam bele PIŠČANCE za nadaljno rejo in KOKOŠI v 7. mesecu nesnosti. Žabnica 39 10738 Prodam NESNICE 18 tednov stare. ©422-027,0609/612-150 10896 Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. ©421-746 11009 Prodam eno od junic, brejih 8 in 9 mesecev. ©646-558 11019 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. ©733-725 11033 Prodam KOZO srnaste pasme, staro 2 leti. ©310-077 11036 BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA, Odraslega, mladega, prijaznega in ubogljivega, oddam ljubitelju pasme. ©620-255 nošo ZLATE PRINAŠALCE mladiče z rodovnikom, prodaj. ©421-686 11072 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom ali brez. Zalog 62, Cerklje 11080 Prodam TELIČKO sim. staro 14 dni. ©646-859 11099 ENOLETNE KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol, prodam. ©421-043, zvečer 11104 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje SRNIN PINČ, star 5 mesecev, čistokrven, brez rodovnika, naprodaj. ©061/813-893, zvečer 11122 Prodam TELETA. ©422-128 11133 Prodam en teden starega črnobele-ga BIKCA. ©326-526 11143 Sprejemamo naročila za LABRA-DORCE z rodovnikom. ©563-841 11146 Prodam ZAJCE + MORSKE PRAŠIČKE. ©242-686 niso MLEKO KOZJE oddam in prodam 10 tedenskega kozlička. ©557-373 11151 Prodam 7 dni starega BIKCA črnobel in ENOLETNE KOKOŠI nesnice. ©725-656 11154 Oddam majhnega TIGRASTEGA MUCKA. ©327-836 mss ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA ali teličko do 14 dni staro. ©471-621 11012 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. ©738-054 11027 Prodam R 4 GTL, I. dogovoru. ©423-112 cena po 11173 ZAPOSLITVE PROBLEM Z DENARJEM? ČE NAS POKLIČETE V ROKU 3 DNI PO OBJAVI OGLASA VAM BOMO POMAGALI REŠITI TA PROBLEM Z NAŠIMI IZKUŠNJAMI IN VAŠIM DELOM. ©634-064 ALI 041/637-492 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo ©557-995 9300 Delo dobi PRODAJALKA z delovnimi izkušnjami v živilski trgovini. 8312-274 NEZAPOSLENI! Ponujamo vam redno ali honorano delo. ©315-380, 315-381 10666 V kolikor potrebujete REDNO ZAPOSLITEV, pa vas ne moti ternsko delo, pokličite: ©311-131 10784 Iščemo nove SODELAVCE za knjižni klub Svet knjige. Pokličite popoldan ©0609/645-186 10785 Gostinski lokal v centru Kranja takoj honorarno ali redno zaposli dekle ali fanta za strežbo pijače. 8225-690 ali 331-654 V redno delovno razmerje za nedoločen čas zaposlimo: INŽENIRJA ali DIPL. INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE za področje telekomunikacij; EKONOMISTA ali DIPL.ING. za področje zunaje trgovine; STROJNEGA TEHNIKA ali STROJNEGA INŽENIRJA za področje HIDRAVLIKE PNEVMATIKE. Ponudbe: LE-TEHNIKA, Sučeva 27, Kranj 11004 Iščem delo na domu. ©736-368 KUHARJA zaposlimo za redno delo. ©451-038 11032 Nudimo vam delo zastopnika na terenu, možnost redne zaposlitve, tedenska izplačila. ©041/620-560 1 Za občasna dela iščem DELAVCA-DELAVKO, okolica Škofje Loke. ©061/842-163 od 20. do 21. ure Zaposlimo prijazno dekle s prakso v strežbi. ©632-567 11071 Odgovorna, ambiciozna, komunikativna in splošno razgledana dekleta, dobijo dobro plačano delo na pogovorni liniji 090. ©0609/633-683 11078 ZAHVALA V 27. letu je nepričakovano odšel od nas naš ljubljeni sin in brat GREGOR STEBLA J Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in sveče, ga pospremili do njegovega preranega groba, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Zg. Duplje, 19. maja 1998 V SPOMIN Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina je pri nas. Danes, 26. maja, je četrto leto žalosti, odkar smo ostali brez tebe dragi PETER MOHORIČ Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 26. maja 1998 ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila draga sestra in teta FRANČIŠKA POTOČNIK Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. kaplanu Klavdiju Peterca za lep pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke in Francu Trevnu za poslovilni govor. Še enkrat hvala. VSI NJENI Račeva 16, Žiri, 18. maja 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ISSII bomo pisali Dobeno, 25. maja - Osrednji dogodek v okviru občinskega praznika občine Mengeš (v petek, 29. maja, bo v Mengšu slavnostna seja občinskega sveta) je bil v soboto popoldne na Dobenu v občini Mengeš. Župan Janez Per je slovesno odprl obnovljeno Boltovo korito. Obnova korita je bila sestavni del razvojnega projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Obnova Bohovega korita in ureditev okolice pa sodi v program prijaznega urejanja tega dela občine Mengeš s poudarkom na turistični ponudbi. Za vodo v nekdaj lesenem Bohovem koritu najstarejši, med njimi sta tudi Milena Projanšek in Ivana Jerko z Dobeno, vedo, da je bila vedno dobra in hladna in da tudi v največji suši studenec ni presahnil. • A. Žalar G.G. O "šenkanem konju" Že kar petnajst let Gorenjski glas mladoporočencem v gorenjskih občinah namenja posebno pozornost: ob sklenitvi zakonske zveze mladoporočencema matičar (ka) izroči tudi čestitko Gorenjskega glasa, s katero prejmeta naše poročno darilo - polletno naročnino časopisa. Sestavni del naše čestitke je lična dopisnica, na kateri je kratko sporočilce mladoporočencema, da jo izpolnita in oddata na pošto oziroma nam dostavita podatke o naslovu, kamor naj pošiljamo poročno darilo. Natisnjeno je tudi: "Če po pol leta, ko Vam časopis pošiljamo kot poročno darilo, ne želita več prejemati Gorenjskega glasa, nam pisno sporočita odpoved." In če take odpovedi ni, poštar prinaša časopis še naprej in, v tretjem trimesečju po poroki, tudi račun za naročnino. Tako smo, kot v nekaj stotinah podobnih primerov, pošto poslali tudi Robertu Vrečku v Čirče na Smledniško cesto. Nakar se je njegova sporoga silno razjezila, telefonirala v naročniško službo Gorenjskega glasa in povedala marsikaj, česar niti papir ne prenese. Tega, da bi se v svojem in moževem imenu vsaj zahvalila za poročno darilo, ki se je "potegnilo" na skoraj celih osem mesecev, ob drugih izjavah gospe Vrečkove niti nismo pričakovali. A nehote smo pomislili na lep slovenski pregovor podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Regijsko srečanje mladih tehnikov v Šenčurju jj Brielo je po zraku, vodi in po tlel Srečanja se je udeležilo kar 137 tekmovalcev iz 27 osnovnih šol ter prek 50 učiteljev tehnične vzgoje in mentorjev v klubih- Šenčur, 26. maja • Regijsko srečanje mladih tehnikov so pripravili društvo učiteljev tehničnega pouka Gorenjske, osnovna šole Šenčur in zveza društev za tehnično kulturo Kranj, sodelovali pa so še: domači gasilci, ki so priskrbeli vodo v montažnem bazenu in pripravili razstavo gasilske tehnike, člani AMD Šenčur, ki so skrbeli za prometno varnost in pripravili razstavo muzejskih motorjev in avtomobilov, šenčurske sekcije radio kluba Kranj, ki so razstavili tehniko za radijske zveze, društva za podvodne dejavnosti Kranj s predstavitvijo potapljaške opreme, trgovina Hoby & Art iz Kranja z delavnico za oblikovanje umetne mase in slikanje na steklo, prireditev pa so omogočili še: tovarna Lip Bled, KŽK Kranj, mizarstvo Sitar in občina Šenčur. V osnovni šoli Šenčur, na igrišču in travniku ob njej ter na travniku v Hrastju je v soboto vse do zgodnjega popoldneva brzelo po zraku, vodi in po tleh. Tekmovalci so spuščali rakete, avtomobile, zmaje, čolne in druge makete vozil, v šolski avli so razstave maket dopolnjevale različne delavnice, v katerih so šolarji slikali na steklo in svilo, pletli košare. Skratka, potrditve, da smo Gorenjci tehnični tipi, ne bi uspelo ovreči nikomur. Zmagovalci po posameznih tekmovalnih panogah so postali: Fisher Technik: Mitja Vesel (OŠ Jurij Vega Moravče), predstavitev elektrotehnika^ Matej Kramar in Borut Novšak (OŠ Žirovnica), konstruiranje z elektronsko z^^°'3°l Kostevc (OŠ Davorin Jenko Ce*]^ Caddy Junior: Boris Stržinar (Os 1 Grohar Šk. Loka), električno row orodje: Klemen Mohorič in Mitja ^ (OŠ Naklo), Lego Dacta: Rok (OŠ Mengeš), tradicionalne tehnologi Miha Volčjak, Miha Sodnik, Janez A|» Rok Ušlakar (vsi OŠ Matija Vai]^ Preddvor), Iz učenčeve domaČe "e *. niče: Gregor Šifrar (OŠ Cvetko G°!ar,n§ Loka), avtomobili: Matej Bradašklja Prežihov Voranc Jesenice), rakete: V Huremovič (OŠ Žiri), raketoplani:J*".. Primožič (OŠ Križe), jadralna let* Mitja Gerič (OŠ Dob), zmaji: R°k^. (OS Dob), modelarski čolni: Blaž Yow nik (OŠ Cvetko Golar Šk. Loka). * Najprej ples, potem m0 Kranj, 25. maja - Minuli petek zvečer ^ veselili mladosti dijaki četrtih le(n kranjske gimnazije v hali Gorenjskega W kjer so se zbrali tudi njihovi svojc profesorji na letošnjem maturantskem P Ravnatelj Franci Rozman je 260 Pmn^m iz devetih oddelkov priznal, da so v štir'",{l od njih zahtevali kar veliko znanja, veno bo vztrajno delo obrestovalo na S^.J^ maturi. Se prej, kot je to tradicija, je m zapeti Gaudeamus igitur, zaplesati četvo se poveseliti na plesu. Veselja res ni m°n$fj saj so igrali in peli popularni Čuki ter ^Jl Kreslin, za povrh pa je skoraj vsaka & prinesla vsaj skromno darilo. • Stojan M IMA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 GBD Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. ŽELITE KUPITI AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V 3ANKAH? &l KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? ObiSčete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- KoroSkii ] J, Kranj id: 064/380 100, (m 064/580 10 12 Nagradna igra " 5 x 5" v Gorenjskem glasu Petmestna nammiška številka je lahko nagrad Lani, v okviru številnih akcij Gorenjskega glasa okrog petdesetletnice rednega izhajanja časopisa, smo desetkrat potrebah po deset naročniških številk za deset nagrad. Našo datoteko naročniških številk z majem 1998 spet "vrtimo v bobnu" v nagradni igri "5 x 5". Vsakih Štirinajst dni izžrebamo petkrat po pet petmestnih naročniških številk za petkrat po pet nagrad. Pravila so povsem enaka kot lani v tovrstni nagradni igri: če med objavljenimi petmestnimi naročniškimi številkami najdete tudi Vašo, čimprej pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, katero Vam je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. V drugem majskem krogu nagradne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk" so izžrebane: 1/ za pet celodnevnih iztetoV ^ dve osebi z Zdraviliščem Radenska . Gorenjskim glasom v Terme Rađenei ^ Terme Banovci, vrednost nagrade cca "■ .f SIT: 110811; 17569; 34466; , 64041; 2/ za pet družinskih nakupaQf vrednosti po 5.000 tolarjev v podjetji*t ^. Kmečki stroj PC Stari dvor v Škofji LfH 15047; 30047; 45752; 53660 in 62252;fy pet družinskih nakupov v vrednosti poj\ J tolarjev v trgovini BPT Tržič na Detelji L Tržiču: 14084; 20083; 39704; $12" f 64127; 4/ za pet družinskih nakup°y vrednosti po 5.000 tolarjev v trgovini l ^ Iskra Commerce Trgovina, v Kranju: 1™' ) 33769; 45474; 62620 in 64170; 51 ^ K družinskih nagrad - gostinske storil Pizzeriji Kavalir v Kranju v vrednostiL 5.000 tolarjev : 10044; 19388; 34539; *4° in 60915. mm mm OH, KohCnr %m DoCAuacA iw, on SI IJOST. RjUAgtA^OT, ficaiio, SI/&C-, F*UC. OBOŽUJ*** VlAJMo UMBr^OiT. & Hidrometeorološki zavod Republike Slovenk Danes, v torek, bo pretežno jasno, popoldne občasno zmerno oblačno. ^ sredo in četrtek, bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v hribovitem svet1" pretežno oblačno. Popoldne bodo krajevne plohe. DAN VREME min /T max TOREK SREDA 7 / 18 9/20 ČETRTEK^ 10/19 RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN