AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING. DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY Vojaki s Pacifika bodo začeli : dobivati zdaj dopust Washington.—4General Harmon, poveljnik ameriških čet v južnem Pacifiku,4 je izjavil, da je začela armada's programom, po katerem bo dlbilo nekaj vojakov dopust. P*vi bodo prišli na vrsto oni, ki s!t Rusi so prešli v Estonijo in ogrožajo Ncirvo Moskva, 2. febr. — Ruska armada je zasedla mesto Keikino na meji Estonije in prodira zdaj v notranjost te baltiške province. Rusi imajo zdaj v rokah vse južno obrežje Finskega zaliva. To daje ruski mornarici priliko, da pomaga četam na suhem. Rusi zdaj ogrožajo mesto Nar-vo, odkoder peljejo železnice proti jugu in zapadu in leži pet milj v notranjosti Estonije. * * * Boji za Cassino še niso ponehali; pod Rimom je boj neenak Alžir, 2. febr. —' Boji za Cassino, kjer je glavna moč 5. ameriške armade, so še vedno vroči, Patrulje so se bile približale v pondeljek mestu na 300 jardov, pa so se morale umakniti pred sovražnim ognjem. Zavezniki so že precej omehčali takozvano Gustav linijo, toda nekaj milj zadaj je Hitlerjeva obrambna linija, o kateri zavezniki še ne vedo, kako močna je. Angleške čete nas k a kujejo nemške pozicije pri Campoleone, 16 milj pod Rimom, Amerikanci ni. Poročila trdijo, da Nemci zbirajo rezerve in se pripravljajo na velik izpad. .Zavezniki dobivajo po morju neprestano nove rezerve na fronto pod Rimom. Letalsko poveljstvo poroča, da so zavezniški bombniki v pondeljek večer bombardirali oljne refinerije v Trstu. • -o-yr- Montgomery namerava končati vojno letos London.—General Montgomery, ki je pognal Nemce in Italijane iz Afrike, je izjavil napram svojim vojakom, da lahko končajo vojno v Evropi še letos in da jo tudi bodo. "'Vi dobro veste," je rekel general,. "da jazJiikclar .ne, pdjjem armade v bitko, dokler nisem trdno prepričan, da bomo zmagali. Dolgo je že, kar smo v tej vojni in jaz sem se jo že naveličal ; čas je že, da jo končamo." General Montgomery bo poveljeval angleškim četam pri invaziji na Evropo. --o--. Oropan hotel Roparji so prišli v Grand Hotel, 2107 E. 18. St. v Clevelandu ter prisilili nočnega poslovodjo, da jim je izročil $39 v gotovini in $4500 v vojnih obveznicah. Bondi so bili last nekega Mihaela Lončarja. Dajmo... posodimo STRICU SAMU v o. I ■ ,v * * * Zed. držav, če raču-fttljepisno lego, se naha- ^avi Kansas. * * * it ki J'e poročila al ona' i« bila ■ ^ Poznana za najbogatej-; . v'Ameriki. Lastovala je ! ec 15,000 akrov zemlje. ' Zel * * * ' min' ?ržavah Odpelje vsakih "ut kak vojaški vlak s te | e Postaje. K, . * * * JE? so- da uporablja je ' 0 Američank rdečilo za lah!? 15,00°.000 jih redno J Parfum, h. * * * }ko iGf ' p0rJ*.' ki dela stoje mesto )e ejier ,za I8 odstotkov več fln'gl-'e samo za to, da se na nogah . * * * < fiHbuster? Filibuster 5 kon,,°' kadar se odloči sku-m ub^nikov, da z dolgimi W g0V(|Je kak neljub predlog. NiJto ,n eden, zdaj drugi in N*anitC,a8a' da je pripravlje-^log a' ki je stavila taki 8Wji' ^stega umakniti. Fili-' ; lahk re'lahko kar hoče"' H „ ° čitajo naglas iz sv.' Neift f.5ploh kar hočejo. V, N k0 sterju leta 1942 lves (J, n.gresnik naglas preči-' Vd n katal°S neke fir-, Pa t ^u pa ne smejo vze-! i ce govori ves teden ln naprej, Natlf. * * * J da fotografije so doka- ■ \ v i 'e pu®ka za spoznanje ' tev Trenutku, ko strel zapu-Xnr;rej ta dvig puške ne •pisovati slabemu strel- * * * ? S0' da ie vzame 100 is! ?milluto v Ameriki, da lHih 2aga- V Angliji je po-lsto delo 450 mož. j tako V zakoni so P°zna" , 2a oh, '! abo Pečana profe- nes n°dvetl%e> da je morda .VyliiikovS?tu samo kakih 75 83 No. 28, Thur., Feb. 3, 1944 Kam bo Stric Sam s svojo robo po vojni? Nekdo je prišel na dan z idejo, d;i bi dala vlada po vojni vse armadne truke farmarjem brezplačno. Toda takoj se oglasi jih sto ... s protesti, češ: če bo dala vlada farmarjem truke in druga vozila zastonj, bo prišel delavec z zahtevo po čevljih, srajcah, konzervah in drugi robi. To, pravijo nasprotniki, bi zelo škodovalo ameriški ekonomiji. Prav za prav res ni nobenega vzroka, zakaj bi morala vlada dajati narodu stvari zastonj, zlasti še radi tega ne, ker bi nekateri dobili, drugi pa ne,' dočim je moral direktno ali indirektno vsak prispevati vladi za nabavo te robe. Toda taki rezdelitvi ne nasprotujejo toliko iz tega ozira, kot ji nasprotujejo radi tega, ker se jim zdi taka "dobrodelnost" nevarna za našo ekonomijo. Recimo, da bi vlada razdelila med narod na tisoče in tisoče avtov, ki ji bodo ostali po vojni, kako naj pa potem de-troitske avtne firme pričakujejo, da bodo svoje izdelke prodali, če jih bodo ljudje zastonj dobili od vlade. iKako naj iz-delovalnice čevljev pričakujejo kaj trga za obuvalo, če bi ga pa vlada dajala ljudem zastonj? Enako je glede srajc, blan-ketov. konzerv in drugih stvari, ki jih bo imela vlada na cele kupe in če bi jih naenkrat začela deliti med ljudi. Pa rceimo, da bi vlada te stvari prodajala ljudem za slepo nizko ceno, da bi vladna blagajna dobila nekaj dolarjev. Tovarnarji in drugi producenti bi zopet zavpili, ker bi se jim ne izplačalo izdelovati potrebščin, ki bi jih ljudje dobili mnogo ceneje od vlade. Kaj pa, če bi jih dali ali prodali ljudem v drugih deže-jah. Ne bo šlo, pravijo, ker s tem bi izgubila ameriška industrija dober trg. Pa še nekaj drugega je, ki bo našim tovarnam in pro-ducentom narobe hodilo. Mi vsi vemo, da so v mirnem času tovarne gledale v prvi vrsti na to, da so izdelovale moderno blago, četudi je bilo slabše kvalitete. Armada je pa v prvi vrsti zahtevala dobro, trpežno blago, naj bo v obleki, obuvalu, ali pa v živilih. Armada ni vprašala za modo, ampak za trpežnost. In naši fantje, milijone istih, ki so imeli priliki preiskusiti to trpežno blago, bodo prišli domov in bodo zahtevali od trgovca prav tako trpežno kvaliteto, naj bo v obleki, obuvalu, avtomobilih ali sploh vsem. Težko jih bo zadovoljiti s tako robo, kot jo izdelujejo navadno tovarne v mirnem času. Toda recimo, da bo kongrčs preprečil vladi dati narodu blago iz svojih skladišč, pa naj bo v deželi kriza in veterani ne bodo imeli ne dfcnarja ne zaslužka, pa ne bodo nič kaj zadovoljni s to idejo, da bi ležalo blago do vrha nakupičeno v vladnih skladiščih, oni bi pa hodili bosi, raztrgani in lačni okrog. Tcrbi bilo jako nevarno. Ako pogledamo stvar od vseh strani, je zelo resna in povzročila bo mnogo glavobola. Recimo, kaj bodo rekle delavske unije k temu? Ako bodo za to, da se stvari razdele med narod brezplačno, bodo delavci, torej njih člani, brez dela, ker bo ta brezplačni vladni trg povzročil, da tovarne ne bodo imele naročil. Naj bi, na primer, vlada razdelila nekaj sto tisoč vozil, ne bodo imele avtne firme nekaj let nič dela. Morda bodo rešili ta glavobol po reku: kjer se prepirata. dva, tietji dobiček ima in bodo velike vladne zaloge porabili za reševanje svetovnega relifa in pozidavanje obubožanih dežel, kar bo morda res še najboljše. Ta bo dolgo čakal Ameriški časnikarski poročevalec Henry J. Taylor, se je oni dan vrnil z obiska na raznih bojnih frontah. To je bilo že njegovo tretje potovanje od leta 1939. Zbiral je razne zanimivosti s front in jih pošiljal časopisom v Ameriko. Več kot 100,000 milj je prepotoval na teh potovanjih. Obiskal je 27 dežel ter govoril skoro v vsaki,z njih predstojniki, najsi bo diktatorji, predsedniki ali premierji. Tekom svojega zadnjega potovanja po Evropi je obiskal tudi španskega diktatorja Franca. To je bilo prvič v zadnjih sedmih letih, da je dovolil Franco avdijenco kakemu tuje-zemskemu časnikarju. Dobil je avdijenco tudi pri portugalskem predsedniku Salazarju, ki ni dovolil za časa te vojne avdijence še nobenemu časnikarskemu poročevalcu. Na tem svojem zadnjem potovanju si je Taylor tudi ubil v glavo, da bo obiskal dr. Hansa Dieckhoffa, nemškega ambasadorja za Španijo. Na 9. decembra je šel na nemško poslaništvo v Madridu ter na dolgo in široko razlagal začudenim tajnikom v poslaništvu, da bi rad dobil avdijenco pri ambasadorju, ker ga hoče vpralšati za njegovo mnenje glede izida vojne. Vsi uradniki in tudi ambasador sam so bili iz sebe, ko so slišali predrzno željo ameriškega časnikarja. Nemški ambasador nekaj časa ni vedel, kaj bi napravil, končno pa le ukaže tajniku naj sporoči prefriganemu Amerikancu, naj se zglasi za intervju enkrat po "nemški zmagi." TO IN ONO Aha, zdaj pa vemo, kako je in zakaj prinaša ameriško časopisje tako ugodna poročila za partizane. V Kairu se nahaja namreč neki Aleksander Vucenič, bivši komunist, katerega je priporočil za to mesto Lojze Adamič. Zato ni čudno, če prihajajo iz Jugoslavije tako "rdeča" poročila. Komunist Vucenič je posredovalec med Titom in ameriškimi oblastmi. Koliko je ura? ................r r .......,[■ IZ BARBERTONA fc . i ^ „.. m i m n m . m m. m - r f. t g -f. .j ^ g 9 j - j • < •' »L Sem že dolgo nameraval, da bom pisal novice iz Barbertona redno v Ameriško Domovino. Upam, da ne bom samo začel, pa zopet opustil. Veliko delo nove cerkve je precej pri koncu, torej bo malo več časa. * * * Nova cerkev. Dovršena je. Preteklo nedeljo se je stavbeni odbor zadnjikrat sestal k seji, kjer sem podal končni račun dohodkov in stroškov nove cerkve in vsega, kar smo v teh treh letih napravili. Morda bo tudi rojake po drugih naselbinah zanimal ta račun. Saj so radi prihiteli na naše slavnosti od drugod, zlasti iz Clevelanda in tudi žrtvovali nekaj dolarjev. Cerkev sama je stala okrog $91,700.00. V tem so vključen: tudi stroški za arhitekta, tlakovanje okrog cerkve, grmičevje (landscaping), nove cerkvene posode, oblačila in perilo, torej prav vse, kar smo potrošili v zvezi z novo cerkvijo. * * !> | Poleg tega smo predelali staro cerkev v kaj lično in porabilo dvorano. V njej je majhen oder za orkester, ali pevske nastope, govornike ali častno mizo pri banketih, z vsemi potrebnimi za-stori. Postavili smo "sound-system" z mikrofonom, zvočniki in avtomatičnim gramofonom. Uredili smo kuhijo z vsem potrebnim, da se lahko na enkrat postreže 150 gostom v dvorani, postavili stalno baro. Prireditve v tej naši farni dvorani so vse zelo dobro obiskane, in splošna sodba je, da je dvorana zelo privlačna. Farani se je radi poslu- 7.mpm va ra7no rlrnafuano Nekaj podatkov glede (Income) dohodninskega davka in za privatne party-je. Računamo jim samo malenkostno vsoto. Nefaranom pa sploh ne posoju-jemo dvorane, dasi smo dobili že več vprašanj za njo. Dvorana je samo za faro! Vsekakor je pa to samo začasna dvorana in tekom prihodnjih letih upamo na novo, večjo. A tudi ta nam zelo dobro služi. — Predelava je stala kompletno okrog $4,400.00. Predelali smo tudi Club House, zato, da bo še bolj privlačen. Predelava nas je stala okrog $2,500.00. In dohodki kažejo, da smo ta strošek naložili jako obre-stonosno! Lepe dohodke nam prinaša! Tam se shajamo k prijateljskemu pogovoru in kozarcu pijače. Torej vse skupaj nas je veljalo par dolarjev nad $98,600.00. Dolga imamo $35,000.00, torej plačali smo "cash'' nad $63,000. Tri leta nazaj smo imeli zbrane, ga v banki okrog sedem tisoč dolarjev, torej smo v treh letih zbrali — poleg rednih stroškov! ' — za novo cerkev in druge predelave nad šest in petdeset tisoč dolarjev! Naj rojaki po širni Ameriki zvedo, kaj so Barber-tončani, naj jim bodo ti podatki v čast! Družin imamo okrog 260, in to šteto prav vse družine, ki hočejo imeti količkaj stika s faro, torej jih je tudi precej takih, ki so jako šibke v podpiranju fare. Zato so pa druge toli-« ko bolj požrtvovalne! Torej pride povprečno »a vsako družino $215.00 prispevka za novo cerkev, dasi seveda ni vsaka toliko dala. So pa zato dale nekatere družine po $900.00, $800.00, in tako dalje navzdol. Nad en sto dolarjev je dalo več ko sto družin, blizu petdeset družin je dalo nad dvesto dolarjev. Spominska knjiga, ki jo nameravamo izdati v kratkem, bo natančno poročala o prispevkih posameznikov in o vsemu poteku tega dela. — Z ozirom na preteklo delo se nam ni treba bati dolga, dasi sam na sebi ni nizek. Ako Bog da, ga bomo splačali vsaj v kakih petih, šestih letih, ako ne preje. Seveda najvišja hvala gre Bogu, ki! nam je dal očiten blagoslov! * * * Ne samo vesele, ampak tudi žalostne novice moram poročati iz naše fare. Izgubili smo v teku' enega tedna dva zelo dobra fa- rana, Frank Beg-a in Mr. John | ujcica. Mr. ceg je že precej časa bolehal, videli smo, da bo težko še rešitev, vendar nas je njegova izguba bridko zadela. Kajti pokojnik je bil zelo blagega srca, vedno pripravljen obilno prispevati za faro. Prijatelja sva bila. Bil je odkrit, in tudi pošten. Počivaj v miru,dobra duša! Tolika je bila njegova ljubezen do soproge, ki mu je umrla dobro leto nazaj, da ni mogel prenesti njene izgube, ampak je moral kmalu še on za njo.- Sedaj sta v večni Ljubezni združena. — Zelo nas je zadela pa smrt John Ujčiča-a, zato tem bolj, ker je prišla tako nenadoma. Dobili so ga mrtvega zjutraj v postelji. Bil je zelo priljubljen, goreč de. lavec na^ javnem polju, društvenem, kakor farnem. Bil je goreč faran, vnet za napredek fare. Bil je tudi član stavbenega odbora, žal, zadnje, končne seje se ni več mogel udeležiti, molili smo pri njej za pokoj njegove duše. Naj mu Bog bogato poplača njegova dobra dela! Družinam obeh pa izrekam globoko sožalje, v imenu fare in v svojem imenu. * * * Brali smo, da je bilo več slovenskih duhovnikov prestavljenih, oziroma na novo nastavljenih. žal, da nista oba šlovenska novomašnika dobila mesto na slovenski fari. Toda škof je odločil drugače, in duhovnik se mora pokoriti svojemu škofu, tako edino je prav. — V Collin-vvood so dobili Father Tomča. In garantiram jim, da jim ne' bo žal! Kot dolgoleten kaplan pri sv. Vidu poznam gospoda vsa ta leta, da je vedno miren, ljubezniv, vedno pripravljen postreči in pomagati. Torej čestitam Col-linwoodčanom na pridobitvi tega gospoda. — škoda, škoda, da Slovenci niso dobili še drugega novomašnika, Father Cimper man-a, ki nittia v Father Tom-cem samo skupnega rojstnega imena, — 'Vic," — ampak tudi značaj: prav tako miren, prav tako ljubezniv, prav tako po-strežljiv. Upajmo, da ga še Slovenci dobimo nazaj. Bog naj ju spremlja na njuni poti in blagoslavlja njuno delo! # * * Kot nekdanjega kaplana me seveda še zmiraj zanima, kako ■je pri sv. Vidu. Odšel je Father Sodja, ki se ga spominjam kot dobrega tovariša. Tudi farani so ga radi imeli, kakor vidim iz njegovega poslovilnega dopisa. Napravili so mu lepo odhodnico. In tako je prav! Saj farani tega niso dolžni storiti, vendar se duhovniku zelo dobro zdi, ako se farani lepo poslove od njega. To mu je znamenje, da so ga farani ljubili, da jim je žal za njim, da se ga bodo še radi spominjali. In tudi duhovnik ohrani lepe spomine na faro in farane. — Nasprotno je pa jako bridko duhovniku, ako poveže svojo culico in odide na svoje novo mesto, ne da bi se farani zmenili za to in mu voščili srečno pot. Prav tako lepo so se poslovi-| li Collimvoodčani od Father Ba-j rage. Slišal sem, da so ga celo I nazaj pozvali na poslovilni ve-i čer, ker je moral kar hitro oditi ! na svoje novo mesto. In priredi-• li so mu krasno odhodnico. Ni I čudno, da bo fara Matere Božje ! ostala .Father Baragi v najlep-, šem spominu, kakor se vidi iz njegove zahvale v časopisu. — Pa je Father Baraga to tudi zaslužil! Kajti on je jako zmožen in delaven gospod in Svetovidča-ni so lahko veseli, da so ga dobili v svojo sredo. * # M! Nnše agilnp društvo sv. Jožefitj priredi lepo zabavo to soboto, katere, čisti preostanek bodo porabili za člane, ki §o pri vojakih.! Tako je prav, da se spominjamo I naših vojakov čim večkrat na ta j ali oni način. V tolažbo jim je, ko to zvedo. Saj hrepene po tre-i nutku, k0 bodo lahko prišli za zmiraj domov. Zato želim, da bi ta prireditev društva sv. Jožefa Okar je bil naložen dohodninski davek ameriškemu narodu na hrbet, se je moral vsaj del ameriške javnosti vsako leto mučiti s polarni, katere jim je poslala vlada, da sporočijo svoje dohodke in s t r o š ke in preračunajo, kaj so vendar procentualno dolžni Stricu Sa-mu. Kakor je zgodovina vsakega davka, se je dohodninski davek pričel v mali obliki in zadel le mal del naroda. Toda skozi leta je zrastel kot velikan in posegel bolj in bolj globoko in obširno po ameriški javnosti, tako da je danes prizadet skoraj vsak državljan. Zato je treba, da malo poudarimo, predno se napotimo izpolnit dohodninsko polo. V prvi vrsti si zapomnimo, da do leta 1943 smo vsako leto meseca marca sporočili vladi, kaj smo zaslužili ali kakšne dohodke smo imeli prejšnje leto in na podlagi teh dohodkov je bil izračunan naš datfek in smo ga potem v štirih obrokih plačali. Plačali smo torej zmiraj za eno leto nazaj. Kadar je posamezni državljan umrl, je morala njegova družina plačati za njim enoletni dohodninski davek. Velikokrat vje to delalo krivico ostalim, ki so težko plačali in pa velikokrat je vlada tudi zgubila, ko umrli ni zapustil ne sorodnikov, ne zapuščine. Marsikdaj je bilo tudi težko plačati v slabi letini za davek, ki je izviral iz dohodkov prejšnjega dobrega leta. Zato je lansko leto kongres preuredil dohodninski davek, da bomo končno plačevali dohodninski davek sproti, tako da ne bomo imeli eno leto zaostalega davka kot dosedaj. Ampak transicija od enega do drugega sistema ni tako lahka, kot se je naj prvo dozdevalo. Ako bi za dve leti enkrat plačali, bi bilo dobro, ampak marsikateri ne bi to zmogel—torej so nekateri sugestirali, da naj se eno leto odpusti—to tudi ni ugajalo in sam predsednik je nasprotoval tej predlogi. Končno so prišli do zaključka, da se odpusti tri četrtine enega letnega dolga in da se prične s prvim januarjem odtrgavati od plače 20 odstotkov zaslužka, izven izvzetega zaslužka tako, da ne bo preveč velik udarec padel v mesecu marcu. Tako smo torej prišli do tako zvanega "Pay As You Go" sistema, ki pa ni v resnici tak. Vendar, da se sistem preuredi, je pa treba precej kompliciranih pol, katere vam je vlada poslala, tako da se uredi med vlado in davkoplačevalcem račune do 1. januarja, 1944 in te pole so vam bile zdaj poslane. Ko te izpolnite, boste šele vedeli, ali ste vi dolžni vladi ali vlada vam za leto 1942 in 1943. Od januarja, 1944 naprej boste pa plačevali sprotno—kako? Tako, da boste vsakega marca sporočili vladi, kaj vi pričakujete v dohodkih bodočega leta in na podlagi tega sporočila, boste plačali davek vsake tri mesece. Prihodnjega marca boste pa sporočili, koliko dohodkov ste res imeli in koliko davka ste plačali ako ste plačali premalo, boste dodali—ako preveč, boste pa lahko zahtevali nazaj ali pa prepisali na račun prihodnjega leta. Torej letos morate sporočiti svoje dohodke za leto 1942 ali 1943, katero leto so dohodki bili večji in na podlagi teh dohodkov proračunate vaš davek. Od tega davka pa odračunate procentualno vaša plačila za leto 1942 (oziroma, kar ste pla-j čali leta 1943 marca in junija) j uspela čim boljše. — Toda stem pa še ne bomo opravili ta pred-j pust. Pa o tem bom pordčal prihodnjič. M. A. J.| in pa kar so vam od zaslužka odtrgali in preostanek morate pa zdaj plačati—če ste pa pre-plačali, pa vložite prošnjo, da se denar povrne ali pa da na letošnji tekoči račun. Da pravilno izpolnite listino, morate imeti pripravljene sledeče številke: 1.—Vaše dohodke za leto 1942 in pa za leto 1943. 2.—Vsote, ki ste plačali na davek v letu 1943. 3.—Vsote, ki so vam bile odvzete od zaslužka. 4.—Ce imate druge dohodke ko zaslužek, potem izvor teh dohodkov—celotno vsoto in pa posamezne stroške, ki se bodo odračunali. Ako dobivate najemnino ali rent, potem tudi pripravite številke glede cene hiše in kdaj ste jo kupili itd. 5.—Listino vseh davkov, ki ste jih plačali—ako ste imeli zdravniške stroške; ki znašajo več kot 5 odstotkov vašega zaslužka—sporočite to tudi, ker se odračuna, ako je več kot 5 odstotkov vašega zaslužka. 6.—P r i p r a v i t e vse, kar sploh se tiče vaših dohodkov in stroškov obratovanja, preden se napotite izpolniti pole. Kot zadnjo točko sporočim vsem čitateljem, da ne zahteva vlada, da dobite kakšnega tako zvanega eksperta, da vam izpolni polo, vi jo imate pravico izpolniti, ali pa vam vlada nudi pomoč v Midland Building, da pridete in vam vladni agentje izpolnijo polo brezplačno. Resnica je pa, da če bi vsi šli do vladnih uradnikov, da bi jim ne bilo mogoče vsem ustreči. Zato so odvetniki, knjigovodje in raznoteri drugi odprli urade javnosti, da izpolnujejo take listine. Seveda, takim privatnikom je treba plačati v primeri z njihovimi zmožnostmi. Nekateri so sposobni bolj kot drugi itd. Zapomnite si, to da pdj-dete k človeku, na*katerega se lahko zanesete, katerega tudi _____________ 'Dalle tin 3 strani)_ ' Ca"" / verjamete a!' pa ne itiiiiiiKtniescEEi Odprla sva torej s Jimom ofenzivo t je proti kuhinji in sicer z ročnimi granatami, strojnicami, nazadnje pa s težko artilerijo in možnarji, vse to v podobi najslajših besed, ki si jih morejo izmisliti utrujeni možgani in spraviti iz sebe lačni želodci. Radi strogih vojaških tajnosti je razumljivo, da vseh te izrazov, ki so frčali od mize v jedilnici v kuhinjo, ne smem zapisati. Izrazi so se-stojali oziroma so bili mešanica mi'ih in iskrenih prošenj sestradanih popotnikov in rjovenja razdraženih levov in tigro-v, pa medklicev treh psov, ki so v POZOR! Pri fari sv. Vida bodo jutri večer dali posebno nagrado $25 vojni bond kol nagrado pri vratih pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:311 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! debati za oglojeno kost. "No, ali bo že kaj pri iz kuhinje, tri sto zelen in tako dalje. Ali bos spackal, ali ne boš? ^ greva klicat Mrs. Debe ti bo pokazala, kako' s piščance? Ali naj P' New York po kako knjigo? Pa ne da bi tat piščance, kot je pekel 5 arenke? Saj če ne zna-' pa ne poveš ? Kaj se 1 stopiš stvari, ki jih J" meš?" Razumeti morate, cen tatelji, da to bombard' kuhinjo ni šlo tako p** se tukaj piše. Da sva opravila, sva s Jimo" vsak po en stavek, da Stvar od rok brez odrt gladko. Ko sva bila gotova, l1 je prav za prav zmanj^1 nicije, sva se oddah"' pravila vsak en globok iz steklenice in pogleda' kuhinji, da bi videla ^ so ga napravile tam naJ! nate in bombe. Taka je navada na fronti, da spuste vs^, kar imajo 1»' na sovražnika, potem P1 škodoželjno pogledat,! vzel to domačo zabavo nik na znanje. Reči moram, da Fr' bil teh prijaznih nasve'1 nič vesel, kakor sem ril ' i njegovega obraza. Bo"1' nje j.e sprejel pribil kot Ribničan, ki je bil ž kijem pri Solferinu inJI t je proti Lahom, ki pošiljati karteče' na ts "Pa kaj ste neumni, vam je! Kaj ne veste,"1 kaj ljudje?" Franceta je bila ^ jedilne sobe precej " ker ni mogel takoj d" čeprav ni on, kot ga P' nikdar v zadregi zaw naju je gledal m p0 ' nju prstov na njegov''' sem videl, da bi se ti*' bi slučajno takrat Pr's nje, ne godilo nič Že sem mislil, da bo pri svoje baterije in Pf, preko nekaj dobrih sa njegov obraz naenkrat ni, kot nebo pq dežju. * sa naju gleda, potem ! po eno izmed polnih 5; ki jih je bil razposb'vJ štedilnika v paradni v odpre, naglo vzame k' kaj mogočnih požirk0^ se pa sladko nasmeje1. "Fantička, vesta Pj toliko imata vidva n21 tem našem vseslovafl^ tu, kot imam jaz. Mif. kolikor se vem spom"1' kdar dogovorili: etleP. In če vama gre kaka ^ robe in nevšečno, tukaJ' piščance, kuhavnico pašnik, pa si pomagaj * čer je z božjo pomočj0', "Vidiš gam kakšen ' začneva pogovarjati, ^ radi večerje, kot radi si ne pokvarimo prij^ ščine, ski je dozdaj ^ hibno delovala. "Ti J tam pri šporgertu prej. Se reče, na krV^ te ravno ne bova gn^ mogel nekoliko pohi^ čerjo. Ampak, da boš ^ dega ne misliva nič. ^ mo besede, da hitrej" ne." "Samo še trenutek ^ nepočakneta, saj vaC^ parminutah zamašil liočem reči: usta, 8 pai| MlltllllllllllilflllllUillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIIIlllII!HIIIIUIIIUtllllllIl>' g BURICK- MURPHY -CORCORAN | | 479 E. 185th St. in Muskoka Ave. | § vam izpolnijo pole za E Income Tax I IX) 15. MARCA VSAK DAN od 5:00 popoldne do 11:00 zvečer, ' 5 E v nedeljo od 1:00 popoldne do 7:00 zvečer ~ Delavci naj prinesejo s seboj potrdilo od delodajalca, koliko je že plačal davka in pa = S vladno davčno polo št. 1125 = ~ Počilo, konj je r» jjj Treg> med odmevom se j aflt . 0Vl'ačev glas: "Mari- ž i ž" ija . , c 12 Uca Je kriknila in ob-L 1 j' ka stn l: si to d vriamla od stra-1 'j, to ^. Se kot brez pameti!,] . ; i-eetovo telo, ki pa ni ) ,ehtel 12 ra^rganih pr- e 'ane ° Po krvi> ki Je vre" s ioViXxiv. ;; P' S° Sliž i- ŽG Sk01'° V , je *ah strel, za kate- 2 ,'azlegai v tiho jutro c * sestra. Pritekli so J stj m 0* Srozo obstali pri Cetu. ■jj ''tjy . : >■ j' P° zandarje! Poma- J 1di>rokerikllila Marijanica J <>sl;>*lcem... • ii ■ j ilf Potr velel naj- j Jt;,; gnali so se v hrib in , : • . V tpm; i s vfMoyj skozi £rmovje -i ala. ;((^aHjanica je vsa . i t,, . Ce Matevž še ni 0 ,>r Jej° ga!" Trgala je 1 I flirty020 in strahom hčer- 1 1 fariega očeta in jib go- 1)0 orožnike. i v' lil j S° se kmalu vrnili. 5 mil i brez sledu, hudič," 1 "i ^janj0116 in zaPičil pogled ' la v se je tresla kot ' 10 liižjl! 111 2 glasnim jo- ^ Iidva '! Strah in vest. ! četu ''■ knezom ostaneva ! ,, |oWkvl„pa k fari in tak°j k J\jjjG;' Marijanica je po-v (Jj Ko s seboj in se spu-'I, jj,. P° bregu. Jok ji je !tti, 1 begale za Ma" iftu Vuednje pa je zevala itčH dna na prsih ubitega HWŽ ■ , - skalJ