PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ A A J» Abb. postale 1 gruppo “ L611U W IIP Leto XX. Št. 136 (5819) TRST, torek 9. junija 1964 Izjava predsednika vlade v senatu v zvezi z «zadevo» Colombo Po zaključnem uradnem obisku predsednika SFRJ na Finskem Moro je ker gre odklonil objavo pisma za «zaupen dokument» Leningrajski razgovori Tito-Hruščov V ozračju popolnega medsebojnega razumevanja sta obravnavala vprašanje obojestranskega interesa * Skupno poročilo o Titovih razgovorih s Kekkonenom poudarja podobnost gledanja na osnovna vprašanja današnjega sveta Predsednik vlade je zatrdil, da je tisk «popačil in celo potvoril» vsebino ministrovega pisma, hkrati pa je poudaril, da bo vlada «izpolnila vso svojo dolžnost» m* .. mm &«© čto&tzM RIM, 8. — Predsednik vlade Moro je odgovoril danes v se- naitu na vprašanja, ki so mu J:h zastavili razni senatorji des- nice in skrajne levice v zvezi s pismom o stanju italijanskega gospodarstva, ki ga je zakladni minister Colombo dostavil sredi maja predsedniku vlade. Moro je v začetku svojega o-ovo-ra pripomnil, da bi tudi sicer spregovoril v senatu ob zaključku razprave o proračunu za drugo polletje 1964, da bi senatorje seznanil z nekaterimi vpr ašanji sedanjega položaja in z načrti vlade. Kar zadeva poli- tično polemiko, ki je nastala v zvezi s tem pismom, je Moro poudaril, da se vlada «ne misli umakniti, kot jo pozivajo nekateri opozicionalci, ampak namerava, spričo zaupanja parlamenta in dežele, izpolniti vso svojo dolžnost», tako kar zadeva u-krepe za stabilizacijo gospodarstva, kakor tudi kar zadeva reformatorski del njenega programa. Predsednik vlade je nato poudaril,, da je omenjeno pismo osvetlilo nekatere plati gospodarskega stanja v zvezi z ukrepi, ki jih bo vlada morala sprejeti; javnost je bila obveščena o vsebini tega pisma v «popačeni in celo potvorjeni obliki»; predsednik vlade nima nikakega razloga, da bi podvomil v iskrenost in lojalnost ministra Colomba, s katerim ga veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje, pa tudi nobenega političnega razloga ni, da bi podvomil v njegovo lojalnost, ker so njegove pripombe «v okviru in duhu popolnega soglasja s političnimi in programskimi smotri vlade» in jih je narekovala le skrb, da bi te smotre dosegli «z najbolj primernimi sredstvi, ki bi ustrezali sedanjemu težavnemu položaju». «Reklo se bo: zakaj nočete objaviti ministrovega pisma, kakor se zahteva?» Moro je dejal, da vlada ne namerava objaviti tega «zaupnega dokumenta», ker je namenjen le predsedniku vlade; ista zaupnost da velja tudi za diskusije ministrskega sveta, ki so končajo s sklepom: in le ta predstavlja stališče vlade; zaradi tega načelnega razloga mora vlada odkloniti zahtevo po objavi zaupnega dokumenta. V nadaljevanju svojega govora je Moro navedel nekatere podatke iz pisma ministra Colomba, ki so sicer že znani, pa tudi nekatere podatke iz memoranduma ministra Giolittija, ki v bistvu soglašajo z onimi ministra Colomba. Kar zadeva ukrepe proti konjunkturi, je tudi Colombo mnenja, da jih je treba povezati s gospodarskim načrtovanjem, ki «omogoča organsko kalkulacijo virov in mnogostranskih potreb dežele»; kar zadeva reforme pa Colombo svetuje, naj se ugotovi njihova «točna vsebina» in stroški za njihovo uresničenje, da negotovost ne bi poslabšala stanja gospodarstva; to velja zlasti za urbanistični zakon in za deželno ureditev. Nato se je Moro zadržal na vladnih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva in pripomnil, da se je s tem v zvezi že pokazalo delno izboljšanje; zmanjšala se je napetost na področju cen in plačilne bilance: to je pripisati delno izboljšanju konjunkture v kmetijstvu, delno pa o-mejitvi celotnega povpraševanja po denarju. Toda prihodnost ni rožnata: minister Colombo računa v svojem pismu, da se bodo dohodki delavcev in nameščencev (z novimi delovnimi pogodbami in z že sprejetimi obvezami glede državnih nameščencev) povišali do konca leta od 15 do 16 odst. (v primeri s povprečjem lanskega leta, so se dohodki delavcev povi- 12 odst.). Ker pa se predvideva da se bo nacionalni dohodek povečal v tem letu od 3,5 do 4 odst., se bo treba zateči k zunanjim virom, ki bodo povečali deficit plačilne bilance za okrog 650 milijard, proti 610 milijardami lanskega ieta, da bi omejili povišanje cen največ do 7-8 odst. Ce bi se stanje ne spremenilo, bi to pomenilo povečanje potrošnje za 8-9 odst. in zmanjšanje investicij za 10-11 odst. Minister Giolitti pa v svojem memorandumu navaja podatke, ki v bistvu soglašajo s podatki ministra Colomba. Tudi Giolitti meni, da se morejo dohodki delavcev, vštevši draginjsko doklado, povečati največ za 12 odst. v primeri z letom 1963; v nasprotnem primeru bi gospodarski sistem ne vzdržal. Moro je s tem v zvezi pripomnil, da ne gre za blokiranje mezd, ampak da se zahteva «zavestno sodelovanje sindikatov pri politiki stabilizacije, če nočemo, da bi zmanjšanje kupne moči mezd immiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMimiiiiiin«iiimiiiiiiiiiitiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiinn»iiii*iiiiiHiiiiiiii in prejemkov, zvišanje investicij in povečanje uvoza plačali s posledicami, ki prizadenejo nepo-srednozaposlene in brezposelne». Očitno je, je prTpomnil Moro, da bo vlada mogla vplivati na obseg investicij, potrebnih za obdr-žanje sedanje ravni zaposlitve in nadaljnjega razvoja gospodarstva, če povečanje mezd ne bo preseglo kritične točke 12-13 odst. V nadaljevanju svojega govora je Moro hkrati poudaril da je italijanska vlada vezana, v izva janju svoje politike stabilizacije italijanskega gospodarstva tudi na nujno sodelovanje v okviru evropskega skupnega tržišča, ker «izostala stabilizacija gospodarstva katerekoli države članice ustvarja težkoče in nevšečnosti drugim državam članicam». Spričo tega je vlada «trdno odločena uskladiti povečanje denarnih dohodkov s povečanjem stvarnih virov in omejiti celotne izdatke tudi z rekvalifikacijo investicij navseh sektorjih dejavnosti. Samo tako bo moč ponovno uravnovesiti stanje gospodarstva in hkrati ponovno vzpostaviti ne ka- kršno koli ravnotežje, ampak ravnotežje, ki bo ustrezalo program- skim potezam dolgoročnega razvoja italijanskega gospodarstva». Predsednik vlade je na koncu ponovno poudaril, da bo vlada dosledno uresničila vse svoje pro- sali do 31 marca letos ža 11 do gramske obveze: v bližnjih dneh bodo sprejeli, «nove in organske» ukrepe v zvezi s konjunkturo ; pred zaključkom so proučevanja za «bolj organsko in pravičnejšo ureditev socialnega skrbstva»; bliža se rok zapredložitev prvega petletnega načrta ; v poslanski zbornici se razpravlja o deželnih zakonih, ki jih je treba izpopolniti z ust(eznim finančnim ukrepom ; v kratkem bo minister za javna dela predložil ministrskemu svetu urbanistični zakon. Na koncu je Moro pripomnil, da opozicije «uveljavljajo svojo pravico in izpolnjujejo svojo dolžnost, ko se borijo proti tej vladi; toda nobena od opozicij ne nudi veljavne alternative tej vladi». Po govoru predsednika vlade, se _« -1 — «t IpntflVA voznega ministrstva izdal poročilo, v katerem pravi, da je glavno železniško ravnateljstvo poskrbelo za vrsto vlakov in avtobusov, ki bodo nadomestili vlake, kateri ne bodo vozili zaradi stavke. Danes so vsi trije sindikati napovedali enotno stavko delavcev že-ezam skupine Italsider. Stavka bo 16. junija in bo trajala 24 ur. Sledili bosta dve drugi stavki, ki bosta 19. in 22. junija. Delavci bodo takoj prenehali nadurno delo. Stavko so napovedali, ker še ni rešeno vprašanje proizvodnih nagrad. Danes je bila vsedržavna stavka kmetijskih delavcev in kolonov, vključenih v CGIL. S stavko so protestirali proti Združenju agrar-cev, ki se noče pogajati o sklenitvi nove delovne pogodbe. Delavci zahtevajo tudi hitro rešitev vprašanj, ki se tičejo izboljšanja socialnega zavarovanja. Po vseh pokrajinah so bila danes tudi zborovanja, na katerih so govorniki CGIL orisali vzroke stavke. V zvezi s stavko pekovskih delavcev CGIL, ki bo 13. in 14. t. m., sta sindikata CISL in UIL izjavila, da se je ne bosta udeležila. Danes so se v Rimu ponovno pričela pogajanja med predstavniki uslužbencev bank in posojilnic ter predstavniki njihovih delodajalci Pogajanja so se tikala delovne umika in dopustov. Na prejšnji pogajanjih 3. in 4. junija so proučili predvsem vprašanji izrednega dela in dopustov. Takrat so določili tudi najvišje dopustno število nadur: je začela razprava, v katero je prvi posegel Terracini in dejal Danes se nadaljuje razorožitvena konferenca Mnogo obetajoče izjave Zorina in Fosterja Oba poudarjata velike možnosti sporazuma glede delnih ukrepov za zmanjšanje mednarodne napetosti 2ENEVA, 8. — Razorožitvena conferenca, ki je bila pred petimi edni prekinjena, se bo jutri nada--jevala. Sovjetsko delegacijo bo vodil tokrat Valerijan Zorin, namestnik zunanjega ministra, namesto veleposlanika Semjona Carapkina. V zahodnih krogih konference je ta zamenjava povzročila nekoliko začudenja, pri čemer se omenja, da je Zorin vodil sovjetsko delegacijo leta I960 na prvi razorožitveni konferenci desetih držav, ki se je zaključila z neuspehom; pozneje pa je vodil sedanjo konferenco osemnajstih od leta 1962 pa do kubanske krize. Toda istočasno se poudarjajo tudi prve Zorinove izjave: Sedaj obstajajo konkretne možnosti za rešitev vprašanja splošne in popolne razorožitve in delnih ukrepov za zmanjšanje mednarodne napetosti», dejal, da je prinesel v Ženevo nove predloge za rešitev teh in drugih vprašanj. Povedal je, da so štiri zahodne delegacije obširno razpravljale v zadnjih petih tednih predloge nevezanih držav. Foster, ki je prišel v Ženevo že v soboto, se bo kot sopredsednik konference sestal jutri z Zorinom, nato pa se bo ob 15. uri popoldne konferenca nadaljevala v Palači narodov. Kot je znano, sodeluje na konferenci samo sedemnajst držav, ker jo Francija bojkotira, in sicer: ZDA, Anglija, Kanada, Italija, ZSSR, CSSR, Poljska, Bolgarija, Romunija, Argentina, Brazilija, Me. hika, ZAR, Nigerija, Etiopija, Indija, Burma in Švedska. med drugjm, daje bil Moro «nespoštljiv» do senata, "ker ga ni hotel seznaniti s popolnim besedilom pisma ministra Colomba ; Terracini je zatrjeval, da se stališči ministra Colomba in ministra Giolittija «znatno razlikujeta». Za njim je govoril Nencioni in dejal med drugim, da so misovci hoteli izvedeti za popolno besedilo pisma ministra Colomba, da pa Moro ni hotel zadovoliti te njihove «upravičene radovednosti». Zasedanje so preložili na jutri, ko bodo odgovorili še drugi interpolanti. Pred stavko železničarjev jo dejal Zorin ob svojem prihodu Iz Pariza. «Toda vse je odvisno od stališč, ki jih bodo zavzele zahodne deiegacije.» Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je dejal, da obstajajo določeni precedersi, ki bi morali biti ugodni za sklenitev novega sporazuma; moskovski sporazum za delno prekinitev jedrskih Poskusov, sporazum med SZ in ZSSR, da se ne pošiljajo v vesolje sredstva za množično uničevanje, ter sklep ZDA, Anglije in ZSSR o zmanjšanju proizvodnje fi-zijsklh snovi v vojaške namene. Zorin je dejal, da so prav ti trije sporazumi ustvarili potrebne pogoje, da bi se dosegli novi važni rezultati in dodal, da na žalost ni bilo doslej mogoče doseči nobene- ga sporazuma, kljub naporom sovjetske delegacije in delegacij so-cii...... cialističnih ter nekaterih nevezanih držav. Po njegovem mnenju so za ta neuspeh v prvi vrsti ZDA odgovorne. Končno je poudaril, da bo ostal v Ženevi, dokler se ne bo Carapkin vrnil z dopusta. Ameriško delegacijo pa bo na konferenci vodil William Foster, načelnik Ustanove za nadzorstvo oborožitve in za razorožitev, pozneje pa ga bo nadomestil veleposlanik H. Timberlake. Tudi on je dejal, da bodo ZDA zagovarjale vse možne predloge za sporazum o razorožitvi in o delnih ukrepih, ker da je v tem pogledu dovolj predlogov, kakor tudi večje možnosti za sporazum. Po mnenju njegove vlade so najvažnejša vprašanja sledeča: 1. Prekinitev in postopno skrčenje proizvodnje jedrskega orožja, 2. preprečitev širjenja jedrskega orožja in 3. odstraniti tveganje vojne zaradi pomote ali zaradi zgrešenih računov. Foster je dalje Vlada v Seulu popušča študentom SEUL, 8. — Južnokorejska vlada je sporočila vsebino nekaterih ukrepov, ki jih namerava uresni- čiti, da bi zadovoljila zahtevam, ki so jih pri svojih demonstraci- RIM, 8. — Stavka železničarjev, ki jo je za prihodnji četrtek napovedal sindikat SFI-CGIL je sprožila vrsto diskusij in komentarjev. Včeraj je imel minister Preti govor, v katerem je dejal, da stavka sploh ni upravičena. Na to je Sindikat italijanskih železničarjev odgovoril, da je zavzela vlada do vrste vprašanj železničarjev protislovna stališča. SFI je pripravljen zagovarjati svoja stališča pred javnostjo in je pozval odgovorne or; na televizijsko debato, ki riaj >neje do 11. Na ta način bi lahko sim gane bi bila najkasneje do 11. ~ bi 1 jasno junija, .dikalni orisali svoja predstavniki st&li&ČR. O stavki železničarjev SFI je danes govoril tudi glavni tajnik sindikata železničarjev SUFI-CISL, ki je med drugim dejal, da Je SFI napovedal to tretjo stavko le zato, ker se ni mogel več umakniti. Končno je zavzel stališče do stavke tudi sindikat železničarjev UIL, ki jo skuša pripisati samo «komunističnim sindikalistom», pri čemer pozablja, da gre za zahteve, ki sta jih svoj čas postavljala tudi sindikata železničarjev CISL in UIL. Medtem pa je tiskovni urad pre- Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov pozdravlja jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita ob njegovem prihodu na leningrajsko letališče po zaključenem uradnem obisku na Finskem (Telefoto za Primorski dnevnik) NADALJNJI RAZVOJ DIPLOMATSKE AKCIJE OKROG INDORINE Tudi ZDA so pristale na poljski predlog McNamara poudarja poslabšanje v Južnem Vietnamu LENINGRAD, 8. — Na leningrajskem letališču, ki je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in sovjetskimi zastavami je danes dopoldne ob njegovem prihodu iz Helsinkov predsednika Tita pozdravil predsednik vlade ZSSR Nikita Hruščov z zastopniki leningrajskih partijskih komitejev, poveljnik leningrajskega vojaškega področja, številne druge osebnosti in mnogi Le-ningrajčani, ki so z vzkliki «hura» pozdravili bratski objem o-beh predsednikov. V dobrodošlici je Hruščov izrazil zadovolj-stvo, da se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo najbolj prijateljsko razvijajo in izrazil upanje, da se bosta Tito in njegova soproga lepo počutila v Leningradu in videla vsaj nekaj uspehov plodnega delovanja Leningrajčanov. Po kratkih zahvalnih besedah, v katerih je posebno pozdravil prebivalstvo herojskega Leningrada, se je maršal Tito ob navdušenem klicanju prebivalstva odpeljal s sopro. go v spremstvu Hruščova in njegove soproge v svojo rezidenco. Kmalu zatem je predsednik Tito s soprogo in v spremstvu predsednika leningrajskega partijskega izvršnega komiteja in drugih sovjetskih osebnosti položil venec na spominsko pokopališče 700.000 branilcev in drugih žrtev, ki so padli v obrambi Leningrada v drugi svetovni vojni. Po vrnitvi s pokopališča so se predsednika Jug v rezidenci predsednika Jugoslavije v Leningradu med Titom in Hruščovom pričeli razgovori o vprašanjih obojestranskega interesa. Razgovori so potekali v tovariškem ozračju popolnega medsebojnega razumevanja. Z jugoslovanske strani so se jih udeležili tudi državni tajnik Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobmja in jugoslo- Južnovietnamsko podeželje skoraj izven nadzorstva Kanhove vlade - Siha- nukova hvaležnost vladi ZSSR - Še en ameriški pilot v rokah sil Patèt Laa vanski veleposlanik v Moskvi Mija-tovič. Nato je bil Titò s soprogo gost na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil Hruščov. Po večerji sta oba predsednika skupno z ostalimi jugoslovanskimi in sovjetskimi osebnostmi, odšla v mesto na sprehod. Pred Titovim odhodom iz Helsinkov je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem se poudarja, da so razgovori med Titom in dr. Kekkonenom pokazali, da obe državi na podoben način gledata na osnovna vprašanja današnjega sveta, predvsem na vprašanje krepitve miru in mednarodnega sodelovanja. Glede mednarodnega položaja sta LONDON, 8. — O položaju v Indokini se je danes največ razpravljalo v Londonu. Najprej sta to vprašanje obravnavala zunanji minister Butler in ameriški državni podtajnik George Bali, ki je prispel s pariških razgovorov z de Gaullom in Cou-ve de Murvillom, nakar je odpotoval v Ženevo. Pred odho- dom ni hotel dati nobenih izjav, toda dobro obveščeni krogi pravijo, da sta obravnavala številna mednarodna vprašanja, od Cipra do Malezije in od Vietnama do Laosa. Glede slednjih je Bali poročal o razgovorih, ki jih je vodil z de Gaullom, kakor tudi o rezultatu po-litično-vojaškega posvetovanja ameriških strokovnjakov v Ho-noluluju, ki odgovarjajo za politiko v • Vietnamu. Čeprav Ballov obisk ni rodil nobene nove pobude, omenjeni krogi poudarjajo, da je podtajnik obvestil br..ansito vlado, da so EDA načelno pristale na poljski predlog o pripravljalni konferenci šestih o Laosu (Anglija, ZSSR, Indija, Poljska in Kanada ter Laos, ki naj bi ga predstavljali zastopniki vseh treh gibanj). Bali pa se je sestal tudi z Edwardom Heathom, angleškim državnim tajnikom za industrijo, s katerim je razpravljal o prodaji jedrskih reaktorjev za miroljubne namene socialističnim državam, kar je povezano s pogajanji,' ki se pravkar vodijo za prodajo teh reaktorjev Romuniji. Sicer pa trdijo, da je imel Bali namen voditi razgovore samo o gospodar skih 'vprašanjih, ki so povezana z ženevsko k°nferenco 0 trgovini in razvoju. Toda poslabšanje položa- pru je bilo vzrok, da so se razgovori razširili tudi na ta vprašanja. Britanska vlada pa je danes obravnavala s sovjetsko in drugimi vladam: vprašanje posvetovanj o Laosu na podlagi poljskega predloga, na katerega je britanska vlada že prej pristala. Njen predstavnik je dejal, da sedaj lahko izjavi, da se posvetujejo z ameriško vlado in da končni sp sporazum še ni bil dosežen, zlasti glede dnevnega reda, kraja in ravni konference. Kot je znano, je Poljska predložila, naj bi bila pripravljalna konferenca na nevtralnem ozemlju, npr. v Švici. Iz Washingtona so sporočili, da je ameriški pilot, ki so ga sestrelili nad Dolino vrčev v Laosu, rešen. Gre za poveljnika Lynna, ki se je vrgel s padalom takoj, ko so letalo zadeli streli, enot Patet Laa. Sedaj se nadaljujejo napori, da bi našli še ameriškega pilota nekega drugega letala, ki ga je sestrelil Patet Lao. Predsednik Johnson je baje odobril ukrep, naj izvidniška ameriška letala spremljajo oboroženi reakcijski lovci, ki naj bi odgovorili na napade sil Patet Laa. Ta lovska letala so oborožena z raketami, mitraljezi in malimi topovi od 20 mm. Po poročilih kitajske agencije «Nova Kitajska» pa so ameriški reakcijski lovci že v nedeljo zjutraj streljali z raketami na mesto Kang Kaj. Patet Lao pa je po poročilih mednarodne kontrolne komisije ameriškega pilota u- jah prejšnji teden postavili študentje; 1. Vlada bo ukrepala proti 576 funkcionarjem, med katerimi so tudi nekateri pomočniki ministrov, ki so bili obtoženi zaradi korupcije. 2. Vladno republikansko demokratično stranko bodo očistili in število njenih funkcionarjev bodo skrčili. 3. Vsi višji uradniki bodo morali do 31. julija poročati o svojem delovanju. 4. Sprejeli bodo nov zakon za kontrolo trošenja javnega denarja. 5. Zaprosili so 32 veleindustrij-cev, ki so jih študentje obtožili protizakonitih dobiškov, naj dajo za socialne namene na razpolago 400.000 dolarjev. 6. Vojaško sodišče bo sodilo samo 3* študentom, ker so ostalih 277 študentov izpustili na svobodo; zaprtih pa je 998 «tepistov», od' katerih so doslej izpustili samo sedem. ja v Jugovzhodni Aziji in na Ci-.............IMI,.....„,„»„„„•.mn.milil.....................lin............... STANJE NA CIPRU JE BILO VČERAJ MIRNO Danes bo posredoval tudi tajnik NATO Tri vojske k vedno v pripravljenosti jel in ga zaradi tega Američani ne morejo najti. Državni obrambni tajnik Robert McNamara je v svojem poročilu (za zaprtimi vrati) poslanski podkomisiji za pomoč inozemstvu izjavil, da se je položaj v Južnem Vietnamu poslabšal, predvsem zaradi tega, ker se je zmanjšalo nadzorstvo vlade na podeželju. Prebivalstvo namreč — kljub indiferentnosti in neobčutljivosti — dezertira, ali pa noče vstopati v vojsko, kjer je morala očitno zelo nizka. Te izjave izhajajo iz tistega dela tajnikovega poročila, ki je bilo pozneje objavljeno in v katerem se poudarja, da je režim, ki je bil vzpostavljen po odstranitvi Diema, precej šibek. Mc Namara je še povedal, da so zamenjali od meseca novembra pa doslej vse glavne vojaške poveljnike ter da so vojaki Vietkonga mnogo bolje opremljeni kot prej ter da imajo tudi topove kitajske izdelave od 75 mm. Eelo pa je tajnik pohvalil sedanjega predsednika južnovietnamske vlade Ngu-jena Kanha ter se odločno izrekel proti nevtralizaciji Južnega Viet-a, kot bi hotela Fhymcija,_češ *----------------------“""telo zši-am a- da so to raučili- da nj|jš<%£rn! mnenju bistveno, a "ZDA v sedanjem trenutku u-trdijo najprej tisto področje, ki predstavlja pozadino. Zato smo sestavili program za povečanje naporov Južnega Vietnama in povečanju ameriške podpore.» je rekel McNamara. Kamboški princ Norodom $iha-nuk, ki se zdravi v Južni Franciji, pa je izjavil, da je zelo zadovoljen, da predlog o pošiljanju vojakov OZN na mejo med Kambodžo in Južnim Vietnamom (kot so v Varnostnem svetu predlagale ZDA), ni bil sprejet. Rekel je, da gre za ameriški manever, da bi se skupaj z ZDA kompromiti rala OZN v vietnamski zadevi, Poudaril je, da je ta «misel nevarna za svetovni mir in tudi za OZN, ki bi jo lahko obtožili, da dela v korist imperialistov». Si hanuk je izrazil upanje, da Fran cija ne bo izvajala pritiska nanj, ebnem pi-Vladi, ado ZDA, preneha vmešavati v notranje zadeve Južnega Vietnama. V pismu se vlada SZ strinja z zahtevo zunanjega ministra vlade Severnega Vietnama, ki je zahteval, naj se prepreči razširitev vojne na Severni Vietnam in zajamči izvajanje ženevskih sporazumov. «Zasebni» razgovori de Murville - Schroeder Angleški zvezni major v uradu podpredsednika Kučuka je izginil LUKSEMBURG, 8. — Na podlagi izidov včerajšnjih neuradnih političnih volitev, bo novi parlament Luksemburga takole sestavljen; krščanski socialci 22 sedežev, socialisti 21 sedežev, liberalci 8 sedežev, komunisti 5 sedežev in ljudsko gibanje za neodvisnost 2 sedeža. NIKOZIJA, 8. — Položaj na Cipru je danes miren, čeprav so iz angleških krogov sporočili, da je izginil neki major, ki je pripadal sili OZN, ki je opravljal službo zveznega častnika pri uradu podpredsednika Kučuka v turškem sektorju Nikozije. Skupaj z njim je izginil tudi vozač. Podnačelnik U Tantovega kabineta Jose Boltz. Bennett je vodil danes dolge razgovore z Maka-riosom, pozneje Pa s Kučukom. Grški ciprski tisk še vedno trdi, da bodo ciprski Turki proglasili posebno ciprsko-turško državo. Toda vsi se strinjajo, da bi bila taka država v zunanjepolitičnem pogledu nevarna za Turke, ker je razen Pakistana ne bi nihče priznal, To je ugotovila doslej že ankarska vlada sama med leposlaništvih. Poleg tega pa bi ciprski Grki lahko prekinili tej «vejim sondiranjem pri raznih ve. I nosti. državici dobavo električne struje in iztoljučili telefon. Zvedelo se je, da bo v zvezi s ciprsko krizo prispel jutri v A-tene generalni tajnik atlantskega pakta Stikker. Toda njegov obisk ne bo zgolj poslovilen, ker je znano, da ga bo nadomestil italijanski veleposlanik Manlio Bro-sio. Stikiker bo dal baje tudi novo pobudo za rešitev spora. Baje namerava izvajati pritisk na grško vlado, da bi jo prepričal, naj se ?.ačne pogajati s turško vlado, kajti še vedno ni povsem odstranjena turška grožnja o izkrcanju. Dejstvo je namreč, da so vojaJke enote Grčije, Turčije in Cipra še vedno v pripravlje- Grčija je pred tedni zavrnila poziv NATO, naj se udeleži manevrov NATO za polaganje min, ki jim poveljuje neki turski častnik. Z mnogih strani pa se Dostavljajo zahteve grški vladi, naj se ne udeleži niti drugih vojaških vaj, pri katerih bi sodelovali Turki. Iz krogov blizu atenske vlade «e je zvedelo, da se tudi pozno zvečer ocenjuje položaj okrog Cipra «bolj kot kdajkoli kritičen», ker da je bila turška invazija napovedana v dneh med 5. in 9. junijem in da torej rok poteče šele jutri. Hkrati poudarjajo, da so v sklopu grških enot tudi «komandosi» in padalci na letalih, ki so vsak trenutek pripravljeni na odhod, BONN, 8. — Francoski zunanji minister Couve de Murville je sinoči prispel v Bonn na zasebne razgovore z zahodnonemškim zuna. njim ministrom Schroederjem pred njegovim odhodom v Washington, kamor bo spremljal kanclerja Er-harda. Razgovori so se začeli danes dopoldne o naslednih argumentih: 1 Nemško vprašanje; 2. preustroj NATO; 3. odnos med Vzhodom in Zahodom; 4. evropsko sodelovanje v zvezi s težavnim vprašanjem cen žita, glede katerih je prišlo do hudih nesoglasij med Bonnom in Pa-rijom; 5. stališče do jugovzhodne Azije — spričo prav tako globoko različnih stališč obeh vlad in 6. zbližanje s Španijo, kjer je bil pred kratkim de Murville na obisku, Schroeder pa je s Francovimi zastopniki vodil razgovore. Opazovalci trdijo, da imajo razgovori zgolj «psihološki pomen», ker imajo namen napraviti vtis o prijateljskem razpoloženju Bonna do Pariza pred Erhardovim obiskom v ZDA, t. j.: Bonn ne pozablja funkcije Francije v mednarodnih vprašanjih. predsednika^ z ^zadovoljstvom ugo- padom po raznih krajih sveta prišlo do popuščanja napetosti v med narodnih odnosih in da se nadalju i Jejo napori v tej smeri. Tito in Kekkonen sta potrdila svoje pre- da bi spremenil svoje izjave ,kot sp: želijo ZDA, ker ve, «da jo imamo radi prav zato, ker dosledno spoštuje našo suverenost in se ne meša v naše zadeve.» «Naša sovražnost do ZDA,» je dejal princ, « pa bo prenehala, kadar bodo ZDA prenehale s sovražnostjo proti nam.» Za način glasovanja ZSSR v VS OZN, ki se je vzdržala glede petega člena resolucije, t.j. o komisiji treh članov, ki naj bi proučevali obmejne kraje med Kambodžo in Vietnamom. «Sovjetski delegat se je vzdržal torej na našo prošnjo. Bili smo prepričani namreč. da bo ameriški veto blokiral kompromisno resolucijo, ki nas je v glavnem zadovoljila J če člen glede komisiie.OZN ne bi bil sprejet. S tem, da je pristala na našo zahtevo, je Sovjetska zveza dokazala. da namerava dejansko braniti Kambodžo in iaz se ji za plemenito dejanje zahvaljujem,» je zaključil svojo izjavo Sihanuk. pričanje, da je treba spore med posameznimi državami reševati na miren način In izrazila svoje obža-'ovanje, da ni prišlo do napredka v pogajanjih za razorožitev. V zvezi s tem vprašanjem sta državna poglavarja Jugoslavije in Finske poudarila važnost delnih sporazumov za dosego splošnega sporazuma o splošni razorožitvi. Potem ko sta poudarila važnost konference OZN v trgovini in razvoju v Ženevi sta predsednika izrazila prepričanje, da bo konferenca kljub obstoječim razlikam našla splošno sprejemljivo rešitev, da bi se nadaljevalo splošno koristno začeto delo. Predsednika Jugoslavije m Finske sodita, da je za nevezane in ostale države življenjske važnosti, da plodno in aktivno sodelujejo v naporih za zagotovitev miru in utrditev medna-rodnega sodelovanja. V zvezi s tem je Kekkonen izrazil zainteresiranost Finske za drugo konferenco nevezanih držav, katere se bo Finska udeležila kot opazovalec. Glede odnosov med obema državama sta Tito m Kekkonen z zadovoljstvom ugotovila stalen napredek sodelovanja in sklenila, da s« pristojnim organom obeh držav dajo potrebna navodila, da izkoristi- J jo vsa možnosti za poglobitev trgovinskega in gospodarskega sodelovanja. BRAZILIA, 8. — Načelnik tiskovnega urada pri predsedstvu brazilske vlade je sporočil, da so bivšemu predsedniku Brazilije Kubičku odvzeli za deset let vse politične pravice. m t DANES utt gre mm «tnupcii Poudaril je, da je pisma «popačil in I». Predsednik vlade Predsednik vlade Moro je včeraj v senatu odgovoril na interpelacijo v zvezi z znanim pismom ministra Colomba ter odklonil zahtevo po objavi njegove vsebine, če* da gre za «zaupen dokument». Poudaril tisk vsebino celo potvoril», bo ponovno odgovarjal na interpelacije v poslanski zbornici verjetno v četrtek. Interpelanta Terracini (KPI) in Nencioni (MSI) sta odgovorila, da z odgovorom nista zadovoljna. Medtem se je sobotni alarm okrog Cipra spričo nevarnosti vojne med Grčijo in Turčijo, zelo polegel. Toda kljub temu stanje ni rožnato, ker so v priprav- to včeraj dopoldne v Leningrad na razgovore s predsednikom Hruščovom. Razgovorom se ie vedno pripisuje v zahodnem tisku velik pomen, zlasti v okviru sovjetsko-kitajskega spora. V za ljenosti še vedno vojaške enote Turčije in Grčije in Cipra. Danes ključku o Titovem uradnem obisku na Finskem pa se poudarja predvsem podobnost gle' osnovna vprašanja danai sveta, izraža se želja sporazumih za dosego splošne razorožitve; podčrtuje se važnost konference o trgovini in raivoju, medtem ko je predsednik Finske izrazil posebno zainteresiranost za drugo konferenco nevezanih držav, katere se bo Finska udeležila kot opazovalka. V zvezi z Indokino je najvažnejša včerajšnja novica, da je via- bo prišel v Atene generalni tajnik NATO Stikker, za katerega trdijo, da bo skušal nagovoriti grško vlado, naj začne z razgovori s turško vlado za ureditev spora. Drugi pa pravijo, da je obisk bo v da ZDA načelno pristala na polj- kon- I'" I*""1 •d'*» — le poslovilne narave, ker kratkem Stikkerjevo funk- cijo prevzel italijanski veleposlanik Manlio Brosio. Kot je bilo napovedano, je prispel jugoslovanski predsednik Ti- ski predlog o pripravljalni ferenri za Laos, za katero pa glede kraja, dnevnega reda in ravni šele pogajajo, in sicer predvsem angleška in sovjetaka vlada. Danes se bo po petih tednih prekinitve v Ženevi nadaljevala razorožitvena konferenca in načelnika delegacij ZDA in ZSSR, Foster in Zorin, sta včeraj lija-vila da so velike možnosti zlasti glede dosege delnih ukrepov sa zmanjšanje mednarodne napetosti. Za enakopravnost v svetovni trgovini 2ENEVA, junija. — Konieren- ca OZN za trgovino in razvoj jo prišla v svoje zaključno obdobje Čeprav so si stališča glavnih skupil) še vedno dokaj oddaljena, se vendar počasi kažejo osnovni obrisi verjetnega sporazuma v neposredni prihodnosti. Delegacije so prišle na konferenco z okvirnimi pooblastili svojih vlad na osnovi verjetnega razvoja, ki se ga je lahko predvidevalo iz pripravljenega gradiva iz razprav. Toda naloga konference ni zgolj soočenje različnih stališč. Ce bi bil to namen, potem bi se lahko konferenca razšla po uvodni plenarni razpravi ministrov. Dva meseca razprave, sta imela svoj namen in sta dosegla svoj cilj. Javnost je bila sicer presenečena, da je razprava tekla dva meseca in ni rodila nikakršnega konkretnega rezultata. Toda za mednarodno konferenco te vrste je normalno, da rodi rezultat šele v svoji zaključni fazi. Vsa dosedanja razprava je imela predvsem dva namena; po eni strani je dala možnost odkrite argumentacije in zato verifikacije določenih enostranskih stališč, po drugi strani je pa vsaka stran med razpravo skušala odkriti, v kolikšni meri so določena stališča nasprotne strani vezana s konstantnimi interesi osnovnih političnih sil posameznih dežel in v kolikšni meri so stališča posledica diskrecijske pravice vlad in so torej izpostavljena proti-argumentaciji in pritisku. Ce gledamo na ženevsko konferenco v retrospektivi še pred njenim koncem, potem moramo ugotoviti, da je bila to prvenstvena konferenca organizacije nove mednarodne politične volje na trgovinskem in razvojnem področju. Ženevske konference ni mogoče oceniti zgolj po njenih konkretnih rezultatih. Njena osnovna vrednost je v tem, da postavlja celotno področje mednarodne trgovine in ekonomskega razvoja v okvire OZN. Samo to dejstvo ima izredno daljnosežne posledice za bodoči svetovni razvoj. OZN temelji namreč na načelih suverenosti, prepovedi nasilja, e-nakopravnosti velikih in malih in sodelovanja narodov za splošni napredek. Upravičena je zato sodba, da je po razpadu kolonializma ženevska konferenca najpomembnejši dogodek v sodobni zgodovini, je pa tudi logično nadaljevanje prvega. Mero doseženega političnega sporazuma oziroma stopnjo razvoja nove politične volje ocenjujemo pa prvenstveno po oblikah organizacije mednarodnega sodelovanja za trgovino in razvoj v bodočnosti. Nove ideje, nova spoznanja, priznanje nove realnosti se lahko realizira v novo mednarodno akcijo samo preko določenih organizacijskih oblik mednarodnega sodelovanja. Mehanizem mednarodnega trgovinskega sodelovanja je zato ne samo posledica, ampak tudi barometer stopnje razvoja formiranja nove politične volje. In kaj lahko v tem pogledu pričakujemo od konference? Danes je že docela jasno, da ženevska konferenca ni bila poslednja te vrste, ampak da bodo podobne konference sklicevali periodično — v intervalu dveh ali treh let — tudi v bodočnosti. Stalnost konference pomeni dejansko pristanek na stalnost svetovnega trgovinskega parlamenta. Industrijsko razvite dežele se seveda zavedajo, da vsaka taka konferenca pomeni instrument pritiska dežel v razvoju. Toda razvoj je pokazal, da je konferenca nujna oblika konstruktivnega usmerjevanja tega pritiska smeri progresivnega razvoja. Razvoja ni mogoče zaustaviti. Toda če rastoči pritisk ne bi vodil k ustreznim spremembam v svetovni trgovinski in gospodarski strukturi, potem bi to nujno izzvalo nove politične konflikte. Prav tako se danes vsi strinjajo, da je nujno treba vzpostaviti neki trajni mehanizem za trgovinsko in razvojno sodelovanje v obdobjih med zasedanji «svetovnega trgovinskega parlamenta». Noiilec tega mehanizma je tako imenovani stalni odbor. Tehnični instrument tega mehanizma naj bi bil stalni specializirani sekretariat. Toda na tem področju se skrivajo še vedno •iiiiniiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuliitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKUMtiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiminiiiiiiiiiimn Zaključna prireditev slovenske gimnazije v Celovcu Podobno kot pri nas, kjer imamo številne zaključne šolske pri. reditve, tako so imeli pred dnevi tako prireditev tudi na gimnaziji v Celovcu. O prireditvi je celov-ki «Slovenski vestnik» poročal; Ce je sploh še potreben dokaz, kako smo koroški Slovenci brez razlike svetovnmmzornega gledanja živo in zavestno povezani s slovensko srednjo šolo, od katere pričakujemo, da nam oo vzgojila prepotrebno inteligenco; če bi morda še kdo dvomil, da med našim ljudstvom ni potrebnega zanimanja za prosvetno dejavnost — potem nudi ta dokaz in odstranjuje vsaki dvom tradicionalna zaključna prireditev slovenske gimnazije v Celovcu. Prejšnjo nedeljo je bila velika dvorana Delavske zbornice spet napolnjena do zadnjega prostora (po ukazu policije so morali mnogi obiskovalci dvorano celo zapustiti, ker je bila bale prenapolnjena!). Prišli so starši dijakov, prišlo je naše ljudstvo iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev južne Koroške, navzoči so bili predstavniki slovenskih narodnih organizacij, medtem ko je med častnimi gosti ravnatelj prof. Tischler posebej pozdravil predsednika deželnega šolskega sveta za Koroško ravnatelja Guttenbrunner-Ja. kateri Je hkrati zastopal tudi odsotnega deželnega glavarja Wedeni-ga. generalnega konzula 8FR Jugoslavije v Celovcu Pirkoviča s soprogo, vodjo kulturnega referata deželne vlade dvornega svetnika dr. Ru-dana (ob tej priložnosti se mu Je zahvalil za naklonjenost pri dodelitvi študijskih podpor našim dijakom), nadzornika za slovensko srednjo šolo prof. dr. Inzka, nadzornika za glasbo prof, dr. Schmidta ter zastopnika celovškega škofa. Prisrčno dobrodošlico pa je izrekel tudi lanskoletnim pivim maturantom, ki so s svojo udeležbo Izpričali povezavo s svojo šolo Kakor zadnja leta so dijakinje In dijaki slovenske gimnazije tufi- tokrat pripravili pester program) v katerem so -se zvrstile pevtf'e točke, recitacije, telovari- IIMMIII Hill Ulil ttlllMtttlKtllKMMtlllllllllltlllllttllllll Za i) milijonov štipendij plovne dru/lM' «Italia» GENOVA, ». - Na ladji «C. Colombo» v genovsk im pristanišču so cčeraj podelili 92 štipendij sinovom uslužbencev plov-ie družbe «Italia». Pozneje bodo podobne. študijske štipendije razdelili sinovom uslužbencev tudi v Trstu in Neaplju. Gre za *05 štipendij v skupnem znesku devet milijonov lir. ni nastop, godbeno-pevski vložek ansambla «Veseli študentje» ter narodni plesi ob spremljavi tam-buraškega zbora. Pod vodstvom profesorja glasbe so nastopili £0-članski mladinski zbor, 85-članski izbrani mešani zbor, 40-članski fantovski zbor in za konec združeni mešani zbor, ki je štel 150 mladih pevic in pevcev. Na sporedu so bile slovenske narodne ui umetne pesmi, poleg tega pa je vsak zbor zapel tudi po eno nemško pesem; s tem je naša dijaška mladina izpričala, da ljubi »vojo materino besedo in pesem, hkrati pa spoštuje tudi kulturo sosednega naroda, s katerim hoče Živeti v prijateljskem sožitju in medsebojnem razumevanju. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno spregovoriti o vsakem zboru in o posameznih pesmih. Da je naša dijaška mladina pevsko dobro izvežbgna, je dokazala ze večkrat in tudi na nedeljski prireditvi smo imeli priložnost slišati lepo ubrano petje. Ce bi posebej omenili dve pesmi našega ljudskega pesnika in pevca Franca Lederja-Lesičjaka (pri «Nedeljskih jagrih» je kot solist naravnost presenetil sedmošolec Joško Kovačič), potem zato, ker so dijaki Lesičjafcovi hčerki Matildi Koiutnikovi iz Globasnice on tej priložnosti izročili pesnikovo sliko z zagotovilom, da mia dina spoštuje stvaritve prednikov, Not programska izpoved mlade generacije pa je izzvenela pesem Vasilija Mirka Cujte, pradedje: «Tu smo v ljubezni bratski vs> zbrani... v boj za pravico, za pr. hoitnje lepše nam dni...». Na splošno pač lahko ugotovimo, da je bogati in pestri spored orireditve nudil mnogo lepega, od zborovskega petja (omeniti je treba še Drago Jelen pri klavirju, Joška Kovačiča pri harmoniju ter solistki Liziko Arbeitstein in Heleno Wutte) mimo godbenega kvinteta «Veseli študentje» m narodnih plesov ob spremljavi t; c'-•ura še v in pevcev do telovadnega nastopa pod vodstvom profesorja telovadbe Milana Kupper-jn in zborne recitacije Zupančičeve «Dume», ki jo je naštudiral orof. Janko Messner. Občinstvo je bilo vidno zadovoljno *n je nastopajočo mladino pogosto nagia čilo z dolgotrajnim aplavzom Ob koncu je spregovoril še pred. sednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Urank. Zahvalil se is za kulturni užitek in poudaril potrebo po humanizmu in strpnosti kar je potrebno zlasti pri nas n» Koroškem, kijer živita dva nato da, ki bosta mirno sožitje našla le v medsebojnem razumevanju ogromna nasprotja. Vsa ta nasprotja so na prvi pogled čisto tehnična, laiku mogoče celo formalistična, toda v njih ae skriva dejansko odnos med poglavitnimi političnimi silami v sodobnem svetu. Industrijsko razvite dežele so najprej zahtevale za sebe polovico mest in glasov v stalnem odboru, zdaj zahtevajo celo pravico «veta» za sedem največjih trgovinskih dežel. Jasno je, da je to predvsem stališče pritiska pogajanjih, toda to stališče kljub temu odraža težnjo obdržati si privilegirani položaj, ki ga je nekoč jamčila vojaška in politična sila, s privilegijem glasov. Dežele v razdobju v tem bistvenem vprašanju ne dovoljujejo nikakršnega kompromisa. Rešitve so možne, toda ne na linijah privilegiranega položaja nekdanjih metropol oziroma glavnih trgovinskih sil. Drugo bistveno vprašanje je, ali se bo stalni odbor ukvarjal samo s problemi trgovine ali tudi s problemi razvoja. Industrijsko razvite dežele pravijo, da razvojna problematika in v tem »mislu prvenstveno finančna problematika ne sodi v okvire trgovine. Zato žele podrediti razyoj-no problematiko izključno Eko-nomsko-socialnemu svetu, kjer imajo industrijsko razvite dežele večino, ki so si jo pridobile v zgodnjem povojnem razdobju, še pred osvoboditvijo kolonij. Dežele v razvoju z druge strani sodijo, da ima reševanje trgovinskih problemov pomen samo toliko, kolikor odpira poti gospodarskemu razvoju. Tu se odpira področje konfrontacije dveh različnih pristopov, ki ne ločita samo dežele v razvoju od industrijsko razvitih dežel, ampak razdvajajo tudi same industrijske dežele: anglo - ameriška skupina sodi, da je osnovni problem mednarodnega trgovinskega sodelovanja v tem, da se dovoli deželam v razvoju «dostop do trgov», francoska skupina pa sodi, da je osnovni problem «organizacija trgov». Pokazalo se je, da so industrijsko razvite dežele opravičevale svojo zadostno pripravljenost na organizirano sodelovanje s svojimi notranjimi principiel» nimi nasprotji. Dežele v razvoju v načelu sprejemajo osnovne postavke enega in drugega pristopa, toda postavljajo celotno sodelovanje v okvir pospeševanja gospodarskega razvoja na svetu, ne pa v okvir zaščite privilegiranega položaja ene ali druge skupine industrijsko razvitih dežel. Zahteva povezovanja trgovinske problematike z razvojno problematiko zato ni formalna, ampak je prav tako samo oblika boja dežel v razvoju za likvidacijo ostankov kolonialnih privilegijev v svetovnem gospodarstvu. Osnovni problem ženevske konference v njeni zaključni fazi ni v tem, ali bomo ustanovili mednarodno trgovinsko organizacijo ali ne, temveč v tem, ali bo zlomljen kolonialni privilegij v svetovnem gospodarstvu in izveden princip enakopravnosti Združenih narodov ali ne. V muzeju v Kopru bo od 10. junija do 10. oktobra razstava «Slikarstvo XVI. in XVII. stoletja slovenski obali». (Slika s plakata) It*^ q lorin II:ir e « qlabha ^ bliha'ibtvo Gledališče iz Celja se je na Opčinah od nas poslovilo Sinoči se je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja poslovilo od nas; v prosvetni dvorani na Opčinah, kjer je bila ponovitev komedije A. Rivemala, ki je doživela dober sprejem že v soboto in nedeljo v Avditoriju, sta se tajnika prosvetnega društva «A. Cok» in Prosvetnega društva z Opčin tov. Kalc in tov. Kapelj zahvalila celjskemu gledališču za predstavo, ki jo je številno občinstvo večkrat nagradUo z burnim ploskanjem pri odprti sceni. Upravnik Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Bruno Hartman se je toplo zahvalil za sprejem in je obenem izrazil svoje zadovoljstvo ob ugotovitvi, da je slovenska beseda globoko zakoreninjena na naši zemlji. Na Dunaju novo glasilo Kluba slovenskih študentov Z namenom, da bi avstrijsko javnost obveščal o problemih slovenske narodnostne skupine na Koroškem, je Klub sloven- iiiintiiiiiiMiiiiiifniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiin,miitiiiiiniiiiiii,iiiiiiiiiinmi,iiiitii,in,iiiiiiii,mi,mi OD SOBOTE NA LJUBLJANSKEM GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V. mednarodni lesni sejem je takoj zadovoljil strokovnjake Močan nastop tržaške Transadrie, ki zastopa * vrsto proizvajalcev iz Italije - Na sejmu so sicer najmočneje udeleženi zahodni Nemci V soboto dopoldne so na gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli V. mednarodni lesni sejem ,ki ga lahko smatramo za najvažnejšo prireditev v letošnjem koledarju razstavišča. 6tevilne goste, med katerimi to bili najvidnejši predstavniki oblasti SRS, zvezni sekretar ZIS za zunanjo trgovino Nikola Djuvero-vič, italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Dulci in številni drugi predstavniki gospodarskega življenja, je ob otvoritvi pozdravil predsednik mestnega sveta Ljubljana inž. Marjan Tepina V krajšem nagovoru je inž. Tepina poudaril pomen lesne industrije v jugoslovanskem izvozu. O isti temi je nato nekoliko obširneje spregovoril tudi zvezni sekretar Nikola Djuverovič. Gostje in časnikarji so si potem pod vodstvom glavnega ravnatelja gospodarskega razstavišča Karla Kušarja ogledali razstavljene izdelke in proizvode. O V. mednarodnem lesnem seimu v Ltublja-ni lahko rečemo na kratko, da gre za obširno mednarodno parado obdelovalnih strojev in pa za kakovostno razstavo sodobnega po hištva. Lesa na sejmu skoraj ni, vsaj surovega lesa in polizdelkov je letos na ljubljanski razstavi zelo malo. Nekako polovico razstavišča so zavzeli stroji, drugo po- lovico pa pohištvo. Na področju strqjne industrije je zbranih poleg* najvidnejših jugoslovanskih tovarn tudi skoraj 50 tujih raz-stavljalcev, ki pripadajo Avstriji,-Češkoslovaški, Vzjiodni in Zahodni Nemčiji, Franciji, Italiji, Poljski, Švedski, Veliki Britaniji in Sovjetskizvezi Jugoslovanska podjetja so letos še močneje kakor običajno poudarila svojo konkurenčno sposobnost v proizvodnji vseh vrst strojev in naprav za domačo lesno industrijo in za izvoz. Kdor je obiskoval prejšnje lesne sejme v Ljubljani, je lahko spremljal postopno dviganje domačega industrijskega standarda na tem področju l eto? so jugoslovanski proizvajalci razstavili tudi več orodja in reprodukcijskega materiala kakor na prejšnjih prireditvah, poleg tega pa so nekatera podjetja s kovino-predelovalnega področja prikaza la izbor domačih kovinskih izdelkov, ki pridejo v poštev pri proizvodnji sodobnega pohištva in ki jih je morala Jugoslavija doslej uvažati v velikih količinah iz tujine. Jugoslovanski stroji za obdelovanje lesa niso zanimivi samo za domače operatorje, temveč tudi za tuie poslovne ljudi, ki se v teh dneh v velikem številu mudijo v slovenski prestolnici. Se bolj vidna je poslovna «ofenziva» MiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNHiiiiiiimifHiiiiUKiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniimiiriiriiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Beogradu sestanek predsednikov odborov za balkansko sodelovanje BEOGRAD, 8. — V Beogradu se je danes z udeležbo delegacij Bolgarije, Romunije, Grčije in Jugoslavije in opazovalcev s Cipra pričel četrti sestanek predsednikov nacionalnih odborov za balkansko sodelovanje. Na današnjem otvoritvenem sestanku je predsednik jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Lazar Mojsov podal poročilo o poteh in metodah razvoja sodelovanja balkanskih narodov v sedanjih pogojih, Referent je med drugim ugotovil, da sedanja stopnja razvoja odnosov Jugoslavije z njenimi sosedi kaže široke možnosti njihove nadaljnje krepitve, Mojsov je izrazil prepričanje, da se bodo na beograjskem sestanku postavile osnove za široko in vsestransko sodelovanje na področju družbenih, gospodarskih, kulturnih, športnih in turističnih stikov tn da bodo zahteve za denukleari-zacijo Balkana in Sredozemlja, kakor tudi podpora za pravično in miroljubno rešitev problema Cipra nadaljnji prispevek k dobrim sosednim odnosom na Balkanu in pozitivni činitelj v svetovnih dogajanjih. Vodja bolgarske delegacije je v svojem referatu n znanstvenih in kulturnih vidikih sodelovanja balkanskih narodov poudaril med drugim, da so balkanski narodi sprejeli politiko aktivne koeksistence, ki ustreza njihovim interesom in ugotovil, da se ta načela lahko dosledno izvaja tudi v znanstvenih in kulturnih stikih med balkanskimi narodi Izrazil je mišljenje, da je treba sodelovauje balkanskih odborov na tem področju uskladiti z delom nacionalnih komisij za UNE SCO v posameznih balkanskih državah. Voditelj grške delegacije je govoril o gospodarskem sodelovanju balkanskih držav, medtem ko je vodja romunske delegacije govoril o prispevku romunskih družbenih in političnih organizacij k balkanskemu sodelovanju. Oba govornika sta poudarila potrebo po nadaljnjem razvoju sodelovanja balkanskih narodov na načelih miroljubne koeksistence. Predsednik republike maršal Ti* to i^aša v svoji poslanici konfo-renči prepričanje, da bodo na sestanku v Beogradu prišla do polnega izraza iskrena stremljenja in želje narodov Balkana, da živijo v miru in da razvijejo svoje prijateljske in dobre sosedske od noše Za poskus (eden dni v zaklonišču DORTMUND, 11. - Skupina 141 prostovoljcev gre danes v protlletal sko zaklonišče v Dortmundu, kjor bo preživela teden dni popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Gre za poskus, ki naj osvetli neke po-sebne aspekte v civilni obrambi za primer jedrske vojne. Poskus, ki je najbolj važen me,l vsemi, kar jih je bilo napravljenih na tem področ ju, naj pokaže, koliko so mlajše in starejše osebe, ki niso posebej pripravljene na civilno obrambo, spo- sobne prenašati daljšo dobo osamljen ja. V skupini so dekleta od 16 do 21 let ter 96 moških in žensk med 50 in 60 leti. Prebili bodo šest um in šest noči za meter debelimi stenami nekega protiletalskega zaklonišča iz druge svetovne \ojne, ki je modernizirano ter zaščiteno privi radioaktivnostjo. Vsaka od oseb v žaklo-lišču se bo hranila z dieto 2000 kalorij na dan V zaklonišču,so knjige, .šah, igralne karte in druge druži,line igre. tako da no 144 oset» laže prebilo poskusni Čas. Vse osebe, ki se bodo udeležile '..ega poskusa, bodo noč in dan pod kontrolo zdravi)!-kov in psihologov. Na koncu posku la bo vsak prejel 700 mačk ( »krog 50.000 lir). PALERMO, 8. — Bino uro preden bi moral oditi v cerkev k poroki, «i je 37-letni Giuseppe Calascibctu pognal iz pištole kroglo v glavo. Njegovo stanje Je zelo resno Zakaj jo hotel napraviti samomor, ni znano. BEOGRAD, 8. — Zaradi nepričakovane bolezni kozmonavta Sovjetske zveze Andreja Nikolajevi, ča je njegov za jutri napovedan prihod v Jugoslavijo odložen za nedoločen čas. NEAPELJ, 8. — Širša policijska akcija je ugotovila, da se je 32 krožkov za rekreacijo spremenilo v nedovoljene igralnice, ki so jih skora j v vseh primerih obiskovali tudi mladoletniki Zaplenili so 179 Igralnih aparatov. jugoslovanske Industrije na področju pohištva. Tu si sledijo razstave najvažnejših izvoznih podjetij, od Exportdrva (Zagreb), Ju-godrva (Beograd), Sipada (Sarajevo) do Slovenijales (Ljubljana), Lesnina (Ljubljana) in še cele vrste drugih industrijskih obratov iz Slovenije in drugih republik. Tuji tovarnarji razstavljajo na sejmu izbor strojev in pomožnih proizvodov za lesno industriio. Najbolj številni so letos Zahodni Nemci, ki jih je kar 22. Njihova razstava obsega zlasti žage. pa še vrsto rezkalnih in polirnih strojev, industrrska vozila za prevažanje, nakladanje in razkladanje lesa, itd. °o številu nastopajočih razstavljalcev pride takoj za tem Italija. Tvrdka Pasquale Fahris iz Cittadelle (Padova) razstavlja stroj za vsestransko obdelovanje lesenih izdelkov, tvrdka S.l.M.C A iz Modene pa ima na razstavišču štiri različne avtomatične šivalne spajalne stroje, Utensilegno Friulana iz Manzana (Videm) razstavlja stroje za vrtanje koles, za lepljenje furnirja, za rezkanje, za razvlačenje lakov itd Najširšo razstavo pa ie priredila tržaška tvrdka Transadria, ki je zavzela širok odsek razstavnega prostora in na njem prikazala najnoveišo produkcijo devetih tvrdk iz notranjosti Italije. V okviru Transadrie, ki jih predstavlja v Jugoslaviji in še drugie na Balkanu, nastopajo tvrdke Alberti Vittorio iz kraja Cernusco sul Naviglio s sedmimi raznimi stroji za obdelovanje lesa, hidravlično stiskalnico za les in s strojem za izdelovanje radijskih in televizijskih ohišij, dalje tvrdka Consoni iz kraja Mariano Comense s stiskalno napravo za izdelovanje pohištva, tvrdka Capra prav tako iz Mariana Comense s posebnim polirnim strojem, tvrdka Corona s posebno žago, VIET iz Pesara s polirnim strojem za pokončno obdelovanje robov, tvrdka FIAM iz Vicenze z vrsto prenosnih strojev za oblikovanje, brušenje in poliranje lesa, Italprofilo iz Milana z izborom plastičnih dekorativnih elementov za radio-Tv ohišja in sploh za pohištveno industrijo ter tovarna ARCOL iz Paderfui Dugnano z eksotičnimi furnirji in belimi lepili za lepljenje lesa. Transadria poleg tega predstavlja na lesnem sejmu tudi druge italijanske tovarne z lesneg« področja. Preostali tuji razstavljalci razstavljajo v Ljubljani zanimive stroje in naprave v konkurenci z jugoslovanskimi izdelki, vendar je njihovo število razmeroma omejeno. Avstrijsko proizvodnjo npr predstavljajo le štiri tovarne, francosko dve, od ostalih držav pa nastopa samo po en razstav ljalec. Tudi operaterji, ki nastopalo na sejmu, so že prve dni po odprtju izrazili svoje zadovoljstvo z letošnjo prireditvijo. Ljubljanski lesni sejem ima po njihovem mne nju tudi v bodoče zagotovljen u speh, in sicer v prvi vrsti zarad svoje posrečene organizacijske formule. To formulo odlikujejo trije pozitivni činitelji: 1. da je sejem visoko specializiran; 2. da se organizira vsako drugo leto, in 3. da traja samo osem dni ter se tako izogne nepotrebnemu zavla čevanju, v skladu z današnjo težnjo vseh važnejših specializiranih sejemskih prireditev po svetu. E. F. V Argentini dva dni brez mesa BUENOS AIRES, 8. — Danes in jutri bo v Argentini, ki je ena izmed naj večjih držav producentov mesa, nemogoče nabaviti meso. Vlada je določila najvišje cene v pro dajl na drobno ter obenem prepovedala prodajo v dveh dneh, Rejci živine so zaskrbljeni zaradi prenizkih cen, pa so ukinili dobave mesa centralnemu tržišču v Buenos Airesu. Argentinska poljedelska družba je Izjavila, da ie malo mesa zaradi suše in zaradi okoni-mskih in jioli-tičnih vzrokov «Imamo malo živine, pravi družba, zato ali spremenimo način naše prehrane ali pa prenehajmo izvažati». Jeseni proces proli Itajakowitschu DUNAJ, a — Kot piše dunajski list «Kurier» se bo pričel proces proti Erichu Rajakowitschu, pomočniku Eichmanna, aretiran 17. aprila 1963, Jeseni na Dunaju. Bivšega stotnika SS so zasledili preteklo poletje v Milanu. Aretiran je btl na Dunaju, kjer se je sam javil policiji, potem ko so ga več kot teden dni iskale policije vse Evrope. Rajakowitsch, ki je bil šet urada za židovske zadeve na Holandskem ln v Belgiji ir: ki je v tej funkciji poslal tisoče Židov v smrt, je obtožen «sodelovanja pri umorih tn umorov na višji ukaz» Obtožba v tem smislu Je bila proti njemu vložena že 1961. in sicer jo Je vložil «lovec na Eichmanna» Simon Wie-senthal. Christine Keeler zopet na svobodi LONDON, 8. — L.ndonskn manekenka Christine Keeler, ki je imela eno glavnih vlog v znani aferi Profumo, je bila danes izpuščena na svobodo. Izpustili so jo oet minut po polnoči, neki funkcionar zapora pa je to sporočil več kot 8 ur pozneje. Izpustili so jo tri mesece pred potekom kazni zaradi «donr-ga vedenja». Scotland V a id Je sklenil paziti na Keeler, ker so nekatere anonimne osebe grozile da bodo mane kenki polile obraz s kislino Ko je Christine Keeler prišla iz zapora, Jo Je na < ratlh letnlšnice pozdravil njen odvetnik, Namesto da 01 odšla takoj na svoje stanovanje v Londonu, je Keeler odpotovala ne kam na deželo, Kjer bi rada prozi vela svoj prvi dan prostosti. Ver letno se bo vrnila v London iutrl NEAPELJ, 8. — Ob navzočnosti ministra Jervolina In drugih predstavnikov oblasti se Je davi pričel prvi kongres mednarodnega društva za tropsko dermatologijo Kongresa se udeležuje okrog 500 delegatov, specialistov in znanstvenikov, iz !1(> držav. skih študentov na Dunaju začel izdajati posebno glasilo v nemškem jeziku in z naslovom «In-formationti. V prvi številki, ki je izšla, za mesec maj, tiskovni referent kluba Jože Wakounig v uvodu pravi, da hoče klub s svojim glasilom izpopolniti poročanje o koroških Slovencih, v prepričanju. da «je samo v interesu republike Avstrije, če skušamo različna mnenja premostiti z odkritim razgovorom». Z izdajanjem svojih obvestil hoče klub izraziti pripravljenost za take razgovore, hkrati pa prispevati temelj k medsebojni toleranci. Proteus je zaključil XXVI. letnik Izšla je zadnja številka Proteus, ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo, ki Sa izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije v Ljubljani, urejuje pa z uredniškim odborom dr. Lavo Čermelj. Glede samega lista je zlasti zanimiv podatek iz poročila o občnem zboru Prirodoslovnega društva, ki je v tej številki objavljeno. Po tem podatku so v začetku letnika sklenili tiskati list v 150 izvodih več kot pretekli letnik. «Število izvodov je bilo 7.200. Po izidu druge številke pa se je pokazalo, da je tudi la naklada prenizka in se jo zvišali na 7.300 izvodov ... Sedanje število naročnikov «Proteusa^ je 7.263. kar je za 204 več kot v minulem letu.» Pri tem se nehote vprašamo, v kolikšnem številu prihaja Proteus tudJ e zamejstvo, recimo v Trst. Drugo vprašanje — za primerjavo —* pa bi bilo: kateri ie italiianski list, podoben Proteusu, m koliko ima naročnikov , Idrije, Vrhnike in drugih p^ajeu. /j roda v rod gre ta P retno*t, ki prinaša mnogim fužinam tudi nekaj zaslužka. ,‘Pkarstvo je skorja suhega ruhn, pravijo. O tem sem se 'riprtčal sam, ko sem kot mlad eiteij — takoj po prvi svetovni °jni — služboval v Škofji Lo-1* lfl zatem v Tavčarjevih Po- ‘tonah. h j1» prvi svetovni vojni pa je .‘‘a kriza in ljudje niso imeli y,f1‘arja, da bi kupovali čipke. lbto *° trpoi)ei 12 Poljanske dori, zlasti stan Dolinar in dru-in ."“polnili pletene ko šare v... ®li s čipkami po Jugosla- , L“nej je izdelovanje in prosto organizirana. Slovenske , Pkarice so pod okriljem dr-fl P“egn zavodu DOM, ki p rit-Jr10 izdelke na Uh pukljaric tu-I v tujino, Večkrat so se seslu-1 slovenske čipkarice tudi n« ob 1 °l'h' Tak velik sestanek se “ta tudi (etos in čipkarice pri-j a”‘jajo razstavo. Najboljše ho-" Pokazale izdelke svojih spret-ni'' rok. te) priliki bodo priredile venske čipkarice tudi kultur-I festival Pevke bodo nastopi j- * , suolo limino. Napisala jo "nliooa stanovska tovarišica “licu Fortunova D vasice nik ntul Podlipo pri Vrli- C'prav se ukvarja s čtpkur-ien>"> na (,soče rok slovenskih Zvr ,ueč pesmi iz svojega rokodelskega področja, o čipkaricah in klekljaricah, kar je pravzaprav isto. Svet, kjer živi pesnica in čipkarica Julka, je ti h in samoten. N'ena dolina je odročna. Z Vrhnike se odcepiš z asfaltne ceste, potem kreneš malce proti severu, nato p« zavije vozilo « dolgo, mirno dolino. Proti Smrečju se zavijajo serpentine m pogled se ti spušča v dolino in po hribih, <1 so prijetna izletišča in smučišču, Julka Fortunova je mati številne družine: ima šest sinod ir. eno hčer. Vsi so že odrasli. Ker je mol bolehen, inora delati Julka za dva Dela je na pretek, pa še zmeraj najde čas za svojega konjička, za pesni-kovanje. Na star 1 napev «Le predi, dekle predi» je zložila čipkarsko himno, Julka piše največ resne pesmi: «Življenje me je globoko zresnilo, zato pišem najraje, v klasičnem slogu. Pišem o vsem tistem, kar sem sama doživela. Moj slog je preprost, tako preprost in skromen, kakršne s me me čipkarice. Imam še mnogo načrtov in bi jih rada izvedla, če mi bo le mogoče.» «Kako lepo misel zapišem najprej na papir, potem jo obdelujem. Ce drugi pohvalijo moje pesmi, sem vesela in mi*daje to pogum za nadaljnje delo.' Vem pa, da so moje pesmi potrebne ocenjevalcev in korektur. Savia vsega ne zn ami saj sem preprosta ženska. Od mene pač ne more nihče zahrefiati slovničnih pravilnosti, umetniškega sloga m pravilnega besednega zaporedja. Sola 'eni tìse-ga tega ni dala, kar bi zdaj po-trebovalu, ko čutim potnd/o, da izlijem svoje pesmi na papir, da pridejo v roke prijateljem in znancem. Močno me je ganil predlog mojih stanovskih tovarišic klekljaric, ki pravijo: Sšo-raj štiri tisoč nas je in bi rade brale tvoje pesmi. Zato jih naj bi kdo skupaj spravil in izdal. Rade bomo posegle po njih.» JOŽE ŽUPANČIČ tako da računajo, da bodo leta 1970 vsako leto «vrgli iz rabe» v povprečju 6 milijonov in pol vozil. Sicer pa statistični podatki govore, da bo letošnje leto doseglo nov rekord ju sicer registriranje osmih milijonov novih vozil, približno SC odst. več kot vsa Evropa. N j kaj reči. Svetovna razstava v New Yor-ku, o kateri zrno že marsikaj slišal, in ki so jo v glavnem negativno ocenili, vendarle zvab-ija vedno več ljudi. Iz tedna v teden se množija množice obiskovalcev, ki prihajajo iz vseh (.tedi lov sveta izključno Zaradi riga da bi si o..evale ta «.' ;-dež». Elektron- Ki registrator «G, - graph», ki ga je postavila « -4t>a Ford VI,.to • in ki kon-tiu’ire dotok obiskovalcev na ri.'tsvo in jih sp oti sortira po narodnosti, odnosno po državni pripadnosti, od koder prihajajo, 'e, i p koncu pj-v. a.i meseca razstave povedal;1 da n4 devet ofci-sn vtičev pride po er, tujec. Ce p' n* : sl im p, da ;e Amerika daleč, ie to vendane precej. Seveda so na prvem mestu «bližnji tujci», Kanadčani, katerih je prišlo v New Ycrk v prvem mesecu ■T’.OOO. Iakoj za njimi so že , biskov.ilzi iz Zahodne Nemčije, ki jih 'e prišlo ca »v .t.wno, razstavo kar 35.000, Tujih obiskovalcev iz ka-1 bskega r«.lroč. j je prišle 33 tisoč 100, iz Vel. Britanije 26 tisoč, iz Italije in iz Irske po 23.000, in šele za temi pride Mehika z 22.000, Francija z 20.500, Japonska z 8.400, Avstralija s 7.700, Španija s 7.000, itd. Vtem ko so vse države. Latinske Amerike pollale v New York na( razstavo skoraj 35.000, Skandinavija je poslala nekaj, manj kot 10.000, - Afrika pa komfej 3.000 obiskovalcev. Federai Reserve Board sporoča, da je ameriška industrijska proizvodnja v letošnjem aprilu dosegla največje Uspehe zadnjih dvanajst mesecev. Ce vzamemo povprečje za dobo 1957-1959 in ga označimo s 100, je proizvodnja v letošnjem aprilu dosegla raven 129,2. Najvefjj delež v tem povečanju proizvodnje ima povečana proizvodnja avtomobilov. Takoj za njo pa HOROSKOP °c predstojniki. Današnji dan bo 1-stal v vaši družinski zgodovini. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ce se ukvarjate z umetnostjo in podobno dejavnostjo, bo današnji dan pomemben. Vse vaše želje bodo uresničene. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Svoje zamisli boste morali bpa-niti. kajti okolica jih ne bo hotela sprejeti. Nekoliko nemirno vzdušje v družin., ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Opvavite najprej s težavnimi za devami, nato se lotite lažjih. Popustite tudi če kaj ne bo prav. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Svojo dejavnost oprite na trdne J osnove, da vam pozneje de spodleti. Več avtoritativnosti bi ne bilo najiak numi illiiiMiiiMiiiiliiiiiiiilimHlllliiMililiiiliiiiiiliiMiiHiitiliiliiiiiiiiliimiMiiiMiiiiiiHilimmimiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiimiiiHiiiiifiiimiimm, iiiiiiiiiiiiiiiih umu OVEN od 21.3. do 20.4.) Utrujeni boste in zaradi tega bo trpelo vaše delo. Večer kot nalašč, da uredite neke družinske zadeve, BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne po ščajte, kajti uspeh je blizu, čer boste preživeli doma in delali načrte za bližnjo prihodnost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.8.) Preveliko zaupanje v lastne moči bi vam znalo škodovati, V sodbah bodite do skrajnosti objektivni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne po našajte se z uspehi prezgodaj. Moglo bi vam škodovati. Družin sko življenje bo brez oblakov. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Olični odnosi s sodelavci, toda ne tako s KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) le boste vztrajali, boste uspeli, sicer bo šlo vse na vašo škodo. V družini prijetno razpoloženje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Popoln uspeh, kajti vaše ideje bodo sprejete kot edino pravilne. Skušajte se nekoliko odpočiti, vsaj razvedriti RIBI (od 20.2, do 20.3.) Svoj de lovni program temeljito pripravite. Preveč ste nervozni in to moti družinsko razpoloženj*, industrija hišne opreme. Na tretjem mestu je industrija «najširšega potrošnega blaga». Premogovna industrija je v primerjavi z aprilom 1963 zabeležila napredek 6,7 odst., prav takšen napredek pa so zabeležili razne «služnosti». V zadnjem tednu aprila je bilo prodanega blaga v drobni prodaji za 5 milijard 100 milijonov dolarjev, kar je za 4 odst. več kot v tednu prej in za 6 odst. več kot v zadnjem tednu lanskega aprila. Ta številka je pomembna posebno če dodamo, da so se cene potrošnemu blagu le neznatno dvignile. Toda takoj zatem sledi negativni podatek, kajti v prvem tednu letošnjega maja, se je prodaja potrošnega blaga krepko zmanjšala, tako da znaša komaj 100,1 v primerjav; s povprečjem za 1957-1969. Iz tega sledi, da se je proizvodnja dvignila za 29,2, v tem tednu pa je potrošnja ostala na ravni iz let 1957-59. Proizvajalce pa to ne moti, kajti močno se je povečal izvoz in o tem najbolj zgovorno priča sledeči podatek: če se bo izvoz a-meriškega blaga nadaljeval v tem tempu, bodo ZDA letos izvozile blaga za 24 milijard dolarjev, kar je za 10 odst. več kot v lanskem letu. Iz vsega tega ekonomisti ZDA izvajajo sledeči zaključek: uravnotežena gospodarska ekonomija se nadaljuje! S tem je zagotovljeno delo 64,8 milijonov oseb. kolikor jih je zaposlenih v ZDA, če odštejemo tiste, ki delajo v kmetijstvu. To pa je trenutno največja številka zaposlenih, ki znaša 200.000 zaposlenih več kot v istem mesecu lanskega leta. Največ nove delovne sile sta zaposlili manufaktura in trgovina. PONOVNO BOMO SLAVILI POMEMBNO OBLETNICO Kako je pred 20 leti na Primorskem nastal Rdeči križ Slovenije l. «Na pobudo in v sporazu,mu, s predsedstvom SNOS in glavnim štabom NOV in POS se ustanavlja Rdeči križ Slovenije, kot sestavni del Rdečega križa, kot sestavni del Demokratične in federativne Jugoslavije. Delovanje Rdečega Križa Slovenije je zasnovano na določbah ženevske konvencije z dne 27, julija 1939, na določbah konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki istega datuma in na določbah konvencije o mednarodni uniji za pomoč z dne 12. julija 1927 ter, kontno, na sklepu Lige društev Rdečega križa z dne 20. marca 1922 glede ustanavljanja podmladka pri društvih Rdečega križa. Društvo Rdečega križa Slovenije je človekoljubna in privilegirana narodna ustanova. Njegove naloge so začrtane v navedenih mednarodnih sporazumih in v tozadevnih pravilih društev Rdečega križa v posameznih dr žavah. Društvo Rdečega križa je v vojnem času pomožen organ sanitete NOV, a v : mirnem času tniciator in činitelj pri vseh človekoljubnih in kulturnih udejstvovanjih. Zlasti bo njegova naloga sodelovati pri obnavljanju države». Tako se glasita prva dva odstavka «Ustanovne listine Rdeče ga križa Slovenije», ki so jo podpisali sklicatelji ustanovnega obč. nega zbora Rdečega križa Slovenije 18. junija 1944, prav na dan, ko se je v belokranjski va-sivi Gradec osnovala nova jn prepotrebna organizacija narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Rdeči križ Slovenije se je po-stavil na podlagi določil marca 1944. leta ustanovljenega Rdečega kriča Demokratične federativne Jugoslavije, Njegovo postavitev je zahteval ves notranji in zunanji politični položaj, ki je spremljal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov Na razvalinah starega sveta si je jugoslovansko ljudstvo že postavilo prve zametke bodoče državnosti, zato je bila potreba po organizaciji, ki bi pred svetom in doma zastopala interese nacionalne organizacije Rdečega križa v miru in vojni ,nujna. Poleg tega je takrat zunanji svet vedel le o emigrantskem jugoslovanskem društvu RK, ii je bil od aprila 1941 v tujini2 g okupjranj Jugoslaviji pa ”je defovalò nekaj jd okupatorja in njegovih sodelavcev postavljenih organizacij RK. V Sloveniji je tako ustanovo, predstavljal domobranski Slovenski Rdeči križ, ki je, od poletja 1944 deloval tudi na Primorskem. Fdeči križ Slovenije je toraj rodila borirà, dala mti je borbe nega duha, duha pravičnost; ;n splošno ljudjki značnjriKljub svo-ji mednarodni zasnovi je imel mnogo specifičnosti tako v pro. gramu, kot v načinu dela, katero je vršil. Ljudstvo je že od pričetkov narodnoosvobodilnega boja pokazalo veliko požrtvovalnoiti pri reševanju in oskrbi ranjencev, pri zbiranju zdravil in hrane. Narodnoosvobodilna vojska je vzorno spoštovala določila ženevske konvencije, (ki so določale položaj in ravnanje z ranjenci in bol. niki v vojni), ne da bi v večini primerov za ta mednarodna določila vedela Tako postopanje ie omogočal pošteni, prirojeni èlove. koljubni fut. Kljub temu je bilo potrebno delu dati pravo organizacijsko obliko, ki pa jo je mogel dati ie RK. Zato je bil v Sloveniji ustanovljen RKS, ki se ,e s svojim glavnim odborom, kot izvršnim organom, kmalu po u-stanovitvi vključil v tok narodnoosvobodilnega boja. Predsednik glavnega odbora te organiza- cije, ki slavi v letošnjem letu dvajseto obletnico svojega obstoja, je postal goriški rojak dr. Drago Marušič. «Potrebno je takoj pristopiti k ustanavljanju Rdečega križa oo vsem slovenskem ozemlju. V la namen naročamo vsem našim o-krožnim NOO in odborom OF. da imenujejo za področje svojega o-krožja pripravljalni odbor, ki naj sestoji iz 5 oseb. Pritegniti je treba osebe, ki so v okrožju ugledne in sposobne izvesti pripravljalna dela za organiziranje Rdečega križa. Najprej naj ti o-krožni pripravljalni odbori izvedejo organizacijo Rdečega križa po krajih (mestihJ in okrajih, na. to naj skličejo ustanovni zbor, ki bo izvolil okrožni odbor RK», (okrožnica predsedstva SNOS št. 9/41 — K.) je sporočalo pred-sedstvo SNOS vsem slovenskim okrožnim NOO in odborom OF; postavitev široke organizacijeRKS širom po Sloveniji je pripadla tudi političnim in pravnim organom narodnoosvobodilnega boja. Na Primorskem je ta naloga pripadla POOF za Slovensko Primorje, točneje njegovemu članu dr. Joži Vilfanu, ki je bil obenem tudi' član glavnega odbora RKS. «Po vsej verjetnosti bo potreba za uspešno izvedbo organizacije krajevnih edinic itc(. na obširnem teritoriju Primorske, da se izvoli pri pokrajinskem odboru OF pokrajinski odbor RKS, ki naj bi nadziral in pospeševal delo okrožnih in okrajnih pripravljalnih od. borov, jim dajal navodila, ki jih bo prejemal od glavnega odbora in spravljal v življenje, kakor bodo to dopuščale razmere v posameznih okrožjih Primorske.» (pismo glavnega odbora RKŠ' 25, 7. 1944 tov. dr. Joži Vilfanu štev. 32). V smislu teh navodil se je sredi avgusta postavil pokrajinski pripravljalni odbor RKS za Slovensko Primorje, ki je bil sestav-ljen iz svojega širšega in ožjega dela. Ožji del je imel nalogo ne posrednega izvajanja organizacij», širši pa reprezentativno nalogo. Pokrajinski pripravljalni odbor je bil vmesna instanca med glavnim odborom RKS in okrožnimi odbi>-ri, Njegov obstoj naj ne bi bil trajen, ker bi potem, ko bi bila okrožja sposobna samostojnega delovanja, njegova funkcija odpadla in bi, se okrožja povezaja neposredno z glavnim odborom. Njegova ukinitev pa je nastopila šele z osvoboditvijo maja 1945, v zvezi z novo upravno reorganiza: cijo, ki je zajela tudi RKS. Sestava odbora je bila do ustanovi, tve naslednja: predsed. dr. J, Vilfan, podpredsednik Andrej Ku-mar-Stric Marko, tajniki Anica Marc-Nuša, Albin Kovač-Jaka n Roza Nemec-Snežnica, Svoj sedež je imel odbor na Vogrskem, v bunkerju tiskarne «Ančka 222». Postavljanje organizacijske mre. že RKS se je na Primorskem v celoti prilagodilo upravni razdeM. tvi ljudske oblasti ter je časovno sovpadalo z novo upravno in po-litično reorganizacijo. Dotedanjih 13 primorskih okrožij je namreč POOF s s"ojo okrožnico z dne 15. julija 1944 razdelil na pet npvih in ‘icer na severno, srednje, zapadnp in južno primorsko okrožje in ekrožje Trst. Formiranje novih okrožij je odločilno vplivalo na organizacijo RKS po Primorskem. Zaradi vojnih razmer prisotnosti okupatorja in raznih ofenziv se je ta reorganizacija za. v'ekla skozi ves mesec avgust: z istih razlogov se. tudi ni bilo mogoče posvetiti RK. prav zato rok za postavitev vseh odborov, ki ga je postavil glavni odbor RKS, ’i mogel veljati za Primorsko. (Nadaljevanje sledi) BRANKO MARUŠIČ Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasb«; 11.30 Narodni motivi; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijan-ščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.45 Solisti; 19.15 Pisani balončki!. nato Monia Liter; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije; 21.00 Ital. dramatika; 21.50 Violinist Josip Klima; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Orkester. 12.00 Plošče; 12.23 Tretja stran; 13.4o «Madam Butterfly» — tretje dejanje; 14.00 Orkester p.v. C. Pacchiorija; 14.55 G. Safred igra na marimbo. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 OtroŠk. Kotiček; 11.30 Baletna glasba; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Slovenski oktet; 14.10 Popularne melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.30 Od Tartinija do Beethovna; 16.15 Glasbeni paberki; 16.45 Popoldan zmenek; 17.00 Operna glasba; 17.40 Glasbene sanje in želje; 18.00 Prenos RL; 19.00 Domenico Modugno; 19.3& Preno* TOREK. 9. JUNIJA 1964 RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Flavtist Boris Campa . Nacionalni program 6.30 Vretr.e ‘na Ital, morjiM;- 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi: 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 18.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 18.30 Trio Los Cabaleros; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Shakespeare «Julij Cezar». II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Vilma de Angeli; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba; 12 05 Danes v glasbi; 14 00 Pevci; 15.00 Glasbeni program; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.45 Koncert- 16.10 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi: 17.35 Maia enciklopedija; 17.45 Vaš juke boks; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 «Dribbling»- 21.50 Glasba v večeru III. program 18.30 Angleška kultura; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revij* revij; 21.20 Kla virske skladbe; 22.15 Radijska črtica; 22.20 Glasba danes, Slovenija 8.06 Majhni ansambli; 8.35 Nekaj domačih; 8.55 Sola; 9.25 Kitara in orglice; 9.45 Samospevi;, 10.15 Ciganske melodije: 10.49 Valpurgina noč iz «Fausta»; 11.00 Pozor, nima^ prednosti! 12.05 Zabavna glasna; 12.25 Domače viže; 13.30 Orkester RTV Ljubljana; 14 05 Sola; 14.35 Narodne pesmi; 15.15 Zabavra glasba; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; lfi.io Godala v ritmu; 18 25 Plesn, orkester; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor Slov. filharmonije; 20.20 Radij-ska igra; 21.20 Brahmsov večer 22.10 Jug pevci; 23.0,4 Melodije. Ital. tele vitij o 8.30 Soi-. 18 00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik 19 15 Likovne umetnosti; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Mehikanec»; 22.25 Kako, kdaj za kaj? 23 00 Dnevnik DRUGI KANAL 21,00 Dnevnik; 21.15 Slike brez meja; 22 15 Festival dveh svatov; 23 30 Športne vesti. Jug. tele v it ga NI SPOREDA! Vreme včeraj: naj višja temperatura 30, najnižja 18.6, ob 19. uri 20; zračni tlak 1010.9 raste, vlage 44 odst., veter sever severovzhodnik 37 km s sunki 68 km, nebo oblačno, 1.4 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 22.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK, S junija F rimož Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide Od 3.43 in zatone ob 19.08 Jutri, SREDA. 1». junija Miloš ZARADI NERAZUMEVANJA OBLASTI ZA ZAHTEVE OSEBJA Začetek 48-urne enotne stavke uslužbencev krajevnih ustanov Stavkali bodo uslužbenci občine, ECA, pokrajine in umobolnice • Zagotovljene bodo samo nujne službe Vsedržavne organizacije sindikatov uslužbencev krajevnih ustanov CGIL, CISL in UIL so napo vedale za danes in jutri novo stavko teh uslužbencev, ki se konča jutri opolnoči. Prva stavka je bila 11. maja, toda takrat je niso raztegnili na tržaško, goriško in videmsko pokrajino zaradi deželnih volitev. Stavki so se v Trstu pridružili Nova delavska zbornica CGIL, Delavska zbornica in avtonomni sindikat CISAL. Stavkali bodo občinski in pokrajinski u-službenci, uslužbenci Občinske podporne ustanove (ECA) in u-službenci umobolnice, ki spadi pod pokrajino. V umobolnici se pridružujejo stavki tudi zdravniki, člani sindikalne organizacije AMOPI, ki bodo omejili službo na najbolj nujne primere. Sindikalne organizacije so do ločile, kateri uslužbenci so oproščeni stavkanja zaradi nujno potrebnih služb. Tako bodo na matičnem uradu delali samo uslužbenci, ki skrbe za registriranje smrti in porok, uslužbenci pogrebne službe, mestni redarji, občinski zdravniki itd. Stavkali pa bo do občinski kopališki pazniki, tako da bodo kopališča odprta, toda vsakdo se bo lahko kopal le na lastno odgovornost, v umobolnici bo poskrbljeno za nujno službo, toda prvič bo stavkal tudi del bolničarjev, ki imajo opraviti z bolniki. Tudi lekarna v umobolnici bo delovala samo za izdajanje nujno potrebnih zdravil. Omejili bodo celo osebje v kuhinji. Glavni razlogi za stavko so naslednji: Vlada hoče na podlagi stališča notranjega ministra Tavia-nija, to je z njegovo okrožnico od 12. februarja 1964, vsiliti občinskim in pokrajinskim uslužbencem zaporo nad mezdami in plačami ter noče pripisati nobenega pomena dosedanjim pogajanjem z Vsedržavno zvezo italijanskih občin (ANCI) in z Zvezo italijanskih pokrajin (UPI). Dejansko predlaga vlada, naj se to vprašanje poveže z vprašanjem prejemkov državnih uslužbencev. Vlada zadržuje preko ministra Colomba na svoji mizi novi zakonski načrt o likvidaciji novih pokojnin z veljavnostjo od 1. januarja 1964, ki ga je izdelala komisija za tehnično bilanco z udeležbo vseh ravnateljstev pristojnih ministrstev in sedaj se že govori, da bodo novi načrt odobrili šele čez dve leti. ANCI in UPI smatrata ravnanje vlade kot hud udarec avtonomnim pogajanjem, kljub temu pa pasivno čakata, da se bo položaj sam od sebe spremenil, kar pa ni mogoče. Rezultat vsega tega je jasen; prefekti odlagajo ali zavračajo tudi sklepe občin in pokrajin o delnih izboljšanjih prejemkov uslužbencev. Dejansko si prizadevajo, da bi o-nemogočlli avtonomna pogajanja, kar je pridobitev, ki se ji uslužbenci ne marajo in ne morejo odreči. Vse to se je pokazalo tudi na sestanku sindikalnih predstavnikov, s podtajnikom za notranje zadeve Amadeiem, ki je bil 4. t.m. v Rimu. Podtajnik je potrdil vse, kar je omenjeno med razlogi za stavko, to je predvsem, da je minister Taviani prepovedal kakršen koli nov izdatek- Ker se tiče pokojnin, je omenjena tehnična komisija pripravila izčrpen zakonski predlog, toda notranje mini-: strstvo hoče pripraviti novega in postaviti vse na glavo. Vlada hoče za, sedaj odložiti rešitev glavnih vprašanj in izdati samo začasen zakonski odlok o določenem odstotku zvišanja pokojnin, do katerega bi prišlo kasneje, medtem ko je po računih sindikatov v pokojninskem skladu uslužbencev krajevnih ustanov na razpolago 60 milijard lir. deželo Furlanijo — Julijsko krajino dr. Mazzo, z nadškofom Santinom, z županom dr. Franzilom in s predsednikom pokraiine dr. Delisejem. Danes se bo veleposlanik udeležil sestanka na trgovinski zbornici, na katerem bodo proučili trgovinske odnose Trsta z Jugoslavijo in možnost njihove okrepitve. želno zasedanje Zveze trgovinskih zbornic dežele Furlanije-Julijsjke krajine, na katerem so soglasno izvolili za predsednika Zveze dr. Romana Caidassija, ki je istočasno predsednik tržaške trgovinske zbornice. Na zasedanju so bili prisotni predsedniki in generalni tajniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma ter pooblaščeni člani izvršnih odborov. Na zasedanju so razpravljali tudi o reorganizaciji zbornic in o prenosu upravnih funkcij na deželno upravo, kot to predvideva člen 65 deželnega statuta, s čimer bo treba izpremeniti obstoječe statute trgovinskih zbornic in jih prilagoditi novemu položaju. Caidassi predsednik Zveze deželnih trgovskih zbornic Včeraj je bilo na sedežu tržaške trgovinske zbornice prvo de- iliiiliilllllllililiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiimnimnitiiMiiiiiiitiiiimmiitmiimiiiiiiiiillliliillifilitiilllllllliiiltltlliillimiiiiiiniiilliiiMiiiiiiiiiiuxiiiiiiiiiiiiiltlilil! ŠE VEDNO NAPET SINDIKALNI POLOŽAJ V PRISTANIŠČU Izplačali bodo podporo tuberkuloznim bolnikom Svoj čas je pokrajinski protitu-berkulozni konzorcij sklenil dati vsem tuberkuloznim bolnikom, ki jih vzdržuje v raznih bolnišnicah in zdraviliščih, 200 lir dnevne izredne podpore, se pravi povprečno 6000 lir mesečno. Bolniki so ta sklep sprejeli z velikim zadovoljstvom. Ker pa jim doslej niso še ničesar izplačali, je pokrajinski svetovalec Gombač predložil pokrajinskemu predsedniku vprašanje, v katerem ga je vprašal, kako to, da pokrajinski proti-tuberkulozni konzorcij še ni izplačal bolnikom napovedane podpore. Predsednik je izjavil, da mora sklep protituberkuloznega konzorcija potrditi prefekturni nadzorni organ (Giunta Provinciale Amministrativa), da pa se je za zadeve zanimal, in da vse kaže, da bo nadzorni organ omenjeni sklep potrdil. Sedaj pa nam je pokrajinska uprava sporočila, da je nadzorna oblast potrdila sklep pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija glede denarne podpore bolnikom. Zato bo konzorcij takoj izplačal bolnikom, ki jih vzdržuje v raznih bolnišnicah in zdraviliščih, 200 lir dnevne podpore. Uslužbenci Javnih skladišč se še vzdržujejo izrednega dela Z njimi so solidarni tudi pristaniški delavci - Zato traja delo v pristanišču le od 8. zjutraj do 17. • Prekinjena stavka spediterskih uslužbencev Včeraj ob 8. uri zjutraj se je zopet začelo v pristanišču redno delo, ki je bilo prekinjeno v soboto ob 13. uri. Stavka pristaniških delavcev se je v soboto zjutraj končala, toda popoldne se je pričela stavka uslužbencev Javnih skladišč, kar se tiče izrednega dela, in pristaniški delavci so tudi zapustili izredno delo v znak solidarnosti s temi uslužbenci. Redno delo za pristaniščnike in uslužbence Javnih skladišč traja namreč ob delavnikih, razen sobot, do 17. ure, ob sobotah pa do poldne. Sedaj nadaljujejo uslužbenci Javnih skladišč svojo stavkovno borbo s tem, da ne opravljajo izrednega dela, pristaniščniki pa prav tako zapuščajo delo ob 17. uri in ne opravljajo nadur iz solidarnosti. Ob normalnem položaju to ne prizgdene posebno hudo prometa v pristanišču, toda po tridnevni stavki pristaniških delavcev, ko j? mnogo dela zaostalo, so poveljstva ladij zaprosila za nakladanje in razkladanje z izrednim delom, da bi dohiteli zamujeno Zaradi stavke pa je izredno delo odpadlo. Ta položaj se nadaljuje, ker so uslužbenci Javnih skladišč napovedali, da se bodo vzdržali nadurnega dela za nedoločen čas, to je dokler ne bo prišlo do pogajanj. Sindikalni položaj je torej p repe j napet. Poveljnik pristanišča, ki je hkrati izredni komisar Javnih skladišč, nagovarja sindikate, naj se odpovedo stavki, češ da Se utegnejo zaradi nje koristniki pristanišča obrniti drugam, tako da bi promet vedno bolj upadal; po drugi strani pa govori o dveh milijardah primanjkljaja in trdi, da uprava Javnih skladišč sploh ne more pristati na nobeno zahtevo uslužbencev. Edini izhod iz vsega tega je, da država poveča svoj prispevek za kritje primanjkljaja Javnih skladišč, kajti tržaško pristanišče je v posebnem položaju, saj prinaša državi mnogo deviz. Končno pa je treba upoštevati, da gredo v tržaškem pristanišču izdatki za vse delo z železniškimi vozovi na račun Javnih skladišč, medtem ko jih v drugih pristaniščih krije železniška uprava. Ce se zvišal državni prispevek, bodo lahko tudi ugodili zahtevam uslužbencev in položaj se bo tudi na tem pod- iimiiiiMMiiiiiiiiniiii*HiiiiiiiiiiiinTiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiin.iuiiiiHimiiiii,iiii|ii,,,,,,,i,,ll,i,ii,i,,,i,,,l,ll,n SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA 15- t. m. se bo sestal tržašKi občinsRi svet Izjava občinskega odbora v zvezi s stavko občinskih uslužbencev Sinoči Je bila seja tržaškega občinskega odbora. Po seji je odbor izdal sporočilo v zvezi s stavko u-službencev krajevnih ustanov, ki pravi: «Občinski odbor je demokratično vzel na znanje stavko uslužbencev krajevnih ustanov, ki je bila proglašena tudi v Trstu v smislu sklepa vsedržavnih sindikalnih konfederacij. Hkrati je odbor izrazil svoje obžalovanje, da je prišlo do stavke prav v tem izredno občutljivem trenutku za krajevno gospodarsko življenje in vsedržavne slabe konjunkture. Odbor je tudi ugotovil, da je bila stavka občinskih usluž-, bencev proglašena, ne da bi pri nas VpfonnclaniL uilPf'1 obstajali pomembni vzroki spora TCIC|JVMaimv I/UbU med sindikati in tržaško občinsko « • I__ t,, upravo. Občinska uprava je nedav- M (MUSKU V irstu no rešila vrsto važnih vprašanj v korist svojih uslužbencev in je na-Včeraj je dopotoval v Trst Itali- povedala takojšnjo uresničitev ukre-Janskl veleposlanik v Beogradu Al- pov zavarovalnega, gospodarskega berto Ducei. DiDlomat se Je sestal In normativnega značaja. To bo u-z vladnim generalnim komisarjem za resničeno takoj ko bodo sprejeti za- MiuiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimniifiiiiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinHiiiiiiiimiiiMniiiiiuiiiiii Odgovor odbornik» z« urbanirtiko svetovalcu Pittoniju Občina bo začela proučevati podrobne regulacijske načrte PSI bo zahtevala strožje uveljavljanje zakon* skih pravil o zaščiti zgodovinskih področij Tržaška federacija PSI sporoča, da je odbornik za urbanistiko podžupan prof. Cumbat odgovoril načelniku svetovalske skupine PSI v tržaškem občinskem svetu glede nadzidave palače Reinelt in uveljavitve zakonskih pravil o zaščiti mestnih področij na osnovi regulacijskega načrta. Prof. Cumbat je zagotovil načelniku socialistične skupine, da se noče s tem vprašanjem povzročiti nobenega zapleta, ki bi lahko dobil značaj hote povzročenega nesporazuma s programskimi obveznostmi levega centra. Poročilo nadalje pravi: podžupan obvešča v svojem odgovoru Pltto-nija, da se je občinska uprava obvezala, da začne proučevati podrob-nostne regulacijske načrte belih področij v roku in na način, ki jih je treba sporazumno določiti, ne da bi čakali na odobritev splošnega regulacijskega načrta, i namenom, da se dokaže dobra volja občinskega odbora, ter ne samo, da ne prihaja nikomur niti na misel, da bi ne spoštoval podpisane programske sporazume, temveč tudi kot dokaz enotne presoje, da se ne sme podpirati kakršne koli oblike zasebne Spekulacije, ki bi ne upoštevala zakonskih in urbanističnih pravil. Vodja socialistične svetovalske skupine Je izrazil zadovoljstvo stranke za dobljena zagotovila glede začetka proučevanja podrobnostnih regulacijskih načrtov Hkrati pa je poudaril, da bo socialistična stranka zahtevala strožjo uveljavitev zakonskih pravil o zaščiti zgodovinskih področij. Poleg tega pa smo zvedeli, da je podžupan v svojem odgovoru svetovalcu Pittoniju tudi dejal, da je sklep glede nadzidnve palače Reinelt sprejel osebno župan In da poluradna mnenja, ki so jih glede tega vprašanja dali županu posamezni odborniki, niso pomenila, da se je župan odrekel svoji specifični pristojnosti. Kot smo že svoj čas poročali, je svetovalec Pittoni poslal odborniku za urbanistiko prof. Cumbatu pismeno vprašanje, v katerem je med drugim ugotovil, da je občinski odbor 19. maja odobril nadzidavo treh nadstropij palače Reinelt ob kanalu pri Ponterošu, ki je bila že proglašena za narodni spomenik, čeprav se je gradbena komisija Izjavila proti nadzidavi. Hkrati pa je svetovalec Pittoni opozoril prof Cumbata še na drugo podobna vprašanja ter je zahteval, da se glede vseh teh vprašanj spoštuje in izvaja programski sporazum levega centra. konskl predlogi, o katerih sedaj razpravljajo v parlamentu, ki bodo omogočili odobritev zadevnih sklepov». Poleg tega je občinski odbor sklenil sklicati sejo občinskega sveta za 15. t.m. ob 18.30. Po dobrih dveh mesecih se bo občinski svet končno ponovno sestal. Čeprav še ni znan dnevni red, je pričakovati, da bo zelo obširen. Hkrati pa bo moral občinski odbor na prihodnjem zasedanju predložiti občinskemu svetu v razpravo in odobritev letošnji proračun, če hoče, da se bo razprava zaključila pred poletnimi počitnicami. Na seji so odborniki tudi sklenili, da bodo s 1. julijem sprejeli v nestalno službo, pod pogoji, ki jih določa obstoječi pravilnik, vse tisto osebje, ki je bilo doslej sprejeto v službo z možnostjo odpusta in ponovne začasne zaposlitve. Ta sklep se nanaša predvsem na zdravstvene pomočnice, ki so bile doslej začasno zaposlene pri občinski šolski zdravstveni službi, negovalke otroških vrtcev in nekatere druge uslužbenke. Na predlog odbornika za zdravstvo dr. Blasine, je odbor sprejel konvencijo z nekim zasebnim podjetjem za prevoz in uničenje crknjenih živali. Nove funkcije v miljskem obe. odboru Po ostavki bivšega miljiskega župana Giordana Pacca, ki je bil izvoljen v deželni svet, in izvolitvi novega župana, je bila te dni seja občinskega odbora, kateremu je novi župan Gastone Millo sporočil porazdelitev funk-ci(j. Tako je zdaj namestnik župana in odbornik za javno vzgojo Nereo Martinelli, Giordano Pacco je odbornik za urbanizem, regulacijski načrt in turizem, Renato Braini za občinska podjetja, Kili-jan Ferluga za finance, davke in proračun, Dario Robba za personal in socialno skrbstvo, Giuseppe Robba pa za šport. Občinski odbor je tudi sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta 17. t.m. Od deželnega svetovalca Giordana Pacca, ki je bil 15 let nepretrgoma miljski župan, so se te dni poslovili občinski uslužbenci ter nameščenci občinskih podjetij. Občinski tajnik Petronio Be je v imenu vseh zahvalil Pac-eu za njegovo dolgoletno delo v korist občine in za veliko razumevanje ter skrb, ki jo je imel za razmere in potrebe uslužbencev, kateri so mu v znak hvaležnosti podarili zbirko lepih knjig. Pacco se je vsem toplo zahvalil. ročju normaliziral. Včeraj so že začeli stavkati tudi delavci spediterskih družb, ki imajo tudi mnogo opraviti z delom v pristanišču. Stavko pa so prekinili, ker je prišla iz Rima vest, da so po posredovanju podtajnika ministrstva za delo delodajalci pristali na pogajanja v Rimu v četrtek ob 17. uri. Tako so v pristanišču zabeležili vsaj ta pozitivni dogodek spričo vseh neugodnih. V Vidmu nadaljevanje pogajanj štirih strank Danes se bodo v Vidmu v prostorih PSDI nadaljevala pogajanja med deželnimi odbori KD, PSI in PRI v zvezi s programom bodočega deželnega odbora. Poglobili bodo vprašanja kmetijstva katerim so že posvetili skoraj vds sobotni sestanek, ter tudi načeli vprašanje splošnega gospodarskega načrtovanja. V palači «Modello» v Trstu se nadaljujejo dela za preureditev prostorov, ki bodo služili predsedstvu deželne skupščine. V teku 10 dni bodo na razpolago tudi prostori v drugem nadstropju, medtem ko bodo preuredili ostali dve nadstropji do konca julija. Računajo, da se bosta komisiji za overovljenje izvolitve svetovalcev ln za pravilnik sestali že v novih prostorih. Pojutrišnjem bo namreč sestanek predsedstva deželne skupščine in komisije za pravilnik, v petek pa sestanek komisije za overovljenje izvolitve. Včeraj je predsednik de Rlnaldini sprejel na vljudnostnem obisku kve-storja dr. Paceja. Dvodnevna stavka kamnarjev in klesarjev Zaradi nepopustljivosti delodajalcev, ki nočejo skleniti nove delovne pogodbe, so sindikalne organizacije napovedale enotno stavko kamnarjev in klesarjev po vsej državi. Stavki sta se pridružili tudi obe tukajšnji sindikalni organizaciji. Naslednja stavka pa bo trajala tri dni. in sicer od 17. do 19. t.m. Sindikat te stroke Delavske zbornice sporoča, da se Je včeraj sestal njegov vodstveni svet ter proučil rosni položaj, ki Je nastal za kamnarje in klesarje zaradi trmastega stališča industrljcev, kar Je prisililo delavce, da so zaostrili stavkovno borbo. Dve lepo glasbenih OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA uspeli produkciji gojencev šol v Trebčah in Nabrežini Na obeh prireditvah je nastopilo okrog 60 otrok, ki so pokazali zadovoljivo znanje in potrdili resnost šol Gojenci glasbene šole v Nabrežini Kot imajo v tem času učenci osnovnih šol prireditve za zaključek šolskega leta, tako imajo svoje zaključne nastope tudi gojenci glasbene šole. Prvo letošnjo zaključno glasbeno produkcijo na Tržaškem, so imeli v soboto zvečer gojenci glasbene šole podružnice v Trebčah. Produkcija je bila v dvorani Ljudskega doma, ki je bila za to priložnost polna staršev, prijateljev ter ljubiteljev glasbe. Pred začetkom sporeda je dr. Gojmir Demšar, ravnatelj glasbene šole v Trstu, pozdravil vse navzoče ter v kratkih besedah o-risal pomen te šole. Domačinka Ada Kralj je napovedovala spored ob vsaki točki. Podružnico glasbene šole v Trebčah obiskuje osem otrok, ki so pod vodstvom prof. Svetka Grgiča prav dobro izvajali skladbe raznih znanih skladateljev. Nastopili so; Nidija Sivitz, Zorka Ferluga, Ante Seražin, Nataša Daneu, Milena Padovan, Nadja, Katja in Bogomir Kralj, Lucjan Camšek, Marjan Carpani, Aldo Mi-cali in Klavdij Mikac. Na tej zaključni prireditvi je nastopil tudi harmonikarski zbor, ki je pod vodstvom prof. Grgiča zaigral več koračnic in pesmi. Naslednjega dne je bila podobna prireditev v Nabrežini, le da je bila ta v mnogo večjem obsegu, kajti nabrežinska podružnica glasbene šole ni samo starejša od one v Trebčah, pač pa tudi šteje mnogo več učencev, kar potrjuje, da postaja nabrežinska glasbena šola pomembno središče glasbene vzgoje na našem področju. Produkcija je bila popoldne v prostorih prosvetnega društva «I-gor Gruden». Čeprav je bilo vreme v nedeljo popoldne primerno za vse ka( drugega, kot za to, da bi se zapirali med štiri stene, je prireditev zvabila toliko občinstva, da je bila dvorano dobesedno natlačena. Kljub veliki vročini so prisotni z vso pozornostjo sledili pestremu in bogatemu programu, ki je trajal skoraj dve uri. Glasbeno šolo v Nabrežini obiskuje 23 aktivnih gojencev in več kot dvajset otrok, ki sodelujejo pri otroškem pevskem zboru, to se pravi, da obiskuje to šolo skupno okoli 50 otrok. Spored je obsegal 30 točk, ki jih je napovedoval gojenec Aleksander Rojc. Gojenci so izvajali skladbe Mozarta, Jenkinsona, Čajkovskega, Arditija, Rančigaja, Straussa, Prokpfjeva, Schuberta in še mnogo drugih bolj ali manj znanih skladateljev. Program se je začel s kratkim pozdravnim govorom ravnatelja glasbene šole v Trstu dr. Demšarja, na kar so sledile razne točke. V GLINŠČICI NAD BOTAČEM V globini 200 m odkrita velika podzemska votlina Na dnu jame so jamarji zasledili potok - Z raziskovanji votline in smeri potoka bodo nadaljevali n, ^ ^ Gojenci glasbene šole v Trebčah Iz nabrežinske podružnice glasbene šole so nastopili: Graziella Lorigliola, Mariza Škerk, Ana Per-tot, Milojka Milič, Alenka Fran-ceschin, Andrej Tavčar, Zvonka Markovič, Pavel Kukanja, Norina Bogateč, Majda Terčon, Igor Zadnik, Vedrana Kariž, Boris Zidarič, Jadranka Sedmak, Martin Petelin, Aleksander Rojc in Jasna Logar. Iz tržaške glasbene šole pa so nastopili: Stojan Kuret, Mojca in Črtomir Siškovič ter Borut in Ravel Kodrič. Nastopil pa je tudi domači otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Ambrozeta, kateri vodi že pet let nabrežinsko podružnico glasbene šole, zapel štiri o-troške pesmi Ignacija Ote, in sicer: «Pust», «Majska pesem», «Pre-števanka» in «Kaj bo Mihec». Ob Skupina mladih tržaških jamarjev je te dni raziskala globoko kraško jamo v Glinščici blizu železniške proge nad Botačem. Jama je registrirana pod štev. 4139 in ima vhod (50x50 cm) blizu zapuščene železniške čakalnice. Po ozkih rovih se jama nekoliko razširi, pa spet zoži in razcepi. Največja votlina meri 20x20 m in od nje vodijo razni ozki odcepi, v katerih je lucti nekaj kapnikov. Jamarji so po I. km dolžine in 200 m globine zapazili potok, širok nekaj čez pol metra. Na dnu jame, kjer teče potok, je tudi precej blata. Jamarji so naleteli na ovire, ki terjajo boljšo opremo. Zaradi tega bodo z raziskovanjem nadaljevali. Odkritje, oziroma raziskovanje te jame Je zanimivo v toliko, v kolikor so na dnu zapazili potok in kolikor bodo ugotovili, kam se izliva. gajne z enodnevnega taborjenja tabornikov RNV pri Trebčah, so na razpolago v Tržaški knjigarni. • Posnetki fotografa Marija Ma- uiiiiiiiiiimnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuuiwiMiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiMiimiiiiiMiiiiii NA OBALNI CESTI PRI «TENDI ROSSI» Z avtom se je zaletel v vodnjak ob cesti Sojerja so odpeljali v bolnišnico, uslužbenci Acegata pa so prihiteli popravit vodnjak Sinoči olkTOg 22. ure se Je na obalni cesti v bližini lokala «Tenda rossa» pod Križem dogodila nenavadna prometna nesreča. Ob tisti uri se je proti Trstu vozil s svojim avtom «giulia» GE 195008 40-letni uradnik Mario Bianchi iz Genove, Ul. Triora 28. Ko je privozil do ovinka nekaj sto metrov po omenjenem lokalu, je na mokrem asfaltu zaradi hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil na levo stran ceste. Tam je silovito trčil v majhen vodnjak in ga izrul. Prizor je bil dokaj nenavaden, ker je iz razritega vodnjaka visoko brizgnila voda ter padala na razbiti avtomobil. Ponesrečenemu šoferju je priskočil na pomoč neki avtomobilist, ki je privozil mimo ter ga odpeljal v bolnišnico. Bianchina so »prejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 22 dni zaradi ran in u-darcev na levi veki, levi rami, levem komolcu, kolenu in nogi. Izvinil si je tudi levi gleženj in se pobil po levi strani prsi! Na kraj nesreče so poleg agentov cestne policije prihiteli tudi gasilci in uslužbenci Acegata, ki so najprej vodo zaprli in potem popravili vodnjak. Z avtom podrl mladenko V Drevoredu Campi Elisi se je sinoči dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala I6-letna prodajalka Giuliana Jaksetich iz Ut. Meucci 2, Ko je v bližini Ul. Sehiapparelli hotela prečkati drevored, jo je s volkswagnom TS 54497 podrl 30-letni Aureliano Vascotto iz Ul. Belpoggio 26. Va-scotto je ponesrečenki takoj priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Ja-ksetichevo so pridržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma desne noge ter ran in udarcev po komolcih, levi roki in nosu. Okrevala bo v 40 dneh. Na prvi kirurški oddelek bolnišnice »o včeraj sprejeli 8-letne-ga učenca Uga Tochicha iz Ulice Smareglia 2. Fant se je malo prej igral na nekem zidu v bližini stavbe v kateri stanuje. Nenadoma je izgubil ravnotežje, padel in s trebuhom zadel v ostro železno ost, ki je bila vzidana v zidu. Tochicha so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom in se bo moral zdraviti en teden, če ns bodo nastopile komplikacije. Padla je na železniški nasip Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, sprejeli 54-letno uradnico državnih železnic Agneso Basech por. Turco iz Naselja sv. Nazarija št. 34, ki se bo morala zdraviti od 10 do 30 dni zaradi ran in udarcev po levem kolenu, desni roki in verjetnega zloma leve rame. Base-chova se je ponesrečila malo prej pri železniškem prehodu na kriški postaji, kjer je nerodno spodrsnila in padla na železniški nasip. Padec v kuhinji Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo 71-letno gospodinjo Antonijo Zenjalovo iz Boljunca št. 84 zaradi zloma leve stegnenice. Ponesrečemko so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Povedala je, da je nerodno padla v kuhinji svojega stanovanja. Obesil se je v oficirskem klubu V skladiščnih prostorih oficirskega kluba v Ul. Università se je včeraj zvečer obesil 62-letni kurjač Paolo Pangos. Njegovo truplo so našli okrog 21. ure, ko je viselo z neke cevi ogrevalne napeljave tik stropa. Na cev je Pangos navezal vrv, ko se je odločil za usodni korak. V Ul. Università je nekaj minut po pretresljivi najdbi prihitel sodni zdravnik, ki je po pregledu trupla obešenca ugotovil, da je smrt nastopila pred nekaj urami. V oficirski klub je prihitel tudi lavni tožilec dr. Pascoli, ki je izdal potrebno dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Preiskavo o vzrokih Pangosove-ga samomora so prevzeli karabinjerji in vojaške oblasti, od katerih pa ni bilo mogoče izvedeti večjih podrobnosti. spremljavi harmonikarskega zbora Glasbene Matice iz Trsta je isti otroški zbor še zapel; Jerajevo «Kralj Matjaž» in Frankovo «Mornar». Program je zaključil harmont-karski zbor, ki je pod vodstvom prof. Grgiča izvajal nekaj lepih slovenskih pesmi. Da sta obe produkciji dobro u-speli, gre pohvala marljivim gojencem in seveda profesorjem, ki so s požrtvovalnostjo in trudom pripravili svoje gojence do uspe ha. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - (JI. st. Fruiit-IAku 20 Iclvlou N O V O i J. Pretnar: Rusko-slovenski slovar -DZS L 2.700 Po pasji vročini nevihta z burjo Čolni v nevarnosti v zalivu. Sneg na Vlšarjah. Strele v Furlaniji Ce bo poletje muhasto kot včeraj, ne bo prijetno. V nedeljo je bilo jasno, sončno in toplo vreme — še preveč — kot v največji poletni vročini, včeraj, zlasti popoldne, pa je temperatura znatno padla, kopičili so se temni oblaki, deževalo je, pihala je burja in njeni sunki so dosegli 68 km na uro. Temperatura je v nekaj urah padla od 30 na 18 stopinj. V Furlaniji je bila huda nevihta, na Višarjah pa je snežilo. Burja, ki je pihala s hitrostjo 37 km na uro, je zlasti po Krasu poškodovala trte. V Lignanu je veter podrl nekaj dreves in razdrl ter razmetal kabine. Pri Vidmu in pri Pordenonu je padala toča, v Karniji in v Kanalski dolini so bile za nekaj ur prekinjene telefonske zveze. Ob cesti Trst - Be netke je veter podrl precej dre ves, zaradi česar je bila v neka terih krajih zelo nevarna vožnja Po Furlaniji so razsajale strele; v Aiellu pa je strela udarila v hlev in ubila kravo. Hudo neurje je bilo tudi pri Ferrari, kjer je razburkano morje preplavilo obalo, in v Bologni, kjer je močno deževalo in grmelo. Zaradi nenadnega neurja bi včeraj popoldne pred Sesljanom kmalu utonili štirje nemški turisti. Barbara Schnok, ki je na počitnicah v hotelu Corona, je opozorila policijo, da so trije njeni sorojaki v nevarnosti na morju. Agenti policije so takoj odšli z motornim čolnom in so zagledali jadrnico s tremi turisti v zalivčku pod Devinskim gradom. Tam blizu pa je bil prav tako v nevarnosti tudi mali motorni čoln, v katerem je bil en sam turist. Oba čolna so agenti privlekli v sesljanski portič. Na jadrnici so bili Richard Hoffmann, Ludvig Bergner, Rutgiv Pelcher-zim, sam v motornem čolničku pa je bil Kurt Gruntler. Nikomur se ni zgodilo nič hudega. Devet dni po padcu prišla v bolnišnico Sinoči okrog 21. ure so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 85-letno trgovko Margherito Po-dreccu iz Ul. Lazzaretto Vecchio 11 ter jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek zaradi zloma levega kolka. Podrec-cova je povedala, da se je ponesrečila že v soboto 30. maja, ko je hodila po pločniku v Ul. Lazzaretto Vecchio. Na vogalu z Ul. degli Argento je stopila na bananin olupek, spodrsnila in padla. . Podreccova je nato šla domov, ker je mislila, da ne bo hudega. Žrtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj 21-lelni mehanik Silvio Gaiatti iz Ul. dei Giaggioli 31, ki se je z «giulietto» TS 58082 vozil iz Seslja«a proti Križu. Ko je privozii v Nabrežino, je nenadoma na nekem ovinku izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil na desno in trčil v zid stavbe št. 79 Nabrežina-Kamno-lom. Pri nesreči si je Gaiatti ver. jetno zlomil levo podlaket, Z av. tom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 8 do 3® dni. Nazionale 16.00 «Valanga gialla». Arcobaleno 16.00 «I senza paura» — Miikotaika. Excelsior 16.00 «Appuntamento cob la vita» Prepovedano mladini. Fenice 16.09 «Furia del west» Technicolor. Rory Cachoum. Grattacielo 16.00 «II ribelle di Irlanda» Technicolor. Rock Hudson, Bar. bara Rush. Supercinema 16.00 «L'amroi raglio e uno strano pesce» Technicolor. Alabarda 16.30 «I 3 spietati» Technicolor. Richard Harrisom Filodrammatico 16.30 «il trono nero» Bum Lancaster. Technicolor. Aurora 16.30 «Sfida atl’O.K.. Corrai». Cristallo 16.30 «La vita agra» Ugo Tognazzi, Giovanna Ralli. Capimi 16.30 «1 malamondo» Technicolor prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «La calata dei mongoli» Technicolor. Ann Blyth. Impero 16.30 «I figli del capitano Grant». Moderno 16.00 «Anche 1 gangsters muoiono» Prepovedano mladini. — Zadnji dan. Astra 16.30 «Canzoni nel mondo» — Prepovedano mladini. Astoria 17.00 «La banda dei Mambo bar». Vittorio Veneto 15.30 «Lo sport preferito dall’uomo» Technicolor. Rock Hudson, Paula Prentiss. Abbazia 16.00 «L’isola della violenza» Technicolor. James Mason. Ideale 16.00 «Sindacato assassini» — Prepovedano mladini. Marconi 16.30 «Le avventure d> capitan Blood» Louis Hayward, Patricia Medio a. KINO NA PROSTEM Skedenj 20.15 «La maschera di fango» Technicolor. Gary Cooper. Marconi 20.15 «Le avventure di capitan Blood» Louis Hayward, Patricia Medina. Paradiso 20.15 «I conquistatori» Technicolor. D. Andrews, B. Domlevy. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje. Danes, v torek, 9. t.m. ob 21. uri bo odborova seja. Seje naj se udeležijo tudi vsi, ki sodelujejo na reviji slovenske popevke. Priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih. Prosvetno društvo «Igo Gruden» v Nabrežini priredi v nedeljo 14. junija enodnevni izlet v Ajdovščino revijo godb na pihala. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. do 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini. Planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tošč. Vpisovanje v Ul. Geppa v uradnih urah. 7. Junija izlet na Vremščico. Sestanek ob 7. uri zjutraj pred avtobusno postajo. SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN. Cena za vožnjo ln kosilo v Postojni je 2.300 Ur. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4. Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo! Mali oglasi PODI to pokrivala za pode, prepr* ge In sintetične preproge za hodnik Iz plastike, gume, Moquette m raklon. Beneške zavese po meri, zi stori. Cinz lavatex, prevleke )z p ‘ stike. A.R.P. ITALPLAST - Trg Ospedal št. 6, Tel. 95-919 Vceraj-danés ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. junija se je v Trstu rodi)0 13 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 79-letna Natalia brielll, 83-letni Luigi Marniteli, letna Francesca Demarchi, Eugenio Bertoni, 64-letm Ridalo AMERIČANKE, ITALOAMEHICAN- KE, Španke, Nemke, Slovanke. A-rabklnje, Indonezijanke, Korejke, H vajke, Rodezijke. ki prihajajo v Italijo, ut ne poročile z Italijan*. 1 kojšn a zaroka. Pisati dopisnico naslov «Club Eureka», casella »u1 Roma. AMERICANE, ITALOAMEHICANB. spagnole, germaniche, slave, arac . Indonesiane; Coreane, Hawaiane, desiane venendo in Italia sposevL bero italiani. Fidanzamento trrunca to. Scrivere su cartolina al «t-1 Eureka», casella 5013 Roma. Oremaacolt, 81-letna Filomena P*®®1 vd. Zldarloh, 59-letnt Carlo Sa«»"; 874etna Oiiga Re »in gè r. 87-letna " sepplna MUazzl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (*. — 14.) All’Alabarda, Ut. dell’Istria 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; Croce a zurra, Ul. Commerciale 26; t^7ZrrJ Trg Venezia 2; Barbo-Carnlel. 1 Garibaldi 4; de Leitenburg, Trg ; Giovanni 5; Vielmettl, Borzni trg » ’ Mladi. Drevored Miramare U7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (I. — 14.) Barbo-Carni elTrg Garibaldi 4; Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; v'|®£ metti, Borzni Trg 12; Mi ani. Dre v red Miramare 117. ZAHVALA Ganjeni zaradi Izrazov sočutja ob smrti naše drage in nepozabne Loredane Jel se iskreno zahvaljujemo vsern’ i so nam bili blizu ob naši bolečin- // TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Cergol je samo izvrševal ukaze svojih predstojnikov Odv. Uglessich je ponovno obširno govoril o jedrskih ojačevalcih in o radiatorjih in zavrnil vsako odgovornost Cergola v tej zadevi Odvetnik Uglessich je na včerajšnji razpravi kazenskega sodišča nadaljeval s svojim razbremenilnim govorom v prid svojega varovanca Cergola. Na sobotni razpravi se je odvetnta omejil samo na oris Cergolove osebnosti in vestnosti pri delu ter na njegov položaj, ko je leta 1954 zmagal na natečaju in dobil zaposlitev v tehničnem uradu bolnišnic. Cergol se ie tedaj znašel v pravi zmešnjavi in se je moral hočeš nočeš prilagoditi razmeram. Vče raj pa je odvetnik Uglessich skoraj eno uro govoril samo o tem, da je prikazal sodišču službeni stalež Cergola v bolnišnici. S citati in razsodbami je odv. Ugl-es-*ich dokazal, da Cergol ni bil noben javni funkcionar, zato tudi odpadejo vse tiste točke obtožnice, ki ga obtožujejo goljufije staležu javnega funkcionarja. Prešel je nato na morda najbolj perečo točko obtožnice proti Cergolu in sicer na nakup nuklearnih potenziatorjev «Columbus», ki so jih namestili na ogrevalne naprave v bolnišnici pri Magdaleni in v glavni bolnišnici. Mnenja so tu različna. Cergol Pravi, da so potenciatorji bili koristni in da se je po njih namestitvi opazila manjša poraba nafte, inž- Tassinari in upravni svetovalec Ramarli pa sta bila nasprotnega mnenja. Nasprotnega mnenja je bil tudi kurjač Zonta, ki je tudi na eni prejšnjih razprav povedal, da potenciatorji niso bili prav nič: koristni. Kdo ima torej prav? Inž. Tassinari si je potenciatorje samo ogle. dal m na podlagi risb patenta izrazil svoje mnenje, da ne koristijo toda ni se pobrigal, da bi jih dal preizkusiti, če že ne v glavni bolnišnici, kjer ni imel na razpolago merilnih aparatov, vsaj v katerem drugem inštitutu. Ramani je profesor latinščine in njegovo mnenje tu ne šteje, ker se ne razume na tehnična vprašanja, Zonta Pa je izrazil svoje mnenje morda iz sovražnosti do Cergola, ki ga je nekoč opozoril, ko ga je na delu zasačil, da se je bril. •. Zakaj torej potenciatorji v glavni bolnišnici niso delovali, medtem ko so vsi poskusi, ki jih je v bolnišnici pri Magdaleni opravil kurjač Fabbrini, dali zadovoljive uspehe? Kdo ima torej prav, se je pri tem vprašal odvetnik Uglessich in navedel vrsto dokumentov iz katerih je razvidno, da SO potenciatorji delovali in predori sodišču tudi rezultate poskusov, ki so bili narejeni v bolnišnici INPS v Bustu Arsiziu pri Milanu. Kdo bi bij tako nespameten, da bi Patentiral aparat, ki nima nobene koristi, investiral ogromno denarja in zgradil tovarno, ki naj bi izdelovala take aparate brez koristi. Ne samo, da ne bi s tem niž zaslužil, ampak bi celo bil v nevarnosti, da ga tožijo zaradi SSljufije. Torej potenciatorji res , niso bili brez koristi in tudi pokusi, ki jih je napravil dejpvod-ja Foresti v glavni bolnišnici, potem ko se je proti obtožencem začela preiskava, so dali pozitivne rezultate. Torej če so dejstva taka, Cergol pri tem nima nobene krivde. Gn je samo svetoval nekaj, kar se mu je zdelo koristno in ni prav O nuklearnih potenciatorjih je bilo govora tudi v pismih, ki jih je pošiljala Granijeva zastopniku tovarne Meliju. Kaj je imela Gra. nijeva pri vsem tem? Ali je podkupila vse funkcionarje v bolnišnicah, da je potem imela tudi svoje dobičke? Iz pisem je namreč razvidno, da Granijeva ni i-mela nikoli opravka s Cergolom, temveč skoraj z vsemi uslužbenci v tehničnem uradu in celo z zdravniki. Cergol je torej nedolžen tudi pri tem. On je samo izvrševal svoje delo, kot so mu u-kazovali predstojniki.. Odvetnik Uglessich je nato načel vprašanje radiatorjev, ki naj bi si jih bil Cergol prisvojil. Za odvetnika je to vprašanje zelo e-nostavno. Cisilm ni imel na razpolago dovolj denarja, da bi nastavil v bolnišnici nove radiatorje in si je moral pomagati s starimi, ki so jih vzeli s čgtrtega oddelka v bolnišnici pri Magdaleni. Cergol je pri vsem tem samo izvršil ukaz in radiatorje iz bolnišnice pri Magdaleni pripeljal v glavno bolnišnico, kger jih je dal namestiti in kijer so še danes, kot-so se lahko prepričali safni sod--niki, ko so si jih ogledali. Odvetnik Uglessich je pri tem potegnil na dan znamenito knjižico v katero so pisali odhode in prihode materiala v bolnišnico in na kateri slonijo teze javnega tožilca. Toda knjižica je nepopolna, ker je, kot je dokazal odvetnik Ugles-sioh, v njej polno raztrganih strani in v enem letu vpisanih samo šest odhodov materiala, Kako mo. re torej javni tožilec graditi svoje teze. na tako nepopolnem dokumentu, ko nihče ne bo verjel, da so iz bolnišnic samo šestkrat v enem letu odpeljali material. Za odvetnika Uglessicha je to- VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA rej Cergol popolnoma nedolžen. Izvrševal je samo to, kar so mu ukazovali njegovi predstojniki in svetoval je samo to, kar se mu je zdelo koristno. Zato je Ugles-sioh ovrgel obtožbe proti Cergolu in zahteval naj sodišče udo-števa vse te okolnosti in naj o-prosti njegovega varovanca ker dejanja ni zagrešil, ali -ker dejanje ni kaznivo ter izrekel še tretjo možnost: oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnik Uglessich bo svoj govor nadaljeval na današnji razpravi. Samomor begunca Iz neznanih vzrokov si je vzel življenje 34-letni Giuseppe Visin-tin, po rodu iz Kopra, ki je zadnje čase bival v ezulskem taborišču v Cremoni. Nesrečnež se je obesil z žico >na drevo na posesti kmeta Korošca v Piasoju, blizu Sv. Barbare, i>ri katerem je delal nekaj časa ko je lani prišel Iz Kopra. Truplo je zagledal Korošec sam, ki je takoj obvestil karabinjerje v Miljah. V mali bajti tam blizu so karabinjerji našli pokojnikov jopič, v katerem so bili ose bni dokumenti in nekaj nad sto tisoč lir. Pokojni Visintin se je pred nekaj dnevi vrnil iz Cremone v Milje, da bi se tu spet zaposlil kot težak. Pri odhodu iz taborišča v Cremoni je dobil 120 tisoč lir odpravnine, bolan ni bil in ni imel nobene^ tako hude težave. Zato še nihče ne ve, zakaj si je vzel Sivljenje. ZAKLJUČEK LETA V DIJAŠKEM DOMU Gojenci so nastopili z igrami baletom in glasbenimi točkami Ravnatelj dr. Sancin je dal staršem in gojencem nekaj koristnih napo tkovza počitnice PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Delegacija PSI iz Veneta v Kopru zaključila svoj obisk Povratek delegacije koprskega okrajnega sindikalnega svela iz Modene Pogled na del občinstva, ki je prišlo na zaključno prireditev gojencev Dijaškega doma v Gorici, preteklo nedeljo popoldne . it ______ nič goljufal. •.........mi, nini.......iiiiiiiiinniiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiimii.... Delegacija Socialistične stranke Italije iz Veneta, ki se že več dni mudi na obisku v Sloveniji kot gost Glavnega odbora SZDL Slovenije, je bila .v soboto in v nedeljo tudi na Primorskem. V so boto so si gostje ogledali Postojnsko jamo in Lipico, v nedeljo pa so prispeli v Koper. V jutranjih urah so si z zanimanjem ogledali koprsko radijsko postajo, nato pa so imeli razgovor s predstavniki okrajnega odbora SZDL in italijanske narodnostne skupine. Zanimali so se predvsem za življenje italijanske narodnostne, sku-pfnV ìn'^a njeno Sribj^o V javnem življenju ter za ustavna določila o narodnostnih skupinah. Izrazili so tudi željo za tesnejše sodelovanje med italijansko socialistično stranko in SZDL na vseh področjih. Ob odhodu je dal vodja delegacije Alfredo Baldani, član pokra V NEDELJO POPOLDNE V MAČKOVLJAH Lep praznik «češenj» s pestrim programom Praznik jc organizirala mačko vi jan ska mladina, ki je tudi v glavnem izvajala kulturni program Pogosto se z obžalovanjem spominjamo praznikov, navad in običajev, Ki jih ni več in ki gredo Polagoma v pozabo. Za protiutež «mu pa lahko danes z veseljem “Uležimo, da se namesto starih Pojavljajo novi prazniki, običaji *n navade, ki nudijo našim lju-oem priložnost za prijetno razve-orilo. Tak praznik je tudi «praz-•"k češenj», ki so ga že drugič Priredili v Mačkovljah. Čeprav barn bo v svoji skromnosti g. Ja-božič zameril, ker ga omenjamo, Je Pa le dejstvo, da je pobuda . lep praznik njegova, in želeti da se bo tudi v prihodnjih le-‘■1} ohranila. K°t lansko leto je tudi letos Priredila ta praznik vaška mladi-. a’ ki je imeja s pripravami zanj 'b z njegovo izvedbo obilo dela. 5C v začetku vasi je gost zagle-bal velik napis »Praznik češenj. puščico, ki je kazala proti le-Jemu travniku. Na tem kraju so bomačini prodajali prvi spomladanski sadež ter dobro pristno domačo kapljico. Kulturni program, ki ga je va-*ka mladina pripravila, je bil zelo P?ster in bogat. Najprej je nasto-P'1 domači pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Mamola zapel «Kot Nato je dr. Janežič pozdravi vse navzoče. Sledil je se pev-.ki zbor s pesmima «Pod trto» b «Pesem od rojstva». Fantovski JyCet je zaigral «Slovenski smo», bela cesta», «Tam, kjer teče», Moj očka», «Majolka» in »Sem ®btič». Zelo prisrčen je bil na-®'UP najmlajših Mačkovlianov. ki j° deklamirali pesem «Narodna no-.a* Prvj del programa je zaklju-til tr*aški mladinski godalni kvinte'- ki je zaigral nekaj modernih Pesmi. ^ drugem delu sporeda se je Pet pojavil pevski zbor in zapel: «V spanju» in «Ko ta je». Vaščan Lojze Tul, ki je predsednik odbora za pripravo tega praznika, je imel kratek nagovor z naslovom «Slovenska zavest». Tudi fantovski tercet se je spet pojavi) in zaigral dalmatinski melodiji «Jadna je staža» in »Sombrero». Domača mladina je kar dobro podala prizor «Češnje so zrele», ki ga je napisal za to priliko sam dr. Janežič. Program je zaključil godalni kvintet, ki je z modernimi melodijami žel veliko priznanje, posebno med mladino. Točke sporeda je napovedovala domačinka A-drijana Tul. Motorist v avto na obmorski costi V nedeljo je bil precejšen promet, vendar ni bilo hudih pro-metnih nesreč, ker so vsi vozili zelo počasi in previdno. Najhuje pa se je ponesrečil 19-letni Oliviero Maniago iz Ul. Fornace 13. Okrog 18. ure se je Maniago peljal po obalni cesti z vespo proti Trstu, nenadoma pa mu je pred hotelom Riviera prestrigel pot avto, ki je prišel z nasprotne strani in je krenil na levo na parkirni prostor. Maniago, ki ga je tak manever presenetil, se ni mogel izogniti in je treščil v desna vrata avtomobila, ki ga je vozila 33-letna Silvana Senizzi, ter ves okrvavljen obležal na cesti. Zenska mu je takoj priskočila na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva meseca, ker si je zlomil desno nogo, pobil in ranil se je po glavi, rokah itd. kino «iris», p ros» k k predvaja danes, 9. t. m. ob 19.30 uri Paramount film: «MARCIA O CREPA» (Korakaj ali crkni) (Prvi film o alžirski vojni) jRtajo: STEWART GRANGE in DORIAN GRAY jinskega izvršnega odbora stranke v Veroni in poslanec v italijanskem parlamentu, naslednjo izjavo sodelavcu Radia Koper: Ob zaključku našega kratkega bivanja v Sloveniji se v imenu italijanske socialistične stranke pokrajine Veneto najlepše zahvaljujem Socialistični zvezi Slovenije in vsem delovnim ljudem za bratski sprejem, ki ste nam ga priredili. Po tisku smo že izrazili naše zadovoljstvo in ugotovitve, da je stalno širjenje sodelovanja delaveev v političnem življenju zagotovilo za krepitev socialistične strukture. Vsi tovariši, s katerimi smo se srečali, so pokazali voljo za izpolnjevanje socialističnega sistema v korist delovnih ljudi na materialnem in kulturnem področju izven vsakih dogmatičnih shem. Ob tej priložnosti pozdravljam pripadnike italijanske narodnostne skupine in vse delovne ljudi Slovenije. Mi delujemo kot vi v okviru socialističnih i tradici j v cilju uresničitve še -več- i jega mednarodnega sporazumeva-1 nja, za ohranitev miru in svobo-de, dveh nerazdružljivih dobrin. * m « Iz Modene se je vrnila v Koper delegacija okrajnega sindikalnega sveta, ki jo je vodil Miro Kocjan. Na povabilo tamkajšnjega pokrajinskega vodstva Generalne konfederacije dela in Delavske zbornice se je udeležila zborovanja ob 20-letnici ustanovitve italijanske generalne konfederacije dela, na katerem je govoril vsedržavni sekretar te organizacije poslanec Santi. Jugoslovansko delegacijo so zelo lepo sprejeli. Imela je več razgovorov s sindikalnimi predstavniki Modene, na katerih so se pogovorili o sindikalnih problemih v obeh deželah in tudi osvojili skupni program za nadaljnje sodelovanje. Delegacija koprskega okraja si je ogledala več industrijskih in kmetijskih objektov ter bila sprejeta pri modenskem županu in predsedniku pokrajinskega sveta. • » • V Piran je priplula v nedeljo čezoceanska ladja «Ljubljana», last Splošne plovbe Piran. Ladja ima 8.500 ton nosilnosti in razvija hitrost 18,5 vozlov na uro. Zdaj se odpravlja na prvo trgovsko potovanje po Sredozemlju in v Južno Ameriko. Pred odhodom so priredili na ladji sprejem za predstavnike oblasti in organizacij, posvečen desetletnici Splošne plovbe. Na sprejemu sta bila med drugimi podpredsednika Izvršnega •veta Slovenije Janko Smole in Beno Zupančič ter drugi. vtiiMiiiNiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimiinmiiiiu Avtomobilist s ceste v nedeljo pri iamljah V nedeljo zvečer je v bližini Sa-bličev pri Jamljah zapeljal z državna ceste avtomobilist Umberto De Martino iz Gorice Ul. Morelli. Nekoliko se je udaril v ramo, sin, ki Je bil z njim v avtomobilu, pa je odnesel zdravo kožo. Nesreča se je pripetila okoli 21. ure ko sta se iz Trsta vračala domov. Takoj po ovinku pri zaselku Sabliči, kjet je cesta popolnoma ravna, je avtomobilist zapeljal na rob ceste in podrl dva obcestna kamna. Zvrnil se Je v grmičevje, ki raste ob desni strani ceste Potnika sta se dobro izmazala, medtem ko se je avtomobil Fiat 1100 103 precej po škodoval in so ga okoli 23. ure s specialnim vozom podjetja Aguzzo-ni iz Gorice dvignili na cesto in odpeljali v Gorico je gojenec Vojko Devetak z občutkom recitiral Kosovelovo: «Mati čaka». Udeležba na prireditvi je bila zelo številna in komaj so se spravili vsi obiskovalci v jedilnico, ki je bila za to priliko tudi prosvetna dvorana. Vsi so z zanimanjem sledili prireditvi, in zlasti mamice ter očetje nastopajočih so bili navdušeni ob nastopu svojih otrok, ki so pokazali, da jim je bilo bivanje v zavodu koristna priprava za življenje. V nedeljo popoldne so imeli v Dijaškem domu v Gorici zaključno prireditev gojencev tega zavoda ob koncu letošnjega šolskega leta. še pred njo je bil roditeljski sestanek, na katerem je zbranim staršem in vzgojiteljem govoril ravnatelj zavoda dr. Peter Sancin o raznih vzgojnih problemih, predvsem pa o tistih, ki so v neposredni zvezi z gojenci Doma. Ravnatelj je obravnaval tudi učne uspehe ter življenje gojencev med počitnicami doma. Priporočal jim je sprva nekaj tednov počitka in potem pripravo na izpite za tiste, ki jih bodo imeli in za katere bo v Domu tudi poseben tečaj z začetkom 3. avgusta. Od sredine julija dalje bodo imeli gojenci tudi možnost, da gredo na počitnice v hribe ali k morju. Priporočal je, naj bi učen. ci med počitnicami tudi čitah dobro Čtivo in zavodna knjižnica jim lahko posodi nekaj knjig. Zaključil je s priporočilom, naj starši s svojimi nasveti pripomorejo k nadaljnjemu izboljšanju delovanja zavoda v prihodnjem letu. Sledila je prireditev. Napovedovalec je najavil najprej igrico «Moja punčka je zbolela», ki so jo pripravili otroci osnovne šole ter so se kar dobro odrezali, Nato so gojenke baletne šole, ki jo vodi gospa Nada Križmančič, zaplesale «tarantelo» in «valček» ter pokazale precejšnjo razgibčnost in skladnost v gibih, čeprav se vadijo šele prvo leto. Na harmoniko sta zaigrala gojen- Z ministrskim dekretom od 5. ca glasbene šole v zavodu Lucijan maja 1964, objavljenim v uradnem Nevihta ohladila ozračje V dveh dneh smo dočakali neverjetno vremensko spremembo. Do nedelje se je temperatura neprestano dvigala in je v soboto dosegla 32, v nedeljo pa 35 stopinj. Vročina je dobesedno spodila ljudi v kopališča in » hribe. Včeraj pa je nastopil preokret. Dvignil se je hud veter s severa, kateremu se je proti večeru pridružil dež. Ozračje se je hitro na moč ohladilo. Padavin ni bilo kdo ve koliko, jxisebno ne dovolj za kmetijstvo. Veter, ki je mestoma pihal z močnimi sunki, je polomil precej vej, oklestil listje in povzročil škodo zlasti na sadnem drevju. 113 in naslednji členi pravilnika, odobrenega z dekretom štev. 63 od 4. januarja 1925. Na podlagi tega dekreta bo morala družba v 60 dneh odpraviti nepravilnosti v poslovanju, ki so bile ugotovljene. INTERPELACIJA KPI En avtobus manj na progi štev, 1 Občinska svetovalca KPI dr. Battello in Bergomas sta izročila žu panu interpelacijo, v kateri ga opozarjata, da je podjetje ATA znova svojevoljno zmanjšalo število avtobusov na progi štev. 1 od pet na štiri voze. S tem je še bolj poslabšalo avtobusne zveze v Gorici. Svetovalca poudarjata, da bi moral občinski svet že do 6. aprila začeti razpravo o tem vprašanju in da takšno zavlačevanje žali to institucijo. Svetovalca znova poudarjata zahtevo po municipalizaciji te usluge, do katere bi moralo priti čimprej in o kateri bi moral temeljito diskutirati občinski svet. Svetovalca sprašujeta župana in pristojnega odbornika, kaj nameravata skleniti, da se nadoknadi izgubljen čas in se tudi občinske svetovalce vključi v demokratično odločanje o važnih zadevah. >€ W S Prizor Iz uprizorjene igrice Prizor iz nastopa gojenk baletne šole, ki so jo letos odprli v Dijaškem domu. Šolo vodi prof. Nada Križmančič miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMt iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiliiiii„,ll,v„llllillllllllllllllllllllll|||ll|||||||IM|||||||||| PRVI ŽRTVI LETOŠNJE KOPALNE SEZONE Morje pri Tržiča pogoltnilo očeta in sina iz Ronk Do včeraj zvečer trupli še niso našli . Na nesrečo je opozoril jok otroka na plaži, ki je prišel na kopanje z njima Odlok o družbi Mediterranea Predvčerajšnjim ko je bila prva monte, je s svojim jokom okoli 11.30 zares topia nedelia v tem poletju je I vzbudil sočutje dveh tržaških družin, morje zahtevalo svoji prvi žrtvi: oče- j ki sta se prišli kopat v, bližino. Ko ta in sina. Pogoltnilo ju je v nedeljo so ga vprašali, zakaj joče, je pove-dopoldne in ju do včeraj zveCer še dal, da. sta ga «stric» in njegov sin Cernie z Vrha ter Jordan Vižintin iz Ronk, na klavir pa gojenka Ta. mara Kont. Dijaki pa so pripravili igro «Mačeha in pastorka», ki ima več slik ter so se tudi dobro izkazali. Vmes listu 23. maja letos, so prepovedali družbi Compagnia Mediterranea di Assicurazioni z legalnim sedežem v Palermu in splošnim ravnateljstvom v Rimu, prevzemanje novih poslov, kakor to določa člen ni vrnilo. Specializirani oddelki so trupli iskali v nedeljo proti večeru in včeraj ves dan, pozno popoldne pa so z iskanjem prenehali zaradi slabega vremena. Utopljenca sta oče 35-letni Walter Tentor in 9-letni sin Nelvio iz Ul Rossini 6 v Ronkah. Kopala sta se v kopališču «Maria Julia» v Tržiču. Tja sta se pripeljala pustila samega na kopanju. Otrok je ostal pri teh družinah do poznega popoldneva, in ker se «stric» ni vrnil, so se odločili oditi na komisariat in prijaviti njegovo izginotje. Takoj je bilo jasno, da gre za hudo nesrečo, zakaj obleka je bila še vedno v kopališču, avtomobil pa v senci grmičevja. Nikakega dvoma s popolnoma novim avtom fiat 500. ' ne more biti, da ste se oče in sin S seboj sta imela tudi sina prijateljske družine, ki je ostal na plaži in kopalce opozoril na nesrečo. ŠIRITE ritlMOKSKI DNEVNIK Ta otrok, ki se imenuje Eneo Pie- ........................................................ ZASEDANJE POROTNEGA SODIŠČA V GORICI Venera je prejemala Zonnova pisma na naslov neke svoje prijateljice Oče Cavallarove pravi, da ni vedel a hčerinih ljubavnih zvezah in da je bila na večer Caslaldijevega umora ves čas doma utopila. Zapuščata ženo in petletno hčerko. Na včerajšnji razpravi v procesu proti Vittoriu Zonnu je porotno sodišče v Gorici nadaljevalo z zasliševanjem številnih prič, od katerih so bile nekatere neposredno povezane z zadevo. Kot prvi je prišel na vrsto čuvaj v goriških zaporih Fabio Penna, ki je moral potrditi svoje prejšnje Izjave v zvezi z zaplenjenim pismom obtoženca in z njegovim «memora- lom». Precejšnje zanimanje je bilo za izpovedi Bernarde Kenda, por. Falanga iz Podgore Priča je povedala, da jo- poznala Castaldia od avgusta leta 1960, ko je bila na sprehodu po mestu z Venero Cavallaro, s katero je bila prijateljica. Tisti dan, ko je Castaldi izginil, to je 23. oktobra 1960, ga je tudi videla v civilni obleki nedaleč od stanovanja Cavallarove. Ta ji ni nikoli zaupala svojih odnosov s Castaldijem, in Kendova je v začetku mislila, da mu je ona sama bolj simpatična. O najdbi Castaldijevega trupla je izvedela iz časopisov. Tudi o Zonnovem obisku je izvedela iz časopisov. Nato je sodišče zaslišalo Glovan-nija Barcovinija, katerega družina stanuje v Ul. Balilla in kamor je zahajala tudi Venera Cavallaro. Priča je poznala Zonna, o Castaldiju pa je izvedel šele iz časopisov. Po prvem novembru 1960 se mu je Zon-no zdel povsem normalen. Njegova sestra Liliana Barcovini je povedala, da sia se seznalili s Cavallarovo pri šivilji, ki stanuje njim nasproti. Pozneje je ta dalo njen naslov za dopisovanje z Zon-nom in so njegova pisma prihajala na njen naslov ter jih je potem izročala Cavallarovi. Po tem zaslišanju je prišlo do majhnega incidenta, ker je neki karabinjer izjavil, da je brat Giovanni rekel sestri, ko sta se srečala med enim in drugim zasliševanjem, «da naj ne pove ničesar». Zato so ponovno zaslišali oba, sondar sta zanikala, da bi rekla kaj takega Bilo Je že precej čez poldne, ko je predsednik zaslišal tudi očeta Venere Cavallaro Sebastiana. Iz njegovega pričevanja, v katerem Je bilo opariti več neskladnosti, naj ome nimo, da Je kategorično zanikal, da bi šla njegova hči Venera usodnega večera 1. novembra 1960 sploh iz hiše. On jo je pustil doma, in ko se je okrog 23. ure vrnil, Jo Je dobil z materjo, ko sta gledali televizijo. Povedal je nadalje, da mu ni hči nikoli govorila o Castaldiju in da ga ni poznal. Pač pa Jc poznal Zonna, ki ga je zaprosil •» Venerino roko, on pa je bil proti tej zvezi, dokler si Zonno ne preskrbi primernega dela. Čeprav trdi, da je bila Venera vedno pod njegovim nadzorstvom, pa je moral le priznati, da je bila tri leta v poboljševalnici v Benetkah in tudi v sanatoriju. Povedal je, da se je Venera med tem poročila ter da živi z možem Silvanom Gregorijem v soglasju. Vendar pa je tudi priznal, da živi Venera zadnje dni, po povratku iz bolnišnice, na očetovem domu. S tem Je bilo včerajšnje zasliševanje prič pri kraju in se bo nadaljevalo na današnji razpravi, ki se bo začela ob 10. uri. Kratke iz bolnišnice Včeraj zjutraj se je odpravil 18-letni Giovanni Cravos iz Gorice, Ul. Generale Papa 22 po svoj moto-cikel, ki ga je pustil v Ul. Leopardi v bližini bolniške blagajne. Ko je hotel premakniti vozilo pa je izgubil ravnotežje ter si z njim pritisnil desno roko k zidu. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v zapestju, več prask in zlom mezinca ter so ga pridržali za dvanajst dni na zdravljenju. Z avtom Zelenega križa so pripeljali v bolnišnico tudi 26-letno Eleno Osbot iz Gorice, Ui. Grabi-tio 33, ki je padla po lesenih stop. nicah ko je šla s prvega nadstropja v pritličje ter se pri tem rani la na hrbtu in si nalomila hrbte-nicoi Pridržali so jo za 30 dni na ko je imel opravka pri brusilnem kamnu in mu je odneslo tudi noht. Pridržali so ga za 20 dni. Ob 16, uri so pregledan 51-letno Zoro Marini iz Gorice, Ul. S. Ga-briele 67, ki se je ponesrečila dan poprej na Kalvariji, kamor je šla obirat češnje. Pri tem delu pa je napak stopila in padla. Pri tem se je močno udarila na desni rami in •o jo pridržali za dvajset dni v bolnišnici na zdravljenju. Malo pozneje so prepeljali v bolnišnico 12-letnega Vinicia Gorello iz Trsta, Ul. Pineda 32, ki je gojenec v zavodu Filzi v Gorici Tu je med igranjem na dvorišču padel in si pri tem zlomil levo roko. Pridržali so ga z 35 dni na zdravljenju . Pri svojem kamnoseškem delu v CJ1. d’Aosta se je včeraj okrog 17. ure ponesrečil 50-letni Emilio Va-lentig iz Gorice, Ul. Faiti 34 Ko je prekladal težke kamne, mu je stisnilo prstanec leve roke med dva kamna. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okre. vanja v desetih dneh. Sindikalne vesti Pokrajinski odbor razpravljal o umobolnici Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji, ki ji je predsedoval dr. Chietarolii, razpravljal o položaju v pokrajinski umobolnici v Gorici, s posebnim ozirom na uvedbo novih zdravstvenih postop. kov in na socialno asistenco po sameznim kategorijam bolnikov. V Soči so našli truplo utopljenca Včeraj nekaj pred 8 uro zjutraj so mimoidoči opazili v Soči pri bregu pod novim naseljem Ina-hiša ob Ul. Ponte del Torrione, truplo neznanega utopljenca. Takoj so telefonirali na goriško kvesturo, ta pa je obvestila gasilce, kt so prišli s pnevmatičnim čolnom in po- tegnili truplo na breg v bližini jezu. Policija je nato ugotovila, da gre za 58-letnega Avgusta Culota iz Gorice, Ul. P.111 Rosselli, 15. Njegov sin je že 26. maja prijavil, da je | zdravljenju, oče odšel z doma in da potem ni Ko je šla zjutraj po kruh v Ul. več dal vesti o sebi. Vse doseda- Rabata- Je Padla in se pri tem po ' bila 65-letna Albina Gea iz Gorice, Ul Baiamonti L V bolnišnici so ji ugotovili udarec in rano na desnem komolcu ter so jo pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Včeraj popoldne, okrog 15. ure se je ponesrečil pri delu v podjetju ILMU v Gorici 57-letni Silvio Sottoio iz Vidma, Ul. Carducci 23. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer _so ugotovili, da si je Sottoio oki nje iskanje je bilo zaman, dokler niso včeraj našli njegovega trupla v Soči. Poiicija je poskrbela za njegov prevoz v mrtvašnico na mestnem pokopališču, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Po prvih podatkih preiskave gre prav gotovo za samomor, saj je bil pokojnik, ki je bil med vojno v ujetništvu, bolan na živcih. zmečkal del sredinca na desni n linHimiiiiimiiimmiliiiiiitilfiiii.m..iiimiimmiiiniinmiii,niiimmntimiiiiimiii...uiilm.iiH SPET HUD UDAREC ZA LAK0VIČEV0 DRUŽINO Smrtna nesreča ženske z Reke kije prišla na obisk k svojcem Na poti k sorodnikom v Vermeljan, kamor jo je na vespi peljal brat, jo je v Selcah povozil avtomobilist - Včeraj so jo pokopali Sidel-CISL sporoča, da bo v sredo 10. junija ob 17. url seja pokrajinskega izvršnega sveta sindikata uslužbencev krajevnih ustanov, na kateri bodo proučili vsedržavni sindikalni položaj. Sestanek bo na sedežu v Ul. Roma štev. 20. Včeraj popoldne so ob veliki udeležbi znancev, prijateljev in vašCa-nov iz Doberdoba spremili k zadnjemu počitku na tamkajšnje po-kopališče 40-letno Jelko Lakovič, por. Udovič, ki je postala žrtev prometne nesreče preteklo soboto zvečer v Selcab Jelka, ki je rojakinja iz Dober doba ter živi z možem in svojo družino na Reki, Je prišla na obisk k svoji materi ter se je ustavila na njenem domu v Doberdobu. Preteklo soboto zvečer se je namenila na obisk k sestri, ki živi v Ver-meljanu,- Brat Marino se je ponudil, da jo bo odpeljal tja s svojo vespo. Ko sta vozila skozi Selce, pa je od strani privozil svoj avto «topolino» Adelchi Pregonese iz Selc, Ul, Gorizia in se s precejšnjo silo zaletel v vespo. Sunek je bil tako močan, da je Jelko, ki je se- dela na zadnjem sedežu, vrglo precej metrov vstran in potem je obležala nezavestna na cesti. Brat Je po čudnem naključju ostal nepoškodovan. Nemudoma so poskrbeli za prevoz ponesrečenke v bolnišnico v Tržiču, kjer pa ji niso mogli več pomagati, saj je imela prebito lobanjo in druge poškodbe, katerim je okrog 22.30 ure podlegla. Kara binjerji iz Ronk vodijo preiskavo, da bi ugotovili kako in zakaj se je pripetila nesreča. Tragična smrt mlade žene je glo. boko pretresla vse, ki so jo poznali. Posebno pa vsi sočustvujejo z njeno materjo, ki je že med NOB izgubila moža, in že kar štiri svoje otroke. Pokojna Jelka je bila mati dveh otrok. Užaloščeni družini izrekamo naše iskreno sožalje. 9 Z ukrepom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo so sedanjega načelnika inšpektorata za kmetijstvo v Gorici dr. Leopolda Vianella povišali v generalnega in-špektorja. s spd na štajersko V nedeljo 28. junija priredi F’-v vensko planinsko društvo iz Gori-oe enodnevni družinski avtobusni izlet na Štajersko, preko Ljubljane in Kamnika do Logarske doline. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri A. Košuti, v Ul. Mameli 8. Za vožnjo in skupni potni list plačajo člani po 2600 in nečlani po žjyuu lir. VERDI. 17.30: «Gli esclusi», B. Lan. caster in Y. Garland. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. CORSO, 17,30: «L’isola in capo al mondo», Rossana Podestà in D. Adams. Crnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Mondo infame». Italijanski barvni dokumentarni kinemaskopski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zad-nja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Aceman contro i vampiri delio spazio». Japonski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 31,8 stopinje ob 11.50, najnižjo 16,9 stopinje ob 3.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 40 odstotkov. Z DOKONČNO UREDITVIJO NA VRHU IN Nfl DNU ZAKLJUČENO NOGOMETNO PRVENSTVO A LIGE Dvakrat uspešni napadalci rešili SAMPDORIO pred izpadom v nižjo skupino Poražena Modena 2:0 (0:0) zopet v B ligi STRELCA: v 17’ d.p. Barison, v 27’ Salvi. MODENA: Gaspari; Barocco, Longoni; Balleri, Panzanato, Goldoni; Conti, Merighi, Brighenti, Tinazzi, Gallo. SAMPDORIA: Sattolo : Vincenzi, Tomasin; Delfino, Bernasconi, Morini; Salvi, Tamborini, Barison, Da Silva, Frustalupi. SODNIK: De Marchi iz Pordenona. GLEDALCI: 15.000. MILAN, 8. — Sampdoria je od- gol so se znašli sredi pragozda, poslal proti golu, temveč jo je nog. Žoga je bila izgubljena in predložil Fogliju, ki jo je z ne se je kmalu znašla na nasprotnem delu igrišča, kjer so z njo Perani, Haller, Nielsen in večkrat tudi Fogli (ki je bil od vseh 22 nogometašev absolutno najboljši) nevarno manevrirali. Medtem ko so se ideje igralcem Interja zameglile, so Bolonjčani postajali iz trenutka do trenutka bolj nevarni in prodorni. Premoč je rodila svoj sad v 30’. Nastal je iz banalnega prostega strela, ki ga je Janich zalkrivil 5 ali 6 metrov od kazenskega prostora. Bulgarelli žoge ni preveč močnim strelom usmeril proti Sartiju. Ta je okleval in ko se je pognal za usnjem je bilo že prepozno. Navdušenja ni bilo konca in se je še stopnjevalo, ker je Bologna še ostreje in učinkovito pritiskala na zmedene tekmece. V 40’ pa je Nielsen prisebno izrabil izredno priložnost in tokrat jo ni zapravil (kot je storil večkrat prej). 2:0 in naslov italijanskega nogometnega prvaka 1963-64 je šel enajstorici, ki si ga je popolnoma zaslužila: Bologni. Z nepričakovano, a zasluženo zmago BOLOGNA italijanski prvak 1963-64 Fogli in Nielsen 2:0 (0:0) Interju STRELCA: v 30’ d.p. Fogli, v 40’ Nielsen. BOLOGNA: Negri; Fisrlanis, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Capra. INTER: Sarti; Burgnich, Facchetti; Tagnin, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Corso. SODNIK: Lo Bello iz Siracuse. GLEDALCI: 75.000. RIM, 8. — Po 23 letih potrpežljivega čakanja se je naslov italijanskega nogometnega prvaka vrnil v Bologno. Še nikoli ni bilo prvenstvo A lige tako zapleteno in polno čudnih in včasih presenetljivih zavrtljajev. In še nikoli se nista dve enajsterici znašli na vrhu lestvice s 54 točkami. Uradni zaključek prvenstva ni prinesel prvaka in ker ga je bilo treba proglasiti, se je nogometna zveza poslužila pravilnika in odredila medsebojni spopad za naslov med Bologno in Interiem. Kljub uri poznega popoldneva je vročina neusmiljeno pritiskala na ogromno množico na Olimpi-cu in na igralce. Dihanje ni bilo lahko in tudi po kratkem teku je pot zalil obraze nogometašev v plavordečih in črnoplavih majicah. Toliko pričakovani dvoboj se je začel. Začel se je s počastitvijo spomina pred dnevi umrlega predsednika Bologne DalTAre, ki je trideset let vodil to enajsterico. In tedaj se je res začelo. Milančani so bili na igrišču z najboljšimi igralci, to je s tistimi, ki so prisilili na kolena Real Madrid in ki so prinesli v Italijo evropski pokal prvakov. Taktika torej znana in tudi preizkušena na igriščih Evertona, Dortmunda in dunajskega Pratra. Na drugi strani pa je Bernardini postavjl na krilo z majico št. 7 nič manj kot... branilca Capro. Namen je bil jasen. Capra se je takoj umaknil v ozadje in pomagal zdaj temu zdaj onemu. Interju so tako zaprli pot za nenadne protinapade, Bologna pa se je znašla z dvema prostima igralcema, ki sta vedrila in oblačila na sredi igrišča. Da je Bernardini uganil taktiko je bilo kot na dlani. Corso, Suarez, Mazzola, Milani in Jair so imeli vezane... noge, njihovi tekmeci pa so se lahko kadarkoli so hoteli in želeli posluževali Interju talko priljubljenega protinapada. Prvi polčas ni prinesel rešitve, pa čeprav so Bolonjčani prevladovali in z lahkoto prodirali do odličnega Sartija. Medtem ko je bil vratar Bologne skoraj brez dela (vsaj težkega), se je moral njegov milanski kolega pošteno potruditi, da je rešil mrežo. Vsaj dvakrat je bil na tem, da klone, toda Sarti je svoj posel odlično izvedel tudi zato, ker v nedeljo Nielsen ni bil v najboljšem dnevu. V drugem polčasu je Inter šel v napad. Mazzola in tovariši pa so zaman iskali prostih mest in hodnikov. Kadarkoli so prišli pred lično prestala zadnjo odločilno preizkušnjo in bo še nadalje ostala v A ligi. Nasprotno pa se je morala Modena, ki je klonila pod dvema udarcema, posloviti in se vrniti v B skupino, kjer ji bo življenje nekoliko lažje. Enajsto-rica iz Genove, ki ni nikoli pre- so se najraje posluževali protinapadov, s katerimi so že v prvem polčasu zmedli obrambo Modene, ki je bila večkrat na tem, da klone. Njihova taktika je bila enostavna. a ker so budno pazili na nevarnega Brighentija, se temu ni nikoli posrečilo, da bi s svojimi silovitimi streli ogrožal mrežo nasprotnikov. Prvi polčas se je ta- magala vztrajne Modene, je v ne-1 ko končal brez zgoditkov. deljo pokazala živahnost, ki jo od "—: —1 -- —-*■ nje ne bi nikoli pričakovali. Sicer so Modenčani napadali brez pre-stanka, a njihove akcije niso nikoli presenetile ne budne obram-me Sampdorie ne njihovega vratarja Sattola. Igralci iz Genove TUDI IZ PRATA Z NEODLOČENIM IZIDOM 0:0 Nepremagljivi Miniussi si rešil mrežo Triestine PRATO: Gridelli ; De Dura, Bullini; Mazzoni, Rizza, Primi; Veneranda, Taccola, Bon insegna, Azzali, Ruggiero. TRIESTINA: Miniussi. Fri-geri, Ferrara; Pez, Varglien, Palcini; Mantovani, Daliò, Orlando, Novelli. Scala. SODNIK: Cirone iz Palerma. GLEDALCI: 5 000. KOTJE 11:1 za Prato. yBL s ^ a LESTVICA Varese 36 16 16 4 41 17 48 IZIDI Cagliari 36 15 16 5 40 21 46 •Pro Patria - Brescia 1-1 Foggia 36 15 16 5 41 24 46 ♦Varese • Cosenza 16 Padova 36 15 13 8 41 25 43 •Alessandria . Foggia 3-2 Lecco 36 14 14 8 35 28 42 •Cagliari - Lecco 0-0 Verona 36 14 13 9 39 28 41 •Catanzaro - Napoli 16 Brescia 36 18 10 8 54 26 39 •Verona . Padova 3-2 Napoli 36 12 14 10 38 33 38 •Palermo - Parma 06 Triestina 36 11 14 11 27 31 36 •Venezia - Potenza 06 Potenza 36 9 J7 10 28 27 35 •Prato . Triestina 0-0 Catanzaro 36 12 11 13 37 45 35 •Simmenthal • Udinese 3-1 Palermo 36 9 16 11 23 24 34 PRIHODNJE TEKME (14.t.m.) Pro Patria 36 9 14 13 33 38 32 TRIESTINA . Alessandria, U- Venezia 36 9 13 14 31 43 31 DINESE - Cagliari, Palermo - Parma 36 7 15 14 30 43 29 Cosenza, Varese - Foggia, Par- Alessandria 36 8 13 15 26 48 29 ma . Lecco, Brescia . Napoli, Udinese 36 9 10 17 25 35 28 Potenza • Prato, Catanzaro - Prato 36 7 14 15 28 43 28 Venezia, Pro Patria - Verona, Simment. 36 6 16 14 28 45 28 Padova . Simmenthal Monza. Cosenza 36 8 9 19 21 42 25 Alessandria-Foggia (3-2) 1 dagl iari-Lecco (0-0) X Catanzaro-NapoU (14)) 1 Palermo-Parma (0-0) X Prato-Triestina (0-0) X Pro Patria-Brescia (1-1) X Kimm. Monza-Udine se (3-1) 1 Varese-Cosenza (1-0) 1 Venezia-Potenza (0-0) X Verona-Padova (3-2) 1 Basilea-Servette (36) 2 Biel-Chaux de Fonds (06) 2 Young Boys-Zurigo (06) 2 KVOTE 13 — 11.408.000 12 — 549.800 h C11 g 1 f] 1. — 1. Blera 2 2. Turbine 2 2. — 1. Incitato 2 2. Magnus 1 3. — 1. Soula 1 2. Bagiobbe 1 4. — 1. Uebi 1 2. Rigel 2 5. — 1. Bandusia 2 2. Siglinda 1 6. — 1. Gori 1 2. Sangiovese 1 KVOTE 12 — 1.024.321 11 — 46.297 10 — 5.229 Triestina se je oddolžila Pratu. V prvi tekmi so nedeljski nasprotniki tržaške enajstorice od-ščipnili Triestini točko, v nedeljo pa so Se gostje oddolžili na isti način. Točka, ki so jo tržaški nogometaši prinesli domov pa ni sad njihove boljše igre. Največ ali bolje rečeno edina zasluga gre vra» tarju Miniussiju, ki je bil v nedeljo nepremagljiv. Vedno buden in priseben tako pri strelih od blizu kakor od daleč in tudi drzen v trenutkih, ko je moral zapustiti vrata in osebno preprečiti nasprotnikom uspešen zaključek. Da Triestini ni bilo več kot do neodločenega izida se je takoj videlo. Sicer so bili gostje polni mladih rezervnih igralcev, a ti so imeli določeno nalogo kritja tega ali onega tekmeca Taktiko so vsi uspešno izvedli in čeprav je bil Prato ves čas v napadu in v premoči, ni mogel nikoli prebiti zelo gibčne in obenem trde obrambe gostov. V prvem polčasu so domačini poskusili na vse načine, vendar njihov napad ni deloval kot bi moral. Zato je bilo delo Tržačanov olajšano z izjemo Miniussija, ki je moral «garati» vseh 90 minut igre. V drugem delu spopada je že kazalo, da bo Pratu uspelo spra- viti trdovratne Tržačane na kolena. Njegovi napadi so bili hitrejši in bolj učinkoviti ter nevarni, a tudi tokrat sta sreča in največ (ponovno on) Miniussi, rešila Triestino. Lahko se reče, da je imela Triestina tudi izredno priložnost, da preide v vodstvo, a Novelli je ni znal izrabiti in je žogo pw slal tik mimo vratnice v out. Igralci Prata so vztrajali v napadu in so v razburljivem finišu iskali vse mogoče poti do vrat. Trikrat bi lahko uspeli, toda branilci in vratar so vselej prestregli žogo tik pred belo črto in v veliko zadoščenje trenerja Montanarija odvrnili pevapipst. Or«—9X31 Prijateljski nogomet na Proseku Mladi 3 • Stari 1 Nedeljska tradicionalna tekma na Proseku med mladimi in starimi se je končala z zmago mlajših Prosečanov, ki so premagali tekmece s 3:1 (1:0). Gole so dosegli Senape za mlade v prvem polčasu, v drugem pa Pedal za mlade, Geki za stare in zopet Pedal za mlade. Prvi gol je padel iz protinapada Sampdorie. Frustalupi je prestregel žogo in jo predložil Bari-sonu, ki se je z njo pognal v notranjost kazenskega prostora. Barison je vzdržal pritisk branilcev Modene in je nepričakovano prisebno poslal žogo v levi kot Gasparijevih vrat. Deset minut kasneje je morala Modena še enkrat na kolena. Frustalupi, Tamborini in Salvi so s prodorom popolnoma zmedli o-brambo in ko se je Salvi znašel z žogo pred nogami, jo je brez oklevanja poslal neubranljivo v mrežo. 2:0 in rešitev za Ocwirko-vo Sampdorio, medtem ko je poraz obsodil Modeno na izpad v B ligo, kamor sta morala tudi Spal in Bari. S2 BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK vabi vse igralce na sejo, ki bo jutri, 10. t. m. ob 21. uri na stadionu «Prvi maj». JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V I. ligi zmanjšana razdalja med Crveno zvezdo in Beogradom Novogoričani z obema točkama iz Trbovelj Nobenih sprememb na vrhu lestvice prve zvezne lige, pa čeprav se je razdalja med vodilno Crveno zvezdo, ki je odigrala z Vojvodino neodločeno in drugouvrščenim Beogradom, ki je zmagal, nekoliko zmanjšala. Edino Zeljezničar in Trešnjevka sta še v nedeljo zaključila neodločeno, vse ostale tekme pa so se zaključile z zmago gostiteljev. Partizan si je privoščil Novi Sad, kakor tudi Hajduk Rijeiko, kateri je nasul tri žoge v mrežo. Precej živahna in polna golov je bila tekma v Zagrebu med Dinamom in Sarajevom V beograjskem derbjyu je Beograd brez težave odpravil Rad-nički, medtem ko je že obsojeni Vardar zabeležil v nedeljskem 25. kolu jugoslovanskega prvenstva največji rezultat. * * * V drugi zvezni ligi je Maribor, ko je trenutno na drugem mestu lestvice, premagal vodilno moštvo Zagreba z 1:0. Ker so bili gostje nepopolni, se Mariboru ni bilo treba dosti truditi, zaradi česar ni z zmago nikogar prepričal. V Ljubljani pa je gostujoče Borovo prisililo Olimpijo na delitev točk. Domačini so ves čas prevladovali, vendar to prednost zaradi neiznajdljivosti niso znali primerno izrabiti, da bi ne preveč odporne goste poslali poražene domov. * * * V slovenski nogometni ligi je treba tokrat poudariti in pohvaliti požrtvovalnost Novogoričanov, ki so se vrnili iz Trbovelj, kjer so bili gostje Rudarja, s sicer pičlo, a zato dragoceno zmago. Izolski Delamaris pa je gos'oval pri Slovanu. Primorski nogometaši so morali kljub zadovoljili igri poraženi domov. Izolčani so imeli precej časa pobudo v svojih rokah, a niso znali, v nasprotju z domačini, izrabiti vse priložnosti. IZIDI I. ZVEZNA LIGA Partizan:Novi Sad 1:0 (0:0) Hajduk :Rijeka 3:0 (2:0) Dinamo:Sarajevo 3:2 (3:1) Vojvodina :Crv zvezda 0:0 Beograd :Radnički 3:1 (2:1) Zptjpzničar:Trešnjevka 3:3 (1:2) Vardar:Velež 4:1 (2:1) II. ZVEZNA LIGA Olimpija : Borovo 1:1 (l-l) Maribor: Zagreb BSK :Famos Čelik : Istra Sloboda : Varteks Slavonija :Šparta Lokomotiva :Borac Šibenik :Bosna S N L Triglav : Kladiv ar Celje :Svoboda Slovan :Delamaris Olimp :Aluminij Rudar: Gorica Olimpija B:Sobota Ljubljana:Maribor B 1:0 (0:0) 2:3 (0:0) 2:3 (0:2) 0:1 (0:0) 7:1 (4:1) 1:4 (0:1) 4:5 (3:0) 3:4 (1:2) 5:4 (3:0) 5:3 (4:1) 2:3 (1:D 0:1 (0:1) 2:7 (1:D 5:2 (3:2) BOLOGNA . BEOGRAD MILAN, 8. — Četrtfinalno tekmo ograd. V MILAN« ZAKLJUČEN 47. GIRO D ITALIA V znamenju premoči Jacquesa Anquetila Italijana Zilioli in De Rosso na častnih mestih MILAN, 8. — Jacques Anquetil je odnesel domov roza majico 47. etapne kolesarske dirke po Italiji. Francoski as si je majico najboljšega osvojil že v peti etapi, ki je bila na kronometer, in je ni več oddal vsa do nedeljske zadnje etape, ki se je na Vigorelliju zaključila z zmago njegovega klubskega tovariša Altiga. Letošnji Giro je sprožil precej de. bat posebno o zadržanju italijanskih kolesarjev. Rès je, da je drugo mešto mladega Ziliolija zelo častno, vendar je tudi res, da v pi- za Mitropa Cup Bologna - Beogra« ki bi morala biti v Beogradu, so žili na nedeljo ... — r---------.— .. . „ 22. t. m. Zato bosta enajstorici i ki' bi si upal ali bi vsaj poskusil z igrali prvo tekmo 17. t m. v Bo- I napadom na roza majico. Vsak je l0gnj I pač branil uvrstitev > v splošni lestvi- i v sredo 10., t. m. častno, vendar je tudi res, da v pi-sporazumno odio- sani karavani ni bilo, niti enega 21. ali ponedeljek predstavnika domačega kolesarstva, ....................................... ?» DVEH ZMAGAH NA KVALIFIKACIJAH V MESTRAH Borovke v finalu II. lige ci in ker se je bal, da bi ga kak tekmec izpodrinil, je raje živel na lovorikah v veliko veselje Anquetila, kateremu se ni bilo treba niti P®: truditi, da je zmagal na letošnji zelo dolgočasni dirki po Italiji. Končna lestvica je naslednja 1. ANQUETIL l15-’0’2’,, 2. Zilioli z zaostan. 1’22 Zenska šestorka Šz Bor si Je v nedeljo v Mestrah po izredno razburljivi borbi priborila pravico do nastopa v finalu II. italijanske ženske odbojkarske lige, ki bo na sporedu v soboto in nedeljo v Firencah. Dekleta so morala premagati dva nasprotnika. Medtem, ko jim Primavera iz Novente Vicentine ni povzročala nobenih preglavic, pa je le malo manjkalo, da jim ni Vir-tus iz Ravenne prekrižal račune. Virtus je letos državni prvak zveze FARI in ima sicer mlado, toda zelo dobro pripravljeno ekipo, ki ima dober napad, obrambo pa prav izredno. Ravenčanke so zato v zadnjem setu spravile Tržačanke v tako hude škripce, kot doslej še nobena ekipa Prvi set je bil precej izenačen, vendar borovke niso bile nikoli v večji nevarnosti. V drugem setu je Virtus pokazal zobe in je povedel s 6:0 in 10:2. Borovke so skušale nadomestiti zamujeno in že je kazalo, da bodo uspele, ko so povedle 13:10. 2al jim je zmanjkalo sape in že je bilo stanje neodločeno 1:1. Tretji set je bil prava drama za obe šestorki. Silovita ofenziva Vir-tusa je v nekaj minutah postavila stanje 8:0. Boru je grozila prava katastrofa. Nobena akcija za ustavitev nasprotnika ni obrodila sadov. Virtusu Je uspevalo vse, česar se je lotil. V tem temnem obdobju za borovke je prišla na servis Pavletičeva, ki je končno le znižala rezultat za 3 točke. Švabova je nato dosegla še točko. Tedaj pa se je nenamoda približal konec. Virtus je dvignil stanje na 11:4. Sledilo je stanje 11:8, nakar Je odlična Iaffaldano povišala na 14:8. Tedaj pa je zgrešila servis in borovke so se s fanatizmom obupanca vrgle v boj. Reševale so žoge iz brezupnih položajev. Izkoristile so obe minuti počitka in tudi menjavo, v kateri je Nibrandtova z izrednim posegom pod mrežo rešila ekipo gotovega poraza. Tržačanke so dosegle nekaj točk in to jim je vlilo novega upanja. Zavadlalo-va je z dobro tolčenimi žogami sejala zmedo med nasprotnice, ki so se nenadoma znašle pri stanju 14:14. Imele so kar 3 mach žoge na razpolago, toda zaman. Sledilo je 15:14 za Bor in ko je Zavadla-lova v visokem skoku namesto tolčenja podala žogo za blok, se je zgodilo to, kar ni nihče pričakoval. Bor Je imel pot v finale II. lige odprto. Ekipi sta za trenutek obstali brez besed: ena ni verjela v svoji poraz, druga ne v svojo zmago. Izidi: BOR - VIRTUS 2:1 (15:12, 13:15, 16:14) BOR - PRIMAVERA 2:0 (15:2, 15:9) VIRTUS . PRIMAVERA 2:1 (15:10, 8:15, 17:15) T. O. ATLETIKA BUDIMPEŠTA, 8. Madžar Gergely Kulcsar Je na mednarodnem mitingu vrgel kopje 82.24 m in s tem izboljšal državni rekord. To je tudi najboljša svetovna znamka v letošnji sezoni. • * • PRAGA, 8. — Ceh Tomašek Je s 4,91 m izboljšal državni rekord v skoku s palico in s tem dosegel tudi letošnjo sezonsko najboljšo evropsko znamko. MEDNARONI NOGOMET RIO DE JANEIRO, 8. — Z zmago s 4:0 (2:0) nad Perujem se je Brazilija uvrstila v finalni nogometni turnir tokijske olimpiade. * * * RIO DE JANEIRO, 8. — Argentina je osvojila prvo mesto mednarodnega turnirja, ki ga je organizirala brazilska nogometna zveza. Na drugem mestu se je uvrstila Brazilija, tretje mesto pa si delita Anglija in Portugalska. • • • RIM, 8. — Prvo kvalifikacijsko tekmo za Tokio Italija . Poljska, ki bo 18 t. m. v Rimu, bo sodil Jugoslovan Branko Tepanič. Stranska sodnika tòsta njegova rojaka Bajič in B. Gugič. Dirka po Sloveniji in Hrvat skl in Odred o V LJUBLJANA, 8. — Z vožnjo V krožni etapi okoli ljubljanskih Javnih skladišč se je v nedeljo zaključila 'etapna kolesarska dirka po Sloveniji in Hrvatski. V zadnji etapi je zmagal Czarnowski (Guertenberg) pred Kovačem (Vojvodina) in Nejčevim (Bolgarija). V končni lestvici pa je prvo mesto zasedel Boltežar. Njemu sledijo Valenčič, Santavec (Odred), Monti iz Bologne itd. Ekipno pa je prvo mesto pripadlo ljubljanskemu Odredu pred Burgasom, Istro, Branikom itd. 3. De Rosso 4. Adorni 5. Motta 6. Fontana 7. Mugnaini 8. Balmamion 9. Maurer 10. Bitossi 11. Carlesi 12. Zimmermann 13. Pambianco 14. Poggiali 15. Moser A. 16. Suarez 17. Soler 18. Battistini 19. Chiappano 20. Gomez Moral 21. Dancelli 22. Moser E. 23. Galbo 24. Marzaioli 25. Cribiori 26. Pancini 27. Neri 28. Colombo A. 29. Rostollan 30. Mealli 31. Vyncke 32. Zancanaro 33. Colmenarejo 34. Partesoti 35. Defilippis 36. Everaert 37. Geldermans 38. Maserati 39. Colombo U. 40. Brugnami 41. Ulte 42. Stef&noni 43. Cornale 44. Altig 45. Talamona 46. Ottaviani 47. Sartore 48. Grain 49. Maino 50. Ceppi 51. Casati 52. Miele 53. Nardello 54 Ciampi 55. Boucquet 56. Bui 57. Honrubla 58. Zanchi 59. Talamillo 60. Gentina itd. l’31” 2’22” 2’38” 3’30” 5’05” 6’00” 7’ 47” 9’20” 12’34” 1445” 18’07” 19’54 20’57’’ 24’08” 2929” 31’23’’ 31’44” 37’22” 38'34’’ 40TB’’ 41T6” 47’23’’ 52’15” 54'53’’ 57’H 57’27” 1.3’08’’ 1.6’flO’’ 116.16’43; 116.16’57 116.20’01 ’ 116.20'03 116.21’08 U6.24’06 116.24’32 116.26'01' 116.27’43 ’ 116.29’07 116.29'20 116.34'06 116.39’47 116.40'59 116.42T5 116.42’43 116.44’44 116.45’40 116.47’47 116.47’58 U6’49’4l, 116.50’37 116.52’34 117.01’31 117.04-28 117.06’52” 117.17’51 117.20’03, 117.20’47 117.23 53 JOŽA H0R VA T: 'w'w'w'wwvw'w < <; — Ni, — odgovori Ilija in si oddahne anten, da je ludi to minilo’. Oblil ga je pot. Takoj se je vprašal. — S 6im ga bo zdaj satnik naskočil? Ali bo Kapara zmogel toliko moči, da bo vzdržal do kraja? Mučilo ga je vprašanje: Ali je bilo vse to kar je do sedaj govoril, dovolj prepričljivo? Sumljiv se mu je’ zdel molk tistih oficirjev pri zidu, sumljivo je bilo tudi vedenje tega satnika, ki mirno prejema odgovore in ga doslej ne enkrat ni udaril. V tem nekje mora biti zanka, varuj se, Ilija, da se ne zapleteš vanjo! Satnik je odložil nož, se zagledal skozi okno in nekaj časa zamaknjeno opazoval svoje topničarje, kako blizu cerkve utrjujejo in maskirajo topničarsko gnezdo. Bobnal je s prsti po mizi, namrščil čelo in premišljeval, kako naj nadaljujo zasliševanje. — Koga imaš pri mornarici? — Pri mornarici?! — se začudi Kapara in takoj opomni samega sebe: — To je zanka! Varuj se, glej zdaj, glej, kaj govoriš, bodi previden, ne vdaj se! Koga ima v mornarici9 Odkod Je zdaj mornarica prišla satniku na misel? Ne da bi čakal odgovor, satnik izbere nekaj kuvert in pisem, vzdigne Jih in vpraša: — Čigavo Je to? Pisma! Saj res, to so tista presneta pisma Paveličevih mornarjev, ki jih Je Kapara zaplenil še v Zeleni Mrkvici z namenom, da jih prebere. Nekaj Jih Je prebral in zavrgel, ne- kaj jih je ostalo v torbici čisto pozabljenih. Kaj zdaj, kaj naj reče o njih? Zmedel se je in prvič občutil pobitost. To se bo hudo končalo, hudo...! — Gospod satnik, vse kar je v torbici, je mojega prijatelja ustaša. Moj robec, tobak, papirčki, vžigalice — drobnarije. Gledal je satnika in opazil, da vse bolj spušča obrvi in da mu pogled postaja vsak trenutek bolj moten in bolj zahrbten. Prevai al ga bo, naskočil ga bo s kakšnim nepričakovanim vprašanjem, težko se mu bo ustavil... — Torej, praviš, drobnarije so tvoje... Kje imaš pa izkaznice? vj — Izgubil sem Jih, gospod satnik, na begu, tu v Glubokem Bregu, ko sva s tistim domobranom bežala pred partizani. Satnik porogljivo in Zlobno pripomni : — čudno... svojo listnico si izgubil, a tuja ti je ostala v žepu! — Res, res... to je moja nesreča, moja nesreča! Zlovešč molk. Brki in oči. Pa strah. Ne bo vzdržal, ne bo. — Torej nimaš izkaznice? — Povedal sem... izgubil sem... 1' ' ’" * Bliskanje oči. Zverina se prihuli h tlom, potegne šape podse in se pripravlja na skok! — Praviš, vse kar je bilo v torbici, je tvojega prijatelja. Pa v žepu, stvari, ki so bile v tvojem žepu, čigave so te? Ni odgovoril. Vedel je, nagonsko Je čutil, da se ravno v tem skriva zanka in da se že zadrguje, a še ne vidi in nikakor ne sluti, s katere strani mu bo padla okoli vratu. CutL in ve, da se približuje konec zasliševanju in njegovim mukam. Namesto divizije Je zdaj on v vražji vreči, še kakšno minuto in zavezali bodo vrečo, pa bo vsemu konec. Satnik ga gleda, ne da bi trenil, kakor kača gleda ptico, gleda ga in nadaljuje z ledenim glasom: — Vsak vojak nosi s seboj svojo izkaznico, tako tudi ti. Ničesar nisi izgubil. V desnem žepu tvoje bluze se Je našla tvoja legitimacija. Glej jo! Legitimacija?! Pazljivo, z dvema prstoma kakor s pinceto, je satnik na Kaparovo grozo vzel z mize zvezdo, rdečo pet-krako zvezdo, in jo vzdignil v zrak: — Tu je tvoja legitimacija! Kaj praviš zdaj! Ali si tudi to partizansko zvezdo snel tistemu svojemu mrtvemu prijatelju ustašu? Komaj je vdihnil. Udarec je bil premočan in preveč nepričakovan, da bi ga prijel in neopazno prenesel. Stisnil je čeljusti in na široko odprl usta in oči. Začutil je potrebo, da si poravna šlem in da stisne pas pri hlačah. Buljil je v tisto zvezdo in ni vedel, kaj bi. Kapara jo dobro pozna, njegova je, seveda je njegova! Tam na tistem prekletem seniku jo je strgal z bluze in Jo smuknil v žep. Izdala ga je, zvezda ga je izdala! Pod njo in za njo se je boril, zaradi nje bo izgubil glavo. — Jo poznaš? — se je režal satnik in užival v Kaparovih mukah. — Poznam... — si Kapara uredi misli in z zadnjimi močmi organizira odpor. — Kako je ne bi poznal? Ko smo pregnali partizane iz Zelene Mrkvice, sem enega ustrelil na begu, vzel sem mu zvezdo, da bi imel vsaj kakšen spomin. Satnik ni več vzdržal, odvrgel je zvezdo, pordel, kakor da je na dušek izpil liter krvi, v teku je obšel mizo, se zaletel proti Kapari in ga tako v teku udaril s pestjo v obraz, udaril tako močno, da je Kapara takoj izgubil ravnotežje in se zvalil na tla. — Mene boš vlekel za nos... mene? Omamljen od udarca je ležal na podu. Vsega, kar se Je zgodilo, se Je zavedal in vedel, kaj sledi. Zato Je šepetal samemu sebi : — Začenja se...! Zdaj si grizi jezik, pljuj kri, a stisni zobe in ne priznaj! Padel si v roke ne samo osebnemu, pač pa razrednemu sovražniku, vzdrži, Kapara, ne osramoti sebe in partije...! — Vstani...! — zarjove satnik nad njim in Kapara po- j skuša vstati, a zaradi slabosti in zaradi tega, ker Je imel zvezane roke, je le težko vstajal in se zlepa ni mogel postaviti pokonci in vstati. Priskoči eden od tistih oficirjev in mu po maga. Zdaj je bil zopet na razpolago svojemu rablju in prlča‘ koval je nov udarec. Ni zaman pričakoval. — Priznaš? — Kaj naj priznam? — Da si partizan. . — Nisem! — jezno zabrusi Kapara, ošine s pogledom s» nika in zagrozi: — Odgovarjali boste, ker ste zvezali in uda' rili legionarja! Tožil vas bom! Nekaj je švignilo po zraku kakor sablja, zažvižgala je K* futa, Kapara se opoteče in se spet zgrudi. Na ustnicah za6u slankast in mlačen okus krvi, ki mu je v curku tekla iz ra__ bitega nosa. — Zverina... ubil me bo, gotovo me bo ubil! ~~ Zaprl je oči in si onemoglo prigovarjal: Vzdrži, Ilija, vzdr do smrti, potem je lahko... vse Je po smrti lahko, vzdrži • •• — Vstani! — se spet zadere satnik in ga udari s škorm v prsi, surovo in zahrbtno. Kapara komaj zajame dih. Vsta je krvav, prašen, izmučen, zlomljen. — Mrcina pasja, kako dolgo boš bril norce iz mene?! Z vohal si, da ne grem k partizanom in zdaj se pretvarjaš? N ’ ti gozdna žival, taki kot Jaz ne gredo k partizanom, taki Pa tizane lovijo... slišiš, lovijo! Ujel sem tudi tebe! — Nisem partizan! — Si. — Legionar sem! — Pa zvezda? — se mu zasvetijo oči kot podlasici. CiSaV Je zvezda? — Moja ni. -^~m?! A TO tu... kaj Je to?! — ga kot razdražen P®® zgrabi za rokav ln mu s prstom pokaže temno meato, *1® Je mia prej prišntf zvezda, znak partizanskega desetarja => sedaj so iz šivov molele niti in omejevale petkraki znak, » ga je Kapara v stiski strgal z bluze na seniku. Vse naokoli J bilo obledelo zelénkastosivo suknjo in Je izdajalsko razkriva obliko i> mesto, kjer jf bilp prej zvezda. Satnik še enkrat t -f ro|f$JV 1VM ffidit? Priznaš? i Nada!levarne *ied'> grozi«- ----------------------------—-------------—-------------------------„ 77.---H . «CO «mommi ». rmainAt mira SIMO Pellico I II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St *) - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 « II. TELEFON 93-808 tn 94-838 - PoStnl predalJ559 - dm ?etno IMO din DOlletno 960 din četrtletno 480 din - PoStn. tekoči račun: Založništvo trtaSkeBa tiska Trat 116374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: fKiaamema «0 dim letno 1920 din. pollet^ sni mm e ^ osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi trtaske ln gorlAke pokrajine •• «- «"■ » ■»». ™_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________