KRANJ, petek, 28. 9. 1984
CENA 18 din
Glavni urednik  Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek
Ob 35-letnjci izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 75
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
V V nedeljo uro nazaj!
Poletno merjenje časa se izte-j ka, bliža pa se nam srednjeevrop-1 ski zimski čas. Po odloku zvezne-] ga izvršnega sveta o dnevu in uri ' prehoda na poletno merjenje ča-, i sa in o dnevu in uri prehoda na
VI srednjeevropski zimski čas bomo ! i| morali v nedeljo, 30. septembra, (Vi ob treh zjutraj urine kazalce pre-M. makniti za uro nazaj, tako da ne 4 bodo kazali tri, ampak dve.
Kdor tega ponoči ne bo utegnil storiti, ima v nedeljo prek dneva ^ dovolj časa, da bodo v ponede-; Ijek, prvi oktobrski delovni dan, [ kazalci njegove ure kazali pravi i čas!
i ■
i
Prizor iz francoskega filma Dirke na ledu.
X. Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju
V torek začetek ;
v torek 2 oktobra ob 20. uri se bo v kranjskem kinu Center slovesno začel deseti, jubilejni mednarodni festival športnih in turističnih filmov — Filmski producenti iz 31 držav so prijavili 102 filma — Selekcijska komisija je v tekmovalni program izbrala 48 najboljših
Kranj — Le še nekaj dni nas loči od začetka desetega, jubilejnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju in na to edinstveno mednarodno filmsko prireditev pri nas tečejo zadnje priprave. Ne le v Jugoslaviji. Kranjski filmski festival je edinstven v svetu, edini je, ki združuje dva žanra, športnega in turističnega. Drugi so ali športni kot na primer v Budimpešti, Trentu, Cortini d'Ampezzo, Rennesu, ali turistični kot na primer v Pragi.
Danes se v Kranju že zbirajo člani mednarodne žirije, ki bo ocenjevala filme in jih nagradila z zlatim, srebrnim in bronastim »Triglavom« in ostalimi posamičnimi nagradami. Mednarodni žiriji bo predsedoval filmski scenarist in režiser Predrag Golubović, ki ga poznamo po številnih kratkih in celovečernih filmih, denimo »Sezoni miru v Parizu«. Omenimo še ostale člane, ki so potrdili prihod v Kranj. Na prvem mestu je Irena Szewinska, svetovno znana atletinja iz Poljske. Tu sta dva filmska ustvarjalca, Rene Lucot iz Francije in L. G. Bhardvvaj iz Indije. V žiriji sta tudi dva turistična strokovnjaka in sicer Joško Golob in Brigitte Marž iz Miinchna. Le pri sedmem članu žirije, pri planiškem junaku dr. Helmutu Recknaglu se nekaj zatika, tako da je njegov prihod zadnje dni nekoliko negotov.
Kaj nas potemtakem čaka na letošnjem festivalu ali kaj lahko od festivala pričakujemo?
Filmski producenti iz kar 31 držav so na festival prijavili 102 filma. Čeprav ne gre za rekordno število prijavljenih filmov, pa letos moramo govoriti o rekordni udeležbi držav, saj jih še nikoli v tekmovalnem programu ni bilo petindvajset. Selekcijska komisija, ki jo je letos vodila filmska kritičarka Stanka Godnič, je namreč pregledala vse prispele filme in za tekmovalni program izbrala 48 najboljših.
Med izbranimi filmi — tu so tudi kitajski, egipčanski, pakistanski in seveda ameriški, kanadski, francoski in še mnogi drugi — je več športnih, turističnih je komaj tretjina. Med športnimi filmi pa ti prikazujejo najrazličnejše športe, tudi manj znane kot je na primer speed-way na ledu, precej je atletskih, vodnih. Številni filmi prikazujejo pomen rekreacije za različne starostne skupine ljudi. Posebej bi radi opozorili na dva alpinistična filma in sicer ameriški »Prvi vzpon« in belgijski »Dhaulagiri — veliki izziv«.
Posebnost letošnjega festivala bodo tudi pogovori z gledalci o prikazanih filmih. Izbrali smo dve temi in sicer kanadski film »Hitro in divje«, ki omogoča pogovor o plavalnem športu in plavalnih razmerah na Slovenskem in belgijski film »Dhaulagiri« za pogovor o alpinizmu.
Še precej je zanimivosti o letošnjem festivalu. Omenimo samo film o zimski olimpiadi v Sarajevu, ki ga pričakujemo in naj bi v Kranju doživel jugoslovansko premiero, srečanje slovenskih atletov z Ireno Szevvinsko in smučarjev z Helmutom Recknaglom, če bo prišel.
Toda o teh podrobnostih prihodnjič.
Devet prikolic za Brus
Na.?e,e.z"ižki P081**]* v Lescah so v sredo natovorili na vlak devet počitniških prikolic, ki so jih poslali po ponovnem potresu prizadetim ljudem v Brusu— Dve je dal Elan, eno Veriga, dve je kupil radovljiški izvršni svet,dve so kupili z denarjem,ki seje natekel na posebnem računu, dodali pa so še dve iz občine Lenart, ki je tako kot radovljiška pobratena z Brusom
Radovljica — V sredo, 26. septem- ima 18 krajevnih skupnosti z 22.670 bra, so na železniški postaji v Lescah prebivalci, kar 7.000 ljudi brez strehe, na vlak natovorili devet počitniških Pred vrati pa je zima, ki je na Kopaoni-prikolic, prvo pošiljko pomoči po po-     ku huda.
novnem potresu prizadetim ljudem v Tovarna Elan iz Begunj je dala dve pobratenem Brusu. Pomoč bo še kako prikolici, leska tovarna Veriga eno, dve dobrodošla, saj je ostalo zaradi zadnje- Je s proračunskimi sredstvi obvezne ga rušilnega sunka v občini Brus, ki     rezerve kupil radovljiški izvršni svet,
dve so kupili z denarjem, ki se je doslej natekel na posebnem računu za solidarnostno pomoč. Dodali so še dve prikolici iz občine Lenart, ki je prav tako kot radovljiška pobratena z Brusom.
Zbirajo že drugo pošiljko pomoči. Odzvala se je Iskrina tovarna v Oto-čah, ki bo prispevala počitniško prikolico, verjetno bodo sledili še drugi. Mnogi pa pošiljajo denar na posebni račun, pri čemer velja povedati, da je odziv večji kot kdaj koli poprej.
Širše območje Kopaonika se namreč trese že vse od leta 1977, do danes so zaznali kar 38 tisoč potresnih sunkov, med njimi je bilo več rušilnih. Razmere so toliko slabše, ker Kopaonik spada med najbolj nerazvite predele Srbije. Cestne povezave so slabe, pozimi so nekatera naselja takorekoč nedostopna, preskrba ž vodo ni dobra, marsikje elektriko lahko uporabljajo le za razsvetljavo.
Pomoč prihaja iz vseh krajev Jugoslavije, neposredno posameznim občinam ali v sklad solidarnosti. Pri slednjem pa se zatika, saj na okoli 23 milijard dinarjev ocenjena škoda na Ko-paoniku ne presega štirih odstotkov družbenega proizvoda Srbije, ko po družbenem dogovoru pride v poštev pomoč ob naravni katastrofi. Upajmo, da bodo problem hitro razrešili, saj je potresno območje Kopaonika prizadeto tudi zaradi svoje nerazvitosti.
Ne kaže ponavljati, kako so v radovljiški občini doslej že pomagali ljudem v pobratenem Brusu. Povejmo, da so zdaj skupščina in družbenopolitične organizacije pozvale organizacije združenega dela, delovne skupnosti, delovne ljudi in občane, naj pomagajo na tri možne načine:
• da vsak delovni človek in občan radovljiške občine prispeva najmanj 100 dinarjev,
• da vse organizacije, ki imajo počitniške prikolice, namenijo vsaj eno prizadetim ljudem v Brusu, nadomestijo pa jih lahko iz sredstev za ljudsko obrambo,
• da vse druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti namenijo za odpravo posledic potresa v občini Brus najmanj po 200 dinarjev.
Denar se steka na posebnem računu, izvršni svet je zadolžil poseben odbor, da skrbi za namensko uporabo teh sredstev. Najprej bodo kupili počitniške prikolice, nato montažne hišice in gradbeni material.
M. V.
POZORNOST/
Učinkovitost še v rezervi
Pomanjkanje denarja za zdravstveno varstvo je na Gorenjskem že pred leti pripeljalo do razmišljanja o učinkovitejšem varčevanju. Vendar pa razmišljanja niso ostala le na papirju v sklepih skupščin medobčinske in občinskih zdravstvenih skupnosti ter zdravstvenih delovnih organizacij. Stabilizacijsko obračanje zdravstvenega dinarja se kaže tudi v tem, da na Gorenjskem porabijo za zdrav- _ stveno varstvo na uporabnika manj denarja, kot pa je republiško povprečje, storitev pa je več. Kljub temu, da so se na Gorenjskem vrsto let vztrajno približevali temu, da se da tudi z manj denarja narediti več, pa še vedno niso zadovoljni z učinkovitim gospodarjenjem v zdravstvu.
To je pokazala tudi tematska razprava o delovanju zdravstva na Gorenjskem, ki jo je ta teden organiziral Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko. V gorenjskem zdravstvu je očitno še vrsta slabosti, ki jih že vrsto let trajajoča nova organiziranost gorenjskega zdravstva še ni mogla odpraviti. Ena od preprek se prav gotovo kaže v sila počasnem uresničevanju nekaterih samoupravnih odločitev v zdravstvu, za kar postavlja prepreke — tako je bilo poudarjeno v razpravi — lastna administracija. Vendar pa bi bilo preveč enostavno posploševati, da del delavcev strokovnih služb z nasprotovanjem, odlaganjem nalog, ki mu jih nalagajo samoupravne odločitve, podstavlja coklo racionalnejšemu poslovanju v zdravstvu. Verjetno se morajo o svoji učinkovitosti oziroma neučinkovitem delovanju vprašati ne le člani Zveze komunistov v zdravstvu, pač pa tudi delavci v delavskih svetih od tozda do sozda. Odpori do reševanja nekaterih problemov, kot so centralizacija strokovnih služb, združevanje dela amortizacije in investicijskih sredstev med tozdi se občasno vračajo kot bumerang. Zakaj se dogovorjeni delež denarja za zdravstvene storitve bolnišnic ne odliva iz občinskih skupnosti v medobčinsko, aa se zaradi tega bolnišnice otepajo s problemi likvidnosti? Zakaj v enem od radovljiških zdravstvenih domov ni dovolj denarja za popravilo kotla centralne kurjave? Vse to so vprašanja, ki poleg vseh drugih izbijajo na dan in kažejo, da sicer poznamo modele reorganizacij strokovnih služb, pa jim manjka učinkovitosti, da imamo referendume, sklepe in sporazume za učinkovitejšo organizacijo zdravstva, pa se ne uresničujejo — vsaj v celoti ne. Kot da delavci v zdravstvu pozabljajo, da tudi za take probleme recepte vendarle sami poznajo.
L. M.
Nov predsednik
radovljiške
skupščine
Radovljica — Na ponedeljkov seji predsedstva občinske konfe renče SZDL Radovljica so začeli postopek evidentiranja možnega kandidata za predsednika skupščine občine in za predsednika zbora združenega dela.
Predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Setina odhaja na novo delovno dolžnost, saj je bil na sredinem zasedanju republiške skupščine imenovan za namestnika javnega tožilca SR Slovenije.
Zboru združenega dela bo socialistična zveza delovnega ljudstva Radovljica predlagala razrešitev predsednika Jožeta Vuklja, z utemeljitvijo, da nekatere zadeve v zvezi z njegovim načinom reševanja svojega stanovanjskega vprašanja kvarijo moralni lik predsednika zbora združenega dela. Zato so začeli tudi postopek za evidentiranje možnega kandidata za novega predsednika zbora združenega dela.
Višje cene vode
Kranj — Na ponovno vlogo Komunalnega podjetja Vodovod Kranj za povišanje cene vodarine je kranjski izvršni svet v sredo sprejel odredbo, po kateri se v kranjski občini poviša vodarina za 32 odstotkov. To pomeni, da bo po novem vodarina za široko potrošnjo 10,35 din za kubik, voda za industrijo pa 18,08 din.
Obnovljena partizanska bolnišnica na Pokljuki
Radovljica — Ob 40-letnici partizanske bolnišnice, imenovane »Ambulanta E«, na Javorjevem vrhu na Pokljuki, bodo v soboto, 29. septembra, ob 11. uri svečano odprli prenovljeni objekt kot zgodovinsko spominsko obeležje narodnoosvobodilne borbe na tem območju. O vlogi te bolnišnice, ki je sprejela prve ranjence neposredno po tragediji III. bataljona Prešernove brigade 16. decembra 1943, bo govoril predsednik zveze borcev Radovljica Slavko Staro-verski. V kulturnem programu bodo nastopili pevci in recitatorji osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice.
Leseno barako, ki so jo postavili maja 1944, so obnovili na pobudo bohinjskih borcev. Gradbeni les je prispevalo Gozdno gospodarstvo Bled, obdelavo LIP Bled, obrtniška dela pa Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas. Veliko prostovoljnega dela so opravili bohinjski borci, material pa so na rokah znosili na gradbišče učenci osnovnih šol z Bleda in iz Bohinja ter vojaki z Bohinjske Bele.
Upravljanje in skrb za obnovljeno spominsko bolnišnico »Ambulanta E« na Javorjevem vrhu bo prevzela Lovska družina Srednja vas v Bohinju.
J. R.
17.sejem stanovanjske opreme kranj, 12.-19.10/84
VSE ZA VAŠ DOM NA ENEM MESTU
razstava ekonomično ogrevanje likovna razstava velika razstava gob
Poštarji pobirajo
naročnino za Gias. Prosimo, izravnajte
k.
GLA82 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 28. SEPTEMBfK
r
PO JUGOSLAVIJI
Milka Planine o stabilizaciji
V nedeljo je na proslavi ob 40-let-nici ustanovitve 43. istrske divizije v PlUju govorila predsednica :rednega izvršnega sveta Milka- Planine. Med drugim je govorila o zamotani in neugodni politični situaciji v svetu in njenem odsevu na ekonomske odnose. Kriza ni obšla Jugoslavije, razen tega pa počasno odzivanje nanjo prispeva k temu, da se naše slabosti kažejo v še ostrejši luči. Sedaj se te slabosti premagujejo z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, vendar bi bilo po njenem mnenju nevarno meniti, da so začetni pozitivni trendi v proizvodnji in izvozu že dovolj za dolgoročen razvoj brez težav.
Sedaj, je poudarila, je najpomembneje zagotoviti, da se v gospodarjenju izhaja iz ekonoiuskiti zakonitosti, da se poraba omeji v realne okvire in da se odpravijo zastoji v razvoju samoupravljanja. Nato sledi faza, v kateri je pričako vati hitrejše usposabljanje ekonomskega in družbenega sistema za spremembe v gospodarski zgradbi, za osvajanje nove tehnologije in razvoj znanosti.
Najtežja naloga je postaviti stroške proizvodnje in skupne družbene režije v resnične okvire sedanjih in potencialnih možnosti proizvodnje. To pomeni, da je treba po ekonomskih merilih, po resničnejn vrednotenju celotnega procesa reprodukcije, razčistiti vse odnose od osnovne organizacije združenega dela do delovnih in sestavljenih organizacij, bank, družbenopolitičnih organizacij ter komune, republike in federacije. To je pravzaprav vse tisto, kar predstavlja najpomembnejše vzroke za tako visoko inflacijo.
Vendar inflacije ni mogoče omejiti administrativno in na hitro, to pa predvsem zato. ker še ni odpadel ves balast, ki neupravičeno bremeni vso proizvodnjo. Milka Pianinc je opozorila tudi na nujnost sprememb davčnega sistema, katerih cilj je enakomernejša razporeditev bremen stabilizacije. Poudarila je tudi, da bodo sledile še bolj zamotane in težke spremembe, ki so v pripravi. Vendar vsega ni treba čakati z vrha, temveč morajo tudi vsi drugi družbeni subjekti narediti vse, za kar jih obvezuje dolgoročni stabilizacijski program. Govorila je še o ekonomskem sodelovanju z drugimi državami, o prizadevanjih za konsolidacijo naših dolgov in za ustvarjanje pogojev za trajnejše načrtovanje pogojev gospodarjenja. Ob predvidevanjih, da vztrajamo pri uresničevanju stabilizacijskega programa, bi bilo možno, da se delež odplačevanja dolgov v deviznem prilivu države do leta 1990 zmanjša na 25 odstotkov. Sedanje obveznosti znašajo celo 46 odstotkov deviznega priliva, kar pomeni, da brez reprogramiranja glavnice dolga, ne bi bilo pogojev za normalno proizvodnjo.
Zakaj v Trio Tržič ni uspel referendum za sprejem nekaterih internih aktov
Ne papir, živa beseda je potrebna
Tržič — Na razširjeni seji osnovne organizacije zveze komunistov, sindikata in mladine ter predsednikov samoupravnih organov, so v sredo, 26. septembra, v Trio Tržič razpravljali o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ s poudarkom na politični aktivnosti v delovni organizaciji.
Aktivnost zveze komunistov in vseh družbenopolitičnih organizacij v tovarni se je občutno povečala od aprila letos, ko so delavci v oddelku »notranjikov« za dva dni ustavili delo. Na junijski seji so komunisti v tovarni ugotavljali, da se stanje normalizira, da vzroke za prekinitev dela odpravljajo po programu.
Zdaj pa znova ugotavljajo, da v delovni organizaciji ni vse tako kot bi moralo biti: referendum, ki so ga izpeljali septembra in na katerem so sprejemali samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, in skupno porabo, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost Magos in spremembe in dopolnitve statuta delovne organizacije, ni uspel. Za vse štiri akte delovne organizacije je bilo zbranih premalo pozitivnih glasov.
Udeležba na referendumu je bila zelo visoka, boljša kot pred petimi leti, vendar negativnih glasov je bilo preveč. Zakaj, se sprašujejo komunisti v tej delovni organizaciji. Referendum je bil dobro pripravljen. Za vsak akt posebej so pripravili obširno pismeno obrazložitev, ki je bila dostopna "vsakemu delavcu. Javna razprava je bila še podaljšana, odgovori so bili dani na vse pripombe. In vse, kar se je v teh aktih novega sprejemalo, je bilo le za dobro vseh zaposlenih. Spremembe v statutu delovne organizacije veljajo investicijam: če ne bodo sprejete, v delovni organizaciji v naslednjem letu ne bodo mogli na novo investirati, ne bodo mogli modernizirati proizvodnje, kakor jo žele. Z Magosom imajo dogovorjeno skrb za varstvo pri delu, da jim ni treba posebej zaposliti celega človeka; to delovno organizacijo veliko manj stane. Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke pa prinaša slehernemu delavcu višje osnove, dodatek za izmensko delo, posebej pa nagrajuje kreativnost, znanje, dobro organizacijo dela. Doslej je bilo bolj pou-darjano fizično delo, toda, če ne bo kreativnosti, pametne organizacije dela, še boljša mišica ne bo dosti pomagala, se zavedajo.
Za neuspeh referenduma v Trio Tržič krivijo premajhen osebni stik mojstrov, obratovodij in družbeno-
Za vrtce ni več gneče
Kljub regresu je oskrbnina še vedno dokaj draga, vendar se kranjski vrtci še ne praznijo zelo — Nova je oblika — le dopoldanski vzgojni program — V nemestnih krajevnih skupnostih je ponekod premalo otrok, zato so uvedeni posebni skrajšani programi vzgoje in varstva
Kranj — V nekaterih oddelkih vzgojnovarstvenega zavoda Kranj so s septembrom letos uvedli novost, ki bi jo morda kazalo posnemati še kje. Otrokom, ki sicer imajo domače varstvo, so omogočili vsakodnevni obisk vzgojnega programa v vrtcu s prehrano ali brez nje. Otrok lahko pride v vrtec kasneje in prej oddide, prisostvuje le uram vzgoje. Da je to primerna oblika za otroke od drugega ali tretjega leta naprej, se je pokazalo že kmalu. Dopoldanski obiskovalci so namreč dopolnili nekatere oddelke v vrtcih, ki so imeli še prostor. .Razen tega je za starše takšna oblika dosti cenejša kot oskrbnina ob celodnevnem varstvu.
Za takšno obliko so se pri WZ Kranj odločili, kot je povedala direktorica Meta Benčič, ker so z jesenjo pričakovali upad števila otrok. Kar dve tretjini staršev plačuje regresirano oskrbnino, vendar to krepko občutijo v družinskem proračunu. Kljub temu se vrtci občutneje niso spraznili. Vsa mesta so za sedaj polna, kar še posebej velja za vrtce na mestnem območju. Takšna situacija je za Kranj značilna kakšno leto ali dve, medtem ko je pred leti zmanjkovalo v vrtcih prostora za 400 in več otrok. V tem srednjeročnem progra-mu ni bil dograjen noben nov vrtec, vendar čakajočih za spreje/n ni. Kranjska občina z okoli 42 odstotki v vrtce zajetih otrok sedaj ostaja pod republiškim povprečjem.
Zaradi tega so v zadnjem času zaživele tudi druge oblike, posebno program priprave na šolo. Starši lahko izbirajo med 240-urnim progra-
političnih delavcev z delavci v proizvodnji. Še enkrat se je pokazalo, da gore papirja ne pomenijo nič, čc ni zraven preproste besede, ki bo delavcu po domače obrazložila novosti. Zdaj, po referendumu, ko so stekle glasnejše debate okrog novosti, ki so bile na referendumu zavrnjene, delavci šele razumejo, za kaj je sploh šlo in marsikateri danes trdi, da bi, če bi to prej vedel, glasoval »za«.
Referendum bodo v Triu ponovili. V teh dneh bodo novosti, za katere je bil sklican referendum, delavcem obrazložili po sindikalnih skupinah, kjer se v manjših krogih delavcem bolj odpre beseda kot na zborih delavcev, do 10. oktobra pa se bodo sestale vse družbenopolitične organizacije. In ker je po vsej verjetnosti bil za neuspeh referenduma preostalih treh aktov kriv prav pravilnik za delitev osebnih dohodkov — če bi za tega glasovali posebej, bi bili oni trije zagotovo sprejeti, tako pa so delavci odklanjali avtomatično vse po vrsti — bodo finančne službe osebne dohodke za september obračunale po novem in starem pravilniku, da bodo delavci videli razliko. Potem zagotovo ne bo več težav, so prepričani v Triu.
D. Dolenc
mom za štiri in petletne otroke, za leto starejše pa je letos stekel tudi 360-urni program priprave na šolo, kjer se je otrok zbralo za 12 oddelkov. Te vrste mala šola, ki jo otroci obiskujejo trikrat po tri ure tedensko, je namreč vzgojni program, ki ga je predšolski otrok deležen domala v prav tolikšni meri kot otrok, ki je bil več let v vrtcu.
V nekaterih vrtcih v kranjski občini, to velja še posebej za nemestne krajevne skupnosti, pa so se odločili za drugače zastavljene programe. Nekateri vrtci ne zberejo dovolj otrok za celodnevno varstvo, vendar je prostor — navadno gre za vrtce, zgrajene s samoprispevki krajanov, treba izkoristiti. V nekaterih krajevnih skupnostih zato tečejo skrajšani programi vzgoje in varstva v dopoldanskem času, vendar trajajo največ pet ur. Ponekod so se krajevne skupnosti tako zavzele za takšne oblike, da so, kot na primer na Beli, prevzele tudi vse materialne stroške varstva. Kadra pri vzgojnovarstvenem zavodu tudi za takšne krajše programe ne primanjkuje. Kranjska občina je namFeč po srednjeročnem programu razvoja otroškega varstva štipendirala zadostno število vzgojiteljic. Ker ni novih vrtcev, niso v zadregi, kje dobiti vzgojiteljice za dodatne programe. Zaradi tega razmišljajo, da bi v polletnih počitnicah za predšolske otroke lahko organizirali enkrat ali dvakrat tedensko nekajurno varstvo oziroma program, v katerega bi zajeli tudi tiste otroke, ki jih zaradi varčevanja starši že junija izpišejo iz vrtca. L. M.
Izvoljen nov izvršni svet
Na zasedanju zborov skupščine občine so izvolili tudi novega predsednika izvršnega sveta Henrika Peternelja ter 15 članov izvršnega sveta, od tega 12 profesionalnih ter 2 zunanja člana. Novi člani izvršnega sveta, od katerih jih je 9 iz prejšnje sestave, 6 pa je novo izvoljenih, so: Ferdo Rauter, podpredsednik, Amalija Kavčič, podpredsednica, Janez Kovačič, sekretar, Anuška So-klič, članica in predsednica komiteja za družbeno planiranje, Janez Tavčar, član in predsednik komiteja za gospodarstvo, Jožef Pešak, član in predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Lojze Rako-vec, član in predsednik komiteja za družbene dejavnosti, Zdenko Renko, član in sekretar sekretariata za notranje zadeve, Bojan Potočnik, član in sekretar sekretariata za ljudsko obrambo, France Jamnik, član in sekretar sekretariata za občo upravo, Milena Oman, članica in sekretarka za finance, Janez Gradišar, član za področje delovanja krajevnih skupnosti, Drago Šubic, zunanji član izvršnega sveta, za gospodarstvo, in Boris Košir, zunanji član, zadolžen za gospodarstvo.
Vezisti so proslavili praznik svojega rodu — Pripadniki enot za zveze v naših oboroženih silah so se pred dnevi spomnili 26. septembra 1941, ko so na posvetovanju v Stolicah sprejeli temelje poveljevanja in organizacijo zveze NOV in POJ, istočasno pa se je na bojišču prvič oglasila radijska postaja manjšega dometa. Ob letošnjem prazniku jim je čestital tudi načelnik generalštaba JLA Petar Gračanin, ki je med drugim naglasil, da so vezisti lani dosegli pomembne rezultate na vseh področjih svojega dela, še posebno pri zagotavljanju visoke stopnje bojne pripravljenosti sistema zvez v naših oboroženih silah. (S) — Foto: S. Saje
Odgovor na JAVNO VPRAŠAJ
Odgovarja komite za urbanizem, gradbene in komiL, zadeve skupščine občine Kranj
Občan je v Glasu z dne 7. septembra 1984 zastavil javnovpr. glede zapore ceste Kokrica—Golnik. Na javno vprašanje namj^ voril kranjski komite za urbanizem, gradbene in komunalne taj njem pravi
»Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste izda za prom siojiii upravni organ prosilcu za izdajo dovoljenja po predloguqV zacije za vzdrževanje cest na osnovi 87. člena Zakona o cestah(t^ list SRS, št. 38/81). Dovoljenje se izda predvsem v primeru, ko.* rekonstrukcijo ali vzdrževanje ceste, ki se ne da izvesti med tom, prav tako pa tudi v drugih utemeljenih primerih (razne pJV tve na cesti ipd.).
Imetnik dovoljenja je pri zapori ceste dolžan
• zaporo označiti z ustrezno signalizacijo in omogočiti d stanovanjskih in drugih objektov na območju zapore ceste
• urediti in primerno označiti obvoz
• intervencijskim vozilom in avtobusnemu prevozu na nijah omogočiti prevoz prek zaprtega območja, v kolikor je to in
• zaporo ceste pravočasno razglasiti moto zvezi Slovenije
Izvajanje z odločbo predpisanih ukrepov nadzira pristojna ja milice oziroma prometna milica.«
Si
v dnevnem tisku in .
y4
Slabši gospodarski obeti
V prvi polovici leta so bili rezultati gospodarjenja v ki čini slabi; na to je v največji meri vplival slab poslovni^ Iskre Telematike — Ocene za 8 mesecev ne kažejo izbolji Izgubam v gospodarstvu bo zbor združenega dela skupst čine Kranj posvetil posebno sejo 10. oktobra
Kranj — Če bi lahko kranjsko gospodarstvo ocenjevali po polletnih rezultatih ločeno od rezultatov Iskre — Telematike, bi bila slika precej drugačna, vsaj v mejah povprečnih gospodarskih rezultatov. Toda vpliv tako velike delovne organizacije, kot je Iskra Telema-tika, se mora nujno odraziti v skupnih rezultatih. Ob tem kaže omeniti, da se je polovica leta slabše iztekla še za nekatere druge delovne organizacije, saj je polletji poslovni rezultat negativen v desetih delovnih organizacijah.
Čeprav je mesec ali dva prekratek čas za oceno poslovanja, je vendarle že zdaj mogoče reči, da se gospodarjenje v kranjski občini po osmih mesecih še ne izboljšuje. Celo nasprotno, po dosedanjih kazalcih bi lahko napovedovali, da se bodo rezultati do konca tega leta še poslabšali. To velja tako za industrijsko proizvodnjo, ki je bila v polletju na ravni lanskega enakega obdobja, rezultati v osmih mesecih pa celo kažejo, da se je zmanjšala za 2,6 odstotka. Največje zmanjšanje industrijske proizvodnje so v osmih mesecih zabeležili v Iskri Telematiki, kjer se je zmanjšala za 10 odstotkov. Med ugodnejšimi kazalci gospodarjenja v tem obdobju so izvozni rezultati na konvertibilno področje: v osmih mesecih je izvoz porastel za 11 odstotkov, uvoz s tega področja pa se je povečal za 14 odstotkov, kar v skupnem seštevku pomeni 86-odstotno pokrivanje konvertibilnega izvoza z uvozom.
Čeprav so na splošno rezultati tako slabi, da česa podobnega kranjsko gospodarstvo ne pozna že leta in leta, tudi gospodarska jesen s podražitvijo kreditov ne obeta boljših pogojev, kljub temu delagatov kranjske skupščine gospodarska tema, vsaj po razpravi sodeč, že od nekdaj ne zanima dovolj. Razen stališč predsedstva občinske konference SZDL Kranj so delegati slišali le eno gospodarsko vpra-
šanje: delegatka Tekstilindus^ šala, kako je mogoče, da so v Ji* bernetikl lahko pred kratki^ osebne dohodke, ko pa gc zultati tega ne opravičujejo! bodo očitno to vprašanje ter v probleme, ki nastajajo zaradn gospodarskega rezultata tak^i Telematiki kot tudi v ostaT 1 delovnih organizacijah, deli združenega dela prerešetali\i nem zasedanju zbora 10. oktoNjL Sklepi obravnave naj bi bilr* ukrepov za izboljšanje gosp Slabi rezultati zdaj ne kažejo\j šem materialnem položaju »V delavcev, manjših možnosti^ teh delovnih organizacij, pačv*' vse skromnejših možnostih \V porabe v kranjski občini.
11
Obisk delegacije Oldhama
Kranj — Te dni se v kranj ni mudi štiričlanska deleg) gleškega mesta Oldhama, $| veže Kranj že dolgoletno stvo. Od podpisa listine pc je letos poteklo že 25 let. Ko* ji skupščine občine Kranj sta Oldham gospod J. K. . imenu delegacije pozdravil | delegate, je med drugim naj bi prijateljstvo trajalo m manj petindvajset let. Gostja V hama, ki bodo v Kranju osvVj dni, bodo obiskali nekatere delovne organizacije, med Iskro, Planiko, Gorenjska obi, druge. Ogledali si bodo tudi Ji in nekatere druge turistični na Gorenjskem.
I,
CP GLAS KRANJ RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje na podlagi 26» in 39. člena Zakona o javnenu ščanjuin na podlagi 22., 75., 76., 77. in 91. člena Stanuj Glas Kranj
prosta dela in naloge
DIREKTORJA IN GLAVNEGA UREDNIKA
poltednika Glas, glasila SZDL za Gorenjsko, kot delavca s nimi pooblastili in odgovornostjo, kot so:
— predstavlja in zastopa DO
— vodi in koordinira delo v DO
— načrtuje in predlaga tekočo in perspektivno poslovno politii
— predstavlja in zastopa časopis
— skrbi za vsebinsko urejanje časopisa in daje smernice za če delo redakcije
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z j nom izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
— da imajo najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj (praki novinarstvu ter poznavanje ekonomike poslovanja)
— da so sposobni organizirati in voditi delo
— da imajo moralnopolitične kvalitete
— da niso bili kaznovani za kaznivo dejanje iz čl. 511 ZZD
— da so državljani SFRJ.
Direktor in glavni urednik se imenuje za 4 leta in je po mandatne dobe lahko ponovno imenovan;
Kandidati naj svoje priglasitve s priloženimi dokazili o izpoh\ nju razpisnih pogojev ter opisom dosedanjih opravil, dostavjv zaprti ovojnici do 14. 10. 1984 na naslov: ČP Glas, Kranj, Mos< jade 1/IIL, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva iti re kandidata. £p G|as Kranj Razpisna In—"*
K, 28. SEPTEMBRA 1984
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
3. STRAN GLAS
onec reteške agonije
»oložaj reteške Iskre se še poslabšuje — Zato v Škofji Loki zah-levajo takojšnje ukrepanje — Sanacijski program ne daje upanja ga izboljšanje, saj brez tujega denarja ne bi mogli delati niti en n — Sestanek vodilnih ljudi škofjeloške občine in sozda Iskra prinesel odločitve o usodi kolektiva
Čeprav je julija občinska skupst i-Škofja Loka v reteški Iskri vpe-ila prisilno upravo, se položaj te ,arne še nadalje poslabšuje. Izgu-ki je v polletju znašala 100 mili-iov dinarjev, je iz dneva v dan seja, proizvodnja in izvoz sta daleč planiranim. Septembra so deva z desetdnevno zamudo dobili »bne dohodke, kako bo z osebnimi lodki prihodnji mesec, je še malo mega. S tem pa narašča tudi skoki jo bo nazadnje morala pokriti ivsem Iskra, pa tudi banka in ina.   Zato   je   treba agonijo -članskega kolektiva v Retečah skiniti in se odločiti o nadaljnji
ii Iskrine tovarne. Lo je bil namen ponedeljkovega lka vodilnih ljudi škofjeloške me s predstavniki Iskre, tako la iz Reteč. kot delovne organi-
NA DELOVNEM MESTU
Boljši je material, lažje se dela
Darinka Dragan — krojilka usnja
Trio Tržič najbolj poznamo po us-nJeni konfekciji, čeprav ta zaposluje le petdeset delavcev, proizvodnja <*utve - notranjikov pa še enkrat fonjena konfekcija je pač kon-W proizvod, notranjiki se pa skrijejo v čevlje raznih proizvajalce\*in i«) hi ni omenjen. S svojimi usnjenimi  izdelki   so   dolga   leta navduševali po raznih sejmih mode. 2*1, govorimo o preteklosti. Zadnja leta namreč v Triu sklepajo največ »lont posle z nemškimi firmami in jja usnjena konfekcija gre v izvoz, naročniki pripeljejo kože, podloge, gumbe, sukanec, vse do zadnje malenkosti, potem pa izgotovljene izdelke spet odpeljejo. Lepe stvari de-■;; D zanje, da se ti oči kar ne more-\fi Odtrgati od na drobno prešitih krznenih plaščev, moderno oblikovanih jaken, usnjenih kril, hlač.
Darinka Dragan je pravkar kroji-a moški jopič. Na kože svinjskega cepljenca je polagala kartonaste šablone, tesno ob njih je zarezovala v MkfO, da so naenkrat pred tabo zazijaj) le končki usnja. Kose je označila, zložila skupaj, ostanke pomedla / T./e, nastavila qovo kožo, položila spet šablono, spet zarezala . ..
zacije Široka potrošnja in sozda Iskra. Na sestanku se je pokazalo, da se bolj kot Iskra za ureditev razmer v Retečah prizadeva škofjeloška občina, ki ji ne sme biti vseeno, kaj bo z zaposlenimi. Zato do zaključkov niso prišli in so se dogovorili, da sestanek ponovijo čez deset dni, ko se bodo Iskraši o možnih rešitvah pogovorili v domači hiši.
Vendar pa bi Iskra morala po petih letih životarjenja reteške Iskre že imeti bolj jasne predstave, kaj naj ukrene za nadaljnji razvoj tovarne. Ta je s slabim poslovanjem že zapravila vse svoje premoženje in brez tujega denarja ne bi več delala niti en dan. Od milijarde dinarjev, ki jih obrača, je njenih sredstev le še 7 odstotkov. Skoraj dve tretjini, denarja, ki ga ima sposojenega, je Iskrinega,
Trinajst let že Darinka kroji usnje. Priučila se je za to delo. Vse mogoče je že krojila. Dragocena surovina je usnje, zato mora krojiti tako, da kožo čini bolje izkoristi, da ima čim manj odpadka, hkrati pa mora paziti, da se izogne vsem napakam v koži: luknjam, naravnim ograni, zarezam v usnju itd.
Lažje je rezati napo, ker lahko polagaš šablono kakorkoli na kožo, podolgem, počez, svinjski velur pa mora »leteti« ves v eno stran. Tudi krzno je zelo zahtevno. Tu moraš biti pozoren na zgornjo in spodnjo stran: vse dlake se morajo česati v eno stran!
Takih jopičev, kot jih kroji danes, mora Darinka skrojiti deset v osmih urah. Saj se malo sliši, toda veliko ima opraviti z njimi. Dragica svojo normo navadno presega za 20 do 30 odstotkov. Urna je, hitro pregleda kože, hitro odreže. Zato se ji tudi pozna pri osebnem dohodku. Če bi dosegala samo normo, bi dobila okrog 19.000 dinarjev, tako pa pride tudi na 25.000 dinarjev. Ponekod so v čevljarski in usnjarski industriji nagrajevani tudi po prihrankih pri usnju. Tudi v Triu so hoteli pripraviti tako nagrajevanje, toda pri tako slabih materialih, kot jih dobivajo, bi bile krojilke zagotovo na slabšem. Zato bo ta del nagrajevanja počakal na boljše čase. Norme so postavljene za porabo. Za moški jopič srednje velikosti je potrebno 3,60 kv. m kože. Za vsako naslednjo velikost pridenejo po 5 deci-metrov. Pri. »Ion« poslu pa tako nemški naročniki pripravljajo materiale in normative. Nič ne ostaja pa tudi zmanjkati ne sme. Drži pa: boljši je material, lažje se dela.
Natančno delo je krojenje usnja. Zahtevno in odgovorno. Tu gre za velike vrednosti. Zato si ne moreš privoščiti napak. Ves dan je krojil-ka na nogah v prisiljeni drži nad mizo, veš dan ob umetni svetlobi. Tudi lomiti se ne smeta obe svetlo-* bi, dnevna in umetna; takoj delavca moti pri delu. In morda je bilo v starih prostorih prav za krojilje bolje. Svoj prostor so imele in več miru, zdaj pa se krojilk drži tudi šivalnica in drdranje strojev je slišati čez in Čez.
A se vsemu privadiš. Darinka se ne pritožuje. Zadovoljna je z delom, rada ima svoje krojenje. Tudi z osebnim dohodkom je zadovoljna? le ob taki draginji, kot je danes, bi morali vsi imeti večje osebne
hodke, pravi.
do-
D. Dolenc
zato je še toliko bolj nerazumljivo, da niso zaceli že prej ukrepati.
Pomanjkanje lastnega denarja je tudi vzrok, da tovarna v Retečah sanacije nikakor ne bo mogla sama izpeljati. Tudi sprememba proizvodnega programa, kot je zapisan v sanacijskem programu, ne bi izboljšala razmer. Dokler bodo za obresti dajali več kot za osebne dohodke in hkrati še pokrivali obveznosti, je nemogoče da bi s kakršnim koli proizvodnim programom pa tudi z izboljšano organizacijo poslovanja, ter manjšim številom zaposlenih poslovali pozitivno. Sanacija bi tudi zahtevala najmanj 700 milijonov dinarjev novih vlaganj v osnovna in trajna obratna sredstva, ki jih seveda nikjer ni.
Zato v Škofji Loki predlagajo, da bi Iskrina tovarna v Retečah šla v stečaj ali, da bi se z upniki dogovorila za odpis ali vsaj za odložitev dolgov. Brez starih dolgov bi potem poiskali rešitev znotraj delovne organizacije Široka Potrošnja v povezavi s tovarnama v Spodnji Idriji ali v Železnikih. Ena od teh tovarn naj bi dala v Reteče del svojega proizvodnega programa. Če rešitve ne bodo našli v okviru Iskre, bodo morali razmišljati o drugih možnostih zaposlitve ljudi.
Predstavniki Iskre se do teh predlogov niso opredelili, čeprav so se strinjali, da se mora agonija reteške-ga kolektiva nehati. Poudarili so tudi, da bo potrebna sanacija celotne delovne organizacije Široka potrošnja in da bi v okviru te sanacije morali iskati rešitev tudi za reteško Iskro. S tem se seveda v Škofji Ix>ki ne morejo strinjati, saj odgovarjajo za socialno varnost reteških delavcev in menijo, da mora biti najmanj do konca leta znana njihova usoda.
Na sestanku so tudi ugotovili, da je prisilni upravitelj opravil svoje delo, saj je prišel dan pravi položaj temeljne organizacije in se je pokazalo, da je treba takoj ukrepati. Prisilni upravitelj je s tem zaključil svoje delo in namesto njega naj bi imenovali začasni kolektivni poslovodni organ, v katerem naj bi bili predvsem Iskraši.
L. Bogataj
Zakaj Gorenjska zaostaja
V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bilo gorenjsko gospodarstvo med najboljšimi v Sloveniji, se je položaj letos precej poslabšal. Polletni obračuni so pokazali, da se je industrijska proizvodnja povečala manj, kot velja povprečje za Slovenijo, da ima Gorenjska kar četrtino slovenskih izgub in skoraj tretjino slovenskih tečajnih razlik. Razmere se v drugem polletju ne popravljajo, saj je bila industrijska proizvodnja konec avgusta komaj za odstotek večja kot lani v enakem času in to predvsem na račun 2,6 odstotka manjše proizvodnje v Kranju in komaj 1,9 odstotka večje proizvodnje na Jesenicah. V Škofji Loki je bila letos proizvodnja večja za 3 odstotke, v Tržiču pa se s 5 in v Radovljici s 6,7 odstotka večjo proizvodnjo lahko pohvalijo z oživljanjem m-dustrijske rasti.
Slabi poslovni rezultati so spodbudili številne razprave, ki pa so preveč posplošene in le redko sežejo dalj od statističnih podatkov. Čeprav Gorenjska nima strokovne institucije, ki bi raziskala vzroke zaostajanja nekaterih industrijskih panog — črne metalurgije, kovin-skopr'edelovalne, proizvodnje električnih strojev in aparatov, končnih lesnih izdelkov ter konfekcionarjev — in predlagala ukrepe za izboljšanje razmer, bi kazalo povsem konkretno spregovoriti o delovnih organizacijah, ki ne dosegajo planiranega povečanja proizvodnje. Izgovarjanje na pogoje gospodarjenja ne sme zadostovati, saj so v istih panogah praviloma tudi delovne organizacije s sorodnim programom, ki zelo dobro delajo.
Izoblikovalo se je mnenje, da je vzrok za zaostajanje treba iskati v tem, da gorenjska industrija premalo vlaga v posodabljanje tehnologije, saj je v zadnjih letih dala za investicije komaj desetino družbenega proizvoda, ostala Slovenija pa nekaj manj kot četrtino. Med dvajset in petindvajset odstotki družbenega proizvoda vlagajo v razvoj tudi države, ki se danes najhitreje razvijajo. Eden od podatkov, ki dokazuje zastarelost gorenjske industrijske opreme, je poraba energije. S 16 odstotki porabljene energije v Sloveniji je gorenjska industrrja ustvarrla le dobrih 11 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda.
Toda tudi te ugotovitve ni mogoče posplošiti. Med izgubarji so tako najsodobneje opremljene tovarne kot take z zastarelo tehnologijo. Med zelo uspešnimi je razmerje enako. Lesne tovarne so bile na Gorenjskem večina zgrajene v zadnjih petnajstih letih, opremljene so z najmodernejšimi stroji, vendar je proizvodnja letos za skoraj 5 odstotkov nižja kot lani. Podoben je položaj pri konfekcionarjih ali v kovin-skopredelovalni industriji, kjer proizvodnja stagnira. Pogoji gospodarjenja so za vse približno enaki.
Zato kaže v razpravah uspešnosti gorenjskega gospodarstva spregovoriti tudi o ljudeh, ki vodijo proizvodnjo, predvsem pa organizaciji poslovanja, kjer se marsikje skrivajo še velike rezerve. Ni namreč naključje, da v zadnjem času prednjačijo nekdaj »odpisane« tovarne čevljev in tekstilci. Zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja,^ katerimi so 4i zaradi »odpisanosti« morali spopadati že desetletje nazaj, so danes organizirani tako, da uspešno kljubujejo neusmiljenim zahtevam izvoza in trga.
L. Bogataj
Razprava ni bila povsod dobra
Na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference SZDL Radovljica so strnili javno razpravo o prostorskem delu tekočega družbenega plana — Najbolje so se organizirali v Bohinju in Lescah, kjer je zaradi spoštovanja interventnega zakona o kmetijskih zemljiščih moč pričakovati največ težav pri uresničitvi zelja Leščanov po stanovanjski gradnji
Radovljica — V ponedeljek, 26. septembra, so na seji predsedstva občinske konference SZDL Radovljica strnili javno razpravo o prostorskem delu tekočega družbenega plana radovljiške občine. Šlo je za ponovno razpravo o zadevah, ki jih varuje interventni zakon o kmetijskih zemljiščih, zaradi katerega je bil prostorski plan tudi razveljavljen.
Občinska skupščina je naprej predvidela enomesečno javno razpravo, kasneje so jo na predlog socialistične zveze, ki je razpravo vodila, podaljšali še za mesec dni, tako da je potekala do 15. septembra. Poletje je namreč čas dopustov, na drugi strani pa imajo takrat v radovljiški občini turistični in gostinski delavci polne roke dela.
Javno razpravo so usmerili predvsem tja, kjer so pričakovali največje zanimanje med ljudmi, kjer je prostorski plan povzroči! največ problemov. Res se je izkazalo, da je bilo sklepanje pravilno. Največ pripomb je prišlo iz
Bohinjske Bistrice, z Bleda, iz Lesc in Begunj. .
Na ponedeljkovi seji predsedstva niso govorili o vsebini pripomb, ocenili so le potek javne razprave in se dogovorili, kako jih bodo upoštevali in kaj bodo še postorili do zasedanja občinske skupščiner ki bo prostorski plan sprejemala.
Ocenjujejo, da razprave ponekod niso bile dobre. Najbolje so se organizirali v Bohinju, od koder so dobili tako-rekoč poenoteno stališče vseh krajevnih skupnosti. Najprej so se predsedniki krajevnih konferenc SZDL dogovorili, kako bodo javno razpravo organizirali, pri čemer se je denimo Stara Fužina odločila, da jo bo pripravila posebej. Nato so imeli sestanke sveti krajevnih skupnosti ter vsaka družbenopolitična organizacija posebej, nakar so se sestali predstavniki vseh in uskladili stališča. Podobno so enotno stališče oblikovali tudi v Lescah, kjer je sodelovalo tudi združeno delo, kar je v primerjavi z drugimi predeli občine izjema. Slabše je bilo na Bledu, kjer do
ponedeljkove seje predsedstva še niso dobili dokončnih pripomb, temveč le niz različnih stališč iz zapisnika. Tako lahko razberemo, da se še vedno krese jo mnenja okoli trase blejske obvoznice, čeprav je že znano, da je južna ekonomsko najboljša. Res pa je seveda, da v celoti trasa prostorsko ni bila rezervirana, zato je razburjenje nekaterih razumljivo.
Slabo se je v javno razpravo vključilo združeno delo, s< j pripomb z že omenjeno izjemo Lesc in begunjskega Elana ni. Predvsem preseneča, da jih niso poslale organizacije združenega dela v krajih, kjer imajo krajani največ pripomb. Torej tovarne marsikje niso dobro povezane s svojim okoljem.
Javna razprava je dala tudi vrsto posamičnih pripomb, ki so jih ljudje poslali po razpravah na zborih občanov ali celo mimo njih. Posebej v Radovljici jih je veliko, mnoge se nanašajo na uresničevanje zazidalnega načrta mesta.
Še eno zanimivo ugotovitev je dala javna razprava. Ljudje se hitro ogreje-jo za razpravljanje, kadar gre za za^p sebni interes, kadar pa gre za širši, družbeni interes, se bojijo zamere pri sosedih, prijateljih, znancih, sploh se zatika pri končnem oblikovanju družbenega interesa. Vprašanje, o katerem bi tudi kazalo spregovoriti.
M. Volčjak
Razmere v bohinjski zadrugi se izboljšujejo
Koristno družbeno varstvo
novembra bo minilo leto dni, odkar so v Gozdarsko-kmetijski zadrugi Srednja s — Bohinj uvedli družbeno varstvo. Razmere so se doslej že toliko izboljšale, >da v občini razmišljajo o ukinitvi »prisilne uprave«.
Srednja vas — Delovna skupina, ki se je redlani mudila v Gozdarsko-kmetijski zadrugi rednja vas-Bohinj, je ugotovila vrsto nepravil-liano gospodarjenje, malomarno ravnanje družbeno lastnino, nečiste posle pri izkorišča-ju gozdov, zanemarjanje kmetijstva, nepravil-) delitev dohodka, neredno sestajanje zadružna sveta in drugih samoupravnih organov, ne-ikonito izbiro direktorja — in še bi lahko našte-kii. Napak in pomanjkljivosti je bilo toliko, da > se delegati občinske skupščine odločili za /edbo družbenega varstva v tej delovni organi-rtji.
Kmetijstvo dobiva veljavo
Čeprav je bilo kmetijstvo v zadrugi opredelje-lb kot glavna dejavnost, je bilo potisnjeno na ,ki tir in manj pomembno kot 28 stranskih r.< .        :   Prisilna uprava, ki.jo vodi Bernard iz Gozdnega gospodarstva Bled, je med ».mi dejavnostmi ponovno dala kmetijstvu nekdanjo veljavo. Prvi rezultati so spodbudni.
Prireja in odkup mleka sta se povečala hitrej«? kot drugod na Gorenjskem in v Sloveniji. V lanskem prvem polletju so odkupili 803 tisoč litrov mleka, v letošnjem že milijon in 33 tisoč; hkrati s tem pa je porasla tudi proizvodnja ementalca in ostalih mlečnih izdelkov. Odkup živine se je povečal za 3400 kilogramov, predelaVa mesa za več kot štirikrat.
Nobenega dvoma ni, da je Bohinj dolina še neizkoriščenih možnosti kmetijskega razvoja. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je v radovljiški občini prek šest tisoč hektarov neizkoriščenih planin in pašnikov, največ med njimi v bohinjski dolini. Tamkajšnje kmetijstvo se otepa tudi z veliko razdrobljenostjo (vsaka kmetija ima v povprečju le dve kravi), s perečimi socialnimi problemi in z znkoreninjenim, zastarelim načinom kmetovanja.
»Večina ljudi, ki dela na kmetiji, je stara od 55 do 70 let;« ugotavlja Bernard Tonejc. »Med ostarelostjo kmetov in opuščanjem kmetijske dejavnosti je tesna povezanost. Od 450 kmetij, ki sodelujejo z zadrugo, je le 10 »čistih«, na vseh ostalih se ob kmetijstvu ukvarjajo še s kako dru-
go dejavnostjo. Povečuje se tudi število kmetij, ki v celoti opuščajo organizirano tržno pridelovanje.«
Zazrli so se v planine
V Bohinju so se odločili, da zaustavijo nadaljnje zaraščanje planin in vaških pašnikov. Strokovnjaki Zadružne zveze Slovenije in Zivinorej-sko-veterinarskega zavoda Gorenjske že izdelujejo načrte, na podlagi katerih bo zadruga dobila na republiškem natečaju več milijonov dinarjev za urejanje planin. Nekatere pašne skupnosti so se že prebudile in dobro delajo, druge so še vedno malomarne do družbenega imetja in se obnašajo kot lastnice planin.
Zmanjšuje se zanimanje za nezakonito, »črno« gradnjo počitniških hišic na tamkajšnjih planinah, povečuje pa se pritisk na planšarske stanove in staje. Nekateri pašni odbori so že spoznali, da stanovi, spremenjeni v vikende, predstavljajo veliko breme za planino in »izvirni greh« nezakonitega zaslužkarstva in izkoriščanja gozdov. Čeprav nekateri trdovratno zatrjujejo, da so staje na planinah nujno potrebne, so letos na Javorniku dokazali, da je paša mogoča tudi brez njih. Na planini so uvedli strojno molžo in uredili čredinke, iz katerih živina ni mogla v staje. Prireja mleka je bila ob takšni paši celo za petino večja kot druga leta.
Mladi so upanje
Dobn poznavalci bohinjskih razmer pravijo, da je zadruga zadnja leta nazadovala predvsem zaradi pomanjkanja strokovnjakov. V Bohinju imajo sicer šolane živinozdravnike in agronome, toda ti so se raje zaposlili v drugih dejavnostih.
Ko je zadruga letos razpisala štipendije, se je odzvalo kar precej domačih fantov in deklet. Na fakulteti se šola pet bodočih kmetijskih in lesarskih strokovnjakov, dva na srednji šoli, pet na poklicni. To daje upanje, da bodo v zadrugi v nekaj letih premostili kadrovske težave.
Da prihodnost bohinjskega kmetijstva le ni tako črna, kaže tudi to, da se je na ustanovnem občnem zboru aktiva mladih zadružnikov zbralo 40 mladih kmetovalcev, delavcev, dijakov in študentov. Ko bodo ti čez leta in desetletja prevzeli vajeti v svoje roke, si bo tudi napredek lažje utiral pot na bohinjske kmetije.
1. novembra
konec družbenega varstva ?
- V zadrugi, so po uvedbi »prisilne uprave« izboljšali organizacijo dela, gospodarnost, delovno storilnost, odnos do družbenega imetja in medsebojne odnose. Ustvarili so večji dohodek, več so delili tudr za osebno porabo. Medtem ko je sredi minulega leta znašal povprečni osebni dohodek 12.828 dinarjev, je bil v letošnjem prvem polletju že 24.394 dinarjev.
»Čeprav so bile nekatere samoupravne pravice okrnjene, je bilo v zadrugi po uvedbi družbenega varstva celo več samoupravljanja kot pred tem. To je za nas vsekakor dragocena izkušnja,« je na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali gospodarjenje v bohinj-sk' zadrugi, poudarrl predsednik Janez Smole. Izvršni svet je sprejel sklep, s katerim predlaga zboru združenega dela, da v zadrugi 1. novembra ukine družbeno varstvo. rj. Zaplotnik
O LAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 28. SEPTEMBjJ
Praznovanje pod Krvavcem
Telefon — največja skupna akcija
Jože Zun, predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje: »Lani in predlanskim smo poskrbeli za varen prehod med šolo in pošto, zdaj pa smo s štirimi krajevnimi skupnostmi na tem območju sredi priprav na veliko telefonsko akcijo — Prireditve za praznik
Cerklje — 4. oktobra 1944. leta je drugi bataljon Šlandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu likvidiral štab Črne  roke na cerkljanskem območju.
Spomin na ta dogodek so si v krajevnih skupnostih Brnik, Cerklje, Pože-nik, Šenturška gora in Zalog izbrali za krajevno praznovanje in pa pred leti poimenovali Praznovanje pod Krvavcem. Vsako leto ga skupaj pripravijo in tako je tudi letos.
»Med petimi krajevnimi skupnostmi na tem območju je Cerklje največja,« pripoveduje predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Zun. »Sicer pa sodimo med srednje velike krajevne skupnosti v občini. V naseljih Cerklje, Pšenična polica, Vašca je okrog 400 gospodinjstev oziroma 1300 prebivalcev. Trenutno beležimo še blizu 3,5 odstotka kmečkega prebivalstva. Sicer pa je večina ljudi zaposlenih v Kranju in le nekaj malega v Kamrtiku.«
»Najbrž skupno praznovanje ni edina oblika sodelovanja krajevnih skupnosti na tem območju?«
»Tako po organizacijski kot vsebinski plati smo povezani na več področjih. Skupno delujemo v okviru Socialistične zveze, v športno društvo Krvavec in njegove sekcije pa so včlanjeni predvsem mladi iz vseh krajevnih skupnosti. Omenim naj še avto-moto
turistično društvo, Rdeči križ, zvezo združenj borcev in zvezo rezervnih vojaških starešin. Gasilci skrbijo še za Grad in Poženik, upokojenci ter čebelarji so povezani na celotnem območju.
Takšna organizacijska povezanost, ki narekuje tudi skupno vsebino dela, izvira še od takrat, ko so bile Cerklje samostojna občina. Danes imamo v Cerkljah Alpetourov kmetijski servis, zdravstveni dom, šolo, vrtec, tri trgovine, ^pošto, krajevni urad, sedež temeljne zadružne organizacije. Tudi to nas po svoje povezuje. Vendar bi si pri razreševanju različnih problemov (predvsem komunalnih) včasih želeli, da bi bilo sodelovanje še tesnejše.«
»Poleg skupnih nalog ima vsaka krajevna skupnost najbrž tudi svoj delovni program?«
»Razumljivo, saj imajo v vsaki krajevni skupnosti svoje probleme. Za program naše krajevne skupnosti v tem srednjeročnem obdobju lahko rečem, da smo skušali biti čimbolj realni. Ocenjujem, da bomo program zato najbrž tudi uresničili. Med večje akcije je lani in predlanskim sodila ureditev varnega prehoda od pošte do šole v Cerkljah. Porušiti smo morali dve poslopji, pri čemer nam je pomagal tudi občinski štab civilne zaščite, krajani pa so v to vložili veliko prostovoljnega dela. do
Lokalu želim povrniti ugled
nat^j2?iiljenek?aj f"3,"'. Pe"sion Kanu v Valburgi prevzel v najem 22-le ni gostinski delavec Ludvik Fekonja - »Lov, ribo-
S^SKE. ™'?£ bh>a kampa SO SO"dna PoSto£ » in bazen« °bm°Ćiu - V P"h°°»Je »»<» tenis igrišča
Valburga pri Smledniku - Konec avgusta sta turistični društvi Smlednik m Dragočajna-Moše pripravili razgovor o nadaljnjem razvoju turizma v krajevni skupnosti Smlednik Med drugim so se ga udeležili tudi predstavniki občine Ljubljana-Šiška. Pcedsed-nik turističnega društva Smlednik Mirko Gantar je takrat poudaril, da bi v prihodnje s skupnimi napori morali posvečati večjo pozornost turističnemu razvoju, saj imajo ie zdaj za to solidno osnovo. Poleg kampa in pensiona Veronika v Dragočajni, gostišča Zorman in Starega gradu v Smledniku so še posebej opozorili na pričakovano boljšo turistično ponudbo v Pensionu Kanu v Valburgi.
Pension Kanu je bil še nedavno tega znan in dobro obiskan lokal s 40 posteljami, okrog 50 restavracijskimi sedeži in 40 na terasi. Lani je ta lokal v organizaciji Pozda nenadoma zašel v težave. Dobri poslovni rezultati so se spremenili v rdeče številke. Počasno izgu-
bljanje ugleda je še posebej motilo turistične delavce tega območja.
Sredi junija letos pa je lokal vzel v najem 22-letni gostinski delavec Ludvik Fekonja. »Moj cilj je, da lokalu povrnem nekdanji ugled. Lov, ribolov, možnosti za izlete in bližina kampa so nedvomno solidna podlaga za razvoj turizma v tem delu. Čeprav sem začetnik, nimam strahu. Res pa je, da so me malce presenetile težave, s katerimi sem se moral spopasti. Pričakoval sem npr. pomoč pri obrtnem združenju Ljubljana Šiška, vendar sem bil razočaran. Še največ podpore sem dobil pri strokovnih službah na občini in pri turističnih delavcih v kraju.«
»In kako se nameravate lotiti vašega cilja?«
»Mislim, da ima lokal izredno dobro lokacijo, da pa je bilo že v preteklosti premalo narejenega za povečevanje turistične ponudbe. V oktobru nameravam najprej prenoviti notranjost lokala in po možnosti v spodnji etaži do novega leta urediti nočni lokal. Jedilni list bo že prihodnji mesec obogatila divjačina. Jedi bomo pripravljali pred gosti. Spomladi nameravam ob Kanuju zgraditi dve tenis igrišči, hkrati pa se lotiti tudi gradnja bazena. Slednji prav gotovo sodi zraven, saj se v neposredni bližini v reki Savi žal ni moč kopati.« »Ali niso to precej smeli načrti?« »Morda res, vendar smo mlad in homogen kolektiv. Vemo, kaj hočemo in ni nam odveč delati takrat, ko je treba. Že zdaj smo navezali tesne stike z lovci in ribiči iz Italije. Pozimi bomo zanje pripravljali smučarski paket na Krvavcu. Zadnje čase se tudi povečuje obisk različnih skupin in dekanih organizacij. Naše pravilo je, da je gostu treba ustreči in to takrat, ko želi. Lokal je od torka do nedelje odprt od 12. do 23. ure. Če pa se prijetna družba zasedi tja v polnoč, nam to ni prav nič odveč.«
A. Žalar
konca srednjeročnega obdobja nas čaka še ureditev mrliških vežic in avtobusnega postajališča v Zgornjih Cerkljah. Za začetek gradnje vežic moramo razrešiti še nekatera zemljiška vprašanja, ureditev postajališča pa je zavrla obnova vodovodnega omrežja na tem območju.
Pohvalo za delo nedvomno zaslužijo gasilci, ki so se lotili obnove doma. Organizacija zveze združenj borcev je poskrbela za ureditev prostora pred centralnim spomenikom. Veliko truda je vloženo vsako leto tudi v tradicionalni smučarski tek in v vsakoletno razstavo cvetja v Cerkljah. Lepe uspehe dosega tudi pevski zbor v okviru KUD.«
»Že nekaj časa potekajo na širšem območju priprave na telefonsko akcijo?«
»Izgradnja telefonskega omrežja je prav gotovo največja skupna akcija krajevnih skupnosti na Cerkljanskem. Dlje časa je bilo govora o njej. Potem sta se letos naloge resno lotili krajevni skupnosti Velesovo in Grad v severozahodnem delu območja. Zato so se začele resne priprave tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Medtem ko bodo v Gradu, Velesovem in v severnem delu Cerkelj kmalu zazvonili telefoni, v ostalih krajevnih skupnostih potekajo zadnje priprave na akcijo in redno delajo gradbeni odbori. Popis interesentov in anketa sta pokazala izredno zanimanje za telefon. Zato moramo zdaj najprej razrešiti problem števila priključkov v telefonski centrali. Upamo, da bomo lahko ustregli vsem interesentom. Nekaj možnih priključkov naj bi ostalo tudi za kasneje, saj bo omrežje to omogočalo. Zadali smo si nalogo, da mora biti ta skupna akcija končana prihodnje leto.«
Prireditve za bližajoči se praznik se bodo na Cerkljanskem začele že jutri, ko bo ob 16. uri na igrišču osnovne sole turnir v malem nogometu. V nedeljo, 30. septembra, se bo ob 8. uri začelo tradicionalno tekmovanje traktoristov AMD Cerklje, ob 10. uri pa bo tek od Zaloga do Lahovč.
»2. oktobra ob ti. uri bo na programu rokometni turnir, 3. oktobra ob
18. uri pa se bo na kegljišču pri Jance-tu v Srednji vsi začelo tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju. V četrtek, 4. oktobra, ob 16. uri je na programu najprej gasilska pionirska mokra vaja, ob 17. uri pa košarkarski turnir.
Osrednja prireditev v počastitev praznika bo v petek, 5. oktobra, ob
19. uri, ko bo v osnovni šoli slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s kulturnim programom. Na seji bodo podelili tudi bronasta priznanja OF.
Praznovanje bodo sklenili v soboto ob 16. uri s četrtim memorialnim turnirjem v kegljanju za pokal Janeza Oblaka in v nedeljo, 7. oktobra, ob 8. uri s partizanskim mnogobojem in streljanjem z vojaško puško. Slednje bo v Poženiku. Popoldne ob 16. uri pa bo na igrišču v Dvorjah nogometna tekma, v kateri se bodo pomerili debeli in suhi. A. Zalar
Ogrožen standard starejših
Osebni standard se je tako poslabšal, da je med starejši v kranjski občini skoraj polovica na meji materialne o
Kranj — V kranjski občini približno polovica ljudi nad 65. letom živi na meji materialne ogroženosti. To je le ena izmed ugotovitev analize o starejših občanih, ki so jo pripravili pri Centru za socialno delo Kranj, vendar gotovo med najbolj vznemirljivimi. V najbolj kritičnem položaju so občani, ki imajo pod 8000 din dohodka na mesec. Od 550 občanov, kolikor jih je zajela analiza, ima takšne borne dohodke okoli 150 občanov. Med njimi so tudi taki, ki nimajo lastnih dohodkov, zato se nekateri preživljajo ali vsaj skušajo preživljati z družbeno denarno pomočjo, ki trenutno znaša 7500 din. Tudi pri nekoliko višjih dohodkih, to je približno do 12.000 din na mesec, ni mogoče govoriti o zadovoljivi življenjski
Ovčerejci vabijo v Bašelj
Bašelj — Bašeljski ovčerejci so že v nedeljo prignali domov s planine Dolga njiva na Zaplati 220-glavi trop ovc; ovčarski dan, ki so ga nameravali pripraviti skupaj s Turističnim društvom Bela-Trstenik, pa so morali zaradi slabega vremena odpovedati. Prireditev bo zato to nedeljo. Dopoldne ob devetih se bo začelo kegljanje za jarca. Ob 14. uri bo dogon "in nato striženje ovc ter krajši razgovor z bašeljskimi kmeti o ovčereji v preteklosti in o bodočih načrtih. Uro kasneje se bodo prvič oglasili Gašperji, ki bodo potem do večernih ur skrbeli za prijetno razpoloženje. Bašeljski kmet Franc Roblek bo na bližnjem travniku prikazal pašo goved po pašno-košnem sistemu.
VAŠA PISMA
NEUČAKANI ŠOFER AVTOBUSA
So še vozniki avtobusov, ki ne razumejo, da potniki čakajo na avtobusnih postajah zato, da bi se odpeljali v željeno smer. Včasih pa šoferji takšnega kova celo ogrožajo varnost potnikov. Enega takšnih primerov smo srečali v sredo, 19. septembra 1984 ob 13.39 na postajališču v Lescah. Alpetourov avtobus KR 124-213 je pripeljal z Bleda, počakal le toliko, da so izstopili dva potnika in sprevodnik, potem pa je voznik potnikom, ki smo želeli vstopiti, pred nosom zaprl vrata. Manever je bil izveden tako hitro, da je potnik, ki je že uspel skočiti v avtobus, skoraj padel. Ostali smo prizor lahko samo nemo opazovali, med drugim tudi mladi sprevodnik, ki je prav tako obtičal pred zaprtimi vrati. Da se mu ne bi delovni dan prezgodaj končal, je stekel za avtobusom. Voznik je očitno tudi spoznal, da brez sprevodnika ne bo šlo, zato je za hipec odprl sprednja vrata in sprevodnik se je akrobatsko pognal v avtobus. Ni kaj, akcija za filmsko platno! Potniki pa smo ostali brez prevoza, prepričani, da bo v naslednjem avtobusu le prostor za nas, obenem pa upali, da bodo v podjetju le povedali šoferju, da se tako ne ravna, da je v službi za prevoz potnikov in ne za dirkanje od postaje do postaje. B. J.,
Spodnje Duplje 72
i-
ravni. To se še posebej ka čanih, ki nimajo lastnega nja, stanovanjske hiše a Okoli 8 odstotkov z analiC občanov sodi celo med 2jj majhno skupino ljudi, k;1' čno brez materialnih dobr-v majo niti radia niti hladih;'; tomobila ali televizijske^ niti ne omenjamo.
Posledice nekajletnega vanja osebnega, pa tudi standarda se poznajo tudi nem položaju starejših oi lež starejše populacije, kij^ ogroženosti ali celo pod đ kranjsko občino, ki vrsteč socialnih problemov te \v men. Gre namreč za popuk^, svoje aktivno delo v,glavn*y ključila ter si zato ne more sama pomagati iz težav. V, rejših občanov sicer ima vendar je za tretjino obči. prenizka, še posebej tam, skromne pokojnine živ.ti celo več članov.
Prav gotovo bodo vedno občani, ki si v svojem eim dobju niso mogli ali znali s pokojnino ali kako starosti. Nikakor pa ni sp da se to dogaja tudi z lj dohodki kljub polni pokoj ne rešujejo iz materialne sti. Ali bo potrebna večja oziroma več sredstev za nje varnosti starejših stvar strokovne presoje je treba pripravljati pogoje nje teh vprašanj, saj nam demografske napovedi vse lež starejših. Torej nisodov, manitarni prijemi.
Kal
Odprto prvensk v streljanju
KRANJ - Občinski a občinska konferenca Zv\H zervnih vojaških stareš^\ kretariat za ljudsko obi Kranju organizirajo, kot širneje poročali 14. se soboto in nedeljo, 29. m tembra, odprto prvenstvo! ljanju z vojaško puško bodo nastopile prija' ske ekipe, drugi dan pa niki, ki se labko prijavijo lišču v Struževem do 11 ( dneva se bo začelo tel ob 8. uri, pripravili pa vsakršnem vremenu.
V_
Mladinski servis za dve občini
Jesenice, Radovljica - 1
jakov in študentov se sp ščajočih življenjskih stroški slabšuje, kar med drugim k S v vse večjem zanimanju »; mladine za priložnostno deM vsem v zimskih in poletnih!; cah. Občinski konferenci cialistične mladine na, Radovljici sta se zato ustanovita mladinski servis.' šalnikom, ki sta ga poslali; organizacijam in obrtnikom^ vedeli, da bi bilo za mlade« la. Mladinski organizaciji čin imata za zdaj nekaj zagotavljanju denarja, za začetek poslovanja.
Ml PA NISMO SE UKLONIL
Pod Španom so natisnili Prešernovo Zdravljico
Ni naključje, da so v nedeljo na srečanju aktivistov O F škofjeloškega okrožja na Žbontu v Davči izročili tudi spominske značko in listine tiskarjem in tehnikom ilegalnih tiskarn in tehnik Gorenjske. V tej hribovski vasi je bilo namreč od jeseni 1943 do osvoboditve središče partizanskega tiska.
»Septembra 1943 smo uredili partizansko tiskarno pod Podgrivarjem v Davči, potem smo jo imeli nekaj časa kar pri Podgrivarju,« se spominja dogodkov tistega časa vodja partizanskih tehnik na Gorenjskem Adolf Arigler-Bodin. »Zadnjo zimo pa smo preživeli v Zali, ob potoku, ki teče spod Blegoša v dolino. Potok se je v slapu zlival v Davščico in čez ta slap smo imeli lestev, ki smo jo potegnili za sabo, ko smo šli v tiskarno. Na drugem slapu pa smo imeli svojo elektrarno,
Adolf Arigler-Bodin
ki je dajala luč in gnala naše stroje. Menda je bila to edina ilegalna hidrocentrala na ozemlju, ki so ga Nemci smatrali za svojega. Sicer je bila naša tehnika v 25 metrov dolgi baraki, kjer je stalno delalo 25 do 30 ljudi.
Delovali smo po oddelkih. Imeli smo grafični oddelek, kjer sta delala arhitekt Marjan Sorli in slikar Janez Vidic, ki sta oblikovala letake, listine in tiskovine in sta bila tudi avtorja podobe v Davči natiskane Prešernove Zdravljice, ki bi lahko bila še danes v ponos tiskarjem. Potem je deloval ciklostilni oddelek, kolportažni ter posebna delavnica, v kateri so urejevali in popravljali stroje in naprave. Nekaj više smo imeli urejeno radijsko poslušalnico, kajti v grapi se radijski signal ni slišal. Razen osrednje tehnike v Zali, je bilo v Davči še več ciklostilnih tehnik in tiskarna TRILOF pod Španom, kjer so Prešernovo Zdravljico natisnili«
»Kaj ste tiskali?«
»Nešteto je bilo letakov in brošur in tiskovin za potrebe forumov okrožja Škof j a Loka, ki so imeli sedež v Davči. Težko bi sedaj na hitro vse opisal. Sicer pa je bilo naše delo že večkrat opi-, sano v knjigah. Kralj iz Inštituta delavskega gibanja i napisal dve knjigi o tiskarnah na Gorenjskem, Sveto Kobal je pisal o tem v Loških razgledih in drugi « *
»Tiskarna v Zali je delala do konca vojne.« »Nikdar ni bila odkrita. Da smo lahko delali, se imamo zahvaliti veliki podpori prebivalstva.
Če nas je v tiskarni in tehniki delalo Mi | na terenu skrbelo za nas najmanj desetvM ko ljudi. Nekdo je prinesel papir, drugi j«) j bel barvo, tretji matrice. Če vemo, da je\vVl ko dal le majhne količine, na primerdve.M trice, se vidi kako široko je bila razviuV] aktivistov OF, ki so skrbeli za nas. Tre^Vj skrbeti tudi za našo prehrano, pri fosili odlikovali zlesti ljudje iz Škofje Lokemid
»Tiskarna in tehnika v Davči ni bilt^ Gorenjskem?« \J
»Leta 1944 smo na Gorenjskem lmeiij ne in 15 do 20 tehnik in ciklostirnic. NkhV da je na Gorenjskem skozi štiri leta\o;^*j v tehnikah in tiskarnah več kot 400 to bilo nobeno varno delo, lepo na topte\\ hem, brez nevarnosti za življenje. Več £ j skarjev in tehnikov je izgubilo življerv Nemci dobro vedeli, kaj pomeni dobrap^Vj da. Zato smo morali tiskarne večkrat s*f\ pa so jih tudi odkrili.«
»Ste po poklicu grafik, da so vam za* ganizacijo partizanskih tehnik in tisktrtV reniskem.«
»Študiral sem tehniko, res pa sem ijkl začel v Ljubljani delati v ilegalnih tehniMj to me je partija leta 1942 poslala na CnWB da bi tudi tu zaživela partizansna toh-./A eden redkih, ki je vso vojno delal le :-..>• \ žitvi. 1942 sem organiziral partizansko y na Jelovici, naslednje leto v Kropi. MM Pokljuki in od jeseni 1943 sem delalviW\
Spored
X Mednarodnega festivala športnih in urističnih filmov Kranju od 2. do oktobra v kinu enter
;k, 2. oktober 1984 20. uri —
KANA OTVORITEV )ŠKI SMUČARJI (Jugoslavija) izven konkurence lografsko-dokumentarni prikaz lučarskih začetkov pn nas.
JSTSKE VARIACIJE (ČSSR) ropsko atletsko prvenstvo v Ate-»h 1982.
vŽE   ČRNOGORSKEGA PRI-)RJA (Jugoslavija) kar daje pečat celotnemu črno-skemu primorju, so edinstvene čene plaže.
fORGY GUCZOGHY (MADŽAR-.)
ret najboljšega madžarskega te-/adca. iCA (Jugoslavija) o smučarskem serviserju Jure-i Vogelniku, ki — kljub pomembne-deležu pri uspehih, ostaja v sen-
SBRNA CESTA (ŠVEDSKA) 150 leti so Švedi začeli graditi kanal, ki teče čez švedski polo-
ia, 3 oktober 1984 ob 16. uri
\|5LET PLANICE (Jugoslavija) - iz-konkurence NOVNE   VAJE ROKOBORBE 'ljska)
prikazuje osnovne načine uče-rpkoborbe.
ESKA NERE (Romunija) ska Nere je dolga 35 km in spa-med edinstvene naravne spome-S^flike v Romuniji.
ySKJEXTREM - VEZUV (Jugoslavi-
Vi ^^anJe na pobočju Vezuva.
J EVROPSKO PRVENSTVO V PLA-
(Italija) \f *'Jrnskj zapis o prvenstvu. V VALE F YACHTS (Velika Britanija) ^ Križarjenje okrog grških otokov.
^ Ob 20. uri
Jf DOVRŠENOSTI SKOKA OB PALICI (Francija)
«5lrn prikazuje  različne potrebne treninge skakalcev ob palici. . NAJI.KPSA JAMA NA SVETU (Polj-\\ *ka)
^w"m nam odkriva posebnosti in le-
podzemnega sveta. LfilTKO IN DIVJE (Kanada)
Dramatična zgodba skih plavalcih.
o dveh kanad-
Četrtek, 4. oktober 1984 ob 16. uri
SLEDIM SONCU (Jugoslavija) - izven konkurence Film o Planici.
SKRIVNOST TREH ČRT (ZR Nemčija)
Film prikazuje posamezne posebnosti ADIDASOVIH izdelkov. MOJSTER BORILNIH VEŠČIN (Kitajska)
Film prikazuje kitajskega mojstra borilnih športov pri njegovem treningu mladih.
NAMASTE - DOBRODOŠLI V NEPALU (Švica)
Film o lepotah in zanimivostih Nepala.
POMLADNI TEK (ČSSR) Rekreativni tek več kot 1000 udeležencev na relaciji Devin—Bratislava.
KOPAONIK (Jugoslavija)
Film nam prikaže celotno turistično
ponudbo Kopaonika.
SNEG (Kanada)
Film odkriva deželo Ontario, jezera, zapuščene vasi in zimska slavja.
ob 20. uri
ŠPORTNA MEDICINA (Velika Britanija)
Filni nam prikaže koristnost in potrebo medicine v športu.
PRO
u (Indija)
NA VETER
Film prikazuje indijsko-novozeland-sko ekspedicijo s čolni po reki Gan-ga pod Himalajo. NIZOZEMSKI MLIN (Nizozemska) Dokumentarni film o znanem nizozemskem boksarju Bepu van Klave-renu, dobitniku zlate medalje na OI 1928.
Petek, 5. oktober 1984 ob 16. uri
LEGENDA SEDMIH MORIJ (Tunis) Tunizija — kot jo vidi tuji turist.
SLALOM (Poljska) Filmska risanka o Loleku in Boleku in njunih zimskih vragolijah. PADCI, NEUSPEHI IN NEGODOVANJA (ZDA)
Filmski prizori o neuspešnih šport-
nih podvigih, napakah, ki jih zagrešijo posamezniki ali moštva. ZLATA MRZLICA (SSSR) Film o junakih sovjetske košarke. SREBRNE BRAZDE (Francija) Filmski zapis o tekmovanju najboljših smučarjev na vodi. JUNAKI ZIME (Kanada) Film   nam   predstavlja kanadske olimpijske športe in športnike.
ob 20. uri
TRENER ŠPRINTERK (NDR) Film o trenerju in njegovem delu. NAPREJ, BOB (SSSR) Film  prikazuje  naporne treninge tekmovalcev v bobu. JADRANJE NA DESKI (ZDA) Jadralci na deskah se spuščajo po razpenjenih valovih in skačejo visoko v zrak.
ODPRTA STEZA (Madžarska) Film nam prikazuje različne oblike rekreacije.
SPREHOD PO NEBU (Avstralija) Film prikazuje padalce in padalke pri njihovih vratolomnih skupinskih skokih.
Sobota, 6. oktober 1984 ob 16. uri
PRVI VZPON (ZDA) Film o dveh mladih alpinistkah, ki se odločita preplezati 300 metrsko skalnato steno v Coloradu. FAIR PLAY (ČSSR) Sedem minut smešnih situacij, ga-gov narisanih v klasični animaciji DIRKE NA LEDU (Francija) Filmski zapis o finalnih tekmovanjih na Svetovnem hitrostnem venstvu.
GARRI     KASPAROV, POSKUS PORTRETA (SSSR) Portret svetovno znanega šahista. ŽOGA »TANGO« (Pakistan) Film nam prikazuje postopek izdelave nogometne žoge.
ZAKLAD RAS MUHAMMEDA (Egipt)
Film nam prikazuje čudoviti svet morskih globin.
ob 20. uri
VEDNO ZNOVA (SSSR) Kako dolga in težka je pot do športnega uspeha. KASAČ (Jugoslavija)
Film govori o človeku in konju, o
vseh dirkah sveta.
pr-
SPOMIN NA ZLATO (ČSSR) Film o svetovnem prvenstvu v atletiki.
DHAULAGIRI - VELIKI IZZIV (Belgija)
Skupina 12 alpinistov sprejme izziv: vzpon na goro Dhaulagiri.
nedelja, 7. oktober 1984 ob 16. uri
VEČ KOT MEDALJA (Kuba)
Film, ki vabi gledalca, da premišlja o
manj znanih straneh športa.
ob 20. uri
VINICA (Jugoslavija) — izven konkurence
Retrospektivni film Metoda Badjure o lepotah Bele Krajine. OLYMPIA (Grčija) Film je posvečen antični Olimpiji. 1000 KAMNITIH LADU (Jugoslavija)
Filmska pripoved o lepotah in življenju na jadranskih otokih. HODNIK POZABE (Francija) Filmski zapis o boksarju, nosilcu zlate medalje z OI '36, ki pozabljen životari, i SEEFELD - BELA RAZSEŽNOST (Avstrija)
Film o kraju Svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah 1. 1985.
Lubnik na Lubniku
Nikakor ni naključje, da so se člani pevskega zbora LUBNIK pred dnevi srečali v prijazni planinski koči prav na vrhu svojega hriba nad Škofjo Loko, po katerem so si nadeli ime.
Zbor, ki šteje danes že preko 60 pevcev, je namreč ob tej priložnosti razgrnil uspehe in dosežke v preteklem letu, ocenil svoja prizadevanja ter si zastavil nekaj zanimivih načrtov za novo sezono.
Sadove zavzetega dela, požrtvovalnega odrekanja in zato izjemno hi- . trega vzpona ansambla, ki sodi med mlajše ljubiteljske zbore pri nas, so pevci pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona letos poleti predstavili na uspelem celovečernem koncertu v Škofji Loki, ki ga nameravajo v kratkem ponoviti na loškem gradu
Pevsko srečanje v Železni Kapli
V soboto, 22. septembra, je bilo v Železni Kapli že 12. srečanje štirih slovenskih pevskih zborov, ki živijo in delujejo v treh sosednjih državah, združuje pa jih pesem, ki je ponovno dokazala veliko moč zbliževanja in poglabljanja prijateljstva. To so bili: Meš PZ Zarja iz Železne Kaple, Meš PZ DPD Svoboda iz Stražišča pri Kranju, Meš PZ bratov Milavec iz Brežic, ter Moški PZ iz Prosek — Kontovela pri Trstu. Sodeloval pa je tudi narodnozabavni ansambel iz Brežic.
Koncert je vsestransko lepo uspel. Nedvomno je s svojim motom prijateljstva vzbudil odobravanje ne samo tamkajšnjega slovenskega življa, temveč tudi vseh naprednih demokratičnih ljudi. Nasprotnikom slovenstva je s polno avlo šole dokazal nemoč, saj javni tisk propagande za sobotni koncert ni hotel objaviti. Ko tam onstran državne meje poslušaš slovensko pesem in ko se 'e prav zaveš vrednosti svoje nacic n d-ne svobode, spoznaš, da pesem p !eg svoje umetniške moči izraža št nekaj več — pripadnost, narodnost, dušo.
Vsak zbor je zapel po štiri pesmi, vmes pa je zbrane pozdravil posamezen predstavnik družbenopolitičnih organizacij iz kraja sodelujočega zbora. Ob tem. so si zbori izmenjali tudi spominska darila. Koncert je zelo kvalitetno zaključil s skupnim nastopom moških zborov, prijateljsko družabno srečanje pa se je nadaljevalo še pozno v noč.
Ker bodo v prihodnje ta srečanja postala republiškega pomena, kar tudi zaslužijo, bi bilo prav, da bi se zborovodje v bodoče dogovorili za nekoliko sodobnejši program pesmi, da bi predvsem naše današnje pevsko umetniško poustvarjanje ne izzvenelo tako čitalniško.
Ob tem četvernem sodelovanju velja omeniti še posebej poglobljeno sodelovanje med nedavno pobratenima mestoma Železno Kaplo in Kranjem, ki že vrsto let uspešno sodelujeta tudi na drugih kulturnih področjih kot so gledališče, folklora in Pihalni orkester.
Miha Plajbes
Žireh.
M. T.
DELFIN
Kranj
vam nudi sveže in zamrznjene ribe
Stanislava Sluga- Pudobska
Njene slike pripovedujejo, iščejo skrivnost življenja
za.
Poletna noč. Polna luna. Spokojna vas se koplje v svetlobi. Dekletce, pripeto na vrtno ograjo. Rado bi poletelo, tja za vas, od koder sije svetloba, ki slepi njene široko razprte oči. Mama jo trga od ograje, podi v posteljo. Le kaj naj bi bilo tako nenavadnega v tej svetli poletni noči? V nežno otroško dušo je zarisana globoke sledi, malo bitje je napolnila s svetlobo, ki jo je očarala, začarala za vse življenje. Temir.e njenih slik so žametno tople.
Drobec iz otroških dni. Eden tistih, ki so usodni za vse življenje. V Stanislavi je tista poletna noč prebudila hrepenenje, želje po spoznanju, resnici, lepoti. Napolnile so posodo talentov, ki so jih ji rojenice položile v zi-bel — spretno roko, moč misli, samozadosten značaj.
Stanislava je ženska, ki ji priimek Sluga nikakor ni pravšnji. Ne sklada se z njeno naravo, z njenim bivanjem in ravnanjem. Če je sluga čemu, je svoji umetnosti, svojim razmišljanjem, svojim iskanjem resnice in skrivnosti življenja In prav nič več! Njeno ravnanje je samozavestno, odločno. Moški svet ga pri ženski kaj rad označi kot predrzno. Stanislava lomi to ograjo, ki si jo je človeštvo izmislilo, da bi življenje poenostavilo, ga ujelo v kalup in nasilno določilo vnaprej. Toda žal takšne ograje rojevajo zavr-
tost vseh sort, saj se narava ne zmeni za usodnosti, ki si jih je človek izmislil.
Pričakovali bi morda, da je Stanislava groba. Morda je na trenutke, kot pač vsak človek. Toda njeno bistvo je polno ljubezni, ceni svobodo, ki jo spoštuje tudi pri drugih. Rekli bi lahko celo, da je njena ljubezen in svoboda že prežeta z modrostjo, ki je pri tako mladi ženski ne pričakujemo, saj jo običajno prinese dolgo, bogato življenje.
Stanislava si je dodala priimek Pudobska. V prvem trenutku se nam zazdi to preprosta poteza, saj ga je povzela po rodnem Pudobu. Ko poznamo njo in njene slike, začutimo, da je s Pudobsko podčrtala svojo rodovno navezanost, v kateri korenini usodnost, skrivnost življenja, ki prežema njene slike.
Usodni Eros je Cene Avguštin naslovil njeno razstavo.
- Pripeljal jo je v kranjske galerije. V Prešernovi in v Mestni hiši je bila razstava risb, skic, akvarelov in oljnih podob akademske slikarke Stanislave Sluga-Pudobske deležna izjemne pozornosti občinstva. Knjige obiskovalcev so polne podpisov, ljudje se niso obračali na vratih, kar se včasih dogaja. Od trideset do štirideset so jih našteli na dan, tudi do petdeset, kar je za kranjske galerije odličen obisk. Razstavo, ki so jo odprli 31. avgusta, so zaradi zanimanja obiskovalcev podaljšali.
Kaj je spodbudilo Ceneta Avguština, da je Stanislava lahko celovito predstavila svoje delo v Kranju? Z njenimi slikami je prvič prišel v stik pred tremi leti na Jesenicah, ko je pokazala 22 oljnih slik, ki so nastale kot podoživljanje popotovanja v Indijo. Takoj je treba povedati, da je bila Stanislava tam tri krat, enkrat na daljšem študijskem potovanju. Šest mesecev je prebila na indijskem podeželju, med domačini, daleč stran od indijskih turističnih znamenitosti, ki zdijo v naši zavesti in nam nevede rišejo tujo deželo. Zajemala je resnični utrip indijskega ži-
vljenja, utrip, ki hitremu popotniku ostane skrit.
Ključ za razumevanje njenih indijskih slik je Cene Avguštin našel v skicah in risbah, ki mu jih je Stanislava pokazala, ko jo je spomladi letos obiskal v njenem ateljeju. Tedaj je pripravljala razstavo v Snežniku in hitro je prišlo do dogovora, da se predstavi še v Kranju.
Stanislava je iz Indije prinesla šope skic in risb. V sebi pa globoko doživetje tuje dežele. Nosila ga je, vrelo je v njej. Pot in čafs, ki ga je nato prebila v Nemčiji je bil umik, zatišje pred izbruhom. Vrnila se je domov, se v zadnjih zatišnih dneh zaprla v atelje, študirala stare mojstre in to sramežljivo skrivala. V njej pa so rasle skupne poteze, stičišča življenja doma in v tuji deželi. Nato se je usul plaz. Slikala je hitro, na dan so vrele pripovedi, podobe življenja, iskanja skrivnosti življenja.
Brez Indije tega ne bi bilo, brez globoke navezanosti na domače okolje in ljudi tudi ne, brez njene nagnjenosti k arhaičnemu tudi ne. In brez njene moči, da upa splesti tako zahtevno pletenje, tudi ne.
Z njenih slik veje skrivnost, usodnost, ki nas žene po poti, po kateri stopamo. Vede in nevede hkrati. Stanislava išče, raziskuje usodnost, sama vpletena vanjo.
Indijski princ, indijski mlekar, sosedov otrok, arhaična podoba matere ... so le sestavina njenih slik, ozadje. V ospredju je razmišljanje, iskanje. Vsem slikam je skupni usodni Eros. Usodnost življenja, ki ima za vse človeštvo enake vrelce.
Začudijo se moški njenemu razmišljanju o ženski, saj ne pozna namišljene ženskosti. Saj prav tako razmišljaš kot jaz! — spoznajo, da je človeštvo ločnico resnično popačilo, kar plačuje s stiskami in stranpotmi.
Življenje je vendar tako preprosto, toda tudi tako skrivnostno obenem, kot je skrivnosten začetek in konec življenja.
M. Volčjak
q L, a 8 6. STRAN_za dom in družino, iz šolskih klopi_
preskusen! recepti - preskušeni rece kajenje ali zdravje — važna odločitev
->!>na^ilnu    i i U  M>> , .„1-----lit--- V
Že marsikdo je svojo ?ad
PETEK, 28. SEPTEMBRA
Pred kratkim v Glasu ob j a vljeni recepti za , bučke so spodbodli tudi našo staro znanko, slaščičarko in kuharico Darko Audič iz Kranja, da nam je »natresla« nekaj svojih preskušenih receptov za pripravo bučk in za odlično in poceni jed — ribji krompir pa še za slive v rumu
Zavitek iz bučk
Iz 1 1/2 del mlačne vode, 1/2 del olja, moke in ščepca soli pripravimo dobro ugneteno vlečeno testo.
Bučke olupimo, jih očistimo pečka, naribamo na liste in pustimo stati nekaj časa. Potem jih ožmemo, jim primešamo zmlet mak ali zmlete orehe, malo cimeta in limonino lupinico (če uporabimo mak, ne dodajamo cimeta) in z njimi potresemo tretjino razvlečenega testa, drugi dve tretjini pa pokapamo z oljem. Bučke šele zdaj posujemo s sladkor jem in naredimo zavitek. Ko se zavitek že nekaj časa peče, ko ima že malo skorje, ga polijemo s sladko smetano, oljem, ali s stopljeno margarino.
Pravijo, da je tak zavitek boljši od vsakega jabolčnega ali podobnega zavitka.
Ocvrte bučke
Očiščene bučke narežemo na 1 cm na debelo in pomočimo dvakrat v moko in dvakrat v zžvrkljano jajce, da je več cvrtja. Če pa jajcem dodamo sir, je dovolj, da le enkrat pomočimo rezine bučk v moko in v zžvrkljana jajca.
Ocvrte bučke postrežemo zraven pečenke, zrezka na žaru, kuhane govedine, lahko pa jih ponudimo tudi kot samostojno jed s solato.
Nadevane pečene bučke
Očiščene bučke narežemo na 2 cm debele kolobarje, položimo na namaščen pekač, v sredino pa nanesemo začinjeno mesno sekanico. Med mesto lahko sesekljamo tudi malo bučke. Nadevane bučke pečemo v pečici in ko so že malo
zapečene, jih po vrhu polijemo S stepenim jajcem in smetano.
Nadevane pečene bučke ponudimo kot samostojno jed s solato.
Ribji krompir
Potrebujemo 1 kg osličevih filejev, 1 do 2 kg krompirja.
Zmrznjen ribji file damo na sredino nameščenega pekača, naokrog pa naložimo na lističe narezan olupljen surov krompir. Vse skupaj potresemo z vegeto, z veliko česna in peter-šilja ter malo rožmarina. Ribe s krompirjem damo v vročo pečico in pečemo pri 175 stopinjah pol ure. Tedaj ribe in krompir prvič premešamo, oziroma obrnemo z lopatko. Zatem pečemo še pol ure. Za sladokusce, ki imajo radi ribo bolj dalmatinskega Okusa, pokapajmo sredi peke krompir in ribji file z olivnim oljem.
K ribjemu krompirju ponudimo solato pa tudi vino, seveda.
Slive v rumu
Pol litra vode in pol kilograma sladkorja zavremo, nato zdevljemo v to tekočino 1 kilogram zdravih, zrelih, z zobotrebcem večkrat prebodenih sliv. Pustimo le toliko, da pre-vro, potem posodo s slivami odstavimo in ohladimo. Ohlajenim slivam dodamo še 2,5 del ruma. Takšne slive damo s tekočino vred v kozarce in jih čez zimo rabimo na različne načine: lahko ponudimo same v širokih nizkih (whisky) kozarcih, dodajamo sadnim kupam, lahko jih pa tudi uporabimo za češpljeve cmoke.
njo iskro porabil, da si je z njo prižgal cigareto
W. Mitsch
Sieer je Teden boja proti kajenju že za nami, toda nič ni prepozno, če vam nekaj resnic o kajenju, o njegovi škodljivosti, povemo tudi teden kasneje. Za GLAS jih je pripravila dr. Ana Kraker-Starman.
Zakaj je kajenje vabljivo?
Nikotin v majhnih količinah poživi delovanje možganov, za kratek čas se zgubi utrujenost, telo se sprosti in poživi hkrati. Višje doze nikotina vodijo do ohromitev v centralnem živčnem sistemu.
Tudi motivacija za kajenje je močna. Na plakatih so narisani kot kadilci mladi, vedri in zdravi ljudje. Kretnje kajenja posnemajo mladi po oboževa-nih igralcih iz filmov in drugih vzornikih, tudi po priljubljenih vzgojiteljih. Doraščajoči se važijo s cigareto in izzivajo mlajše.
Zakaj je kajenje škodljivo?
Užitek nad cigaretnim dimom je varljiv. Razen nikotina ima še druge strupene snovi kot so: katranski derivati, ogljikov monoksid, fenoli, amonijak, arzen, kadmij. Omenjene snovi so škodljive za kryni obtok, sluznice ustne in nosne votline. Pod vplivom nikotina se zožijo predvsem žile, ki preskrbujejo srce s ki-
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Marcator
KAMNIK
DELIKATESNE NAMAZE s hrenom,
gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
sikom. Pogosto nastanejo zožitve žil tudi drugod. Slaba pre-krvavljenost spodnjih okončin lahko pripelje celo do odmiranja tkiva. Od vseh pljučnih obolenj je beleženih 90 odstotkov pri kadilcih. Čeprav kajenje škoduje vsakomur, je vendar najbolj škodljivo za mladino in bodoče matere.
Ali bomo kaj ukrenili?
, Nedopustno je za vsakega zdravstvenega ali javnega delavca, če ne opozarja na nevarnost kajenja. Morali bi storiti vse, da se vsaj v zdravstvenih ustanovah, šolah in otroških, ustanovah ne bi kadilo. Marsikje ni mogoče urediti kultur-, nega okolja za malico, a za kadilce je lepo poskrbljeno.
Vsi ne postanejo enako močno odvisni od nikotina. Toda nihče ne ve, kdaj bo iz kajenja za šalo postala močna zasvojenost. Nekoč so fantje navajali kot začetek kajenja cigarete, ki so jih prejeli v dar in družbo pri vojakih, nekateri stradanje med vojno. Sedaj se mladi sraeiujejo, če ne morejo v kadilnice v šoli.
Kadilnice za šolarje so nedopustne. Vsaj do 18. leta jih ne bi smeli zagovarjati niti zdravstveni delavci niti pedagogi niti starši. Novi kadilci so žrtve našega malomarnega odnosa do vprašanja kajenja. Kakor, da ne bi vedeli, koliko stanejo družbo posledice kajenja! Mladi, ki ne uporabljajo kadilnice, zgubljajo na ugledu, namesto da »bi bilo ravno obratno. Mnogo sedanjih kadilcev je začelo kaditi zaradi kadilnice na šoli. Pedagogi in družbeni delavci, postanite pozorni vedno, kadar najdete tam, kjer se je zadrževala mladina, cigaretne ogorke. Cigareta odpira vrata tudi drugim nevarnostim.
V Ameriki velja naslednje geslo: »Izobraženi so nehali kaditi«. Kdo je bolj kot zdravstveni delavec izobražen o škodljivosti za zdravje? Ali ne gleda dnevno posledic kajenja?
Kdo je bolj odgovoren kot pedagoški delavci, da spregovorijo mladini o nevarnostih kajenja? Ali niso oni tisti, ki mladim odpirajo okno v svet?
Kdo je bolj odgovoren, da skrbi za ohranitev zdravja prebivalcev, kot politiki? Ali more biti kaj svetejšega od sreče naroda?
Vsak kadilec s svojim vzgledom še druge vzpodbuja h kajenju. Nekadilci so prisilno pahnjeni v zadimljene prostore.
Kadilec, žal, noče prostovoljno priznati, da s kajenjem pogosto otežkoča bolnikom dihanje, ali, da je sokriv nastanka vnetij očesnih veznic, dihalnih poti itd.
»Cigareto?«
»Ne, hvala!«
Ni miru!
— Z živci sem čisto na koncu! Telefon me kar naprej budi.
— Ali ga imaš v spalnici?
— Ne, v pisarni.
Odločnost
V kinu je tnim Nenadoma casilcc $ glas: »Takoj fceinjvf c mojega kolena! ki do tri. . .sto.«
Minulo delo
— Ta plastična { stane sto jurjev"1 dražja kot Hvai
— Saj jo je ttid; narediti!
Varčnei
— Si se res :al prvi pogled?
— Jaz vedno storil ko in s tem prihi ogromno časa!
Optimist
— Natakar, ta\( je smešno majhen ttj nič!
— Če je zanič, veseli, da je vsaj
paprike lahko ohranimo čez zimo tudi drugače
Menda ni gospodinje, ki bi si za zimo ne pripravila malo paprike za ozimnico. Navadno jo vkuhavamo v kozarce tako, da jo skuhamo v kisu, v gorčici in podobnem. Lahko pa papriko ohranimo čez zimo tudi malo drugače, na zelo enostaven način, ki ga dosti uporabljajo žene na jugu. Pravzaprav gre za ohranitev paprike, ki jo bomo potrebovale za polnjenje. Lahko jo spravimo seveda tudi v skrinjo, to je najbolj enostavno, toda, kot vemo iz prakse, je skrinja hitro polna. Da bi v skrinji ohranili prostor za druga, morda bolj potrebna živila, poskusimo papriko za polnjenje pripraviti za zimo takole:
Papriko očistimo. «■ in prekuhamo v sUr Le nekaj minut nai \v | liko, da spremeni bw | tem jo odcedimo, ohitl in spravimo v kozarci da zdevljemo enovdn porabijo čim manj pn Ko je kozarec poln nalijemo čeznjo mnfc» izpod pipe tako, da čez in čez, do ozkeg< kozarca, na vrh pa za dober centimeter ne masti. Ko se bo dila, nam bo konzer^ priko za vso zimo. b>ri bomo odstranili, pobri'i prike iz vode, jih odc*^ devali in skuhali kot s
d:
Moje počitnice
Šolske počitnice sem preživel na večih krajih. Vsak kraj je bil po svoje zanimiv in lep, povsod sem doživel nekaj novega.
Najprej smo šli na počitnice k stari mami v Slovensko Bistrico. Tu smo v gozdovih nabirali gobe, borovnice in jagode. V letnem bazenu smo se kopali, s prijatelji smo igrali tudi nogomet. Po štirih dneh smo se poslovili od mame in štajerske dežele ter se nekaj dni kasneje odpravili na morje.
Potovanje na otok Krk je bilo dokaj naporno, vendar smo srečno prispeli v Punat. Kopanja, plavanja in igranja v vodi je bilo dovolj. Z menoj sta bila tudi dva prijatelja. Skupaj smo igrali golf, brcali žogo in kartali. Sedem sončnih dni je hitro minilo.
Čez teden dni smo se z avtomobili odpeljali v prelepo vasico Davčo. Za tri dni smo se nastanili v počitniški hišici. Nabirali smo gobe in borovnice. Iz njih je mami popoldne spekla štrudelj, iz gob pa skuhala okusno juho. Dvakrat smo se odpravili tudi na bližnje vrhove, oddaljene uro ali dve hoda. V hribih ti čas kar hitro mine.
Časa sem imel še dovolj, zato sem se vpisal v nogometni klub. Redno sem hodil na treninge, domov sem prihajal zelo utrujen. Odigrali smo tudi nekaj tekem.
Med počitnicami sem mislil tudi na šolo, zato sem veliko bral, nekaj tudi napisal. Počitnice so mi hitro minile, zopet je tu šola. *
Dušan Škraba, 3. c,
OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka
Potovanje na morje
Med počitnicami je marsikdo doživel kaj zanimivega, razburljivega, prijetnega ali žalostnega. Sama sem doživela nekaj prijetnih dogodkov. Opisala bom, kako smo potovali na morje.
V soboto, 21. julija, smo se ob deveti uri odpravili na dolgo potovanje do Turnja. Potovali smo z avtobusom, vozili smo se celo noč. Žal mi je bilo, da nismo potovali podnevi, da bi lahko opazovala kraje, skozi katere smo se peljali, v nekaterih celo ustavili. Sicer pa je nočno potovanje ugodno, ker ne pripeka vroče sonce. Naše potovanje je bilo zelo razburljivo. Najprej smo se ustavili v Postojni, kjer smo imeli pet minut časa za osvežitev. Iz avtobusa nisem izstopila, nemo sem le opazovala ta kraj v temi, razsvetljen s cestnimi lučmi in lučmi zgradb. Nato smo se odpeljali po avtocesti, ob kateri so se vlekli travniki, polja, gozdovi in hribi. Spanec je bil močnejši od mene. Zaspala sem in se prebudila šele na Reki. Teta mi je povedala, da smo se peljali skozi Koper in nadaljevali pot ob morju. Cesta je bila ozka, ob njej pa so se vlekli hribi, ki so bili večinoma prekriti s skalami, tu in tam je raslo grmičevje. Zopet je bila postaja. Malo počitka na svežem zraku se mi je prileglo. V avtobusu sem zopet zaspala, zbudili so me nekaj kilometrov pred Zadrom. Izza hribov je vstajalo sonce. Prispeli smo v Zadar in končno na cilj našega potovanja — vasico Tu-ranj. Tu me je čakalo morje, sonce in plaža . . .
Andreja Buden, 6. c,
OŠ( Cvetko Golar
Zbor pionirjev Jugoslavije
Zbora pionirjev v Trbovljah sva se udeležili dve učenki in tova-rišica mentorica. Z ostalimi pionirji občine smo se peljali z avtobusom v Trbovlje. Tam smo najprej pešačili do šole, kjer smo videli odhod Kurirčkove pošte na zadnjo pot do kraja, kjer je bila proslava. Zatem smo odšli pred tamkajšnji delavski dom, kjer se je začela daljša slovesnost. Zbora pionirjev Jugoslavije so se udeležile tudi delegacije pionirjev iz vseh republik in pokrajin. Na slovesnosti so prvo nastopili pionirji trboveljskih osnovnih šol, nato pa je vse zbrabe pionirje pozdravil predsednik Zveze Socialistične mladine Slovenije. Na koncu slovesnosti je prispela Kurirčkova torbica. Nosilci so pove-dakli geslo, pozdravili pionirje in predali Kurirčkovo torbico tovarišu Šetincu. Le-ta je v svojem govoru vzpodbudil mlade k nadaljnjemu uspešnemu delu, spomnil nas je na revolucionarno zgodovino Trbovelj.
Popoldan je zapolnil zabavni program, ki ga je vodila Mateja Koležnik. Nastopili so tudi pionirji iz Črne gore, Srbije, Kočevja, Ljubljane in Maribora. Nastopil pa je še ansambel Mladi upi iz Trbovelj.
Pionirji Kranja smo si ogledali muzej Trboveljskih revolucionarjev, ki nas je navdušil.
Ponosni sva, da sva se na predlog pionirjev našega pionirskega odreda smeli udeležiti zbora pionirjev. Vrnili sva se polni novih vtisov, spoznali pa sva nove prijatelje, s katerimi si bova redno dopisovali.
MAlUo
Nagradni izlet z vlakom
Bili smo presenečeni, ko nam je-tovarišica sporočila, da nas je železniško gospodarstvo nagradilo z vožnjo po Sloveniji. Na njihov nagradni razpis smo poslali največ spisov.
Razmišljali smo, kam bi se odpeljali. Odločili smo se za vožnjo do Maribora in nazaj. Pričakovani dan je končno le prišel. Zbrali smo se ha postaji in se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Vsaka skupina, si je na, vlaku iz-
brala svoj kupe. Med potjo smo si pripovedovali šale, opazovali pokrajino. Med drugimi smo opazili tudi najvišji dimnik v Sloveniji — trbovelj.ski'dimnik.
Dan je hitro minil. Z izletom smo bili zelo zadovoljni in se železniškemu gospodarstvu zahvaljujemo, da nam ga je omogočilo.
Matej Jelovčan, 6.
OŠ Cvetko Golar
b,
_     Katja Bedina, Nataša Perne,
>   PO Stane Žagar, Kranj
Prvi
naravoslovni dan
S tovarišico smo se domenili, da bomo odšli v Radovljico in si ogledali gozdno učno pot. Prvo šolsko uro smo se razdelili v skupine. Ob osmi uri smo se odpeljali v Radovljico. Tam nam je to-varišica razdelila lističe z nalogami in dala potrebna navodila.
Skozi gozd nas je vodila markirana pot. Postanke smo imeli na osemnajstih postajah. Vsaka skupina je imela svojo nalogo. Opazovali smo krošnje dreves in ptice, debla, gozdno podrast in življenje v njej. Precej je bilo gob, imeli pa smo tudi lep razgled na reko Savo, v ozadju pa na Jelovico. Na travniku, kjer smo imeli malico, so posamezne skupine poročale o opravljenih nalogah.
Kazigrani in spoznanj smo proti šoli.
Nataša Kuralt, OŠ S. mon Jenko, DE Primskovo
polni novih se odpeljali
Ljubezen v angleščini
Minil je odmor za malico. S sošolko Andrejo sva stekli v učilnico angleškega jezika. Angleščina nama je zelo pri srcu, radi pa se učiva še zgodovino in biologijo.
Na sporedu je bil angleški jezik. To uro sem bila določena, da kateremukoli sošolcu postavim vprašanje. Izbrala sem si sošolko, ki je sedela v kotu pri oknu. Zanjo sem se odločila zato, ker ji angleščina ne dela preglavic, in je ne bi mogla spraviti v zadrego.
Obravnavali smo glagol live — živeti. Na prvo postavljeno vprašanje je sošolka odgovorila odlično, pri drugem pa se ji je zataknilo. Namesto glagola live je dejala love, kar pomeni . . .
V tistem trenutku smo vsi planili v smeh. Tovarišica nas je podražila:
»Torej znate angleščine več, kot sem pričakovala od vas. Kdo mi bo povedal, kaj ta beseda pomeni?«
Sošolka je ob tem močno zardela, sošolec na drugem koncu razreda pa je pogumno rekel: »Beseda love pomeni ljubezen!« Dominika Šmitek, 6. razred OŠ heroja Bračiča, Tržič
Med počitnicami
Bil je lep sončen dan. Ura je bila blizu dvanajste, ko me je sosedov Marko poklical. Stekla sem pred domačo hišo, kjer me je Marko že čakal.
Dejal mi je: »Jasmina, danes je lepo vreme. Ali greva na izlet?« Zmenila sva se, da se dobiva ob 18. uri. -
Ob dogovorjeni uri sva se dobila na ulici. Odpravila sva se na Kobilo. To je hribček, ki leži na zahodni strani našega mesta. Hodila sva skozi gozd, poleg majhnih potočkov. Pri Skalci se
Delo
v novinarskem krožku
V šoli nam je tovarišica razdelila ankete, na katerih smo morali obkrožiti, v katere krožke se bomo vključili. Izbrala sem ši dva krožka, novinarskega in računalniškega. Delo v novinarskem krožku me zelo veseli, v njem sem sodelovala že v petem razredu. Delo je pestro in zani-
. mivo, pišemo spise in se pogovarjamo. Zanimanje .za delo v tem krožku je veliko, saj se nas je na prvem sestanku v tem šolskem letu zbralo kar šestdeset učenk.
V računalniški krožek pa sem se včlanila zato, ker me računalniki zelo zanimajo.
Tanja Dežman, 6. c, novinarski krožek na OŠ heroja Bračiča, Tržič
:1
je pot zožila in hitro Bila sva že na plane začutila lakoto. Usta in pomalicala. Nada^ pot do tovarne LTH v 1 Izlet nama je hitro miti: se ves čas pogovarjaj vala.
Ta dan mi bo še dolgu spominu.
Jasmina Kovač«vič ;
OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka
Moj prvi dan v koloniji
V začetku počitnic ^. kolonijo na otok S vili smo se zelo zgod^ nju smo imeli prvo p0š so se nam pridi otroci. Janez, Mu; a y njamin in Marko s*-zadnjih sedežih in ser,v-a li, kje bo kdo spal \ prispeli v Fažano, kjer -J kali na trajekt. Z vo^N J jektom smo se na otoVv, bližno,petnajst minut f du na otok smo se rajr^j sobah, nato smo odš!'\."( Po kosilu snv> imeti ^ ■ je hitro minil. Na vrstici, panje, imeli smo tu v večerji je bil na vrsti večer. Kmalu je bilo ttyk,l v sobe in se priprav.:-.   'v J
Boštjan Meglic.
novinarski krožek ru
OŠ heroja Braciea.lv
■j
PETEK, 28. SEPTEMBRA 1984
TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA
7. STRAN O
TELEVIZIJSKI SPORED
j Sr
0.20 Poročila - 9.25 Živ žav, otrošoka matineja - TO.10 Jack Holborn, ponovitev za-hodnonemške mladinske nad. - 10.40 J. Austen: Prevzetnost in pristranost, nadaljevanje in konec - 11.35 625, oddaja za stik z gledal ci -14.00 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -16.20 Moja draga Klementina, ameriški film (ČB) -18.10 Letniki 1960-1970 -20.00 G. Mihič: Balkan ekspres, nadaljevanje in konec -21.00 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Samostan na Savini, oddaja TV Tito-grad *
Oddajniki II. TV mreže: 13.00   Odbojka   - turnir Zdenki Mikine - Mladost
Monter : Pirelli - 14.00 Va-ljevo: PJ v boksu - Metalac : Rijeka, posnetek 15.00 Glasbeno popoldne: Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine 84, prenos - 16.55 Zadar: PJ v košarki - Zadar : Partizan, prenos (slov. kom) - 18.25 Mali koncert - 18.40 Neob-I vezno II, oddaja iz kulture -20.00 Svet v letih 1900-1939, dokumentarna serija 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 Citadela, angleška nadaljevanka
PONEDELJEK, 1.10
17.20 Poročila - 17.25 Smo-govci, otroška nadaljevanka TV Zagreb - 18.25 Podravski obzornik - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik I - 20.00 Dominik
Smole: Ljubezni, TV drama - 22.05 TV dnevnik II -
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Zgodbe bosanskoher-cegovskih pisateljev - 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti Vojvodine - 18.45 Glasbeni album - 19.30 TV dnevnik - 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka -
TOREK, 2.10
17.40 Jeklenec, lutkovna serija TV Zagreb - 17.55 Republiška revija mladinskih pevskih zborov - Zagorje 84, 3. oddaja - 18.25 Zasavski obzornik - 19.55 Vreme -20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka -20.55 Aktualno - 21.40 TV dnevnik II - 21.55 Mihovil Logar-Miljenko Štambuk: Zlata ribica, baletna oddaja
RADIJSKI SPORED
lelja, 30. sept.
OO-B.OO Jutranji program -ba - 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite tovariši -1.05 Nedeljska matineja -1.00-13.00 Naši poslušalci ititajo in pozdravljajo -20 Za naše kmetovalce -4.05 Naši poslušalci česti-in pozdravljajo - 14.20 uraoreska tega tedna -445 Pihalne godbe - 15.30 Ijska reportaža - 16 20 ;ovor s poslušalci - 17.05 iljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra -18.30 Na zgornji polici - 19.00 Radijski dnevnik MKOaia tudi II. program) -19.45 Glasbene razglednice • 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Poročila - Iz na-fth sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zaplešite z nami - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Ponedeljek, i. okt. 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 00 Poročila - 3.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matine-Jja -10.06 Rezervirano ~* 1-.U.05 Ali poznate? -11.35 S ^I pesmijo po  Jugoslaviji -|^\ 12.10 Veliki revijski oike--14.05 V gosteh pri zbo-T,h, falMbvaiujkih radij skjJ> postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitalo'in po:dr * vJjajo -15.30 Dogodki in od-mevi - 18.00 Na ljudsko temo • 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -20.00 Pop barometer - 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov - 22.25 Iz naših sporedov - 22 30 Ob domačem ognjišču'. 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program Torek, 2. okt
4.20-8.00 Jutranji program Ml 8.00 Poročila - 805 Radijska šola za srednjo ftopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Der.es Smo izbrali -13JO Od melodije do melodij« - 13.50 Mehurčki - 14.05 V k'rak z mladimi - 14.35 Revija ml idil skih pevskih zborov Zagorje ob Savi 84 -15.30 DogoUki m odmevi (prenaša r.udi A. program) -6.00 Vrt: i i. k - 17.00 Studi-o ob 17.00 - glasba - 18.45_
Glasbena medigra - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Raven nad Kiprom
- 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 1984 - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.15 Operetna glasba -00.05-4.30 Nočni program -glasba
Sreda, 3. okt.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za
- 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -20.35 Novi posnetki slovenske violinske glasbe - 21.05 »Tisoč in en večer v operi« ob 75-letnici Antona Der-mote I. oddaja - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program
Četrtek, 4. okt. 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 10.05 Rezervirano za... - 1105 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš gost - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak - 17.00
Studio ob 17.00 -f glasba -18.00 Z ansamblom »RŽ« -18.15 Jezikovni pogovori -19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
Petek, 5. okt.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narod nosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Gremo v kino -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Pojemo in godemo -20.00 Zakaj imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.25 Iz naših sporedov 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočnf program - glasba
Sobota, 6. okt.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Pojte z nami - 9.20 Matinejski koncert - 10.05 Svetovna reportaža 10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15.30 Dogodki in odmevi -18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba
TV Beograd - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja -18.15 Življenje knjige -19.30 TV dnevnik - 21.50 Čas jazza (do 22.35)
SREDA, 3.10
18.10 Ciciban, dober dan: Z otroki iz daljnih dežel -18.40 Mozaik kratkega filma: - 19.30 TV dnevnik I -20.00 Večer športnih in turističnih filmov - Kranj 84 -22.00 TV dnevnik II - 22.10 Omizje
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Joost, nizozemska otroška drama - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Špsrtna sreda - evropski nogometni pokali - 22.00 TV dnevnik
ČETRTEK, 4.10
17.55 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, mladinska nadaljevanka - 18.25 Obalno-kraški obzornik -18.40 Obramba in samozaščita - 20.00 Tednik - 21.05 Martin Luther, nadaljevanje in konec - 22.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 19.30 TV dnevnik
PETEK, 5.10.
17.15 Jazz na ekranu: Nood-band - 17.55 Jack Holborn, zahodnonemška mladinska nadaljevanka - 18.40 Nesreča v rudniku, oddaja iz niza Obramba in samozaščita -20.00 Manjšine - bogastvo Evrope - 20.35 Ne prezrite -20.55 B. Binns: Proti vetru, avstralska nadaljevanka -21.45 TV dnevnik II - 22.00 Ženska na oknu, francoski film
Oddajniki II. TV mreže: 16.25 TV dnevnik - 16.45 Otroška oddaja - 16.15 Priče strahot v Mauthausnu, dokumentarna oddaja -17.45 Radost Evrope, prenos prireditve za otroke -19.30 TV dnevnik - 21.50 Filmi E. Robinsona: Zadnjih pet zvezd, ameriški film
SOBOTA, 6.10.
8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Z otroki iz daljnih dežel - 8.20 Jeklenec, lutkovna serija TV Zagreb -8-35 Smogovci, otroška serija TV Zagreb - 9.05 Pisani svet: Veliki in mali - 9.35 Skrivnostni svet A. Clarka: Z jasnega neba, angleška dokumentarna serija 10.00 Dokumentarec meseca: - 14.55 PJ v nogometu -17.00 PJ v košarki - Partizan : Cibona, prenos v odmoru ... - 18.30 Čudeži narave: Dežela kivija, kanadska poljudnoznanstvena serija - 18.50 Ekologija listnatih gozdov, švedski kratki film - 20.00 Custer z zahoda, ameriško-španski film -22.25 Zrcalo tedna - 22.45 Evroshovv, 1. del zabavno-glasbene oddaje -
Oddajniki II, TV mreže:
15.00 Filmovnica - 15.30 Izgubljeni svinčnik, jugoslovanski otroški film - 17.00 Zlatar 84 - otroški festival kajkavske popevke - 18.00 Ugriz, ponovitev IV drame - 19.00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe - 20.30 Virovitica, feljton - 21.20 Športna sobota - 21.45 Cervantes, španska nadaljevanka
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka, brata, sina in strica
JOŽETA KRIZNARJA
iz Preddvora št. 86
se -It/eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso nesebično .oomoč v težkih trenutkih in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pi-fjo sožalje, darovali toliko lepega cvetja in vencev ter ga v tako velikem številu spremili
na njegovi prezgodnji zadnji poti. Poriohno zahvalo smo dolžni sodelavcem Iskre Telematike Kranj, TOZD Terminali, DO Gradbinec, TOZD Gradbena operativa Kranj, DO Jelovica, TOZD Primarna senčila Preddvor in DO Živila Kranj, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hajicpša hvala govornikom za poslovilne besede, gasilcem, športnikom, strelcem in članom Turističnega društva Preddvor, pevcem iz Naklega za lepo ubrano petje in častiti duhovščini
za lepo opravljeni pogrebni obred ter občutene besede ob uri slovesa. Hvala vsem, ki ste narn pomagali v težkih trenutkih, še posebno zahvalo pa smo dolžni tudi
osebju Kliničnega centra v Ljubljani.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: žena Blaži, hčerki Renatka in Tadejka, mama, brat Drago z družino
in drugo sorodstvo Preddvor, 21. septembra 1984
NAGRADNA KRIŽANKA
tržaški
slov pesnik (marko)
MMU boginja plodnosti
ancl0am. ploščin. mera
stalni ooje-malčc
največji Slovenski dramatik
emski
slikar in grafik (emili
nasprotje 00 pasive
SKLADBA 2a ENEGA IZVAJALCA
fr skladatelj, romantik (cesar)
STIK TKUflMl
MfAUORF-na KAMNI.
na. iiula
n mmm
mer enota
slov impresionistični slikar
SftOSKO ime OTOČja V .".it mor U
muslim
SVETA KNJIGA
sred. našega oteacM
starožio kralj
češka PRITR-dilnica
tursko mesto 06 izuvu marice
fr. pisa-teu [nana)
tekočina v žilam
mitol. PRVI LETAIEC
glavno MESTO GANE
Rešitev nagradne križanke z dne 21. sept.-nbra: stanara, letalo, Ararat, volan, arašidi, DZ, inč, Avari, Asta, napad, staja, Nama, EK, somrak, napa, Arat, Laksa-tiv, Ero, kiks, reverz, ate, avesta, Mali Lošinj, EN, sekanta.
Prejeli smo 115 rešitev. Izžrebani so bili:
1. nagrado (250 din) prejme Tonejc Dora, Finžgnrjeva 10. JJflg«.
2. nagrado (150 din) prejme Pajntar Slavko, Ročevnica ,>l, Tržič. 3)011. 3; nagrado (100 din) prejme Klinar Valerija, Nazorjeva 6, Kranj.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 3. oktobra 1984 do 9. ure na naslov: ČP Glas, Moša Pijadeja 1 — z oznako nagradna križanka.
m
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOK GOZDARSTVO PREDDVOR, n. sol. o.
Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev objavlja prosta dela in naloge
DELA OBRATOVNEGA KNJIGOVODSTVA
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:
— srednja ekonomska šola,
— eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za dobo enega leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi prostih del in nalog na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., Tok Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o., Preddvor, Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev.
HMHMMM1
KREDITI ZA NAKUP OZIMNICE II PREMOGA
V Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske lahko dobite potrošniške kredite za nakup ozimnice in premoga.
Višina kredita je odvisna od vaše kreditne sposobnosti. Za ozimnico se štejejo krompir, jabolka, čebula, česen, paprika in podobno.
Posojilo boste dobšSi po 34 odstotni (trenutno) obrestni meri, najdaljša doba odplačevanja je
10 mesecev.
Dodatne informacije dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske.
mm* ljubljanska banka
lina.banka.Gpre'
GLAS  j STP«»   P"EK. 28. SEPTEMBRA 1984
REPORTAŽA
mbno postaj
ravnanje ž energijo
Energija, preskrba in varčevanje z njo, postajajo vse bolj aktualna vprašanja našega življenja. Minili so časi, ko je bilo energije v izobilju, vrh vsega je bila še poceni. Danes vse bolj pomembno postaja pametno in varčno ravnanje z njo, tudi zaradi tega, ker se energija pri nas draži hitreje kot vse drugo.
Prosili smo JAKOBA PISKERNIKA, predsednika republiškega komiteja za energetiko, da odgovori na nekaj vprašanj, pri čemer smo se seveda osredotočili na Gorenjsko, na njene energetske vire, vlaganja, preskrbo in varčevanje z energijo.
»Gorenjska je v energetskem pogledu siromašna, saj ima le nekaj vodnih elektrarn. Kolikšen je njen energetski primanjkljaj, kako ga pokriva danes in kakšna je energetska bodočnost Gorenjske (Slovenije) do leta 2000?«
»Energetska bilanca Slovenije ni razdelana po posameznih območjih, torej ni moč ugotavljati njihovega primanjkljaja ali presežka energije.
Občinske energetske skupnosti ugotavljajo le potrebe po energiji, energetska skupnost za Gorenjsko torej le potrebe po posameznih virih energije, ne moremo pa natančno reči, kako se pokrivajo.
Energetska odvisnost Slovenije in s tem tudi Gorenjske je odvisna tudi od našega odnosa do energije. Že sedaj je jasno, da je ne bo dovolj za neomejeno porabo, zato bomo morali z
njo ravnati skrajno pametno in varčno. Za obdobje do leta 2000 predvidevamo, da bo poraba energije rasla počasneje kot družbeni proizvod.
Ne drži pa, da Gorenjska razen vodnih zmogljivosti nima drugih virov energije. V Žirov-skem vrhu odkrita nahajališča uranove rude zadoščajo za oskrbo dveh jedrskih elektrarn velikosti jedrske elektrarne Krško v njuni življenjski dobi. Ne gre povsem zanemariti tudi gozdnega bogastva, ki postaja vse bolj pomemben vir energije za ogrevanje, predvsem z uporabo lesnih odpadkov in manj vred-' nega lesa.«
»Koliko energije porabimo v Sloveniji, koliko je pridobimo sami, koliko dobimo od drugod? Smo se v preteklosti zadolževali na tujem tudi zaradi uvoza energije?«
»Letošnja energetska bilanca Slovenije predvidea porabo 166.343 TJ koriščene energije, to je energije, ki jo uporabnik uporablja bodisi v prvotni, bo-
ZAMEJSKI MLADINSKI UTRIP
Boj za ohranitev narodne zavesti in enotnosti
Iz pogovora z Marjanom Pečnikom, predsednikom Zveze slovenske mladine na Koroškem
Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem nekaj več kot 16 tisoč pripadnikov slovenske manjšine, kar trikrat manj kot pred 30 leti. Neuradno pa je ta številka dva do trikrat večja, čeprav je asimilacija opravila svoje. Heimatdienst je konec avgusta pripravil veliko akcijo, referendum z zbiranjem podpisov za odpravo dvojezičnega šolstva v tem predelu Avstrije. Dejanje so uperili zoper Slovence, da bi jih izrinili v brezpravna geta. Toda z okoli 33 tisoč zbranimi podpisi si je Heimatdienst nakopal salve posmeha celo v uradnih političnih krogih Avstrije. Referendum je med drugimi obsodilo tudi 14 slovenskih manjšinskih mladinskih organizacij, tudi Socialistična mladina Koroške in Socialistična mladina Avstrije.
S predsednikom Zveze slovenske mladine Koroške, Marjanom Pečnikom smo se pogovarjali še pred referendumom konec avgusta. To organizacijo sestavljajo odbori in združenja slovenske mladine, ki naj bi delovali po vseh krajih južne Koroške, kjer živijo Slovenci.
»Povsod na slovenskem ozemlju še nismo uspeli,« pravi Pečnik. »Toda povsod imamo odbore. Namen naše organizacije je vzgajati v narodno zavednem antifašisti-čnem duhu, kot avstrijske državljane in hkrati pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. V ta namen pripravljamo vrsto akcij, prireditev, tečajev in drugih dejavnosti, a žal ugotavljamo, da ne moremo zadrževati močne naravne asimilacije, ki jo večinoma pogojujejo ekonomski vzroki.«
Kakšno je sodelovanje z avstrijskimi mladinskimi organizacijami?
»Zadnje čase sodelovanje napreduje, morda tudi zato, ker smo zdaj potrebovali
zavezništvo demokratičnih sil v Avstriji. Zato sodelujemo s tistimi, ki zagotavljajo našo uveljavitev v avstrijski družbi. Tu namreč nismo noben .autsider', vezan predvsem na Slovenijo in Jugoslavijo, temveč sestavni del Avstrije, slovenska narodnostna skupnost z vsemi pravicami, ki jih zagotavljajo mnoge listine, tudi 7. čir-;; avstrijske drža-
vne pogodbe. Stike imamo zlasti s Socialistično mladino Avstrije, z Alternativno listo Avstrije in raznimi mirovnimi gibanji, ki tudi zagotavljajo pravice manjšin. Te organizacije so na našo pobudo zadnje leto pripravile nekaj seminarjev in dvojezičnih prireditev. Na pobudo Zveze socialistične mladine Slovenije delujemo tudi v prostoru Alpe-Adria. Te pobude izkazujejo pripravljenost mladih pomagati manjšini, da doseže pravice, ki ji gredo.« ;v
V Avstriji niste edina manjšinska organizacija. Vas to kaj omejuje pri enotnem nastopanju navzven? .
»Mislim, da ne. V Avstriji je položaj tak, da ima vsaka manjšina svojo specifiko. Koroški podobno problematiko imajo na Gra-diščanskem, pa menda ni prave akcijske enotnosti.«
Kako pa je s slednjo tu na Koroškem?
»Akcijska enotnost obstaja pri generativnih vprašanjih preživetja slovenske manjšine, sicer pa ni enotnega stališča in niso redka razhajanja med raznimi kulturnimi institucijami in organizacijami. Gre za neke vrste konkurenčnost, ki lahko manjšini le škodi. Enotni pa moramo biti ne le pri vprašanjih, ki zadevajo 7. člen, marveč tudi v vsakdanjem življenju, pri povezovanju z avstrijskimi demokrati in z matico.«
Je pri matici dovolj posluha za povezovanje?
»Z mladinsko organizacijo v Sloveniji in Jugoslaviji se povezujemo na vseh važnejših področjih kulturnega in družbenega življenja. Naše terenske organizacije pa se dokaj uspešno povezujejo z delovnimi organizacijami in občinskimi konferencami ZSMS obmejnih občin v Sloveniji. Ni zgolj krivda občinskih konferenc ZSMS, da sodelovanje ni vselej odlično, saj mora pobuda priti z dvojezičnega področja, od nas torej. Zato je treba preiti na povezovanje prek interesnih dejavnosti.«
Kako bi konkretneje ocenil aktivnosti posameznikov v vaši organizaciji?
»Tu so določeni problemi, ki jih ne moremo zanikati. Mlade še vedno bolj kot politično delo privlačijo zabava, ples in šport. Tu nastopajo težave, saj zlasti katoliške organizacije nudijo vse to. Res je tudi, da niti ob dvojezičnem šolstvu nismo mogli mobilizirati vse mladine. Nimamo stalnega članstva, pa še to sestavlja v glavnem kmečka mladina. To dokazuje, da so korenine slovenstva tod globje, ker mladina nima toliko stika z nemškimi vrstniki.«
Tudi vi imate nekaj prav zglednih prostorov, kjer se mladi lahko zbirajo, denimo Peršmanovo domačijo?
»Peršmanova domačija ni objekt mladinskega turizma, temveč muzejsko spominska stavba, namenjena Železni Kapli. Finančne težave so nas prisilile, da je domačija postala središče delovanja mladih z dvojezičnega področja. V krajih, kjer so kulturni domovi, imamo več možnosti za delovanje, denimo v Šentprimožu pri Škocjanu, na Radišah pri Celovcu. A teh domov je premalo, da bi zadostili vsem potrebam. V Pliberku s 16 slovenskimi organizacijami in sekcijami ni nobenih prostorov, tako da se morajo sestajati po gostilnah, kar ni čisto združljivo z naravo njihovega delovanja.« *
Boris Bogataj
disi v pretvorjeni obliki. Od tega odpade na tekoča goriva 38,5 odstotkov, na trdna goriva 25,9 odstotkov, na električno energijo 18,9 odstotkov, na plinasta goriva 13,2 odstotka in na daljinsko toploto 3,5 odstotkov. Največ energije — 50,2 odstotka — porabi industrija, tej sledi z 31,8 odstotki široka potrošnja, preostalih 18 odstotkov energije pa porabi promet.
Za letos predvideno količino koriščene energije je potrebno 239.391 TJ primarne energije, to je energije v naravni obliki. Del te energije je neposredno uporabljen, del pa pretvorjen v druge oblike (npr. premog v električno energijo).
Od potrebne primarne energije bomo v Sloveniji pridobili 74.635 TJ, 164.756 TJ pa dobili iz drugih republik in pokrajin ali uvozili. Energetska odvisnost Slovenije je torej 69 odstotna, kar je razlog, da napo-
re usmerimo v njeno vsestransko smotrno uporabo.
V celoti je uvožen zemeljski plin in jedrsko gorivo ter pretežni del surove nafte, saj je v Lendavi pridobimo malo. V Jugoslaviji pa le približno tretjino predstavlja domača nafta. Nafto uvažamo iz sovjetske zveze in iz držav konvertibilnega področja. Za uvoz energije niti Slovenija niti Jugoslavija nima dolgoročnih dolgov, občasno je bil nakup surove nafte povezan s kratkoročnimi kreditnimi linijami.
Iz drugih republik in pokrajin pa dobimo tudi nekaj premoga za toplotne elektrarne kot za široko potrošnjo.«
»Kdo skrbi za energetsko oskrbo Gorenjske?«
»Petrol za zemeljski plin in naftne derivate, Elektro Gorenjska za električno energijo, Merkuf Kranj in ABC Pomur-ka iz Škofje Loke za trdna goriva.
Merkur letos pri premogu za široko potrošnjo planira 45 tisoč ton lignita iz velenjskega rudnika in 3 tisoč ton lignita iz drugih republik, 10.860 ton rjavega premoga iz slovenskih x premogovnikov in 31 tisoč ton iz drugih republik. Vsega skupaj torej 89.860 ton. ABC Po-murka v Škofji Loki pa 8 tisoč ton lignita iz Velenja, 820 ton rjavega premoga iz Trbovelj in 4 tisoč ton rjavega premoga iz drugih republik. V prvem polletju je Merkur dobave 83,7 odstotno uresničil, ABC Po-murka Škofja Loka pa v celoti. Odstopanja nastajajo zaradi pomanjkanja vagonov in občasnih težav v premogovnikih.«
»Kakšne so akcije za varčevanje z energijo?«
»Ugotavljamo, da imajo predvsem večje organizacije združenega dela energetske službe, ki na podlagi sprejetih varčevalnih programov pozna-
am
jo tudi prihranka nekaterih mar,-v valnih programov: naš komite je upravne organe svojem območju razmere in ustrea,:\ Da bi razpolovi, kar naj popolneje i, je zakon o energ^ darstvu iz leta publiški komite da izda izvršil^ katerimi bo nujno I riščanje energet^i| transformaciji, tehnoloških po^j gospodarstvu v: seg porabe ener nje diagramov getskih virov, poraba toplota energije v sta spodarstvu in cionalnejša porabi prometu. Graditi predpise smo t obravnavi in spp tos in v prvi p njega leta.
Lani je bil v tom poprej v k;r^ ji delež elektrik, 2,4 odstotka več-, za 7,8 odstotkov riv za 10,4 odgfef | ske toplote za 1, lež tekočih gonv zmanjšal za 7,6^ porabnikih pa j« | odstotkov energije v prorr.^'1 ji pa je porasla:/; Ker je bil porast l gije v industrij dustrijske pro.:v da so bile štor/ pri smotrni oziroma da sodo^J ki  v smeri energije na et\-proizvoda.
Nad al j ne ik$J dročju smotrne^, energijo pa b^'j več časa in us^2
Lepše in boljše življi
ote
Pripravljene so smernice za dolgoročni plan škofjeloške o, Predvidevajo hiter razvoj ob Izkoriščanju vseh zmogljivo"« Razvoj je pogoj za lepše in boljše življenje ljudi
Prihodnji teden bodo delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine obravnavali predlog smernic za dolgoročni plan občine. Pripravil jih je komite za družbeno planiranje in urejanje prostora pri občinski skupščini. Smernice so osnovno gradivo za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine do leta 2000. Z njimi bodo določili izhodišča, skupne, cilje, strategijo kot tudi možnosti in razmerja razvoja občine. Pisane so zelo optimistično in zahtevajo agresivnost pri razvoju, ker so sesta-vljavci prepričani, da je škofjeloško gospodarstvo dovolj močno, da se izkoplje iz sedanje krize in skozi postopno oživljanje gospodarske rasti, ki se je že začela, doseže hitrejši napredek, s tem pa zago tovi tudi boljši položaj družbenih dejavnosti in večji življenjski standard ljudi.
Tako so predvideli, da bi ob maksimalnih naporih lahko dosegli 4 odstotno povprečno rast družbenega proizvoda oziroma 3,1 odstotka na prebivalca. Delež izvoza blaga in storitev bi moral porasti na okrog 45 odstotkov celotnega prihodka, tako da bo naraščal hitreje od družbenega proizvoda. Prednostno bodo izvažali na
zahtevne tuje trge in postopoma opustili predelavne in do-delavne posle. Proizvodi škofjeloške industrije se bodo bolj vključevali v celovito turistično ponudbo.
Takšnega povečanja proizvodnje in izvoza ne bo mogoče doseči brez novih vlaganj, zato bodo za investicije letno namenili vsaj 15 odstotkov družbenega proizvoda s tem, da se bo učinkovitost investicij bistveno izboljšala. Kmetijstvo bo še naprej ustvarjalo enak delež družbenega proizvoda, delež industrije v skupnem proizvodu bo nekoliko manjši, s tem da se bo delež obrti, turizma 'iti gostinstva povečal.
Pov. do se bo seveda tudi število elMvalcev od 36.600 v letu 19 6 na 41.500 v letu 2000. Število gospodinjstev se bo iz 11.000 povečalo na 13.300 število članov gospodinjstev pa naj bi se v povprečju zmanjšalo s 3,3 na 3,1 člana.
Da bi vse te cilje razvoja dosegli in da bi ljudje živeli bolje kot sedaj, bodo morali v delpv-nih. kolektivih pri planiranju svojega razvoja upoštevati piodvsem kvalitetne dejavnike razvoja kot so intenzivnejša in enakopravnejša vključitev v i - .oz, pospeševanje ras-
ki so poslovno m uspešni, ustvt hodek in akumu slenega, ze v strokovne d getsko, surovtnsivo racionalni, dvigi ške ravni proimj sov, bistveno vev skovalne dejavrv pri povečevanju sti dela, skr>. ,\ selektivno usr j a v modernii«^ nje, združevanje j visokostrckj r razvoj no-ra2isko\ cialov, predvse intenzh ne ir i?> proizvod- -V spodars^ . voj agrržvii^h turističi.egn sledno   uv e mednarodnih in opustiiev industrijskih paj. Ves ta -azvoj tudi boljše iiv^ pa si bo mo oziroma občan lastnim delom :a cialno varnost sobni za delo, nost za zaposlit^ pa bo tr< ba uc delo invalidov
PETKOV PORTRET
in var
jWija, pomenila pa bodo se-f;J. tudi večji napredek na J »droćju.« ,J olikšna so
na Gorenj -v energetske
M i vlaganja * V katere in kje?«
rav v sedanjem razdobju 5 ta na Gorenjskem živah-^' "adnja elektroenergetskih Zl rtov. Slovensko elektrogo-K^ arstvo gradi vodno elek-j io Mavčiče z 38 megavati
v predračunski vrednosti J lUijard dinarjev, transfor-Jj rsko postajo 40*0/110 kilo-^  v Okroglo pri Kranju s
računsko  vrednostjo 1,1
ardo dinarjev, ki bo bi-„, to izboljšala zanesljivost J! >e celotne gorenjske regi-električno energijo in " (očila   priključek nove
trojeklarne na Jesenicah, 2 pljajo gradnjo 400 kilo-S ega daijnovodo Ljublja-
Kranj s predračunsko *j ttostjo 1,2 milijardi dinar-?: l razširitev 110 kilovoltne-JI tikališča pri vodni elek-*J u Moste, kar bo omogoči-
pajanje Jesenic na nivoju w nlovoltov.
^ ; te naložbe ob ceni elek-(!' e energije uporabniki pri-
ajo sredstva po samou-; (nem sporazumu o teme-v plana samoupravne inte-■ le skupnosti slovenskega \' trogospodarstva v teko-"JJ srednjeročnem razdobju T d leta 1990 ter prispevke Jj pvtcar.je priključne moči,
Itodi sredstva iz čistega
ttdka temeljnih organizacij 'IJ Benega dela v višini 2 11 N otkov. Samo jeseniška Ze-* rna je oziroma bo za pove-^   l priključno   moč zaradi
hje nove elektrojeklarne x^ ogodbi z eiektrogospodar-Jj m plačala 1,1 milijardo di-
iako so organizacije zdru-ga dela — podpisnice spo-'r ma o gra< nji slovenskega v^ lavocisf.fcga omrežja združi-
Mfco nagrajevanje po delu, jH m življenjski pogoji se izboljšali.
Irvem obdobju bodo raz-j tet družbenih dejavnosti I i&ii ohranjati na sedanji ti kasneje pa se bodo raz-1 Ue skladno z napredkom 1 podarstva. Vsak občan naj 3 »vei približno enake pogoje nežnosti za življenje in de-^   tem, da bodo pospeševali , foj predvsem tistih dejav-I  i. Ki povečujejo možnosti S  Cbivanja  znanja  in izo-
... fcernice za dolgoročni plan ? ividevajo tudi smotrnejšo B rabo prostora. Posegi v I fOt naj bi bili takšni, da
i onesnaževali okolja, še 1 rej bodo razvijali več sre-
fzagoto ih bodo zemljišča
1 zadnjo za daljše obdobje
2 jelj varovali kmetijske po-m
■ pozornosti kot doslej bo rt tttene tnd; varstvu okolja. 1 Vja Loka, 7-V.czniki in Go-1 I vas \< /.-. v ekološko ob-ivem območju, Škofja Lo-I pa radi na zalogah podtal . Zato bodo pri naložbah le prednost tiste vrste prošnje, ki bodo zmanjšale C surovin, energije in od-na enoto proizvoda in negativne vplive naoko-stanovanjskih naseljih povsod /vre«« videne skup-
le sredstva in si tako dolgoročno zagotovile oskrbo z zemeljskim plinom.
Trgovske organizacije, ki so zadolžene za oskrbo slovenskega trga s premogom, plačujejo prispevek za izgradnjo in posodobitev premogovnikov. Po posameznih premogovnikih je način združevanja različen; to so kreditne pogodbe in samoupravni sporazumi v viši-'ni od 500 do 1.500 dinarjev za tono, s 7 do 8 odstotno obrestno mero in petletnim rokom vračila sredstev. Merkur Kranj ima v te namene v tekočem srednjeročnem razdobju 110,9 milijonov dinarjev prevzetih obveznosti, plačal je že 73,9 milijonov dinarjev. ABC Pomurka Škofja Loka pa je od prevzetih obveznosti v višini 39,9 milijonov dinarjev plačala že 15,9 milijonov dinarjev. Od 1. avgusta letos je zbiranje teh sredstev regulirano z odlokom.
Na Gorenjskem je bil lani zgrajen odcep plinovodskega omrežja proti Tržiču, katerega izgradnjo je kreditiralo tudi združeno delo in sicer z 10 milijoni dinarjev.«
»Kako daleč je izgradnja savskih elektrarn, predvsem mislimo na sporno vodno elektrarno pri Radovljici?«
»Gradnjo verige vodnih elektrarn na Savi pripravljajo na odseku od Tacna do hrvaške meje, kjer naj bi v 17 elektrarnah pridobili 523 megava-tov moči. Predviden je priče-tek gradnje verige elektrarn na spodnji Savi, kjer jih bo sedem: Vrhovo, Boštanj, Blanca, Brestanica, Krško, Brežice in Mokrice. Imele bodo 248 me-gavatov moči. Od naštetih naj bi do leta 1990 zgradili prve tri.
Izraba vodnega potenciala zgodnje Save vzhodno od Kranja je bila obdelana s posebno študijo o možnem pridobivanju električne energije. Zaradi še ne dovolj razčiščenih vprašanj varstva okolja, načrtovanja gradenj vodnih elektrarn na tem odseku niso nadaljevali. To velja tudi za vodno elek-traro Radovljica.«
»Kaj je novega na področju malih vodnih elektrarn?«
»Elektro Gorenjska trenutno gradi malo elektrarno z in štalirano močjo dvakrat 140 kilovatov, pripravlja obnovo še dveh malih vodnih elektrarn s skupno inštalirano močjo 560 kilovatov. Gradnja je predvidena s sovlaganjem tovarne KOP Mojstrana in Projektivnega biroja Jesenice.
Inženirski biro Elektropro-jekt je za občine Tržič, Radovljico in Kranj že izdelal kataster možnih malih vodnih elektrarn, za jeseniško občino je v izdelavi, v Škofji Loki pa so takšno študijo naredili »v lastni režiji«. Študije so dobra osnova za izdelavo srednjeročnega načrta izgradnje malih vodnih elektrarn v obdobju 1986—1990. Možnosti so velike.«
»Kako je z razvojem izkoriščanja sončne energije in bi-oplina, kolikšna sredstva se vlagajo, kakšne rezultate lahko pričakujemo?«
■m
»Cilj raziskav je čim hitrejše pridobivanje potrebnega znanja za učinkovito uporabo sončne energije. Raziskovalni projekti obsegajo: prenos toplote v elementih in sistemih za uporabo sončne energije, projekt heliostata za sončno termično elektrarno, elektronski sistem iskanja in sledenja gibanja sonca, raziskave in razvoj avtomatskega merilni-' ka sončnega sevanja, optimizacija naravnega ogrevanja zgradb, heterospojne in amortne sončne celice in merjenje selektivnih površin. Zanje je letos zagotovljenih 14,8 milijonov dinarjev. Seveda ne smemo pozabiti, da izdelovalci opremo za koriščenje sončne energije tudi sami vlagajo dokaj šnja sredstva v razvoj in novo tehnologijo s tega področja.
Sončna energija se s pridom uporablja tudi že v praksi, saj imamo že več renomiranih izdelovalcev sprejemnikov sončne energije in sistemov za ogrevanje vode s sončno energijo. IMP na primer ima za letos prodanih že 8 tisoč sprejemnikov sončne energije, kar pomeni v enem letu pridobitev okoli 5 milijonov kilovatnih ur koristne energije v obliki tople vode. Proizvajalci opreme za pridobivanje sončne energije pri svojem načrtovanju in proizvodnji te opreme računajo, da se mora le-ta vsaj dvakrat izplačati v svoji življenjski dobi. Zato postaja tudi sončna energija kot nov vir vse bolj pristopna, saj se vsa goriva močo progresivno dražijo.
Na področju bioplina potekajo osnovne raziskave, ki bodo šele v bližnji prihodnosti dale praktične rezultate. To področje si šele utira pot k večji uporabi in pri nas v praksi še ni instaliranih večjih naprav. Potrebnih bo še dosti vlaganj, da bo oprema za pridobivanje bioplina serijsko izdelana. Spodbudna pa je, da je' oprema za pridobivanje sončne energije že serijske proizvodnje.«
»Brez naložb v energetiki ne bo moč slediti rast porabe, zakaj potem tako kratkovidna politika, da mora elektrogospodarstvo z amortizacijo pokrivati izpad dohodka ob zaključnem računu?«
»Energetika je kapitalno intenzivna panoga. Za razširitev energetskih zmogljivosti, ki jih narekuje neprestano rastoča poraba energije, so potrebna znatna sredstva. Načelno naj bi del sredstev zagotavljali s ceno energije, del pa z različnimi oblikami združevanja. V sedanjih gospodarskih razmerah ekonomske cene vseh vrst energije ni moč uresničiti, kar povzroča izgube v posameznih energetskih panogah. Seveda so takšne rešitve zgolj kratkoročne, zato so bile v zadnjem času sprejete opredelitve, da morajo tudi cene vseh oblik energije postopoma doseči ekonomsko višino, kar bo normaliziralo razmere energetskega gospodarstva. Zato bodo v bodoče cene energije naraščale nekoliko hitreje od stopnje inflacije.
Ekonomska cena energije pa bo dolgoročo vplivala na racionalno ravnanje z njo in temu ustrezno prestrukturirala gospodarstvo.«
Za objavo pripravila M. Volč-jak
SOJA - RASTLINA PRIHODNOSTI
Andrejevi poskusi s sedmimi sortami
So gorenjske podnebne in vremenske razmere primerne za pridelovanje soje — rastline prihodnosti, kot ji pravijo? To vprašanje si je zastavil študent agronomije Andrej Potočnik iz Zaloš pri Podnartu, ki na KŽK-jevem posestvu v Cerkljah preskuša sedem sort soje.
Srečo Rehberger
Začetek tega meseca se je vrnil iz italijanskih Dolomitov bogatejši za več pomembnih alpinističnih dosežkov v prostem plezanju. Tja ga je pravzaprav privedlo skupaj s kolegom iz kranjskega alpinističnega odseka Binetom Šterom poslabšanje vremena ob prihodu v center zahodno-alpskega alpinizma Chamonix sredi avgusta letos, ko sta tod nameravala opraviti nekaj kvalitetnih lednih in kombiniranih tur. Potlej pa sta v skupini Cati-naccio doživela ob izboljšanju vremena vso lepoto Dolomitov, kjer je posebno Rehberger dokazal svojo alpinistično veljavo.
»Če gre plezalec daleč od doma,« pojasnjuje 23-letni študent gozdarstva iz Nove vasi pri Preddvoru, »ponavadi ne žrtvuje časa in denarja za malo veljavne vzpone v alpinizmu. Ker so se izjalovili načrti za plezanje v ledu francoskih Alp, nisva hotela domov brez kakršnegakoli dosežka. Odločila sva se za obisk Dolomitov, kjer še nisva bila. Zato sva najprej spoznavala kamenino in za začetek opravila vzpon na klasičen način po smeri VI. težavnostne stopnje v gori Roda di Vael, bolj znani po imenu Rotwand. Spoznal sem, da stena omogoča zaradi trdne skale ob dobrem varovanju tudi akrobatsko plezanje. Tako je sledil vzpon v prostem slogu po Spominski smeri H. Buhla VIII. in VII. težavnostne stopnje v isti steni, kar je bila prva jugoslovanska prosta ponovitev vzpona v tej smeri in verjetno šele peta nasploh. Prosto sem zatem zmogel še vzpone v nekoliko lažji Direktni smeri v Cima Scotoni, po dokaj zahtevnem stebru Tofa-ne di Rozes in smeri Cas-sin —Ratti v Zahodni Cini. Vsi vzponi so trajali nad sedem ur, plezanje po Buhlovi smeri pa prištevam za svoj najtežji in najlepši vzpon doslej.«
Na vprašanje, kaj je prosto plezanje, Srečo enostavno odgovori, da gre za tehniko napredovanja brez uporabe klinov; le-ti služijo samo za
varovanje, plezalec pa si pri vzponu izboljša trenje med prsti in skalo z uporabo magnezije, kakor to počno orodni telovadci. Razloži tudi, da prosto plezanje, ki je prodrlo v svet iz Amerike, zajema povsem športne elemente alpinizma, katerih premagovanje odpira lestvico ocenjevanja težavnostne stopnje smeri daleč navzgor. Vendar njemu ni pomembna le športna plat, ampak najde užitek predvsem v svobodnem gibanju brez psihičnih obremenitev zaradi odvisnosti od tehnične opreme.
»Prostemu plezanju se posvečam,« nadaljuje sogovornik, »zadnje dve leti, sicer pa se ukvarjam z alpinizmom šele od 1980. leta. V gore sem začel zahajati zaradi turnega smučanja pozimi. Tudi poleti sem jih obiskoval zaradi ogleda ciljev za smučarske načrte. Tako me je zamikala skala in plezanje v njej. Plezulsko pot sem začel samostojno, potlej pa sem se pridružil tovarišem v kranjskem alpinističnem odseku.«
Njegovih doslej opravljenih vzponov ne preštevava, saj je važnejša od števila kakovost. In Srečo Rehberger je eden tistih mladih nadarjenih plezalcev, ki je v kratkem času uspel seči tudi po najtežjem. Lani se je udeležil kranjske alpinistične odprave na Pik Komunizma,
kjer je zmogel vzpon prek zahtevnega Bezzubkinovega stebra. Zatem je opravil prvi zimski vzpon po Direktni smeri v Stenarju in premagal nekaj najtežjih ledenih slapov pri nas. Razen tega je letos in že prej uresničil vrsto zahtevnih spustov s smučmi z vrhov v Kamniških Alpah.
»Uspehov ni moč doseči,« ocenjuje mladi plezalec, »brez trdega dela in vztrajnosti. Zato veliko vadim; na začetku sem pogosto plezal v plezalnem vrtcu blizu naše vasi, redno delam vaje za moč v telovadnici, s plezalnimi turami pa si počasi pridobivam izkušnje. Če moram kdaj v steni odnehati, je to izziv za naprej in ne vzrok za slabo voljo. V alpinizmu, ki mi povsem zapolnjuje prosti čas, zares najdem pravo zadovoljstvo.«
Pred mladimi plezalci (»staja, kot meni Srečo Rehberger, še veliko t •♦»rešenih problemov. Prizadeval si bo streti nekatere trde orehe v prostem plezanju, nadaljeval bo z zahtevnimi zimskimi vzponi in ekstremnimi smučarskimi spusti, kot vsak plezalec pa seveda želi preizkusiti svoje sposobnosti tudi na Himalaji in drugih visokih gorah sveta.
Besedilo: S. Saje Slika: F. Perdan
Zaloše — Andrej je »nemirna duša«. Nerad sedi križem rok. Marsikaj ga zanima, najbolj pa narava in skrivnostni rastlinski svet. Vsega, kar piše v knjigah, ne verjame »To moram Kam prevkusM,* pravi.
Kmečko okolje ga jo navdu šilo, da se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjei zdaj obiskuje '"etrti letnik agronomije. Ob študiju in praksi, ki jo kot štipendist Kmetijsko-živilskega kombi-
nata Gorenjske opravlja na posestvu v Cerkljah, najde čas tudi za poskuse in raziskovalno delo.
Kako je prišel do zamisli, da preskusi pridelovanje soje v gorenjskih podnebnih in vremenskih razmerah?
»Lani sem bil prvič na praksi v kombinatu in na posestvu v Cerkljah, kjer so ped leti že sejali sojo za siliranje. Spodbudili so me, naj se pozanimam o možnostih pridelovanja te rastline na Gorenjskem,« pravi Andrej. »Spraševal sem na fakulteti, na katedri za poljedelstvo, kjer pa nisem dobil zadovoljivega odgovora. Eden od profesorjev mi je svetoval, naj to doženem s praktičnim raziskovalnim delom, s poskusom na polju. Ker doma nimamo kmetije in ne njive, sem za košček zemlje, kjer bi lafeko uresničil svojo zamisel, zaprosil na posestvu. Pri odgovornih sem naletel na razumevanje in v nedeljo. 13.
maja letos, sem posadil sedem vrst soje: tri jugoslovanske sorte — ljubico, zvezdo in bistro, dve kanadski, eno ameriško, poleg teh pa še sorto, ki ji ne vem izvora.«
»Letos je bilo za pridelovanje soje zelo neugodno vreme,« pravi Andrej. »Vlage je bilo sicer dovolj, veliko premalo pa toplote. Pozno je kalila in cvetela, naposled je še polegla. Vendar se zdaj med posameznimi softami že kažejo precejšnje razlike. Tri so že dozorele in jih bo treba čimprej pospraviti. To bom opravil ročno, ker gre za poskus in se bojim, da se ne bi preveč strokov izgubilo.«
Ko bo pridelek v vrečah, bo skušal Andrej z izračuni ugotoviti — upoštevajoč pri tem tudi zapažanja z njive — katera od sedmih sort se je v muhastem poletju najbolj obnesla, katera od njih je dala najboljši pridelek in podobno.
»Vsi moji načrti lahko v nekaj urah padejo v vodo. Bolj kot slabega vremena in ročnega spravila se namreč bojim krav, ki se pasejo ob poskusnem nasadu. Ko bodo zavohale z'beljakovinami bogato sojo, jih tudi ograja in električni pastir ne bosta zadržala,« pravi bodoči agronom.
Upajmo, da jo živali ne bodo zagodle mlademu raziskovalcu. Morebiti bodo njegova spoznanja dragocena za marsikaterega gorenjskega kmeta. Soja je namreč rastlina prihod^ nosti. Živinorejci, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, že vedo, kaj pomeni soja za njihove molznice, zlasti v rimskem obdobju, ko v krmnem obroku primanjkuje beljakovin.
(CZ)
Vsestransko uporabna soja
Soja je kultura poletnega, monsunskega območja Kitajske in Mandžurije. Danes jo največ pridelujejo v Združenih državah Amerike, v Jugoslaviji jo gojijo na 10.000 hektarih, v Sloveniji pa le redkokje in jo zato za potrebe svoje živinoreje kupujejo drugod. Pridelovanje soje je zelo pomembno tako z gospodarskega kot z agrotehničnega stališča, zato si prizadevamo, da bi se pridelovanje čimbolj razširilo. Njeno zrnje je namreč zelo bogato, saj vsebuje okrog 30 odstotkov surovih beljakovin in 16 odstotkov maščob.
Soja je vsestransko uporabna: pomembna je v prehrani ljudi, za krmljenje živine in tudi kot industrijska rastlina. Za krmljenje jo lahko uporabljamo kot zeleno krmo — svežo ali si-lirano, pa tudi posušeno kot seno. Sojino zrnje je tudi vir beljakovinsko bogate močne krme.
Za uspevanje .potrebuje mnogo toplote in hkrati tudi dosti vlage, podobno kot koruza in vinska trta. Kjer so srednje temperature nižje od 15 stopinj, le težko uspeva. Najprimernejša temperatura za rast je 20 do 25 stopinj Celzija, za cvetenje pa od 25 do 28 stopinj.
(iz knjige Jožeta Korošca: Pridelovanje krme)
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA, KINO, NOVO V KINU
Naši telesnokulturni delavci
Drago Bunčič: Ta generacija ima še rezerve
LESCE — Leski padalci so že dolga leta v jugoslovanskem padalskem vrhu, zato ni čudno, da so stalni reprezentantje. Letošnja reprezentanca na svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Franciji, je bila sestavljena samo iz fantov Alpskega letalskega centra Lesce. Fantje so upravičili zaupanje in se vrnili domov s srebrno kolajno. Veliko zaslug za ta uspeh ima tudi trener, šti-riintridesetletni elektroenergetik v Železarni na Jesenicah Drago Bunčič. Ni bil s fanti v Franciji, a ponosen je nanje in se skupaj z njimi veseli tega izrednega uspeha.
»S padalstvom sem se začel ukvarjati skupaj s Hrastom, Hu-marjem in Šafaričem leta 1968. To je bila prava druščina, ki ni poznala strahu in je kraljevala na jugoslovanskem .padalskem nebu'. To je bila hkrati generacija, ki je dala nekaj od sebe,* pravi Drago Bunčič. »Aktiven,« nadaljuje Drago, »Sem bil do leta 1979. Že leta 1972 sem opravil trenerski izpit. Trikrat sem bil državni prvak. Skupaj s starimi in mladimi smo tudi nekaj naredili. V preteklih letih se ni toliko delalo z mladimi kot sedaj, a vendar smo iz njih nekaj naredili. Sam sem opravil 245.' l k okov in ni mi žal. Od leta 1977 do danes smo tudi z mladi-
mi veliko naredili. Imamo petdeset mladih, od katerih jih dvajset naredi končni izpit. To so fantje, ki začenjajo med desetim in šestnajstim letom in pri dvajsetih letih so že pravi padalci. Kar poglejte. Državni prvaki od leta 1977 do danes so bili Darko Svetina, Benjamim Šmid, Dušan Inflhar, Roman Božič, Brane Mirt, Iztok Jug, Dušan Frank in Bogdan Jug in vsi imajo še rezervo. Med temi je še Roman Pogačar, ki je na svetovnem prvenstvu v padalskih skokih leta 1981 osvojil odlično šesto mesto.«
Koliko skokov opravijo začetniki, da dokažejo, da bodo dobri padalci?
»Imamo točno izdelan načrt treninga in vadbe od 1. januarja do 31. decembra in to za vsako leto. V prvem letu naši naraščajniki naredijo z okroglimi padali od 100 do 150 skokov. Z istimi padali drugo leto že od 300 do 400 skokov, potem pa preidejo na padala Krilo-Kluz.«
O leskih padalcih bomo še veliko slišali. To so zagnani fantje, ki za svoje skoke in ostalo dejavnost veliko prispevajo z lastnim delom po tovarnah in delavnicah. In vse to po svojem rednem delu. Zato so njihovi uspehi na svetovni ravni še toliko
večJL D. Humer
Spominski tek osmerice na 88 kilometrov
Kokrica — Novost v koledarju lanskih množičnih prireditev v Slo-J veniji, štafetni tek osmerice na 88 kilometrov, ie prvič navdušila ljubitelje teka Na prireditvi, ki je simbolizirala :.8 letno življenjsko pot tovariša Tita,, se je zbralo 35 ekip iz domala vse Slovenije. Prizadevni orgarh.otorji, člani Športnega društva KoKrica, so takrat tudi izvedli ankeio med udeleženci. Večina je zapisala, da je štafetni tek odlična zamisel in prijetna popestritev med tekaškimi prireditvami; predlagala je i.udi, da bi jo izvedli kot »zeleni tek« in nekoliko prej (lani je bila na sporedu 27. novembra). Organizatorji so upoštevali predloge sodelujočih ekip; letošnji, drugi štafetni tek osmerice na 88 kilometrov na Brdu pri Kranju bo zato že v soboto, 6. oktobra.
Razpisni pogoji so enaki kot lani. Vsako ekipo -estavlja 8 članov, ki ne smejo biti mlajši od 15 let, med njimi pa mora biti tudi ena ženska. Tek je štafemi, vsak član preteče po 11 kilometrov. Letošnja novost je v tem, da bo tekmovanje potekalo v dveh skupinah: ekipa skupne starosti do 300 in nad 300 let.
Pisne prijave z vplačilom 2000 dinarjev (po postni nakaznici ali na žiro račun) ter s poimenskim seznamom in rojstnimi podatki članov ekipe sprejema organizator do ponedeljka, 1. oktobra, na naslov: SD Kokrica, Betonova 15, 64 000 Kranj. Organizator si pridržuje pravico, da sprejme le prvih 50 prijavljenih ekip.
(cz)
HOKEJ
Visoka in zaslužena zmaga železarjev
LJUBLJANA — Jeseniški hokejisti so imeli v sredo v hali Tivoli še zadnje
srečanje v tekmovanju za pokal Alpe-Adria. Pomerili so se z ljubljansko Olimpijo, ki je Jeseničane v tem tekmovanju premagala na jeseniškem ledu.
Jeseniški hokejisti so se Olimpiji oddolžili za poraz na ljubljanskem ledu. Pred tisoč gledalci so bili prepričljivo boljši, saj so visoko in zasluženo zmagali. Izid: Olimpija : Jesenice 3:7 (1:1, 1:3, lđ).
-dh
ODBOJKA
Ravenski Fužinar pokalni prvak
KRANJ — Odbojkarji kranjskega Triglava so bili v dvorani na Planini po ženskem finalnem turnirju za pokal maršala Tita na področju Slovenije organizatorji še moškega finala.
Za ta odbojkarski moški pokal maršala Tita so se potegovali odbojkarji Fužinarja iz Raven, Taborja iz Ljubljane in Bleda. Vsa tri moštva so pokazala res kvalitetno odbojko, ki je navdušila številne gledalce. To je pohvalno, saj so si tako pridobili res širok krog ljubiteljev tega dinamičnega športa. Ti navdušenci pa so garancija, da tribune, ko bodo igrale ženske Triglava, ki so v slovenski ligi, ne bodo ostale prazne.
Izidi — Fužinar : Tabor 3:0 (15:7, 15:9, 15:5), Bled : Tabor 3:1 (15:8, 15:12, 12:15, 15:7), Fužinar: Bled 3:1 (15:17, 15:4, 15:0, 15:8).
Vrstni red — 1. Fužinar, 2. Bled, 3. Tabor.
-dh
NOVO V KINU
Saj se še spominjate filma »Vročica sobotne noči«, v katerem smo spoznali novega ameriškega zvezdnika Johna Travolto. Zdaj so Američani posneli še nadaljevanje tega uspelega filma — »Ostati živ«. Tudi v tem filmu igra Travolta, z njim pa Cgnthia Rhodes in Finola Hud-ges. Nekronani kralj plesa Toni Manero zapusti svoj dom, gre preko Brooklvnskega mosta in poskuša osvojiti Broadway. Doživi številna razočaranja, in vendar, po dolgem času dobi malo vlogo, toda prav preko nje se mu bo nasmehnila sreča ...
FrancosKi film »Živi ogenj« bo zvabil v kinematografe gledalce, ki imajo radi akcijo, ljubezen, duhovite zaplete in že malo postaranega, a še vedno šarmantnega Yvesa Montanda. Viktor Valance, petdesetletni avanturist malo motne preteklosti, a še vedno zapeljiv, pride po dolgih letih domov s svojo ljubico. Doma sta babica in hčerka Pauli-na. Paulina je med tem zrasla in postala lepo, a tudi razvajeno dekle, kiji niti na pamet ne pade, da bi se prilagajala zahtevam očeta. S svojimi izgredi vplete očeta v skrajno neprijetno kriminalistično afero.
Ob filtru Dekleta s plaže«, ki prihaja seveda spet u y4merifce, se bomo brez ivoma nasmejali. Lahka komedija jc to, ki govori o dogodkih v nekem letovišču, kjer vse čaka le na užitek ... Čudno se zaplete, ko se v hišo strica Billa nagnetejo lepotice...
ATLETIKA
Mladinci peti, mladinke šeste
Titovo Velenje — V finalu atletskega pokala Slovenije v Titovem Velenju so med 200 mlajšimi mladinci in mladinkami zmagali atleti Maribora, ki so dosegli tudi največ posamičnih zmag. Mladinci kranjskega Triglava so se uvrstili na peto, mladinke pa na šesto mesto. Med posamezniki sta se najbolj izkazala Janežič z zmago v metu diska ter Kranjc, ki je še pionir, z drugim mestom in osebnim rekordom v metu kopja.
Rezultati: mladinci — 110 m ovire: 1. Godec (Mb) 15,5, 4. Škraba (Tr) 16,3; višina: 1. Kovač (Pt) 190, 3. Hribernik 185, 6. Lasica 168, 8. Kristan (vsi Tr) 160; daljina: 1. Matjaš (Ve) 644, 7. Škraba (Tr) 586; krogla: 1. Kevo (Brež) 13,90, 7. Duran 11,06, 8. Janežič (oba Tr) 10,85; disk: 1. Janežič (Tr) 39,34; kopje: 1. Stjepovič (Mb) 63,81, 2. Kranjc 50,05, 6. Krž (oba Tr) 45,62; ekipno: 1. AD Maribor 192, 5. AK Triglav 85,5; mladinke — višina: 1. Podgoršek (KI) 162, 3. Rajgelj (Tr) 153; krogla: l. Erjavec (KI) 11,75, 3. R. Kuralt 10,01, 12. Nikolič (Tr) 7,04; disk: 1. Erjavec (KI) 34,32, 2. Simčič 32,31, 3. R. Kuralt 31,28, 7. Nikolič 24,82, 10. V. Kuralt (vse Tr) 18,93; ekipno: 1. AD Maribor 130,5, 6. AK Triglav 51.      I. Kavčič
Kros v Seničnem
Senično — Krajevna skupnost Seni-čno in Telesnokulturna skupnost Tržič prirejata v počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično v torek, 2. oktobra, ob 15.30 v Seničnem 4. prvenstvo v krosu za posameznike in ekipe krajevnih skupnosti. Tekmovanje bo potekalo v 12 starostnih kategorijah. Organizator sprejema prijave v pisarni TKS Tržič (Bra-čičeva 4," telefon 50 342) in še pol ure pred pričetkom tekmovanja na prireditvenem prostoru. J. Kikel
Kegljanje
Prvenstvo Gorenjske
Šport ob koncu tedna
Nogomet — V tekmi slovenske nogometne lige se bo kranjski Triglav pomeril v nedeljo ob 15.30 na stadionu Stanka Mlakarja z ljubljanskim Slovanom, nogometaši Jesenic pa ob isti uri v tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije z igralci Nakla. V kranjski ligi bo na sporedu 5. kolo. Razpored tekem
— člani — sobota ob 15.30 — Sava : Britof, Šenčur : Primskovo, Trboje : Za-rica, Kokrica : Podbrezje, Bitnje : Podgorje, Grintavec : Velesovo, Mavčiče : Preddvor, Visoko : Hrastje; pionirji — sobota ob 14. uri —■ Zarica : Primskovo, Šenčur : Kokrica, Naklo : Podbrezje, Bitnje : Britof, Visoko : Sava; mladinci
— nedelja ob 10. uri — Naklo : Šenčur, Primskovo : Zarica, Preddvor : Trboje, Bitnje : Kokrica. Jutri ob 16. uri bo na kranjskem stadionu tekma med kranjskimi in ljubljanskimi nogometnimi sodniki. — D. Jošt
Kranj: mednarodni atletski miting
— Atletski klub Triglav prireja jutri, 30. septembra, ob 14. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju 22. mednarodni atletski miting. Moški se bodo pomerili v teku na 100, 400 in 1500 metrov (mladinci na 1000 metrov), v skoku v daljavo in višino ter v metu diska in kopja, ženske pa v teku na 100 in 800 metrov (mladinke na 600 metrov), v skoku v daljino in višino ter v metu diska.
PETEK, 21. SEPTEMBR^j
KOŠARKA
v parih
KRANJ — Na štiristeznih kegljiščih Poden v Škofji Loki in v hotelu Jelovica na Bledu se je končalo letošnje ke-gljaško prvenstvo moških in žensk v parih. Sicer sta oba naslova odšla v kranjski Triglav, pri moških pa sta za presenečenje poskrbela člana Ljubelja in Tržiča Ahačič in Košir, ki sta osvojila drugo mesto.
Rezultati — moški — (4 x 200 lučajev) — i. Marinšek Urbane (Triglav) 3.399, 2. Ahačič-Košir (Ljubelj) 3.353,
3. ZaJokar-Zvršen     (Triglav) 3.340,
4. F. Pečar-Lovše (Kranjska gora) 3.340, 5. Jereb-Benedik (Sava) 3.338; ženske (4x100) — 1. Šorn-Virant 1-512, 2. Zore-Zajc 1.500, 3. Cej-Vr-hovnik (vse Triglav) 1.481, 4. Gosar-Tomejc (Bled) 1.346, 5. Frelih-Čadež (Triglav) 1.344. -dh
Ljubečna Celje
0GI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČI
Telefon. 063 33-421 31-865
Pričenja se redna vadba
Kranj — Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Kranj obvešča svoje člane, starše in ljubitelje rekreacije, da bo pričelo z redno vadbo. Za otroke, stare od dveh do treh let, in za njihove starše bo vadba v telovadnici osnovne šole Bratstvo in enotnost, za ostale cicibane pa v šoli Helene Pu-har na Zlatem polju. Vadba gimnastike za pionirje, pionirke in mladinke bo v telovadnici osnovne šole Bratstvo in enotnost, vadba športne ritmične gimnastike pa na Planini in na Zlatem polju. Odrasli bodo pričeli z vadbo 1. oktobra, natančen urnik pa bo znan naslednji teden. Vpis za cicibane bo v ponedeljek, 1. oktobra, od 17. do 18. ure na osnovni šoli .Bratstvo in enotnost, za pionirje in pionirke pa od 18. .do 19. ure. Cicibani plačajo 300 dinarjev vpisnine in članarine, pionirji in mladinci 400, študentje 500 in odrasli 1000 dinarjev.
KINO
KRANJ CENTER - 28. in 29. septembra; ital. barv. westem 'film SAMO BOG ODPUŠČA ob 16., 18. in 20. uri, 30. septembra; ital. barv. ivestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. glas. filma OSTATI ŽIV ob 21. uri, I. oktobra: amer. barv. komedija DEKLETA S PLAZE ob 16., IS. in 20. uri, 2. oktobra; amer. barv. kom. DEKLETA S PLAŽE ob 16. in 18. uri, ob 20. uri SVEČANA OTVORITEV X. MEDNARODNEGA FESTIVALA ŠPORTNJH IN TURISTIČNIH FILMOV (Bloški smučarji Jugoslavija, Atletske varijacije — ČSSR, Plaze črnogorskega primorja — Jugoslavija, Gyogy Guczoghy
— Madžarska, Senca — Jugoslavija, Srebrna cesta — Švedska), 3. oktobra; FESTIVAL ob 16. uri (Osnovne vaje rokoborbe — Poljska, Soteska Nere — Romunija, Ski eztrem ~- Vezuv Jugoslavija, Evropsko prvenstvo v plavanju •— Italija, Valef Yachts
— Velika Britanija) FESTIVAL ob 20. uri (K dovršenosti skoka ob palici — Francija, Najlepša jama na svetu — Poljska, Hitro in divje — Kanada), 4. oktobra; FESTIVAL ob 16. uri (Skrivnost treh črt — *ZR Nemčija, Mojster borilnih veščin — Kitajska, Namaste—Dobrodošli v Neaplu — Švica, Pomladni tek — ČSSR, Kopaonik — Jugoslavija, Sneg — Kanada), FESTIVAL ob 20. uri (Športna medicina — Velika Britanija, Proti toku — Indija, Nizozemski mlin na veter — Nizozemska)
KRANJ STORŽIČ — 28. septembra; nem. barv. erot. komedija POČITNICE V GRČIJI ob 16., 18. in 20. uri, 29. septembra; angl. barv. akcij, film NEVAREN PREHOD ob 16. m 20 uri, 30. septembra; matineja amer. barv. pust. filma VARUH DIVJINE ob 10. uri, amer. barv. akcij, drama ROC-KYII ob 14. uri, nem. barv. erot. film. MA-DAME IN NJENA NEČAKINJA ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. akcij, filma ŽIVI OGENJ ob 20. uri, 1. in 2. oktobra; franc. barv. akcij film ŽIVI OGENJ ob 16., 18. in 20 uri, 3. oktobra; angl. barv. akcij. fi!m MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri, 4. oktobra; amer. barv. fant. film ZVER V ČLOVEKU ob 16., 18. in 20. uri
TRŽIČ - 28. septembra; Ni kinopred-*tav! 29. s^ptrmbra; amer. barv. pust fan-toitika SUPERMAN II ob 16., 18. in 20. uri (cene zvišane na 70,00 din), premic a franc. barv. ukcij. filma ŽIVI OGENJ ob 22. uri, 30. septembra; amer. barv. pust. fantastika SUPERMAN U ob 15., 17. in 19. uri, premiera rmer. Van;, filma DEKLETA S PLAŽE ob !1. uri, 1. oktobra; angl. barv. akcij, film NEVAREN PREHOD ob 17. in
19. uri, 2. in 3. oktobra; amer. barv. akcij, drama ROCKY II ob 17. in 19. uri, 4. oktobra; nem. barv. erot. film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob 17. in 19. uri.
KAMNIK DOM - 28. septembra; Ni ki-nopredstav! 29. septembra; amer. barv. glasb. film. ANNIE ob 9. in 10.30 uri (OŠ Tomo Brejc), amer. barv. fant. film JEDIJE-VA VRNITEV ob 15.30, 17.45 in 20. uri, 30. septembra; amer. barv. fant. film JEDI JEVA VRNITEV ob 14.30, 16.45 in 19. uri, premiera ital. barv. zgod. fanta, filma OSVAJALEC ob 21.15 uri, I. oktobra; amer. barv. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 17.45 in
20. uri, 2. oktobra; amer. barv. 3rhljivka komedija HIŠA GROZE ob 18. in 20. uri, 3. oktobra; nem. barv. erot. film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob 18. in 20. uri, 4. oktobra; amer. barv. pust. film SUPERMAN II. ob 18. in 20. uri.
DUPLICA — 29. septembra; uvstral. barv. vojni. film. GALIPOUE ob 20. uri, 30. septembra, amer. barv. glasb. film. ANNIE ob 15. in 17. uri, izraelski barv. erot. film VROČI ŽVEČILNI K ob 19. uri, 3. oktobra; ital. barv. zgod. fant. film. OSVAJALEC ob 20. uri, 4. oktobra: amer. barv. komedija DEKLETA S PIAZE ob-20. uri
JESENICE RADIO - 29. septembra; amer. barv. erot. film SOSTANOVALKI ob l7. in 19. uri, amer. barv. akcij drama' ROCKY H. ob 21. uri, 29. septembra; amer. barv. pust. film. RAMBO ob 17. in 19. uri, 30. septembra; amer. barv. film RAMBO ob 17. in 19. uri, 1. oktobra; amer. barv. pust. srhljivka. ZVER V ČLOVEKU ob 17. in 19. uri, 2. oktobra; amer. baw. karate film ŠTIRJE ASI ob 17. in 19. uri, 3. oktobra; amer. barv. pust. fantastika SUPERMAN H. ob 18. in 20. uri, 4. oktobra; Ni kino-predstav!
JESENICE PLAVŽ - 28. septembra;
amer. barv. pust. film. RAMBO ob 18. in 20. uri, 29. septembra; amer. barv. erot. film SOSTANOVALKI ob 18. in 20. uri, 30. septembra; amer. barv. risanka TOM IN JF.RRY - OSKARJEVCA ob 16. uri, amer. bani erot. film SOSTANOVALKI ob 18. m 20. uri., 1. in 2. oktobta; amer. barv. pust. fantastika SUPERMAN 11. ob 18. in 20. uri, 3. oktobra; Ni kinopredstav! i. oktobra; amer. akcij, drama ROCKYII. ob 18 in 20. uri.
KRANJSKA GORA - 28. septembra;
amer. barv. risanka TUM IN JERRY — OSKAR.1EVCA ob 20. uri, 29. septembra; amer. barv. akcij film ROCKY II. ob 20. uri, 2. oktobra; amer. barv. eret, film SOSTANOVALKI ob 20. uri.
KOMENDA - 28. septembra; amer. ba-v. fant. srhljivka ZVER VČLO\HKUob '£0. uri, 29. seiitombm; umer \mr% flatb. fum OSI ATI ŽIV ob 10 tffi
KOŠARKARSKI PREKINJEN — Športno Ux
Vodovodni stolp in ZSM ^\ šče sta v petek na ipn'šč\v;. Partizana v Stražišču orpcy la košarkarski maraton da"^ 1984. Obe moštvri sta zuie\\\ tek ob 16. uri, toda srečanj di slabega vremena niso ttkS li. S tekmo so končali v sob\ 8. uri zjutraj. Košarkarji ^ šča so do te ure vodili in nekaj nad tisoč košev Foto: F. Perdan
K_
Kvalitetni košarkarski turnir v Kranju
Kranj — V športni dvorsu Planini bo to soboto spet Košarkarski klub Triglav u ^ pripravlja že tradicionalni in f kvaliteten košarkarski turniri li bodo košarkarji Smelt OWC! Ljubljane, TIMA iz Maribor^ i mači Triglav.
Prvo srečanje se bo začelo k uri, drugo je na sporedu ©b\ tretje ob 19. uri.
V odmoru tretje tekm* i Smelt Olimpijo in Triglavom sta ljubiteljem košarke v Kr* dvorani predstavila odlična n\ športnika, atletinja Irena Vy; ska in ljubljenec Planice in oA, vzhodnonemški skakalec Recknagel. Oba sta člana n*X rodne žirije desetega medn&jvV ga festivala športnih in tunA! filmov v Kranju.
ČEŠNJICA — 28. septembra; am* j
pust. fantastika SUPERMAN 11. ob V DOVJE — 30. septembra; japon. i
erot. film 1001 NOČ V TOKIU ob K oktobra; amer. barv. fant film JKDuV VRNITEV ob 20. uri
SORA KINO - 28. septembrm; -cij. film STUARDESA IN GANGST^L 18. in 20. uri, 29. in 30. m ptcmbtmkJ v film ODRED ZMAJEV ob 18. in &*S}
KINO POLJANE — 28. septemtn \ slovanski film ZADNJA OAZA ob |j\ franc. komedija UČITEIJ  >b f\ septembra;  kung  fu  film 3FT0> DŽUNGLA ob 18. uri.
ŽELEZNIKI - 28. septembra:*« film ODRED ZMAJEV ob 18. uri ftX tembra; jug. dokum. film ZA M ob 18. uri, itaL akcij, film STIA GANGSTERJl ob 20. un, 30. septtml franc. komedija UČITELJ ob 18. tn »\
KINO RADOVLJICA - 28. srpe*,.
amer. barv. film VZTRAJNO ZAHUf\ NJE ob 20. uri, 29. septembra; avujt, \\ pust. film NAJKRAJŠA POT \A Krn SKO ob 18. uri, amer. barv. film ^jmI N1CE — DVOJČICI IZ LEM URA ob 30. septembra: amer. barv. film CARm, , CE - DVOJČICI 12 LAM URA ob :i X amer, barv. pust. film NAJKRAJŠI jK i NA KITAJSKO ob 20. uri, 1. oktobn barv. zgod. film SMEŠNE STRANI Ml DOVINE ob 20. uri, 2. oktobra;am*r a film VZTRAJNO ZAPEUEVASJt *\ uri, 3. oktobra; amer. barv. zgod. Turi $\V ŠNE STRANI ZGODOVINE ob 20. u«\ oktobra; ital barv. pust film UGiUpjv, UIIZG UBIJENEGA ZAKLADA ob 3| ^
K INO BLED - 28. septembra; J\
baru. film MOJE PESMI MOJE 5LlvJ?N 20. uri, 29. septembra; itaL barv. pu»t *\ BAD JAHA NA ZAHOD ob 18. uri, jjA baru. zgod. film SMEŠNE STRAM $S DOLINE ob 20. uri, 30. mapšetubn,-barv. film MOJE PESMI MOJE SA\lx) 17. uri, amer. barv. film VRATA RAJ,* 20. uri, I. oktobra; amer. bom m* ft NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO mft uri, 2. oktobra; ČAROVNICE - DVujN IZ LEM URA ob 20. uri, 3. oktobra ^ baru film \rZTRAJNO ZAPELJI 20. uri, 4. oktobra; amer. barv. fibn A1 ROVN1CE - DVOJČICI IZ UMIH) 20. uri.
BOHINJSKA BISTRICA - A ««« I
bra: amer. barv. film VRATA RAJA !
A,
PETEK, 28. SEPTEMBRA 1984
GLAS SVETUJE KAM NA IZLET
11. STRAN O L, A
■ m
mu
alpetour Ponovno je pričela z obratovanjem
DISKOTEKA V HOTELU CREINA.
Vsak petek in soboto od 21. do 02. ure ter vsako nedeljo od 17. do 22. ure.
Vab/jeni!
PETROL
PETROLI  DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno KRANJ
Cenjene potrošnike na področju občin: Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice obveščamo o novih obratovalnih časih bencinskih servisov za čas od 1.10.1984 do 31. 3.1985.
servis	delavnik	sobote	nedelje prazniki	opombe
škofja Loka 1	7-19	7-19	7-19	
Škofja Loka 2	7-19	7—13	zaprto	
Železniki	7-19	7-19	zaprto	
Žiri	7-19	7-19	zaprto	
Gorenja vas	7-19	7-19	zaprto	
Labore 1	NON STOP	NON STOP	NON STOP	
Trgovina	7-19	7-13	zaprto	
Labore 2	7-13	7-13	zaprto	
Zlato polje 1	7-19	7-12	zaprto	
Zlato polje 2	7-19	7-19	zaprto	
Primskovo 1	7-13	7-13	zaprto	
Primskovo 2	7-19	7-19	7-19	Izmenično z
		12-17		ISTRA BENZ
Jezersko	12-17		zaprto	
Cerklje	7-19	7-19	zaprto	
Naklo	7-19	7-13	zaprto	
Tržič — servis	7-19	7-19	7-19	
Tržič — kiosk	6-18	6-18	zaprto	
Radovljica 1	7-19	7-19	13-19	
Radovljica 2	7-19	7-13	zaprto	
Bledi	7-19	7-19	7-13	
Bled 2	7-13	7-13	zaprto	
Bohinj	7-19	7-19	7-13	
Koroška Bela	6—12	6—12	zaprto	
Jesenice 1	NON STOP NON STOP		NON STOP	
Jesenice 2	6—18	6-12	zaprto	
Kr. gora 1	7-13	7-13	zaprto	
			od	1. 12.-31.3.
			od 7—19 tudi nedelje	
Kr. gora 2	7-19	7-19 7-19	7-19	od 1. 12. do
Podkoren	7-19		zaprto	
			31	• 3. od 7-13
Cenjenim	kupcem	se  priporočamo za		
obisk.
Peči na trda goriva, posebnost — peči — kamini na potrošniško posojilo, ogrevala vseh vrst, pribor, strokovna postrežba in prevoz do 15 km brezplačen. Vse ugodnosti do 6. 10.
# ITPP Ribnica
m INŠTALACIJE Škofja Loka
# GPG Grosuplje
/M Blagovnice ^STRUJ Bežigrad, Kranj, V   ^mW Jama
e
emona
I
emona globtour
Bovec
Kranjska gora Planica
Gozd Martuljek
Mojstrana
Planina pod Golico
Bled -r Zatrnik
Bohinj — Vogel
Bohinj — Kobla
Jezersko
Preddvor
Krvavec
Rogla
Kope
Trije kralji na Pohorju
Ja hori na %
Tara
Zlatibor
Kopaonik
Bistra —
Mavrovskp jezero Sar planina Popova šapka Sar plani
Češkoslovaška Štrbske plešo
Avstrija Peca — Železna kapla Mauterndorf Lienz
Italija Kronplatz San Martino Di Castrozza
Francija Les KareIHs
Barvni program, informacije in prijave v turističnih poslovalnicah
TO ZARJA na Jesenicah prodaja zelo praktične tlačllke za fug/ra-nje v trgovini DOMOPREMA na
Titovi 1.
Vsi zasebni kupci ali predstavniki del. organizacij lahko dobijo podrobnejše informacije tudi po telefonu 81-551.
gorenjski tisk
tiskarna in kartonaža - n. sol. o. moše oijadeja 1, Kranj
razpisuje štipendije za šolsko leto 1984/85 za redni študij na
STROJNI FAKULTETI LJUBLJANA - I. st. — 8 štipendij za poklic strojni inženir
Štipendisti prejemajo štipendijo po SaS o štipendiranju v občini Kranj ter v delovni organizaciji opravljajo vsakoletno počitniško prakso.
— če ste mladi, nadarjeni, ambiciozni, delovni in kreativni,
— če bi vas delo pri nas veselilo,
pošljite pismene prošnje z naslednjimi prilogami:
— izpolnjen obrazec 8, 40,
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o vpisu v šolo,
— zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih, v kadrovsko službo delovne organizacije do 1§. oktobra 1984.
i
NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO NOVO
Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane to varne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski ma terial, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CE NAH ŠE 10% POPUSTA.
Lackfobnk
um 'mm-
A-9500 Villach
V soboto se začne jesenski graški sejem
Na tej tradicionalni prireditvi, že 99. po vrsti, bodo razstavljalci predstavili najrazličnejše izdelke za dom in gospodinjstvo, za obrt, gradbeništvo, posebno bogata pa bo izbira akustike. V posebni hali bo odprt center za zdravstveno pomoč, za preventivno medicino in svetovanje telesno prizadetim ljudem. To razstavo bosta dopolnila dva simpozija na omenjene teme. Zanimiva bo tudi razstava pisarniške tehnike in osebnih računalnikov.
Vstopnice po 200 din lahko kupite tudi v poslovalnicah Kompasa, ki tudi organizira obisk sejma.
DEŽURNI VETERINARJI
od 28. 9. do 5. 10. 1984
Za občini Kranj jn Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 22-994
Za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
Za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
© LAS 12. STRAN
-
ISKRA NA SEJMU ELEKTRONIKE 84 V LJUBLJANI
PETEK, 28. SEPTEMBRA
Iskra-ključ do sodobne proizvodnj
Nastop največje slovenske elektroindustrijske organizacije na Sodobni elektroniki je v znamenju dosežkov sodobne elektronike in nekaterih zanimivih novosti s področja računalništva, elektrooptike, mikroelektronike, kibernetike in telematike. Toda pomembnejši se zdijo sodobni kompleksni sistemi, ki jih Iskra predstavlja kot kompletno avtomatizacijo procesov v strojegradnji, agroživilstvu, prometu in še kje; to so Iskrine lastne rešitve, ki vključujejo vse potrebne elemente v avtomatiziranem procesu, od zajemanja podatkov pa do računalniškega vodenja procesov. Kot dosežki lastne pameti na strateško pomembnem področju pa imajo še toliko večjo težo.
Računalništvo — osnova avtomatizacije procesov
Na področju strojne opreme je morda najpomembnejša novost računalniški sistem Delta 800 Njegove glavne lastnosti so: modularnost, kompatibilnost z družino računalnikov Iskra Delta, možnost povezovanja z računalniki Iskra Delta in z računalniki drugih proizvajalcev. Kot splošni računalnik srednjih zmogljivosti se uspešno uporablja pri reševanju vsakdanjih procesnih, poslovno proizvodnih, raziskovalnih, izobraževalnih in drugih problemov. Naj kot zanimivost omenimo še, da so vanj med drugim vgrajene tudi računalniške plošče, katerih licenco je Iskra pred kratkim prodala v Združene države
Mikroračunalnik Partnerje dobro znan številnim uporabnikom, novost pa je,bogata ponudba programske opreme zanj. Primeri take opreme so na Sodobni elektroniki 84 prikazani pri avtomatiziranem delovanju farme in pri vodenju celotne proizvodnje tovarne močnih krmil, programska oprema je razvita tudi za področje strojegradnje, npr. aplikacije za spremljanje in vodenje proizvodnje v tovarni avtomobilov.
Hišni računalnik HR 84.
Še z eno novostjo na področju računalništva se ponaša Iskra: hišni računalnik HR 84, težko pričakovani domači računalnik, dostopen širokemu krogu uporabnikov. Namenjen je predvsem za učenje osnov računalništva, pomoč pri učenju različnih predmetov, delo v šolskih laboratorijih in osebno rabo. Njegove glavne značilnosti so profesionalna tipkovnica, ločena od samega računalnika in modulna gradnja, ki omogoča razširitev oziroma dograjevanje sistema.
S HR 84, pa s Sinclairovim Spectrumom, ki ga je Iskra pravkar poslala na trg, in s Partnerjem se lahko vsakdo tudi pobliže seznani. V prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je namreč v času sejma Iskra or-
ganizirala tako imenovano raču-nalnico, v sklopu le te pa še računalniško učilnico za dijake slovenskih srednjih šol.
Sistemske rešitve v energetiki
Iskra razvija lastno energetsko opremo, ki jo aplicira v elektroenergetiki, rudnikih, naftovodih, plinovodih in komunalni energetiki. Na teh področjih nastopa s kompleksnimi, sistemskimi rešitvami za vsak del energetskega sistema — pa naj bo to na začetku, pri proizvodnji energije v elektrarnah ali kasneje, pri prenosu in distribuciji energije za industrijo in široko porabo.
grafskih naprav, modemov, sta-cioniranih in mobilnih relejnih naprav za brezžični prenos podatkov, sprejemno oddajnih UKV naprav, pa tudi tako dodatno opremo, kot so npr. ure, klimatske naprave, MTK sprejemniki, zavarovanje pred požarom in vlomom in kontrola pristopa.
S kompleksnim inženiringom po sistemu »ključ v roke« omogoča Iskra s svojimi sistemi stalno in zanesljivo obratovanje energetskega sistema, neprekinjeno kontrolo in hitro odkrivanje napak v sistemu, optimizacijo proizvodnje, prenosa in distribucije energije, zbiranje, obdelavo in daljinski prenos podatkov za vodenje, analizo in planiranje energetskega sistema, strokovno vzdrževanje in servisiranje. Dopolnjuje pa jih tudi z izdelavo študij, idejnimi projekti, tehnično dokumentacijo, sestavljanjem in testiranjem sistema in šolanjem strokovnjakov.
Avtomatsko vodenje prometa
— projekt Ljubljana 2000
S področja avtomatizacije cestnega prometa predstavlja Iskra na sejmu Sodobna elektronika 84 projekt Ljubljana 2000. To je načrt razvoja mestnega cestnega prometa v Ljubljani z uvajanjem sistema avtomatskega vodenja prometa (AVP). Ta sistem bo omogočal popolnoma avtomatizirano, računalniško vo-
Avtomatizacija v elektroenergetiki vno področje.
Iskra proizvaja sisteme za avtomatizacijo, sisteme za daljinsko vodenje in telekomunikacijske sisteme. Primer aplikacije Iskrinih sistemov je osem hidroelektrarn na Dravi, kjer je Iskra avtomatizirala agregate, zapornice, regulacijo nivoja akumulacije in razbremenitev, izklop in ustavitev agregata v normalnih in havarijskih pogojih delovanja. Avtomatsko je tudi reguliranje napetosti, frekvence, delovne in jalove moči.
Vse naloge, ki so potrebne za programsko delovanje neke hidroelektrarne, opravlja Iskrin računalniški sistem TI-30 E, ki je razstavljen tudi na sejmu Sodobna Elektronika 84. S tem sistemom lahko tudi zajemamo, prenašamo in obdelujemo podatke med energetskimi objekti, npr. med hidroelektrarnami in centri daljinskega vodenja. Tak center je Iskra opremila v Mariboru, Puli, na Djerdapu, v Novi Gorici.
Poleg avtomatizacije takih centrov poskrbi Iskra tudi za dodatno opremo, kot je npr. telekomunikacijski sistem" s prenosom informacij s PLC napravo ali po optičnem kablu, z uporabo kanalnih telefonskih in tele-
pomembno in perspekti-
deno delovanje celotnega sklopa najsodobnejših Iskrinih naprav za avtomatizacijo cestnega prometa.
Sistem AVP bodo v končni fazi sestavljali: prometni center, ki registrira, nadzoruje in upravlja promet na celotnem področju mesta; koordinatorji, ki povezujejo križiščne naprave s prometnim centrom in po potrebi upravljajo križiščne naprave določene cone; križiščne naprave, ki registrirajo in upravljajo promet.
Modularna zasnova sistema omogoča brez bistvenih posegov v delovanje tudi njegovo nadgradnjo: uporabo spremenljivih obvestilnih tabel in prometnih znakov, avtomatsko urejanje mestnega potniškega prometa s prioritetnimi vožnjami, itd.
Merilno-regulacijska, stikalna tehnika in telefonija
Na področju avtomatizacije industrijskih procesov, s čemer se na letošnji Elektroniki predstavlja Iskra, so posebej pomembni elementi, naprave in sistemi merilno-regulacijske in sti-
kalne tehnike. Vrsta novosti, ki jih letos predstavlja Iskra, priča o napredku na tem področju. Naj nekatere omenimo le na kratko: novčični števec električne energije, VVinchester disk, gibki disk, Digimer 100, signa-turni analizator, potenciostar, polarograf. . .
Ultrazvočni defektoskop je prvi domači izdelek te vrste, po kakovcsti pa enak tovrstnim tujim proizvodom. Omogoča enostavno, zanesljivo testiranje materialov, testiranje zvarov, delov strojev, konstrukcij in drugega s pomočjo ultrazvoka.
Modernizacija železnic povečuje varnost prometa
Sodobne signaino-var naprave, ki jih za železnice luje in dobavlja Iskra, bis pripomorejo k varnejšem lezniškemu  prometu. Pi\ Iskrinih storitev na tem pod obsega študije, razvoj, pro ranje,   proizvodnjo, mon spuščanje naprav v pogon, visiranje, šolanje za vzdrže in servisiranje naprav„Sist jih nudi Iskra za avtomat železnic pa so:
Signalno varnostni sisterr« zavarovanje železniških pc$y prog, vključno z zavare v r prehodov cest preko žeteai tirov ter sistemi za avtoma\ ustavljanje vlakov.  SisterVv daljinsko vodenje in nadz: meta ter električna vleka
Telekomunikacijski sister prenos in posredovanje infor\; cij železniškemu osebju in tnikom. w
Digitalna preklopna ura TKM 6.
Digitalna tarifna ura je namenjena za časovno odvisno upravljanje po dnevnem in tedenskem časovnem programu. Osnova je 4-bitni mikroračunalnik z možnostjo programiranja do 16 programov. Za prikazovanje časa in tarife je uporabljen digitalni prikazovalnik.
Iskramatic-SEM je sistem za ekološke meritve in omogoča čiščenje odpadnih voda do stopnje, ko so za okolje neškodljive.
Merilec izolacije omogoča zanesljivo testiranje visokonapetostnih naprav.
\ i
Iskramatic — SEM
Novost na področju telefonije je elektronski telefonski aparat s ton-frekventno tastaturo. Aparat izkorišča vse prednosti sodobnih elektronskih telefonskih central.
Iskra
Praktična uporaba defekto* pa s sondo, ki deluje na pu ultrazvoka.
Sistemi vodenja procesa \ žiranja na velikih ranžirnih pof jah z možnostjo avtomatski vodenja procesa in ciljnega :^ ranja. 1
Avtomatizacija stroja in proizvodnih procesov
Uvajanje  sodobnih tehnoj ških procesov prinaša štev) probleme, ki jih Iskra uspehi rešuje z graditvijo modem JjS prav in sistemov za avtoma; :j! cijo strojev in industrijskih p,{ cesov. Proizvodni program:! sega jakotočna krmilja za razi namene, naprave za krmiljenje M regulacijo, numerične me dolžin in kotov, numerične p<» cionirne  naprave, pomr programibilne   krmilnike, CNM pozicionirne  naprave in QI kompleksne krmilne sisteme
Za kompleksno avtoma!:;, jo proizvodnje pa je Iskra ra:\! naprave fleksibilne avtomati«! I (manipulatorji, roboti, te« ške linije), naprave televizije :SJ prtega kroga, računalniške i steme za vodenje in nadzor p* j izvodnje in drugo.
Iskrin računalnik za prodajo železniških vozovnic, novostim I ljubljanski železniški postaji. i ——————   ■   1 ____A t
Iskra
TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Elektromotorji, n. sub. o. Železniki, Otoki 21
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja tozd)
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni v ZZD, mora kandidat izpolnjevati še sledeče pogoje:
— končana višja ali visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske, upravne ali organizacijske smeri, oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa,
— 5 let delovnih izkušenj v primeru višje izobrazbe oziroma tri leta delovnih izkušenj v primeru visoke izobrazbe,
— da obvlada enega od tujih jezikov,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih postavlja družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini oziroma SRS.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leta. Prijave z dokazili je treba poslati na naslov: Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21 s pripombo »za razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa«.
Rok za vložitev prijav je 15 dni od objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po sprejemu sklepa DS o imenovanju individualnega poslovodnega organa.
TERMIKA
TERMIKA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, n. sub. o.
* objavlja prosta dela in naloge
VODJE INDUSTRIJSKE PRODAJALNE
z nalogami vodenja, svetovanja in organiziranja dela v industrijski prodajalni TOZD Proizvodnja v DE Trata.
Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
— poznavanje skladiščnega in materialnega poslovanja,
— sposobnost komuniciranja s strankami in posredovanje navodil oziroma pojasnil v vezi z uporabo izolacijskega materiala,
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Termi-ka, TOZD Proizvodnja, Škofja Loka, Trata 32.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi osebno ali po telefonu 60-771.
alpetc ^jr,
TOZD Žičnice Vogel - Bohinj
objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
SPREVODNIKA NA NIHALNI ŽIČNICI
Pogoji: — KV delavec s poklicno šolo ali
— NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo je 2 meseca
STROJNIKA III.
Pogoji: — kovinska šola — strojna smer ali elektro šola — jaki tok, ali druga poklicna šola ter 1 leto delovnih izkušenj,
— z delom pridobljena strokovna usposobljenost ter 1 leto delovnih izkušenj na področju žičničarstva,
— poskusno delo je 2 meseca
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
KLEMOS Industrija metalnih izdelkov LENART
Komisija za delovna razmerja TOZD PLASTIKA objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJE LABORATORIJA
2. METALURŠKEGA TEHNIKA
Pogoji: , *
Pod 1. — visokošolska izobrazba metalurške smeri oziroma višješolska izobrazba metalurške smeri, dve oziroma tri leta delovnih izkušenj pri termični obdelavi jekla ter zaželjeno znanje nemškega
jezika. , , . ,
Kandidatu, ki bo združil delo pod točko l.je na razpolago dvosobno stanovanje.
pod 2 — srednješolska izobrazba metalurške smeri, dve leti delovnih izkušenj pri termični obdelavi jekla ter zaželjeno znanje nemškega jezika.
Kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Vloge o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni v sploš-iK>kadrovski sektor DO IMI KLEMOS Lenart, Kraigherjeva 20, 62230 Lenart. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
/O ljubljanska banka
Na podlagi sklepa 7. redne sejekomisije za delovna razmerja z dne 19. 9. 1984, delovna skupnost Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj
ponovno objavlja dela in naloge:
1. OPRAVLJANJE KURIRSKIH DEL V PE KRANJ
2. ESKONT MENIC IN IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA KREDITIRANJE OBRATNIH SREDSTEV
V PE ŠKOFJA LOKA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva:
pod 1) — končana osnovna šola,
— šest mesecev delovnih izkušenj,
pod 2) — višješolska izobrazba ekonomske smeri
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali pripravnik
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s pripravnikom za določen čas — za čas usposabljanja 9 mesecev.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: pod točko 1 — Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, pod točko 2 — Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Škofja Loka, Titov trg 3 a.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi.
Pogodbeno delo
Na podlagi sklepa 5. redne seje delavskega sveta delovne skupnosti Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj z dne 29. 8. 1984, Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj PE Tržič
išče delavko, ki je pripravljena skleniti pogodbo o delu za opravljanje del in nalog
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
v poslovni enoti Tržič — ekspozitura Bistrica.
Pogodbo sklenemo za 2 uri dnevno — 10 ur tedensko.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, PE Tržič, Trg svobode 1, kamor naj v 15 dneh po objavi pošljejo tudi prijave.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
Upravni organi in strokovne službe razpisujejo dela in naloge
1. INŠPEKTORJA DRUŽBENIH PRIHODKOV
v upravi za družbene prihodke
Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri,
— dve leti delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno delo.
Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. •
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, Splošne službe, kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 8 dneh po objavi.
Industrijski kombinat Planika Kranj
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
- OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL - ZELO ZAHTEVNO
Zahteva se: — 4 letna srednja strokovna izobrazba elektro smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— sposobnost hitrega ukrepanja,
— iznajdljivost,
— poznavanje strojev in naprav,
— poskusno delo je 3 mesece.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh od poteka roka za oddajo prijav. ,
V 46. letu starosti nas je nenadoma zapustila sodelavka
BERTA KAVCIC
roj. KOSELJ
Od nje se bomo poslovili v petek, 28. septembra 1984, ob 15. uri na pokopališču Blejska Dobrava
DELAVCI KEMIČNE ČISTILNICE IN PRALNICE JESENICE
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Bled, Prešernova 32
Razpisuje vpis na
HOTELSKO FAKULTETO OPATIJA DISLOCIRANI ODDELEK BLED -SMER  HOTELIRSTVO za šolsko leto 1984/85 (I. st. študij).
Pravico do vpisa imajo vsi, ki imajo dokončano srednjo šolo in so v rednem delovnem razmerju. Vpis bo v soboto, 6. oktobra 1984 na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Bled, od 9.30 do 13. ure.
Informacije lahko dobite po telefonu 064/77-331.
DIMNIKARSKO PODJETJE Župančičeva 4 Kranj
Takoj zaposlimo za nedoločen čas
KV DIMNIKARJA
z   vozniškim dovoljenjem
»B« kategorije ali
DIMNIKARJA v priučitev z vozniškim dovoljenjem »B« kategorije.
Pismene prijave z dokazili se sprejemajo 15 dni po objavi na gornji naslov za »Komisija za MDR«.
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ
Licitacijska komisija objavlja javno licitacijo za prodajo treh osebnih avtomobilov
Zastava 750, v voznem stanju, leto izdelave 1979.
Licitacija bo v petek, 5. oktobra 1984 ob 17. uri v prostorih AMD Kranj, Koroška cesta 53 D.
Kupci si avtomobile lahko ogledajo uro pred pričetkom licitacije in položijo 10 odstotno varščino. Prometni davek in stroške prepisa plača kupec.
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o.«Kranj TOZD STAVEK b. o.
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.2 delavki za delovne naloge
FOTOSTAVUENJE GLADKEGA IN ČASOPISNEGA STAVKA
Pogoji:
— dveletna administrativna šola in eno leto izkustev.
Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Za opravljanje delovnih nalog je določeno 45 dni poskusnega dela.
2.1 delavca(ko) za delovne naloge
KOREKTURA STOLPCEV
Pogoji:
— 4-letna Srednja grafična šola in 4 leta izkustev.
Za opravljanje delovnih nalog je določeno 3-mesečno poizkusno delo. Delo jo dvo-> izmensko in se združuje za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj, Moše Pija-deja 1 v 15 dneh po objavi.
O LAS 14. STRAN.
MALI OGLASI
tel: 27-960__
PRODAM
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 100 kg in več japoriskih RAC. Posa-vec 16, Podnart 9914
Prodam suhe smrekove in macesno-ve OBLOGE za oblaganje sten in stropov (napušč), širina 5, 7 in 9 cm, dolžina 1-4 m. Telefon 62-618 11426
Poceni prodam novo PEČ za etažno centralno. Doki, Gorice 17, tel: 27-288, dopoldan 11897
Prodam dvoosno, 6 tonsko PRIKOLICO kiper ter VERIGE z grabeži, za gume — 28 col. Debelak, Stara Oselica 54, Gorenja vas 11943
Prodam plinsko PEČ in otroško POSTELJICO. Jože Smolej, Cesta 4. julija 63, Tržič 11960
Prodam ZAJCE — belgijske orjake, tetovirane za pleme. Luže 45, Šenčur
* 11961
AKAI GX - F25 kasetofon, Lenco R 50 2 x 60 W ter trajnožarečo PEČ (novo) ugodno prodam. Informacije med tednom zjutraj ali zvečer Borut Knoll, Stošičeva 5, Kranj 11962
Prodam 5 mesecev brejo TELICO SIVKO ali menjam za bikca, in 2 ovci za zakol. Alojz PEVEC, Dolžanova 1, Kokrica, Kranj 11963
Ugodno prodam KITARO, znamke DENIS. Podbrezje 29 11964
Prod am POHIŠTVO — samske postelje z žirnnicami, kredenco, in PEČ kuppersbusch. Šilar, Pot v Bitnje 18, Stražišče, Kranj 11965
Prodam ali zamenjam POMIVALNO KORITO. Tel.: 62-749 11966
Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka
11967
Prodam stroj za POMIVANJE PO-SODE Zanussi Končar. Janez Rupar, Kovski vrh 4, Škofja Loka 11968
Prodam 29 PRIZEM 24 x 24 cm in beli CEMENT, nov ruski VRTALNI stroj 0 16 mm. Vrankar, Naklo, Voglarjeva 4 _ 11969-
Prodam mlade OVCE in JAGNETA Srednje Bitnje 26, Žabnica 11970
Prodam DIRKALNO KOLO Monta-gner in ZVOČNIKE Sanšui. Tel: 28-086
o  j      , 11971
Prodam 4 tedne starega BIKCA za rejo. Lahovče 52, Cerklje 11972
Prodam OTROŠKO POSTELJICO rjave barve in globok VOZIČEK temno modre barve. Rapič, L. Hrovata 7
onj 11973 43 T,Ške DRSALKE »atlas« št.
zaqonni° ^V^bljeno eno sezon°. za 9.000 din. Telefon 064/21-209 11974
na/     m termoakur"ulacijsko PEČ 4
iaTi^S?1 ,stroj >>0sijek<< <4 opcije) in dO litrski BOJLER. Jože Rode,
11975
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 28. SEPTEMBRA
C na Brdo 54, Kranj
K-r5?2??tl otroškQ POSTELJICO> in KOMBINEZON  št.  4.  Jože Ovčjak Grenc 24, Škofja Loka fig^ Prodam komplet KNJIGE za I letnik Pravne fakultete. Britof 407 11977 Prodam 7 dni starega BIKCA simen-talca. C. na Klanec 5, Kranj 11978 Prodam BIKCA in TELICO, %tara 7 dni. Bohinc, Verje 44; Medvode    11979 Prodam varnostni okvir in sedež vse za TRAKTOR deutz. Stanko Bohinc Verje 44, Medvode 11980
Ugodno prodam GUMIJAST ČOLN za motor do 50 KM. Telefon 064-24-527 popoldan ■ 11981
Prodam PRAŠIČA za zakol in dva 10 dni stara BIKCA za rejo. Javornik 4, KranJ -11982 Prodam diatonični HARMONIKI »Zeleznik« B-ES-AS in »Bradeško« C-F-B. Telefon 50-859 11983
Ugodno prodam ŽENSKI PLAŠČ, črn, z nerc ovratnikom, št.'42, DEŽNI PLAŠČ, nov, št. 40. dve MOŠKI OBLEKI št. 48, primerni za svečane prilike. Informacije po tel. 50-382 11984
Prodam PUNTE, dolžine 3,25 in BANKINE. Stane Primožič, Zminec 30, Škofja Loka 11985 Prodam domače RACE. Sp. Brnik 60, Cerklje 11986 Prodam novo ZAMRZOVALNO OMARO. Telefon 22-680 11987
Poceni prodam dve KRZNENI JAKNI: spitznutria in volk. Telefon 22-991
11988
Prodam 5 plošč pocinkane PLOČEVINE, premera 1 mm. Klemene, Podbrezje 109 11989
Ugodno prodam SPALNICO in PEČ na olje. Milan ŽBOGAR, Dom Janka Benedika — Radovljica 11990
Prodam električni MLIN za sadje. Britof 279 11991
Prodam drobni KROMPIR. Sp. Otok 9, Radovljica 11992
Prodam dva PRAŠIČA, težka okrog 60 kg. Gregorc, Jelovška 8, Radovljica
11993
Prodam 240 kosov MODULARCA in 90 kosov POROLITA. Dordevič, Brači-čeva3,Tržič 11994
Prodam nov trofazni MOTOR, moči 4 kW. Miran Pipan, Planinska 11, Bled
11995
Ugodno prodam dobro ohranjen VINSKI SOD, 500-litrski. Ima tudi vratca za namakanje sadja. Cene Vogelnik, Podhom 21/A, Zg. Gorje, tel. 77-240 11996
Poceni prodam trodelno OMARO za v dnevno sobo in spalnico. Bevkova 39, , -Radovljica 11997
Prodam chico STOLČEK. Telefon 21-783 11998
Prodam TRAKTORJA same aurora 45 in zetor TZ 14 K. Slavko Gorenc, Groblje 46, 68310 Šentjernej 11999
Prodam 20 kg težke PUJSKK, Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, tel. 064-74-804 popoldan 12000
Ugodno prodam 1,20 kg SREBRNEGA LOTA, nekaj že oploščenega. Naslov v oglasnem oddelku 12001
Prod am rabljena OKNA, trajnožare-čo PEČ in ŠTEDILNIK na trda goriva. Kern, Zg. Dobrava 18, Kamna gorica
12002
Ugodno prodam nov japonski stereo KASETOFON, znamke toshiba. Telefon 28-436 12003
Prodam nov ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin). Telefon 27-625 12004
HRUŠKE in JABOLKA, lahko kupite vsak dan od 7. do 20. ure na C. 1. maja 4 v Kranju, tel. 21-582 12005
Prodam 3 moške JAKNE in PLAŠČ, svetlo rjave barve, vse iz žameta, št. 48, malo nošeno, kot novo, vse skupaj za 1 SM. Naslov v oglasnem oddelku 12006
Prodam PRAŠIČE, težke po 90 kg, primerne za nadaljnjo rejo. Dido Osmančevič, Log Ivana Krivca 10 (baza), Jesenice 12007
BAKRENE PLOŠČE 0,6, po 1.000 din za kg, prodam. Telefon 74-368 12008
OJAČEVALEC yamaha A-560, 60 W, prodam. Telefon 26-998 12009
Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO in OMARO z vgrajeno raztegljivo POSTELJO. Ogled: C. na Rupo 40 (nasproti Gradbinca), Kranj — od 15. ure dalje 12010
Prodam lepo ohranjeno MASKO, športno KOLO na 5 prestav, znamke puch. Telefon 064-27-279 12011
Prodam GAJBICE. Pivka 14, Naklo
12012
Prodam približno 500 kosov MODULARNEGA BLOKA BH-6 ter 1000 kosov nerabljenih ZIDAKOV in 20 kg LE-SOLA, temno rjave barve. Žanova 36, KranJ 12013
Prodam malo rabljen industrijski ŠIVALNI STROJ pfaff št. 7850, ravni in cik-cak šiv, cena 15 SM, HAVBO za sušenje las, gorenje; ter GUME pirelli 14 x 195 za osebni avto in športna platišča za meTcedes. Telefon 22-728 12014
BAKER za žlebove, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Telefon 23-145 12015
Prodam nov električni MOTOR za čoln, z akumulatorjem in malo rabljen gumijast ČOLN »Krap«. Nada Treven, 66310 Izola, Smaregljeva 13 12016
NEMŠKO OVČARKO, staro 3 leta, z rodovnikom, odlično ocenjeno, z vzrej-no knjižico, pred parjenjem, oddam po dogovoru. Zg. Bitnje 130, Žabnica (pri puskarni) 12017
Skoraj nov PIANINO »LINA« prodam za 14 SM. Telefon 064-61-233 12018
Lahkega KONJA, težkega 300 kg, prodam. Dežman, Ribno 115, Bled
x. 12019
ŠPORTNI VOZIČEK tribuna, prodam, Podhom 69, Zg. Gorje 12020
Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Zg. Bešnica 11       . 12021
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Kalan, Suha 11, Škofja Loka
12022
Ugodno prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK (globok in športni). Remic, Milje 10, Šenčur, tel. 43-113 112 Prodam plinski ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 064-74-035 po 19. uri 12024 Prodam KRAVE simentalke s teletom ali brez. Ogled v popoldanskem času. Vrbnje 11, Radovljica 12025 Prodam TELEVIZOR iskra trim, staro 1 leto. Telefon 62-659 12026 Prodam  leseno  SKRINJO, SESALEC, vhodna VRATA in železna vrtna vrata. Telefon 24-425 12164 Prodam tračno ŽAGO hoby, staro 4 mesece, 20 % ceneje od sedanje cene.
♦ ,"«? £P-anc' Suha n- h- škofJa L°ka-tel.61-904 12165
Prodam 4-letnega KASAČA z opremo Tone Berčič, St. Loka 52, Škofja Loka , 12166 r „£m rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 42167
Prodam od 15 do 150 kg težke PRAMCE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
12168
Prodam MIKRORAČUNALNIK COMMODORE 64 K s kasetnikom. Informacije po tel. 25-798 v petek od 17. do 20. ure 12169
Prodam KUHINJSKE ELEMENTE. Franc Božič, Struževo 70, tel. 28-743 od 15. ure dalje 12170
Prodam TRAKTOR stayer, 18 KM. Britof 165 12171
Prodam trajnožarečo PEČ. Perko Cerklje 108, tel. 42-154 12172
Prodam raztegljivo jedilno MIZO in dva STOI.A. Feratovič Esad, Janeza Puharja 7, Kranj, tel. 28-543 12173
Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 44, Cerklje 12174
Ugodno prodam 50 m' STIROPORA, debeline 5 cm. Ribnikar Marinka, Zg Bela 72 12175
Prodam več TELET, 2 BIKCA si-mentalca za nadaljno rejo in TELIČKE za pleme ali za zakol. Stiska vas 6, Cerklje 12176
Prodam novo leseno 4000-litrsko KAD. Zg. Brnik 46, Cerklje 12177
Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne, in semenski KROMPIR igor. Lahovče 33, Cerklje 12178
Prodam KONJA prama, mirnega, sposobnega vseh kmečkih del. Janez •Bradeško, Zadobje 17, Gorenja vas
12179
PEČ kiipersbusch — gorenje in kombiniran ŠTEDILNIK, prodam. Pavle Oblak, Novi svet 10, Škofja Loka 12180
Prodam enoletno TELICO in BIKA, ter 2500 kg SENA. Fužine 23, Gorenja vas 12181
Poceni prodam GAJBICE. Jurij Do-
lenc, Gabrška gora 13, Poljane, tel. 65-143 12182
Prodam majhno KOSILNICO. Stara Loka 52 12183
Prodam rjavo KMEČKO PEČ 160 x 160, 6 rolet za okna 100 x 120, ter 12 TULJAV za dimnik, premera 16 in 20. Andrej Trobec, Log 18, Škofja Loka
12184
Prodam nov barvni TELEVIZOR corting. Janez Fojkar, Ožbolt 6, Škofja Loka 12185
E'rodam TELICO, brejo 8 mesecev. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 12186
Prodam športno KOLO junior na 5 prestav. Jarc, Vrečkova 3, Kranj, tel. 26-251 12187
Prodam MREŽE, premera 6 in 10, za celo plato. Martin Beriša, Savska 20, Kranj 12188
Prodam  200  kosov MODULARCA »Črnuče«, 20 x 20 x 30. Telefon 42-175
12189
Prodam dva FOTELJA, PEČ na olje in 25 m PURLENA za izolacijo. Sušnik, Jezerska 43, Kranj 12190
Prodam 600 kg betonskega ŽELEZA, premera 10, 180 m PPR in 50 m PGP, dve plošči BAKRA in bakreni VALJA-NEC. Borut Sajovic, Naklo 176, tel. 47-236 * 12191
Prodam 220-litrsko HLADILNO SKRINJO LTH. Borut Sajovic, Naklo 176, tel. 47-236 12192
Prodam več ZAJCEV za zakol ali rejo. Beleharjeva 47, Šenčur 12193
Pro/lam KRAVO simentalko s četrtim TELETOM, s teletom ali brez. Franc Polajnar, Potoče 11, Preddvor
12194
Prodam dopitane PURANE za zakol. Polajnar, Trnje 3, Škofja Loka, tel. 62-147 12195
Prodam PRIKOLICO za prevoz živine. Pogačnik, Otoče 21, Podnart 12196
Prodam trajnožarečo PEČ EMO pLv men. Jarc, Okroglo 19 12197
Prodam 680 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE in vezano okno 80x80. Korsič, Kranj, Reševa 4/A, tel.;22-503 12198
Prodam »ENTLARICO« ter žensko in moško OBLEKO. Rozika Volčič, Zupančičeva 12, Kranj 12199
Prodam črnobel TELEVIZOR, star dve leti. Dušanovič, Lojzeta Hrovata 5, Planina-Kranj        . .4j2Jff
Prodam KABEL PPR, ZRAČNO PUŠKO WALKMAN, FOTO A PA RATA f praetico in zorky. Telefon 21-290 12201
Barvni TELEVIZOR panorama 73 prodam. Telefon 064/75-080 12202
Prodam SPALNICO. Telefon 27-^
Prodam črnobel ♦TELEVIZOR, AKVARIJ in otroški JOGI. Zdenka Šlehta, Lojzeta Hrovata 5/IIL, Kra^ Q3
Prodam AVTO RADIO STEREO KA-
SETAR. Jaka Platiše 1, stanovanje /, Kranj l22?4 Specialno   japonsko DIRKALNO KOLO prodam. Telefon 0Qm21'01^2205
Prodam plinsko PEČ, rabljeno en teden. Zupanova 7, Šenčur IZZUb
Ugodno prodam AKVARIJ z ribaJ™-Telefon 21-773 lf207
Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Ferlan, Trojarjeva 18/A, Krand
12208
Prodam BIKCA simentalca, stare8a 6 tednov. Podbrezje 16, Duplje 12209
Prodam približno 3,5 ms PESKA — TERANOVA za fasado. Keršič Jože, Snediceva 9, Kokrica 12210
Prodam KORUZO. Kučan, Veleso-vo 56 12211
SANWA HI-FI kombinacijo, ugodno prodam. Telefon 28-436 12212
Prodam VRTALNI STROJ black-decker, 3400 obr/min, za 5.000 din. Tel. 25-142 12213
Prodam stereo AVTORADIO s kasetofonom »Unicef«, japonske izdelave, nov, po možnosti zamenjam za RADIO stereo kasetar. Sr. Bela 28, Preddvor
12214
Ugodno prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO, s klobukom, enake kvalitete, št. 40. Telefon 27-541 po 15. uri 12215
Prodam 4 stranski SKOBELNI STROJ, možna izdelava brunov. Telefon 50-802 12216
Prodam dve toni CEMENTA in APNO v vrečah. Šenčur, Pipanova 24
12217
Ugodno prodam popolnoma nov ZX 81 16 K (memotech), še v garanciji ter 60 programov za 21.000 din. Bojan Len-dero, Koritenska 9, Bled 12218
Prodam nerjaveče POMIVALNO KORITO 120 cm, z levim odcejalni-kom; in KUPIM belo stoječo KUHINJSKO OMARICO (40 cm). Šifra: Rabljeno 12219
Prodam gumijast ČOLN sport Beograd in MOTOR tomos 4. Blagojevič, Podbrezje 12/A, Duplje  . 12220
Prodam dve KRAVI. Leše 40, Tržič
12221
Prodam INKUBATOR za valjenje piščancev, popolnoma avtomatski, za 700 jajc. Telefon 064/40-146 12222
Prodam TELETA — bikca za rejo in 8 mesecev brejo TELICO. Visoko 31, Šenčur 12223
Prodam 5 let staro, brejo KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Jerala, Srednja vas 6, Begunje. 12224
Prodam plemenske OVCE in ŠAR-PLANINCE — mladiče z rodovnikom. Telefon 061/869-663 12225
Raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA prodam za 2,5 SM. Kokot, Zlato polje 2/B, Kranj, popoldan 12226
Prodam 3 m' belih PLOŠČIC 15x20 cm. Šenčur, tel. 41-045 12227
BALKONSKA   VRATA    z roleto
220x80 ter OKNO z roleto 120x 80, oboje zastekljeno, ugodno prodam. Tone Volčič, Reteče 24, Škofja Loka 12228
Prodam HI.ADILNIK z Lamrzovalni-kom in KUHINJSKE ELEMENTE. Ul. Tončka Dežrnana 2, Kranj, stanovanje št. 3 12229
Prodam KRAVO po izbiri. Mlaka 1. Begunje 12230
Ugodno prodam nerabljeno raztezno POSODO — 25-litrsko. Globenik, Trojarjeva 50, Kranj 12231
Prodam brejo KRAVO. Vopovlje 19, Cerklje 12232
Ugodno prodam KNJIGE za I. letnik pravne fakultete. Telefon 74-251 12233
Prodam italijanski športni VOZIČEK PEG in NAHRBTNIK za nošenje otroka. Telefon 74-251 12234
Prodam 7 betonskih mrež, 1000 ko-' sov modularca BH-6, 3 m SCHEDEL dimnika z zračnikom, betonske polnilce, dva vezana okna 120x 120. Tel. 21-164 12243
Prodam kuppersbusch PEČ. C. na Klanec 38 12244
KUPIM
Kupim ohranjen MOTOR dvo ali tro brzine ali APN-4. Naslov v oglasnem oddelku 11912
Kupim 150 STREŠNIKOV trajanka Dravograd. Bizjak, Mavčiče 26, tel. 40-056 12027
2000 S ANGLEŠČINO I. in ANGLEŠČINO II., kupim. Telefon 27-785 12028
Kupim ročno ČRPALKO za črpanje gnojnice. Telefon 68-218 vsak dan od 12. do 15. ure razen sobote 12155
Kupim novo GUMO radial tigar TG 505, 145 SR 12, ali enako prodam. Bon-cel/, Sp. Duplje 78 12156
Kupim stare CITRE in HARMONIKE tudi nerabne. Rado Kokalj, Kranj, Nazorjeva 8, tel. 22-946 12157
Kupim GAJBICE za jabolka. Telefon 70-202 12158
Kupim rabljeno enoosno kiper od 3 do   4-tonsko   PRIKOLICO. Telefon
45-291 12159
Kupim CHICCO . STOLČEK za dojenčka. Telefon 24-425 12160
Kupim električne ŠKARJE za rezanje tekstila. Telefon 50-792 dopoldan ali 50-381 zvečer 12161
Kupim gradbene ELEMENTE za opaž. Požar, Gregorčičeva 6^jgled, tel. 77-512 !2162
Kupim mladega delovnega KONJA, vajenega kmečkih del. Ponudbe s ceno. Naslov v oglasnem oddelku. 12163
VOZILA
R-4 prodam po delih. Telefon 21-164
12242
Prodam obnovljeno, dodatno opremljeno Z 101, letnik 1976. Telefon 21-087, Kranj. 11335
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, registrirano do maja. Ogled v nedeljo. Telefon 74-715
PFUGET 204 karavan, poceni prodati (primeren za dele), letnik 1967. Telefon 28-427 11334
Prodam nova prednja leva vrata za ŠKODO 100 Š. Marinka Ribnikar, Zg. Bela 72 12235
Prodam OPEL KADETT, letnik 1976 karamboliran. Telefon 25-817
12236
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 27-498 12237
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1980. Ogled v soboto. Zg. Bitnje 164 12238
R-12, odlično ohranjen, prodam. Ze-pič, Mlakarjeva 2/C, Kranj 12239
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, ali menjam za drug avto. Dušan Strelec, Milje 26, Šenčur 12240
Prodam MOTOR PUCH 175 cem, registriran do julija 1985. Telefon 064/89-125 12241
Prodam FIAT 850 coupe, karamboliran, vozen, cena 7 SM. Ogled v Tavčarjevi 29, vsak dan dopoldan 11919
Ugodno prodam ZASTAVO 125 PZ, letnik 1972, dobro ohranjeno, registrirano do konca leta. Podpeskar, Ber-toncljeva 42, Kranj, tel. 22-521 A 11927
Ugodno prodam ZASTAV £ jetnik 1982. Telefon 47-67«     1 soa°D-68.
Prodam novo VESPO. HrS^e' 39, Kranj 12029
Prodam avto SAAB 96, prevoženih 60.000 km. Trnove, Zg. Duplje 4 12030
Prodam dve ZIMSKI GUMI 6.00 -13 in rabljeno strešno OPEKO folc. Zg. Bitnje 144 12031
Prodam MOTORNA KOLESA: MZ 250 TS, TOMOS 14 M in TOMOS 15 SLC. Telefon 27-687 v petek in soboto od 16. do 19. ure 12032
Ugodno prodam POLONEZ, letnik 1980 in novo PRIKOLICO ter dve OK-N* roleto, dimenzije 60 x 120. Tomaž Štajer, Sp. Desnica 49
12033 Prodam dobro ohranjen FIAT 125-P, letnik 1978. Pečoler, Lojzeta Hrovata 7, Kranj-Planina 11.12034
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Kuhar, Britof 177, Kranj
12035
Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1978 Jernej Rozman, Podlubnik 154, tel.62-114 12036
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto 500 kg. Miran Lah, Trata 22, Škofja Loka, tel. 28-408 12037
Prodam PONY EXPRESS. Anton Demšar, Martinj vrh 22, Železniki
12038
Prodam ZASTAVO 101, po delih, letnik 1977, motor, menjalnik, vrata. Hafner, Grenc 3, tel. 60-465 dopoldan
12039
Prodam ZASTAVO 1300, v dobrem
—------
Modni salon MOJCA TERŠEK
Zlato polje — Trgovski bk Kidričeva 12 ^
Vabi k obisku in nakupu:
— jesenske tople -žene konfekcije,
— izdelkov iz jeansa,
— in poročnih oblek.
Nudi vam tudi izdelavo
meri. |
Se priporoča!
x- ^
stanju. Zg. Besnica 16 w Prodam LADO 1300 S, letni
Robljek, Golniška c. 56, Kranj ^ Prodam APN-6. Debeljak C n
34, tel. 21-524
VW  1200, letnik  1975/76 k(
Veljka Vlahovića, tel. 27-286 3*
17. ure
Prodam ZASTAVO 101, po šetova 10, Stražišče, Kranj
Prodam GOLF — J, letnik čun vzamem manjši avto Gc\ soba 354 \
R-18, letnik 1983, prodam. r> Cerklje
Prodam  ZASTAVO  101 L ^ 1976, 81.000 km, obnovljeno. no. Okorn, Veljka Vlahovića A' (v soboto) V
Prodam karamboli rano ZAV' 101 in dvg novi GUMI s?: 13 x 155. Pševo 16, Kranj, tet
Karambolirano ZASTAVO tnik 1978, prodam. Britof 14? Šušteršič
SIMCO 1307 GLS, letnik 19V? dam ali zamenjam za manjšia\v' plačilom. Telefon 22-958 po;
SI
Prodam MZ 250 cem, lenu prevoženih  16.000 km, rdeč ; 25-525 \i Ugodno prodam zelo dobro ok^ nega GOLFA, letnik oktobe: vat, Sušnikova 5, Šenčur
Prodam FORD TAUNUS co, L, letnik 1979, prevoženih 56 lepo ohranjen. Telefon 77 013 Prodam novo TOVORNO P
CO za osebni avto, cena 3 5 Krivec.^g. Bitnje 136 pri puškaj*
RENAULT 4 GTL, letnik lM dam. Telefon 25-398
Prodam CITROEN GS 1 3 Sv (jI tnik 1979. Nova vas 23/B, %dov\
Ugodno prodam FIAT 126-P 1978. Strahinj 73, Naklo
Prodam obnovljeno ZASTAVI Sušnik, Bohinjska Bela 100 'v"
Nujno prodam GOLF JQl 1981. Mulej, Zgoša 63/A, Beguni
Prodam ZASTAVO 126-P 1981, dobro ohranjeno. Strand 34, Žirovnica
Prodam ZASTAVO 750, letni prevoženih 28.000 km, zelo dobi? I njeno. Šenturška gora 19, Gerk^
ZASTAVO 101 GTL 55, staro« L cev, zaščiteno, prodam. Tusek \x su 23, Železniki \
Ugodno prodam ZASTAVO \'.>' tnik 1965, vozno, neregistrirana v vo 2, Tržič
MOPED APN-6, pet prestav.,, opremljen, star eno leto, ugodA dam. Telefon 23-335 popoldan
Prodam NSU 1000, starejši Tominčeva 37, Kranj — StraiStf
Prodam AUDI 80 GL, letnik1 Križe 21, tel. 50-765
Prodam GOLFA, letnik 1979. ohranjenega. Felicijan, Ljubno m
Ugodno prodam ZASTAVO | letnik 1974, dobro ohranjeno 1] 175/70/13. Ropret, Velesovo"5
Prodam VW 1200 in GOLF \ ter PONY l^fcPRESS. Telefon int. 25-56 dopoldan — Meglic
Prodam leva vrata za W/ GA, menjalnik za ZASTAVO 13$ nobel TELEVIZOR z novim ektjv ter foto kamero »Europa«. CimftJ Janeza Puharja 8, Kranj
ZASTAVO 750 LE, še v ga. dvižna GARAŽNA VRATA Telefon 22-386
Prodam PRINZA 1100, celega j delih. Gros, Bičkova 8, Kranj
Prodam LADO karavan, letnik1,' Karel Jezeršek, Hotavlje 3. vas, tel. 68-344
126-P, letnik 1980, prodam. Drobnjak, C. 1. avgusta 11. KraivJ
Prodam  JAWO   350, letnik Ogled vsak dan popoldan. Cerk, o
ZASTAVO   101, letnik 1977, prodam. Cilenšek, Prešer Radovljica
Prodam MOTOR in MENJ.-športno škodo 110 R coupe. Sfcki brovec, Sp. Senica 12/B, Medvo«
Prodam VW 1200, letnik Iffl obnovljen, I. lastnik. Inform* tel. 50-051 — int. 17 od 7: do 14 j
Prodam R-4. letnik 1976, do julija 1985. Struževo 75 Kv
28-745
Prodam ZASTAVO 101, letnik Klusan, Čevlajrska 6, Tržič
Prodam osebni avto VW 1300, zervne dele. Blejska Dobrava66||J
senicah
PETEK, 28. SEPTEMBRA 1984
Prodam ŠKODO 100, letnik 1972, registrirano do avgusta 1985, obnovljeno, n MOTORNO ŽAGO pioneer, meč 35 cm. Telefon 50-852 ' 12084
Prodam ČZ 250 cross, nevoženo na rkah. Brane Šturm, Dražgoše 59
12085
126-P, letnik 1982, ugodno prodam. Telefon 27-319 12086 Prodam   karambolirano ZASTAVO 750, celo ali po delih. Marija Ambrožič, " j-nica 12, Zg. Gorje 12087 Ugodno   prodam   dobro ohranjen, iSU 1200, registriran do julija 1985. "iravko Pintar, Podlubnik 244, Škofja 5ka 12088 Prodam dobro ohranjen R-4 special, -tnik 1977, 64.000 km. Ogled možen od 5. ure dalje. Krohne, Repnje 7, Tržič
12089
Prodam AMI super, letnik 1974, ne-egistriran. Telefon 74-956 1,2090 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik de-;mber 1979. Ogled popoldan. Kolo-vorska 12, Mengeš, tel. 061/737-294
12091
Prodam LADO, letnik 1980, kot novo. Telefon 83-953 12092 Prodam R-4, letnik 19T5, registriran do decembra. Ogled v soboto in nedeljo Petrovič, Zg. Dobrava 8, Kamna gorica 12093 Prodam MOTOR tomos APN-6. Rado će. Dol pri Medvodah 4, Medvode
12094
Prodam  karambolirano »KATRO«, lik 1977, prevoženih 66.000 km, z re-ervnimi  vrati  in  8  GUM. Telefon 4/89-151 vsak dan — Despotovič
12095
Ugodno prodam FORD TAUNUS 15 M, letnik 1967, vozen, celega ali po delih. Telefon 79-782 popoldan 12096 Prodam ELEKTRONIC 90. Marko Tolar, Prtovč 6, Železniki 12097 Prodam VW 1500, letnik 1969, delno karamboliran. Telefon 78-241 12098 Prodam KOMBI Z-430, letnik 1977, registriran do julija 1985. Dušan Ples-mčar, Titova 82, Jesenice, tel. 81-249
12099
Prodam ZASTAVO 750 S ali menjam za LADO 1200. Telefon 26-461 — Janez, v petek popoldan in soboto dopoldan
12100
Prodam R-16 TS. Informacije po tel. 4/66-441 — int. 241 dopoldan. Ogled poldan — Janez Rakovec, Železniki, «a Plavžu 18 12101 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 i P-ŽICO 1,5. Telefon 28-128 popoldan
12102
Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Franci Mežan, Zabreznica 53/A, Žirovnica 12103 FIAT 126-P, letnik 1980, ugodno pro-am. Lado Leš, Zapuže 32 12104 Prodam R-4, letnik 1977, obnovljen. 4iha Kuhar, Lahovče 79, Cerklje 12105 Prodam TAM 5000, registriran do julija 1985. Tone Čebulj, Orehovlje 28, Kranj 12106 ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Tejrfon 064/75-232 . 12107 .""odam ZASTAVO 101, letnik 1977, ?bn0vljenO, cena 16 SM. Voglje 47, *?nćur 12108 Vodarn VW 1300, letnik 1972 (ben-ClnPlin), vozen, neregistriran. Benedi-c'teva 2/B, Jesenice 12109 Ugodno prodam ZASTAVO 101, do-ohranjeno. Milan Novak, Planina 17, Kranj 12110 Prodam ZASTAVO 750 de lux, I. registracija 1976. Telefon 74-137 12111 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1977 ali zamenjam za Z-101. Šenčur, Mlakarjeva 40 12112 L'godno prodam VVARTBURG karavan, letnik 1982, z rezervnimi deli. Telefon 77-431 — Bled 12H3 ZIMSKI GUMI za Z-101 in nov AKUMULATOR, prodam. Telefon 27-807
12114
Za R-16 TS, prodam rezervne dele. Informacije po tel. 75-802 12115
Prodam dobro ohranjene dele ZA-TAVE 750: motor z menjalnikom, leva vrata, zadnja hauba, zadnji sedež in sprednja vzmet. Telefon 61-806 12116
Prodam školjko za FIČKA. Informacije na tel. 7>193 od 20.—21. ure
Prodam ZASTAVO 750 in nove rezervne dele zanjo, cena 50.000 din; in 2 m" smrekovih DESK za ladijski pod. Telefon 81-509 1208?
Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1972, karamboliran sprednji del. Informacije: Avtokleparstvo Zvone Zupane, Nadižarjeva 6, Kranj 12083
STANOVANJA
Mlad par išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Nudim predplačilo za eno leto. Ponudbe pod šifro: Gotovina
11949
Zamenjam lastniško STANOVANJE na Mestnem trgu v Škofji Loki (100 m'), za lastniško dvosobno STANOVANJE v bloku v Škofji Loki. Telefon 60-077 ' 1211
Najamem kakršnokoli STANOVANJE v bloku v Škofji Loki. Telefon 60-077 12118
Eno ali dvosobno STANOVANJE, lahko neopremljeno, v Tržiču ali okolici, vzam*± v najem za dobo dveh let mlad zakonski par z dveletnim otrokom, oba nealkoholika, nekadilca, dobro situirana, plačava vnaprej po dogovoru. Pod šifro: Nujno 12119
Skromen moški išče SOBO pri dobrih ljudeh, kar bi mu lahko prali tudi perilo. Plačam dobro, veliko odsoten. Ponudbe na »Glas« pod Kranj ali bližnja okolica ali po tel. 24-984 12120
Oddam SOBO v Žirovnici. Naslov v oglasnem oddelku. 12121
Samska,   srednjih   let, nekadilka,
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
15 STRAN GLAS
uslužbenka, najame enosobno STANOVANJE, centralno ogrevano v Kranju. Ponudbe pod: Oktober — predplačilo — zdomka ali po tel. 24-651 od 8. do 12. ure razen sobote in nedelje 12122
Samski moški, išče SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti v Stražišču. Telefon 21-918 12123
Mirnemu zakonskemu paru oddam SOBO s souporabo kopalnice. Telefon 24-945 12124
Štirisobno konfortno STANOVANJE s centralno in toplovodom v Kranju prodam. Šifra: Takoj vseljivo 12125
Iščem SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Šifra: Zdravnica 12126
Uslužbenka najame manjše STANOVANJE ali SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod: Redna plačnica 12127 V Kranju nujno iščem GARSONJERO ali manjše stanovanje. Ponudbe pod reden plačnik 11336
POSESTI
DELAVNICO ali LOKAL za mirno obrt v Kranju išče obrtnik za daljši čas. Telefon 28-427   - 11388
Kupim starejšo KMEČKO HIŠO, potrebno adaptacije. Šifra: Smer Kranjska gora 12128
Prodam enonadstropno novo STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
12129
Prodam pol hektara NJIVE na lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku. 12130
PROSTOR za mirno obrt, v centru Kranja, vzamem v najem. Ponudbe pod šifro: Oktober 12131
Prodam VRT z vrtno hišico v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 12132
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO v gradnji v bližini Kranja. Šifra: Denar zagotovljen 12133
Prodam VIKEND v Rakovem §koc-janu. Telefon 23-309 12134
STAREJŠO HIŠO, že obnovljeno, z možnostjo dograditve in vrtom, primerno za vikend ali stanovanje; ter zazidljivo PARCELO, prodam na Dovjem — Mojstrana. Telefon 064/40-641 12135
ZAPOSLITVE__
Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A tel.62-052 1195jj
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Primožič, Kopačnica 11, Gorenja vas 12136
ŠIVILJO s prakso v šivanju konfekcije iščem. Šifra: Natančna 12137
Takoj honorarno zaposlim žensko v GOSTINSTVU (v Kranju). Telefon 061/558-042 12138
Stalno zaposlitev dobi KV STRUGAR ali strojni KLJUČAVNIČAR. Pre-doslje 60/A 12139
Zaposlim NK GRADBENEGA DELAVCA. Telefon 064/75-332 12140
Samostojni obrtnik, išče PRODAJALCA izdelkov drobne kovinske galanterije. Šifra: Dober zaslužek 12141
Zaposlim delavca. Cementni izdelki DRASLER, St. Žagarja 52, Kranj 12154
OBVESTILA
ŽAGAM metrska drva na domu. Telefon 74-715 11824
ROLETE: lesene, plastične, ŽALUZI-JE — popravila vseh vrst rolet in žalu-zij, naročite ŠPILERJEVIM, Gradniko-va 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9306
ZIMA JE PRED VRATI! Po zamrznjenih cenah vam VODOVODNO IN-STALCIJO, na novi ali stari hiši naredi obrtnik brez čakanja! Telefon 28-427
11401
ANSAMBEL GU-GU
vas vabi vsako nedeljo na ples na KOKRICO.
Opravljam SLIKOPLESKARSKA DELA, FASADERSKA DELA, brizganje plastičnih ometov, polaganje zidnih in stropnih tapet, polaganje toplih podov. Janko KNIFIC, Hafnarjevo naselje 38, Škofja Loka, tel. 60-894 popoldan 12142
PRIREDITVE_
V NEDELJO ob 14. uri bo v BAŠLJU OVČARSKI DAN. Igrajo GAŠPERJI
12143
PLESNI KLUB vabi otroke in mladino od 5. do 15. leta starosti v CELOLETNO PLESNO ŠOLO s pričetkom v ponedeljek, 8. 10., ob 17. uri v ŠPORTNO DVORANO na Planini v Kranju. Vpis uro pred pričetkom. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure 12144
Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST, ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO (žrebanje z bogatimi nagradami! 12145
IZGUBLJENO_
Izgubil se je PES Žin.Prosim, da ga pripeljete proti nagradi. Telefon 26-708
12146
12. 9., ob 18. uri sem izgubila ročno URO danvil (rumeno-rdeč pašček), na avtobusu od Stražišča do Zabnice. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Eržen, Žabnica 59, tel. 44-561 12147
Na relaciji Stražišče—Delavski most—Planina sem izgubil KOPAČKO adidas. Telefon 24-784
DELFIN
Kranj
vas vabi na ribje specialitete
NAJDENO
Našla sem VERIŽICO iz belega zlata. -Naslov v oglasnem oddelku. 12148
ZAHVALA
Tov. Ani BERNIK.se za najdeno in vrnjeno ZLATO ZAPESTNICO iskreno zahvaljujem. Majda JOVANOVIĆ
12149
OSTALO
Strogo prepovedujem hoditi v hišo (Zvirče št. 11) osebam, ki bi vzele kakršenkoli predmet od Jožeta HORVATI-NA, ker ni lastnik premičnin. Vsakega bom sodno preganjala. Žena DRAGICA 12150
INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Telefon 25-142
12151
Iščem INŠTRUKTORJA za 7. razred OŠ. Ponudbe pod: Nemščina 12152
Iščem IZVAJALCA za postavitev kamina v hiši na Bledu. Šifra: Takoj
12153
LOTERIJA
srečka št. din		srečka št. din	
10	140	09364	8.060
30	100	44634	4.060
08360	10.000	135904	30.060
81380	4.000	284724	2,000.060 120
081010	30.140	05	
11	80	45	120
31	80	025	200
91	80	0565	2.000
7511	1.080	0805	720
74811	6.080	424705	30.120
161971	30.000	6	
270911	30.080		60
351321	100.000	4376	660
		16186	6.060
82	100	000646	200.060
92	80	178446	1,000.060
352	400		
3372	600	57	140
9792	880	77	120
15272	4.000	4387	800
33442	10.000	169757	30.140
70862	4.000	48	160
23	100	2938	600
213	200	65628	6.000
9193	1.000	90068	4.000
99393	6.000	311548	30.160
096333	30.000		
433383	30.000	069	200
	60	33659	8.000
4		110969	30.000
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
29. septembra bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA:
DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina — center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo
30. septembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ
Mercator Bistrica, Živila Lipa, Koroška 31, Živila Jelka, Trg svobode 8 ŠKOFJA LOKA
SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata 80 din, korenček 60 din, česen 220 din, čebula 40 din, fižol 120 din, pesa 50 din, kumare 55 din, paradižnik 80 din, paprika 80 din, slive 90 din, jabolka 55 do 60 din, hruške 70 do 100 din, grozdje 90 do 100 din, ajdova moka 176,20 din, koruzna moka 65,75 din, kaša 95,40 din, surovo maslo 664,67 din, smetana 269,70 din, skuta 196,63 dini sladko zelje 35 din, klobase 381,53 din,' jajčka 15,50 do 19,50 din, krompir 35,00 din.
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre in tete
BARBARE KRIŠELJ
iz Hotemaž
se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in pozornost vsem sosedom, botrom, sovaščanom, prijateljem in znancem, bolniškemu osebju na Golniku in dr. Miranu Žgainarju ter visoškim pevcem. Gospodu župniku iz Šenčurja pa za lep pogrebni obred!
VSI NJENI!
OBLETNICA
28. septembra 1984 mineva žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in sestra
VERA JELIC
Odšla si tiho in v času ko bi najbolj potrebovali tvojo toplo besedo. Še danes se ne moremo sprijazniti, da te je usoda iztrgala iz naše srede, še vedno slišimo tvoj smeh, le tebe noče biti od nikoder. Hvala vsem, ki se je na kakršenkoli način spominjate
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina in brata
BRANIMIRJA ___ MUČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo sošolcem iz Osnovne šole in Srednje šole, GD Mlino, OOZSMS Mlino, Mladinski sekciji RD Bled ter časrtit-ljivi duhovščini za pogrebni obred. Posebna zahvala sodelavcem Vile Bled ter govornikom ob odprtem grobu, kakor tudi vsem praporščakom.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
ALOJZA HOMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Camleku za lajšanje bolečin, pevcem, predstavnici ZB LTH Pavli češ-novar za poslovilni govor ter g. župniku in kaplanu za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Malka, sin Alojz in hčerka Milena z družino
ZAHVALA
Ob boječi izgubi našega dragega očeta
JOŽETA FURLANA
kamnoseka, v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v,težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, mu poklonili toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za ves trud dr. Koširju in zdravstvenemu osebju Bolnišnice na Golniku, ki so mu med boleznijo lajšali bolečine. Iskrena hvala ZB Trata za organizacijo pogreba, pevcem iz Sv. Duha, godbi iz Vrhnike in govornikoma ZB in KS Trata za lepe poslovilne besede.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA
HVALA!
ŽALUJOČI: žena Frančiška in sinova Silvo in Jože z družinama
Škofja Loka, 24. septembra 1984
Z vajo do izboljšanja zaščitne usposobljenosti
Štab CZ bolnice in inštituta TBC ter krajevne skupnosti Golnik je minulo sredo izvedel vajo za pripadnike civilne in narodne zaščite — Približno 90 udeležencev je uresničilo načrtovane naloge — Ugotovljene pomanjkljivosti bodo odpravili med nadaljnjim delom
opremo vseh enot civilne zaščite, obenem pa so o nastalem položaju obvestili delavski svet na izredni seji.
Vaja se je začela na zvok sirene, ki je dal znamenje za ukrepanje enotam za RBK zaščito, prvo pomoč, reševanje iz ruševin, gašenje požarov in socialno delo v civilni zaščiti ter pripadnikom narodne zaščite. Medtem ko so člani štaba pohiteli v zaklonišče, so izvidniki ugotavljali onesnaženost zemljišča z bojnimi strupi in radioaktivnimi snovmi, posebna enota pa je opravila označitev okuženega zemljišča. Ker je bombni napad »porušil« stavbo in v drugi »zanetil požar«, so pohiteli na pomoč reševalci in gasilci. Bolničarji so za silo oskrbeli ranjence in jih transportirali v postajo za prvo medicinsko pomoč, kjer so poškodovance po pregledu, triaži in dekontaminaciji oskrbeli ter jim zagotovili nadaljnjo zdravstveno nego. Hkrati so pripadniki narodne zaščite zavarovali vse pomembnejše objekte v kraju.
Kot je takoj po vaji povedal poveljnik štaba CZ Janez Mali, so med njo uresničili načrtovane naloge, ugotovljene pomanjkljivosti pa bodo pregledali med podrobnejšo analizo in se dogovorili za njihovo odpravo v nadaljnjem delu. Gre zlasti za negotovo delovanje sredstev za zveze, ki je oteževalo
Golnik — V krajevni skupnosti Golnik imajo organizirano civilno zaščito skupno delavci bolnice in inštituta TBC ter prebivalci, kar je edini tak primer v kranjski občini. Takšna organiziranost seveda terja dobro povezanost in združeno opravljanje obrambno-za-ščitnih nalog. Ena od njih je tudi redno urjenje in preverjanje znanja obveznikov.
V ta namen je štab za civilno zaščito pripravil minulo sredo na Golniku večjo vajo, s katero so želeli preizkusiti zaščito pred jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem, doseči izboljšanje protipožarnega varstva, uresničiti dopolnjeno zasnovo narodne zaščite in utrditi samoupravni delavski nadzor nad obrambnimi vprašanji. Vaja se je pravzaprav začela že v torek zvečer, ko so v vseh objektih bolnice opravili ukrepe zatemnjevanja.
Urjenje so nadaljevali v sredo zjutraj, ko sta se sestala komite za SLO in štab CZ na skupni seji. Na njej so se dogovorili za delovanje med opoldansko vajo po predpostavki, ki je predvidela napad iz zraka nad Kranjem z živčnimi bojnimi strupi in manjšo jedrsko eksplozijo med Ljubljano in Postojno. Zato so že dopoldan v bližini bolnice postavili šotor za dekontaminacijo in prvo medicinsko pomoč ter pripravili
?aperLanen0ta $ ***** Ukre?ala ob namišljenega požara - Foto:
r-----*--_
Telefon v vsako hišo
zaweTnnin b?"tar' pre*se?nik sveta KS Kokrica: »Z izredno zavzeto in složno akcijo kraanov Srakovelj in Tatinca bo
te"Sonp0ta°fi? odstotkov hiš v krajevni skupnosti imelo telefone. — Ostane se naselje Bobovek.«
lotil? oomemtnVSS" Z ^fiF ?rakovel3 in Tatinca so se pred dnevi skuDnosTKnk a^Clje> kl Sodi v letošn-ii Program krajevne
sredstev nhlCa- Na P°dlP samoprispevka, s pomočjo združenih sredstev občine in sredstvi krajevne skupnosti ter prostovoljnim delom bodo v obeh naseljih zgradili telefonsko omrežje °S'OVOi]mm ae oeteklo EJ? P°i Pr«d.hodnih pripravah in dogovorih začela minuli uf v n^i    l Se "i °P? J,arka Za P°ložitev telefonskega kabla,«
irZ £ \ VI 26 P.°lagah ka£e1' povedal Predsednik sveta kraje-d^hn tTf ^^kKC.a '"V™ centar. »Najprej je bilo predvideno, da bo telefonski kabel potekal samo do naselja Srakovlje. Potem so se pokazale ugodne tehnične možnosti in tako smo v program vključili se ratinec. V obeh naseljih bo okrog 30 telefonskih priključkov, kar pomeni, da bo praktično vsaka hiša imela telefon. Z izredno zavzeto in s ozno akcijo krajanov Srakovelj in Tatinca bo kmalu okrog 80 odstotkov vseh hiš v krajevni skupnosti (Kokrica, Mlaka, Ilovka, Strako-vlje in Tatinec) imelo telefone.«
Osem telefonov bodo priključili lahko že letos. Ostalo razvodno telefonsko mrežo, za katero že imajo material, pa bodo naredili prihodnje leto. Vsak dobitnik telefona bo poleg prostovoljnega dela prispeval še okrog 60 tisoč dinarjev.
»Telefonsko omrežje moramo zdaj urediti še v naselju Bobovek. To akcijo načrtujemo v krajevni skupnosti za prihodnje leto. Pri tem seveda upamo, da se bodo tudi krajani tega naselja sporazumeli in se z enako zavzetostjo lotili naloge.«
A. Žalar
J
SLOVENUA - JUGOSLAVIJA
Turistično društvo Bled
PRIREDITVE NA BLEDU
V MESECU pKTOBRU
4.-7. če-ne XVII. INTERNACIONALNI FESTIVAL »BRIDGE BLED
84«
4.-5. čo-pe    1S.00 INTERCITY. Turnir reprezentanc evropskih mest.
6.-7. so-ne    15.00 Internacionalni TURNIR PAROV v bridgeu
6. so 14.00 PR0MENADNI KONCERT pred Festivalno dvorano.
Izvaja pihalni orkester GORJE pri Bledu v narodnih
nošah.
14. ne GOLFTURNIR za nagrade turistične agencije Gene-
ralturist Bled
21. ne GOLFTURNIR Golf kluba Bled in Ljubljana ob za-
ključku sezone
povezavo med udeleženci vaje, pa manjšo udeležbo pripadnikov od načrtovane, kar je upočasnilo potek vaje. zaradi tega je bilo treba, kakor je na-glasil referent za SLO v bolnici Tone Hladnik, prerazporediti nekatere naloge med druge obveznike, kar bi se gotovo dogajalo tudi ob resnični ogroženosti. Ena od udeleženk vaje, medicinska sestra Barbara Moravac, pa je ocenila, da je urjenje potrebno za pridobivanje hitrosti in kot navajanje na pravilne postopke; kot je še dejala, znanje prve pomoči pogosto pride prav tudi v vsakdanjem življenju.
S. Saje
Uredili prevoz otrok iz Bohinja
RADOVLJICA — Z novim šolskim letom so vendarle uredili prevoz otrok iz Bohinja, ki obiskujejo osnovno šolo Matevža Langusa v Radovljici. Otroci niso več prepuščeni rednim avtobusom, kar je porajalo nemalo strahu pri starših.
Osnovna šola Matevža Langusa v Radovljici in osnovna šola Janeza Mancingerja v Bohinjski Bistrici sta se dogovorili z Zavodom v Kamni gorici, da je na razpolago kombi. Zjutraj otroke pripelje v šolo hišnik iz šole v Bohinjski Bistrici in se vrne v Bohinj z rednim avtobusom. Po končani šoli pa otroke nazaj odpelje v Bohinj hišnik Zavoda Matevža Langusa in se vrne v Radovljico z rednim avtobusom, kombi pa ostane v Bohinju za naslednji dan.
Od Bohinjske Bistrice do domače vasi imajo otroci mesečne vozovnice za redni avtobus, lahko pa pridejo ponje starši, ki delajo v Bohinjski Bistrici.
NESREČE
ZAPELJAL NA PLOČNIK
Kranj — V križišču Ceste 1. maja in Zupančičeve se je v nedeljo, 23. septembra, ob 23. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Hafner (roj. 1956) iz Virmaš je peljal po Zupančičevi cesti proti Cesti 1. maja. V križišču je nameraval zaviti v levo, vendar mu zaradi neprimerne hitrosti to ni uspelo, tako da je zapeljal naprej na Poštno ulico in na pločnik, kjer je trčil v pešca Mileta Tuliča (roj. 1962) iz Kranja. Tulič je bil pri tem huje ranjen in so ga prepeljali v l center.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Boh. Bistrica — V ponedeljek, 24. septembra, nekaj po 11. uri se je v križišču Triglavske ceste in Irga svobode pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik tovornega avtomobila Marjan Zoreč (roj. 1943) je peljal po Triglavski cesti proti Bohinjskemu jezeru in v križišču izsilil prednost pred voznico kolesa z motorjem Marijo Cop (roj. 1936) iz Radovljice. V trčenju je bila voznica huje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
PREKRATKA RAZDALJA
Radovljica — V ponedeljek, 24. septembra, ob 13.20 se je na magistralni cesti Kranj—Jesenice pripetila prometna nezgod. Voznik osebnega avtomobila Janez Pogačnik (roj. 1950) z Brezovice je peljal proti Jesenicam in v bližini bencinske črpalke v Radovljici zavijal v levo. Za njim je v prekratki varnostni razdalji vozil tovornjak, voznik Vinko Škvorc iz Ljubljane, tako da je od zadaj trčil v Pogačnikov avtomobil. V nesreči je bil voznik Pogačnik lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 60.000 din.
UMRL V BOLNIŠNICI -
V sredo, 26. septembra, je v Kliničnem centru umrl Dragomir Šiljak (roj. 1958) iz Hrastja. Šiljak je umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila v soboto, 22. septembra na Smledniški cesti v Kranju.
L. M.
GLASOV
Kranjčani imajo radi ribe
Kranj — Dober mesec je tega, odkar je Živilina temeljna organizacija združenega dela Delikatesa Kranji skupaj s portoroško Drogo v Cesnovi hiši, Tavčarjeva ulica 1, odprla novo prodajalno morskih in sladkovodnih rib ter bistro, kjer se dobijo tudi ribje malice in jedi po naročilu. Že prve dneve po otvoritvi ribarnice Delfin sta direktor tozda Delikatesa Peter Zavrl in poslovodja ribarnice Brane Gabrič povedala, da so spričo obiska, prometa in zanimanja za ta lokal zelo presenečeni. Nas pa je zanimalo, kakšen je obisk v lokalu zdaj, ko so si Kranjčani že lahko potešili zače-tniško radovednost.
pripravljajo. Zato razmik da bi strankam ob nakupu iv gli tudi z recepti.«
Pavla Pleič, gospodinja
nja: »Že v prodajalni na tržnici sem redno kupov največkrat sardelice ali Zdaj, ko je Delikatesa odi vo prodajalno, sem kar den reden kupec. Takšna jalna in lokal sta Kri manjkala. Čeprav precej dinj različne morske ribe pravo le-teh še premalo sem prepričana, da bo po vanje po njih iz dneva v dan je; tudi zato, ker so v primeri,"11 mesom še vedno sorazmerij ceni. Slišala sem tudi, da nam i* 1 vajo v ribarnici ob nakupu meznih vrst rib priložiti še i za njihovo pripravo. Prav g bo te pozornosti vesela vsaka* spodinja.«
Bralne Gabrič, poslovodja ribarnice in bistroja Delfin: »Najprej smo si razlagali velik obisk v lokalu kot običajno zanimanje in radovednost ob takšnih prilikah. Že v prodajalni rib na tržnici je bilo veliko kupcev in zdaj spet ugotavljamo, da je Kranj resnično potreboval takšno prodajalno in lokal. Promet v primerjavi s prvimi dnevi ni prav nič upadel. Lahko bi rekel, da zanimanje nenehno narašča. To je za nas potrdilo, da pravilno delamo, in v prihodnje se bomo trudili, da bomo kupcem in obiskovalcem čimbolj ustregli. Droga iz Portoroža nam trikrat na teden (ob ponedeljkih, sredah in petkih) dobavlja ribe. Tudi oni si prizadevajo, da je izbor bogat. Še posebno veliko zanimanje pa je za ribje malice. Vsak dan v tednu pripravimo nekaj drugega. Za 150 dinarjev se obiskovalci lahko kar dobro podprejo. Precej malic in rib prodamo tudi prehrambenim obratom v delovnih organizacijah, vrtcem in šolam. Povpraševanje po ribah narašča tudi v prodajalni. Menim, da so se Kranjčani ogreli za ta lokal in da imajo radi ribe. Morda jih še premalo poznajo; predvsem pa ne vedo, kako se
Božo  Bogataj s Kokrk*'
Kranju: »Po moje je Delikau/ ureditvijo tega lokala v Kt\ zadela žebelj na glavo. ZajA sem v Zdravstvenem dojJ večkrat pridem sem na rJl Zelo okusno pripravljajo j J tudi sorazmerno poceni so. v je imam morskega psa; t, ga tukaj pripravijo. Skoda, nimajo večkrat. Znano je. da\; venci pojemo premalo rib; t renjci pa najbrž sploh. Prepii)' sem, da bo zanimanje za rftV prihodnje vedno večje (6epr,,\ di te postajajo vse dražje) in]} da je, da je ta lokal sor majhen.« A ^
Virmašani naj, če hočejo, ho< čez Ljubljano v Loko
Pomembno je, da se omogoči otrokom varna pot v šolo hudega, če je pot nekaj korakov daljša in če bodo otroci r bližnjico čez travnik
Škofja Loka — Peš pot naj se uredi tam, kjer sta se dogovorila Gradiš in krajevna skupnost, pa če je to logično ali ne; in če Virmašani tako želijo, naj hodijo čez Ljubljano v Loko, je dejala predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin in tako prekinila večmesečne razprave o izgradnji peš poti med Vir-mašami in Kidričevo cesto.
Gre za to, da je sedanja cesta, ki vodi med Gradisovimi obrati do Kidričeve ceste, nevarna za otroke, ki hodijo iz Virmaš v šolo na Trati. Zato so se Gradiš, krajevna skupnost Sv Duh in komite za planiranje in razvoj pri. občinski skupščini dogovorili, da se zgradi nova peš pot od Virmaš do Kidričeve ceste, ki bo vodila mimo Gradisovih obratov. Pod
Pohod po poteh partizanskih kurirjev
Dovje-Mojstrana — Kurirji pri krajevni organizaciji ZB NOV Do-vje-Mojstrana skupaj s planinci, osnovno šolo »16. december« in drugimi pripravlja 1. pohod po poteh partizanskih kurirjev po Karavankah in Mežaklji. Uredili so prijetno pot, ki vodi mimo štirih nekdanjih kurirskih postojank. V soboto, 29. septembra, bodo po tej poti organizirali pohod, na katerega vabijo kurirje, borce, planince, mladino, šolarje in vse ljubitelje rekreacije.
Spominska pohodna pot je razde-
ljena na tri dele, vsakdo pa se bo glede na svojo telesno sposobnost odločil, katera tura mu bolj odgovarja. Začetek pohoda bo ob 9. uri na Trati nad vasjo Dovje. Organizatorji pozivajo vse, da pridejo na zborno mesto ob 8.30. Prejeli bodo pohodno knjižico, med potjo pa kontrolne žige.
Celotni pohod bo potekal v smeri Dovje— domačija .Sedučnik— GT 19—Konjsko sedlo—Mlinca—Visoke—Belo polje—Mežaklja—Zgornja Radovna— Mojstrana.
J. R.
Kidričevo cesto naj bi zgr*. hod in od tam naprej naj bii ljali proti šoli. Zadolžili.so| ta, naj nariše načrt, obljubil, da bo financiral poti od Virmaš do Kidričev^i ker teče po njegovem zen ker bi se potem lahko boljjl notranji promet.
Zataknilo se je, ko je izbral najcenejšo možnosti hod na Kidričevi in pešce [ na pločnik ob tej cesti, ki ga; in na zelo prometno križ ABC-jem. Pomeni, da se otroke ni prav nič povečala,) je črtal okljuko poti pri Gr da ni logična. Da bi pot poti ravnost, bi morali presekati! dveh kmetov. S temi predlog^ jevna skupnost ne strinja, \ tudi Gradiš počasi izgublja žljjvost in zadeva bo prek skih vprašanj obravnavana brski seji občinske skupščine Vendar bodo delegati tokra: odgovor, da se zadeva urejuj šni svet je namreč zavrnil projektanta, ki odpravlja < prav tako se ni strinjal s tem} bi  zgradili  podhoda. Sp sklep, da je treba takoj izdeU;:; poti,  kot jo  predlagata kr skupnost in Gradiš, prav tako \ di načrt podhoda, ki naj ga o\ komunalna   skupnost u\ry, prednostno nalogo v plan a 1985. Poudarili so, da greiaviuJ otrok, ki jo je treba izboljšat )\ den se zgodi nesreča. L.