






















         
P 48 (2020/2021) 330
Kje se konča senca?
A̌ M̌  B R̌
Oglejte si fotografijo na sliki 1. Kje se konča pes
in kje se začne njegova senca? Težko rečemo. Te-
mno pomeni na fotografiji odsotnost svetlobe, do ka-
tere lahko pride zaradi vpijanja svetlobe na površini
(pes) ali zato, ker svetloba do površine niti ne pride
(senca). Vseeno pa se nekaj svetlobe od teh povr-
šin odbije in nam pomaga pri razločevanju. Fotogra-
SLIKA 1.
Nočna fotografija črnega psa pod svetilko
fija ima visok razpon svetlosti, a hkrati majhen delež
srednjih. To najlažje vidimo na histogramu fotogra-
fije. Histogram kaže število slikovnih elementov (pi-
kslov) z dano svetlostjo, ki jo pri digitalnih slikah obi-
čajno predstavijo s celim številom v intervalu od 0 do
255. Svetlost slikovnega elementa digitalne fotogra-
fije lahko izračunamo kot aritmetično sredino RGB
vrednosti elementa. RGB vrednosti predstavljajo
barvo elementa, ki jo dobimo z aditivnim mešanjem
rdeče R, zelene G in modre B. V digitalni fotografiji
običajno barvo tvorimo z 255 odtenki posamezne
glavne barve, kar nam omogoča predstaviti 255 ˆ
255 ˆ 255 ą 16 milijonov različnih barvnih odten-
kov. Tako npr. R = 255, G = 0, B = 0 pomeni čisto
rdečo barvo, R = 100, G = 0, B = 0, temnejšo rdečo, R
= 255, G = 255, B = 0 pa rumeno barvo. Svetlost 255
ima bela barva z R = 255, G = 255 in B = 255, črna pa
ima svetlost 0.
SLIKA 2.
Histogram fotografije na sliki 1
         
P 48 (2020/2021) 3 31
Histogram prikaže boljši fotoaparat hkrati, ko de-
lamo fotografijo, prikaže pa ga tudi vsak boljši pro-
gram za obdelavo slik. Na histogramu fotografije na
sliki 2 vidimo dva izrazitejša vrha, enega na levi, pri
nižjih vrednostih (pes in senca), drugega na desni,
pri višjih (svetla cesta).
Pri fotografijah, na katerih so hkrati zelo svetli in
temni deli, imamo težavo z nastavitvijo časa osvetli-
tve slikovnega tipala. Če nastavimo daljši čas, bodo
na sliki vidne podrobnosti temnih delov (psa in sen-
ce), svetli pa bodo čisto beli – nadosvetljeni. Če že-
limo razbrati podrobnosti na svetlih delih (cesti), fo-
tografijo osvetlimo manj, vendar so potem temni deli
(pes in senca) čisto črni.
V takih primerih si lahko pomagamo tako, da na-
redimo eno nadosvetljeno in eno podosvetljeno foto-
grafijo, potem pa sliki združimo, tako da od podo-
svetljene obdržimo svetle dele, od nadosvetljene pa
temne dele fotografije. Združimo jih lahko tudi s po-
sebnimi algoritmi, ki primerno obtežujejo slikovne
elemente posameznih slik. Tako obdelavo digitalnih
fotografij imenujemo HDR (high dynamic range – vi-
soko dinamično območje).
Če imamo na voljo le eno samo fotografijo, lahko
temnejše dele naredimo bolj razločne tako, da pove-
čamo svetlost in kontrast slike. S tem postanejo sve-
tli deli skoraj beli in na njih ne vidimo več podrob-
nosti. Slika 3 kaže tako spremenjeno fotografijo. Na
desni je prikazan tudi histogram, na katerem so zdaj
svetli deli vidni kot ozek vrh čisto na desni, temni
deli pa so raztegnjeni čez večino intervala svetlosti.
Iz temine sence in psa se nekoliko razločijo obrisi
prednje leve tace.
Vidimo, da obstaja način, kako pogledati v senco,
toda kakovost fotografije s tem ni večja; na to bi mo-
rali misliti že takrat, ko smo fotografijo posneli.
SLIKA 3.
Fotografija z močno povečano svetlostjo in povečanim kontrastom. Svetli deli fotografije so beli, v temnih pa se začenjajo
pojavljati obrisi leve sprednje tačke.
ˆ ˆ ˆ