februar 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. marca 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 16. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 15. številke revije Svobodna beseda: 1. Mirko Čadonič, Trubarjeva 12, 8340 Črnomelj 2. Dare Brezavšček, Nazorjeva 9, 6310 Izola 3. Jožica Košir, Goriče 33, 4204 Golnik Rešitve križanke: POSTREŽBA, LEPOUMNIK, EFEKT, IKA, ČAR, ANDID, NRAV, DANE, BRAZILCI, NL, RIM, LEŽALNIK, SALAŠ, OVIRA, BOR, GUBICA, KOO, VDOVICA, OČEK, FL, HARROGATE, NE, LVOV, VAL, NEISSER, AENONA, EDELMAN, VRESA, STRTJE, AAR, TAKTIČNOST, ROGLA, AŠ, RAI, TI, TRATA. Geslo: Plečnikovo leto B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. marca 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. GESLO NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR ANDREAS; NI: ARSEN) KONEC GESLA ANTON INGOLIČ SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC (MART) KRAJ, POKRIT S SIPKIM PESKOM LIK PRI PLESU ČETVORKA KLINIKA ZA KIRURGIJO IZVRSTEN ŠPORTNIK VETRC NASPROT- JE PLIME AFRIŠKA ANTILOPA (IZ: ALAIN) VNETJE GRLA NADLEŽNA ŽUŽELKA MESTO V BELGIJI, YPRES (NI: KEPER ŠARŽA EGIPČAN- SKI BOG SONCA PREBI- VALCI VEVČ UROŠ ROJKO FINSKI ARHITEKT (ALVAR) BABILON- SKO BO- ŽANSTVO STARO ŽELEZO MALO VREDNI PREDMETI NAZIV ZA MESEC DECEMBER GLEDE NA ZAPORED- NI POLOŽAJ V LETU ROPOT, DRDRANJE MAJHEN VALJAR OČE JAPONSKA ZNAMKA AVTOV RAFAEL NADAL ANTON FOERSTER JUGOSLOV NARODNA ARMIJA KERMAU- NER BOLJŠI KELIHAST KOZAREC MAJDA ARH IGRALEC BAN GRM JAGO- DIČNICA SKRIV- NOST POTRDI- TEV, PRI- ZNANJE, RATIFICI- RANJE ZMIKAVT KRVCA ZGORNJI DEL RASTLINE Z ZRNI PRIRODA, NATURA MANJŠA SKUPINA ŽIVALI KOKOŠ, ČIBA AM. REŽ. KAZAN (NI: ALIA) OLGA JANČAR SKAZEK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (IZ: EMINA) NEKDANJI MADŽAR SNOV, MATERIJA LJUBLJA- NA TANEK TRAK LESA (NI: VIDRA) LEDENIŠKA DOLINA V JULIJSKIH ALPAH V NADALJE- VANJU PLANICE OTOČEK PRI ZADRU OLEPŠAVA, OKITENJE RUDNINA OLIVNE BARVE NORV. LITE- RAT MOEN NAKLJUČ- JE (IZ: RODMAN) OLIVER MLAKAR PUŠČAV- SKA SUHA STRUGA NEMŠKA PISATELJI- CA SEIDEL ČUT ZA VONJ ORGANI VIDA IZPITJE NA DUŠEK EMIL NOLDE ALBANCI, ŠIPTARJI PETER FRANKL ALOJZ GRADNIK NEKDANJI ETIOPSKI CESAR IZ SALOMO- NOVEGA RODU ROPARSKI DELFIN SIMBOLI- ČEN NAGROBNI SPOMENIK EDVARD KARDELJ TRETJE NAJVEČJE NIZOZEM- SKO MESTO MESTO NA DESNEM BREGU DONAVE V DOLNJI AVSTRIJI / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 16 9 772463 821805 februar 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Martin Premk Kdo so klečeplazniki Mladi / Mirjam Nastran Ule Nastaja nov moralni profil mladih Aktualno / Milan Gorjanc Savinjska dolina – morišče ali kraj maščevanja S T R A N 6 S T R A N 1 6 – 1 8 S T R A N 1 2 – 1 3 Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena februar 20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... K U LT U R A Po sledeh pripovedi iz knjige Skočite, prekleto, skočite! Spomini ameriškega pilota, ki je izskočil v Sloveniji V kraju Gradenc v občini Žužemberk bo v soboto, 11. marca, za- nimiva prireditev z odkritjem spominske plošče in razstavo ohra- njenih delov letala, iz katerega je 11. marca 1945 uspešno izskočil mladi ameriški letalec Edvard F. Logan, avtor knjige Skočite, prek- leto, skočite. Knjigo je v prevodu Janeza Žerovca in Milene Pod- goršek konec leta izdala Cankarjeva založba, v njej pa so spomini pilota sestreljenega letala B-17 med drugo svetovno vojno. Poročnik Edvard F. Logan je kot pilot bombnika B-17, imeno-vanega tudi »leteča trdnjava«, med drugo svetovno vojno le- tel pri 15. zračni sili ameriškega vojne- ga letalstva, v 817. bombniški eskadrilji 483. bombniške skupine v okviru 5. le- talskega polka z oporiščem v južni Ita- liji. Sodeloval je v letalskih napadih na strateško pomembne nemške tovarne orožja, rafinerije in transportne siste- me po vsej Evropi. V knjigi je posebej predstavil svojo 34. bojno misijo marca leta 1945, ko je bil njegov bombnik nad Gradencem hudo poškodovan in je bil skupaj s posadko primoran izskočiti nad sovražnim ozemljem. Iz gorečega letala so izskočili na njivo pri vasici Gradene, sam je ob doskoku obvisel v drevesni krošnji, od koder so ga rešili domačini in partizani. S pomočjo slovenskih par- tizanov so se on in vsi njegovi tovariši izognili nemškim in belogardističnim četam, ki so jih iskale, in preko Bele krajine so se srečno vrnili v oporišče v Italiji. Avtor je bil po vojni pilot civilne- ga letalstva, star je 94 let in živi v Južni Karolini v ZDA. V občini Žužemberk so se odločili, da ob 70. obletnico konca druge sve- tovne vojne in zmage zavezniških sil na travniku, kjer je padlo letalo, postavijo spominsko ploščo. Odkrili jo bodo ob prisotnosti predstavnikov ambasad za- vezniških držav, ki so svojo prisotnost na slovesnosti že potrdili, in predsedni- ka republike. Knjigo Skočite, prekleto, skočite so konec minulega leta predstavili na prisrčni prireditvi s kulturnim progra- mom v Žužemberku, kjer so domačini povsem napolnili velik prostor v tam- kajšnji osnovni šoli. Zanimanje za delo je razumljivo, saj opisuje za številne že povsem pozabljen čas, posebna vred- nost pa je v tem, da gre za spomine ameriškega pilota in njegovo osebno iz- kušnjo z jugoslovanskimi partizani. Vse- buje tudi številne tehnične podrobnosti in opise bojnih letal. Naslov knjige je dobesedni prevod ukaza, ki pomeni, da morajo v primeru, da je letalo poškodo- vano, najprej izskočiti vojaki in na koncu častniki. Na predstavitvi knjige je bila tudi Ju- lijana Vidmar, ki je kot enajstletna de- klica videla strmoglavljenje letala in se spomni pilota v krošnjah drevesa. »Bili smo na njivi, ko smo najprej zaslišali pokanje, nato pa smo zagledali goreče letalo, ki je zaokrožilo v zraku in se nato zarilo v zemljo, pilot pa je obvisel na drevesu. Partizani so nas otroke takoj nagnali proč, saj je bilo nevarno, mi pa smo od daleč gledali tujega vojaka, ki se nam je zdel zelo visok, pa nihče ga ni nič razumel,« se je spominjala. // PIŠE IN FOTO: Jožica Hribar Julijana Vidmar se spominja strmoglavljenja letala. A K T U A L N OO B L E T N I C A // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ob obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko Poziv k tesnejšemu mednarodnemu povezovanju Štirinajsto divizijo so sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Brači- čeva brigada, vsaka od njih ima nasproti osrednjega spomenika narodnemu heroju Iliji Badovincu in otrokom iz tako imenovane- ga živega zidu v Gračnici pri Rimskih Toplicah svoje stopnice, s katerih obiskovalci vsako leto spremljajo osrednjo slovesnost v spomin na prihod 14. divizije na Štajersko. ZZB za vrednote NOB Laško je za letošnjo prireditev obnovilo črke brigad na teh stopni- cah, sama prireditev pa je izzvenela kot poziv k mednarodnemu sodelovanju v skupnem boju proti grozečemu nasilju vseh vrst. Prireditev sicer postaja vse bolj prepoznavna zaradi velikega števila pohodnikov, ki se ude-ležijo tridnevnega pohoda po poti 14. divizije s Sedlarjevega čez Bo- hor v Gračnico, poti, ki so jo leta 1944 borci prehodili v hudem mrazu in viso- kem snegu. In v dolini Gračnice naleteli na srhljiv prizor, ko so Nemci pred seboj v soteski kot živi ščit gnali otroke iz bli- žnje šole v Lokavcu v upanju, da parti- zani nanje ne bodo streljali. V spopadu z borci Šercerjeve brigade je 13-letni Ivan Lapornik izgubil življenje, štirje otroci so bili ranjeni, na kar spominjajo telo- hovi cvetovi na enem najlepših spome- nikov, posvečenih dogodkom iz druge svetovne vojne. Sestavljajo ga telohovi cvetovi kot znanilci pomladi, pestiči so v obliki zvezde. Cvet na tleh simbolizira mrtvega otroka. Obeležje, ki stoji poleg spomenika komandantu prvega bata- ljona Šercerjeve brigade in narodnemu heroju Iliji Badovincu, je izdelano iz op- lemenitenega jekla in kamna, zaokroža- ta ga pladenj za sveče v obliki zvezde in verz iz Kajuhove pesmi Štirinajsti divizi- ji. Spomenik so odkrili leta 1984, njegov avtor je Rudi Stopar, pesnik, pisatelj in ljubiteljski kipar iz Sevnice. Več kot 50 pohodnikov je letos pre- hodilo pot 14. divizije, med njimi so bili tudi enota Slovenske vojske iz vojašnice v Celju ter predstavniki iz Zveze koro- ških partizanov iz Celovca in organiza- cijskega odbora igmanskega marša iz Sarajeva. Slednji je namreč pobraten z Društvom za ohranjanje spomina na pohod 14. divizije iz Laškega, Laščani so se konec januarja udeležili znameni- tega igmanskega marša v Sarajevu. Prireditev, ki so jo v sodelovanju z občino Laško – župan Franci Zdolšek je tudi nagovoril obiskovalce prireditve v Gračnici – pripravile domoljubne in veteranske organizacije, popestrili pa so jo člani Moškega pevskega zbora La- ško in Godbe na pihala Laško ter mlada glasbenica Tjaša Ulčnik, je izzvenela v pozivu k tesnejšemu mednarodnemu povezovanju vseh naprednih sil proti vsem oblikam nasilja in grozečemu raz- raščanju fašizma. Slavnostni govornik je bil Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca. Med drugim je opozoril tudi na še vedno ne- ratificirano Avstrijsko državno pogodbo in spomnil, da v Nemčiji, Avstriji in Slo- veniji veljajo predpisi, ki prepovedujejo razraščanje nacifašizma, a te predpise najbolj spoštujejo v Nemčiji, v Avstri- ji tudi, čeprav neradi, Slovenija pa se dela, kakor da tak zakon sploh ne obsta- ja. »Zato je potrebno povezovanje vseh naprednih sil, da se skupaj upiramo tem pojavom,« je prireditev končal Andrej Mavri, predsednik ZZB za vrednote NOB Laško. Na prireditvi v Sedlarjevem so nastopili učenci OŠ Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. (Foto: Jelka Gregorič) Franc Bera, kurir v Zidanškovi brigadi, Rudi Brilej, borec 14. divizije, Stane Mele, predsednik pokrajinskega sveta ZZB za savinjsko območje, in Karel Mali, veteran vojne za Slovenijo Obiskovalci na stopnicah, ki nosijo imena brigad 14. divizije. 3 B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Misterij prihodnjih volitev Martin Premk: Kdo so klečeplazniki 8: Komentar Inflacija, deflacija, konjuktura, in recesija 10 - 15: Aktualno O problematiki ločitve Cerkve in države Savinjska dolina – morišče ali kraj maščevanja Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta 16 - 18: Mladi in vrednote Nastaja nov moralni profil mladih Kaj bi danes rekla Slava Klavora, Kaj Bojan Ilich? 24 – 25: V metežu zgodovine 75 let Prve proletarske brigade 30: Prejeli smo Bolnišnica Franja znova deluje 43: Kultura: Po sledeh ameriškega pilota, ki je izskočil v Sloveniji 42: Vabila Fotografija na naslovnici: Del pohodnic po poti 14. divizije na cilju v Gračnici, med njimi borka Valerija Skrinjar Tvrz (Foto: Jožica Hribar) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana Spremembe bi sicer veljale tudi za na- zaj po prej veljavnih zakonih, a bi jih bili deležni praviloma le moški, ki delajo dlje kot ženske. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa ne bi bilo treba izdati odločbe. Večina sploh ne bo vedela, ali jim pripada najnižja pokojni- na skladno s spremenjenim zakonom ali ne, ker ne bi bilo nobene odločbe. Če pa ni odločbe ZPIZ, ni mogoča pritožba na delovno in socialno sodišče, le na ustav- no, in še to je treba dobro obrazložiti. Da bodo najnižje pokojnine deležni le moški upokojenci, je razvidno iz pred- stavljenih številk, saj bo od vseh 31.800 upokojencev le 10.000 žensk. Vse tiste trgovke, ki so oddelale zakonsko pred- pisanih 37, 38 leta in šle v pokoj pri 57, 58 letih in imajo 430 evrov pokojnine, tega ne bodo deležne. Formalno so šle v predčasni pokoj, čeprav brez odbitkov, kar je sicer formalno priznanje, da so iz- polnile vse zakonske pogoje. Iz obrazložitve sprememb je razvidno, da ne gre za nikakršen socialni ukrep za zmanjšanje revščine. Navaja se diskri- minacija moških, ki bodo za 40 let dela (pokojninska doba brez dokupa) prejeli manj kot ženske za isto dobo. Vlada ni predstavila posledic pre- dlaganih sprememb za ženske in moš- ke, razen navedbe številk. Za preso- jo o skladnosti predloga z zakonodajo je treba navesti konkretne številke po spolu in po letih starosti ter predpisani pokojninski dobi po novem in starem. Konkretna razlika in jasne številke po- kažejo diskriminacijo žensk, sedanjih in bodočih upokojenk. Naše nasprotovanje predlogu najnižjih pokojnin se nanaša na zahtevo, da je tre- ba upoštevati dosedanje različne zakon- ske pogoje upokojevanja žensk, ki imajo enako pravico do najnižje pokojnine kot moški. Najnižja pokojnina naj pripada vsem upokojenkam in upokojencem in vsem bodočim, ki so ali bodo izpolnili zakonsko predpisane pogoje za upokoji- tev brez odbitkov in brez dokupa. Gre za najbolj pomembne življenjske interese žensk, ki si enako kot moški na starost zaslužijo živeti dostojno življenje. U V O D N I K Svet za enakost spolov ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je septembra lani obravnaval tako imenova- no belo knjigo o pokojninah, ki vsebuje tudi predlog za izenačitev pokojninskih osnov za oba spola, in ocenil, da je od- prava pozitivnih ukrepov neprimerna in da so potrebne poglobljene analize in razprave. Zagotovljeno je bilo, da so še vse možnosti za razpravo o potrebnih spremembah. Taisto ministrstvo pa je decembra lani predlagalo spremembe pokojninskega zakona po hitrem postopku. Za najnižje pokojnine ukinja razliko in uvaja sistem najnižje pokojnine, odvisne le od doseže- ne pokojninske dobe za starostne pokoj- nine. S tem je dejansko začelo parcialno uvajati rešitve iz bele knjige v pokojnin- ski sistem, ki gredo na škodo žensk. S tako spremembo opredelitve pojma naj- nižje pokojnine se odpira prosta pot tudi za vse druge predlagane spremembe. Kaj pomeni tak predlog? Uvaja najnižjo pokojnino in ne več po- kojninske osnove za starostne in inva- lidske pokojnine za vse, ki so dopolnili 65 let starosti oziroma manj glede na lestvico v prehodnem obdobju in so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa (le dejansko delo). To ne velja za (formalno) predčasne pokojnine, večinoma za vse ženske in moške, ki so in gredo v pokoj pred 65. letom oziroma glede na veljavno lestvi- co v prehodnem obdobju. To so vse tis- te ženske, ki so se upokojile po ZPIZ-2 od leta 2013 naprej, in tudi ženske, ki so se upokojevale po ZPIZ-1, če so iz- polnile predpisano starost in dolžino glede na lestvico starosti in predpisano pokojninsko dobo, saj je to bila po tem zakonu starostna pokojnina. Imele pa bi najnižje pokojnine, saj je bilo leta 2009 predpisano 37 let pokojninske dobe, leta 2012 pa 37 let in 9 mesecev pokoj- ninske dobe. Tudi pojem pokojninske dobe je v predlogu spremenjen, saj naj bi veljala pokojninska doba brez doku- pa, prej je bila pokojninska doba zava- rovalna doba z dodanimi obdobji. Diskriminicija sedanjih in bodočih upokojenk // PIŠE: Metka Roksandić, članica sveta društva Ženski lobi Slovenije Na prireditvi v Sedlarjevem so nastopili učenci OŠ Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. (Foto: Jelka Gregorič) februar 20174 Rezultat pol stoletja dela V Arhivu Slovenije so konec februarja predstavili zadnjo, 12. knjigo Dokumentov organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja, ki so jo pripravile Marjeta Adamič, Darinka Drnovšek, Metka Gombač in Marija Oblak Čarni. V knjigi so objavljeni ohranjeni odloki, sklepi, okrožnice, na- vodila, proglasi najvišjih organov in organizacij NOB za ob- dobje 1942–1945 iz razpoložljivega arhivskega gradiva, objav v Slovenskem poročevalcu, Uradnem listu Slovenskega naro- dnoosvobodilnega sveta in drugem tisku NOB. To so doku- menti Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega na- roda, Glavnega odbora Slovenske protifašistične zveze, Glav- nega odbora Zveze slovenske mladine, Upravne komisije za osvobojeno slovensko ozemlje, Narodnoosvobodilnega sveta za primorsko Slovenijo, Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje, Predsedstva Slovenskega naro- dnoosvobodilnega sveta, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in Pokrajinskega komiteja Zveze komunistič- ne mladine Jugoslavije (SKOJ) za Slovenijo. V celoti in v iz- virni obliki je objavljenih 386 dokumentov, ki so opremljeni z opombami, razrešena je večina ilegalnih imen, pojasnjeni so danes že nerazumljivi pojmi in dogodki, s kazalkami je opo- zorjeno na vsebinsko povezane dokumente itd. Knjiga obsega več kot 900 strani. Prvi zvezek z dokumenti je izšel leta 1962, s tokratno izdajo pa so avtorice zaokrožile več kot pol stoletja dolgo obdobje in- tenzivnega raziskovalnega dela in vse tudi svojo aktivno delov- no dobo. Vseh 12 zvezkov je rezultat izjemnega in dolgotrajne- ga strokovnega dela, ki je zahtevalo pregled množice najrazlič- nejših dokumentov, sodelovanje različnih služb in ustanov in natančno preverjanje vsake podrobnosti. »Zadnja knjiga je za- gotovo tudi vrhunec našega profesionalnega dela,« je poveda- la Metka Gombač. Posamezni zvezki z dokumenti so v tem dolgem obdobju izhajali v različnih intervalih in pri različnih založnikih, a najpomembneje je, da je zgodovinarjem in najra- zličnejšim raziskovalcem zdaj na voljo celotno arhivsko gradi- vo obdobja narodnoosvobodilne vojne od leta 1941 do 1945. Skupaj je to več kot milijon najrazličnejših dokumentov, ki jih je ustvarilo naše odporniško gibanje, kar je skoraj zagotovo največje število med vsemi evropskimi odporniškimi gibanji, je poudaril Bojan Cvelber, direktor Arhiva Slovenije. Zgodo- vinar Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino pa je ob tem opozoril, da so v slovenskem odporniškem gibanju očitno že od samega začetka ljudje razumeli pomen tega gibanja in so zato tudi shranjevali dokumente. Prav tako gre posameznim politikom zahvala, da po vojni, ko je prišel iz Beograda ukaz, da je treba vse vojno gradivo zbrati v Beogradu, tega niso vze- li dobesedno, zato ima Slovenija izmed vseh držav nekdanje Jugoslavije doma največ arhiva. Med tistimi, ki so si najbolj prizadevali, da dokumenti ostanejo v Sloveniji, sta bila Edvard Kardelj in pozneje Ela Urlih - Atena, ki je kot zvezna poslanka dosegla, da je slovensko vojaško gradivo ostalo v Sloveniji. J. H. Novosti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so konec januarja, pred dnevom spomina na žrtve holokavsta, odprli razstavo Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih, ob kateri je o svo- jih spominih na koncentracijska taborišča spregovoril nekdanji interniranec Dušan Štefančič. Maja bodo odprli razstavo Mario Magajna fotograf, ki jo pripravljajo ob stoti obletnici rojstva tr- žaškega fotografa. Razstava nastaja v sodelovanju z Narodno študijsko knjižnico iz Trsta. Med načrti za letos velja omeniti še občasno razstavo Zave- zniška vojaška uprava in začasna meja, s katero bodo predstavi- li življenje ljudi ob meji. Z razstavo bodo analizirali odnos med individualnim in kolektivnim spominom ter oblikovanjem spo- minskih skupnosti na večjezičnih območjih. Razstavo priprav- ljajo v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi strokovnjaki. Muzej novejše zgodovine Slovenije bo začel počasi seliti del svoje zbirke v depoje, ki jih bodo uredili v stari vojaški stavbi v Parku vojaške zgodovine Pivka. Ta je bil obnovljen prav za na- men državnih depojev, ki pa bodo deloma dostopni obiskoval- cem. Muzej, ki je postal upravitelj starega vojaškega objekta v Parku vojaške zgodovine Pivka, si bo depoje v tem delu delil s Tehniškim muzejem Slovenije in z Narodnim muzejem Slove- nije. Kot novost, ki jo bodo pripravili letos, so depoji odprtega tipa, ki bodo deloma dostopni obiskovalcem. Nedostopno jim bo ostalo le občutljivejše gradivo. V Pivko bodo predmete selili postopoma; letos imajo po besedah direktorice Kaje Širok v načrtu odpreti pritličje, nato pa vsako leto po eno nadstropje. Obiskovalcem muzeja pa je na voljo nov katalog, ki spremlja gostujočo razstavo Nikoli jim ni bilo bolje? – Modernizacija vsak- danjega življenja v socialistični Jugoslaviji. Razstava je sicer svojo pot po nekdanjih jugoslovanskih republikah začela leta 2014 v Beogradu. V katalogu se osredotočajo na slovenski prostor, saj med drugim vsebuje zanimivo poglavje ABC-predmetov, v ka- terem je z besedo in sliko predstavljenih 25 izbranih predme- tov slovenskega izvora, ki so zaznamovali obdobje, naša živ- ljenja in spomin v Sloveniji po drugi svetovni vojni pa vse do osamosvojitve. Katalog sta uredili Nataša Strlič in Katarina Jurjavčič in je prava hvalnica slovenskim predmetom. Kata- log je izjemen dokument nekega časa in obdobja, predvsem pa hvalnica predmetom slovenskega izvora oziroma predmetom, ki so zaznamovali vsakdanje življenje v socialistični Sloveniji. N O V I C E Avtorice zbirke z leve: Metka Gombač, Darinka Drnovšek, Marjeta Adamič in Marija Oblak Čarni / foto: Jožica Hribar 5 Zadnji del publikacije pa prinaša fotografski sprehod po dobrih štirih desetletjih vsakdanjega življenja v takratni Sloveniji. J. H. Razstava Vitrine spomina V Muzeju novejše zgo- dovine v Ljubljani bo do 12. marca na ogled raz- stava Vitrine spomina. To je razstava o sedanjih in nekdanjih prebivalcih širše Kočevske, o ljudeh, ki se s tem prostorom tako ali drugače iden- tificirajo. Razstavljene predmete so izbrali in posodili prebivalci Ko- čevske (Slovenci in ko- čevski Nemci) ter Koče- varji iz ZDA, Kanade in Avstrije. 21 ljudi je pri- spevalo 22 predmetov, ki vsak zase pripovedu- jejo zgodbo lastnika in hkrati zgodbo Kočevske. Prav Kočevska je tista središčna točka, ki združuje vse navede- ne skupine in posameznike. Obenem so razstavljeni predmeti in življenjske zgodbe lastnikov predmetov pomemben element identitete in kulturne dediščine Kočevske. Razstavo je pripravil Zavod Putscherle, center za raziskovanje, kulturo in ohranjanje kulturne dediščine Stara Cerkev. Na fotografiji: kočevarska dekliška noša, konec 19. oz. začetek 20. stoletja, lastnik: mag. Hermann Leustik Nova knjiga dr. Mace Jogan Pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je izšla nova knjiga dr. Mace Jogan, članice Sveta ZZB NOB Slovenije, z nas- lovom Katoliška cerkev in družbeno zlo. Knjiga je v elektronski obliki dostopna na spodnji povezavi, njeno nalaganje pa je brezplačno. http://knjigarna.fdv.si/knjige/sociologija/ost-osrednje-socioloske- teme/i_730_katoliska-cerkev-in-druzbeno-zlo O partizanskih bolnišnicah na spletu Na spodnjih povezavah sta dva članka o partizanskih bolnišni- cah avtorja Blaža Štanglja. Pogovor z njim smo objavili v janu- arski številki Svobodne besede. Blaž Štangelj je zgodovinar in raziskovalec partizanskih bolnišnic, oba članka sta nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije. http://fototekamnzs.com/2015/08/10/partizanska-bolnica-in- porodnisnica-spodnji-hrastnik-v-kocevskem-rogu/ in http://fototekamnzs.com/2015/08/24/nekaj-iz-zivljenja-v- partizanski-bolnici-in-porodnisnici-spodnji-hrastnik-v-kocevskem- rogu-in-stanje-bolnice-v-desetletjih-po-koncu-2-svetovne-vojne/ Na spletnem naslovu http://www.jknm.si/si/?id=411&l=2015 pa najdete zapis o Breznu pri bolnici Zgornje Lašče. V Moskvi odprli Center slovanskih kultur Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je v sodelovanju z Vserusko knjižnico za tujo literatu- ro Rudomino konec minulega leta v Moskvi odprla Center slo- vanskih kultur, ki deluje v okviru knjižnice Rudomino, največje knjižnice za tujo literaturo v Rusiji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je to prvi tovrstni center, v njem pa bodo s knjigami in pestrim programom skrbeli za ohranjanje in predstavljanje kul- turne dediščine vseh slovanskih držav. Forum slovanskih kultur kot organizacija skrbi za povezovanje 13 slovanskih kultur in za njihovo umeščanje v svetovni kulturno-družbeni kontekst. »Veseli me, da se uresničuje ideja o ustanovitvi slovanskega kulturnega centra. To, da je urejen v tretji največji ruski knjižni- ci, ki ima več kot 14 milijonov dokumentov, je zelo pomembno, saj sta jezik in z njim literatura s svojo pestrostjo, podobnostmi in razlikami ter zgodbami, ki jih nosita v sebi, največja in naj- bogatejša dediščina, ki jo premore svet,« je povedala dr. An- dreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur. Center bo na približno 130 kvadratnih metrih s knjigami vseh slovanskih držav in skupnim programom predstavljal pomembno vozlišče med uporabniki knjižnice, obiskovalci, radovedneži, ki si želijo spoznati novodobne Slovane, in vsemi, ki iščejo nove poti na poti v prihodnosti, je dodala direktorica. Projekt Varuhi žlice Svojo pot po Sloveniji je začel projekt Varuhi žlice (Guardians of the Spoon). To je skupni projekt, ki je nastal kot plod sodelo- vanja med fotografinjo Manco Juvan, novinarko Sašo Petejan in zgodovinarko Urško Strle in ga sestavljajo monografija, raz- stava ter radijski in televizijski dokumentarec. Projekt je nas- tal v sodelovanju z ZRC SAZU, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Zavodom Apis in Ministrstvom za zunanje zadeve. Razstava in istoimenska knjiga, ki sta bili na začetku meseca na ogled v Galeriji Fotografija v Ljubljani, sta del boja proti vse bolj razširjeni zgodovinski amneziji v Italiji in drugod: ljudi ne preseneča samo spoznanje, da je bil Mussolinijev režim agre- sorski, ampak tudi da je vzpostavil mrežo stotin taborišč v Ita- liji in na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Projekt govori o ohranjanju spomina na internacijo v italijanskih koncentra- cijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. To je bil čas, ko je Kraljevina Italija okupirala del ozemlja Kraljevine Jugoslavije, tovrstna taborišča pa je uporabljala kot instrument političnega in rasnega nasilja. Projekt Varuhi žlice osvetljuje delčke usod slovenskih žrtev v italijanskih fašističnih taboriščih in želi dati glas politično povzročeni izgubi zgodovinskega spomina. Ne nazadnje sta razstava in knjiga sama delo spomina in spominjanja. Obenem sta tudi poskus izrekanja spoštovanja žrtvam, tistim, ki so se iz taborišč vrnili, ter njihovim svojcem. Knjiga Varuhi žlice je dobitnica nagrade za najbolje oblikovano knjigo na 32. sloven- skem knjižnem sejmu 2016 v kategoriji monografij in biblio- filskih izdaj. Film bo na ogled na Festivalu dokumentarnega filma in na Festivalu strpnosti konec marca v Ljubljani. Spletno mesto projekta: www.guardiansofthespoon.com februar 20176 K O L U M N A Jože Poglajen Misterij prihodnjih volitev O b vsakem resničnem ali z domišljijo novinarjev pripeljanem sporu v kakšni od strank vladajoče koalicije se znova obudijo napovedi o predčasnih volitvah. Zadnji tak primer so razhajanja pred- sednika SMC Mira Cerarja in podpredsednika SMC Milana Brgleza v zvezi z drastičnim omeje- vanjem pravic beguncev z nedavno sprejetim zakonom »na zalogo«. Skoraj ga ni bilo komentatorja, ki ob tem ne bi napovedoval, kako SMC razpada na med seboj sprte frakcije, kako bo vlada padla in da so nove volitve tako rekoč že tu. No, Miro in Milan sta pričakova- no zakopala bojni sekiri, vendar se »politični analitiki« ne dajo: pre- mirje je v SMC je zgolj navidezno in začasno, vlada bo kmalu padla in volitve bodo …, zatrjujejo. Če kdaj pogledate Janševo Novo 24 TV, potem ni dvoma, da bodo parlamentarne volitve že jutri, kajti ta vlada je levičarsko pokvarjena in nesposobna, laže in krade, zato je čas, da na oblast pridejo pošteni in sposobni, skratka »naši«. Toda to so najbrž le pobožne želje. Sodeč po letošnjih mer- jenjih javnega mnenja zvezde sojenice »našim« niso ravno nak- lonjene. Ankete, ki sicer niso suho zlato, vendar so v pre- teklosti precej natančno na- povedale izide volitev, jim prej kot morebitno zmago na volitvah napovedujejo poraz. Tako februarska De- lova anketa kaže, da bi SDS na volitvah dobila 22 sede- žev v državnem zboru, sledi- la bi ji SMC s 16 poslanci, SD bi imela enega manj, Združena levica 12, DeSUS 8 in Nova Slovenija 7 sede- žev. Anketa zaznava tudi že precej pozabljeni Jelinčiče- vo SNS in SLS. Vsaka od njiju je na robu tega, da bi s štirimi poslanci prestopila parlamentarni prag. Precej podoben izid predvideva tudi na Novi 24 TV nedavno objavljena anketa: SDS 22, SD 14, SMC 12, ZL 9, NSi 8 in De- SUS 6. Bolj opazna je razlika na repu te napovedi. Janševa TV za razliko od Delove ankete za Jelinčiča predvideva kar sedem in za SLS šest sedežev, v parlament zrine tudi združenje Aleša Primca, ki naj bi osvojilo štiri poslanske mandate. Kljub tej razliki se enačba o osvojitvi oblasti »našim« ne izide. Po Delovi raziskavi bi morebitna desna koalicija (SDS-NSi-SLS) zbrala 33 poslancev. Če hipotetič- no prištejemo še Jelinčičeve poslance, torej 37, kar je še vedno pre- cej daleč od za oblikovanje vlade potrebnih vsaj 46 poslancev. Po napovedi Nove 24 TV bi koalicija, če bi bile volitve zdaj, zbrala 40 poslancev. Na oblast pa bi »naše« lahko pripeljali le glasovi SNS, vendar izkušnje učijo, da bi Jelinčič Janši za to izstavil prevelik ra- čun. Tudi sicer bi bila ta desna koalicija s kanclerjem Janšo na čelu malo verjetna. Vodja SDS je po zdaj videnem le prevelik kamen spotike, in to ne samo za nesporno šefico NSi Ljudmilo Novak. Če upoštevamo omenjene napovedi, podprte z anketama javnega mnenja, bi bilo za desnico torej bolje, če bi ne navijali tako vneto za predčasne volitve in bi raje počakali na morebitne njim bolj naklo- njene čase, ko bi Cerarjevi vladi res šlo za nohte. Za zdaj pa ni na vidiku nič takega, kar bi kazalo na hudo krizo v državi, ki bi lahko bila voda na mlin desnici. Še več, gospodar- ska in družbena statistika gre v prid aktualni vladi, v državi vlada običajen mir, prosilcev za azil je ostala zgolj peščica, še celo Vinko Gorenak se je nenadoma začel zavzemati za človekove pravice (v razpravah o novih policijskih pooblastilih). Spori velikih in ma- lih egov v vladnih in tudi v opozicijskih strankah pa so slovenska folklora, ki je skoraj nihče več ne jemlje resno. Če že koga, bi torej predčasne volitve morale zanimati stratege strank vlada- joče koalicije, za opozicijo pa bi bilo najbolje počakati na po- zno pomlad leta 2018, ko jim bodo zvezde morda bolj nak- lonjene. Zato sam bog ve, kaj imajo v glavi uredniki Janševe televizije in njihovi šefi iz esdee- sovskega ozadja, ko tako krče- vito navijajo za volitve zdaj. Kar zadeva volilne strankar- ske položaje, je vse bolj ali manj predvidljivo. Neznanka je nekaj drugega. Če so se pred desetle- tji volitve dobivale z množičnimi zborovanji – Hitler je za to najboljši primer – in časopisi, so to vlo- go odločilnega vpliva na volivce prevzele televizije. Toda zdaj, kot kažejo nedavne ameriške volitve, utegnejo volitve krojiti družbena omrežja. Ta omogočajo hitro in neposredno izmenjavo takšnih in drugačnih sporočil. Dobra stran tega je, da na njih res lahko pride do izraza neomejena svoboda govora in tako neposredna volja vo- livcev, a hkrati – zato ker za ta omrežja še ni nobenih pravil delova- nja – jih strankarski propagandisti zlahka uporabijo za manipuli- ranje z volivci. Zdi se torej, da bo tisti, ki bo bolje znal izkoristiti ali zlorabiti ta omrežja, tudi verjetni zmagovalec na volitvah. Če so se pred desetletji volitve dobivale z množičnimi zborovanji – Hitler je za to najboljši primer – in časopisi, so to vlogo odločilnega vpliva na volivce prevzele televizije. Toda zdaj, kot kažejo nedavne ameriške volitve, utegnejo volitve krojiti družbena omrežja. Ta omogočajo hitro in neposredno izmenjavo takšnih in drugačnih sporočil. 7 N ekateri ljudje imajo zelo »zanimive« poglede na dru- go svetovno vojno. To ne bi bilo nič narobe, če bi po- tem imeli enake poglede tudi na vse druge vojne. A predstavljajmo si, da bi nekakšen »pamfletist« vztraj- no pisaril o tem, kako se leta 1991 med osamosvo- jitveno vojno Slovenci ne bi smeli upreti z orožjem, ampak bi zadoščal »pasivni odpor«, denimo, da bi ljudje samo grdo gledali v prodirajoče tanke in s stisnjenimi pestmi žugali proti letalom, ki izstreljujejo rakete. In da se je bilo leta 1991 nesmiselno upirati močnej- šemu sovražniku, saj je to povzročilo le nepotrebne žrtve. Mimogrede, tu se nekateri celo na veliko hvalijo, da je šlo za spopad s »četrto najmoč- nejšo armado na svetu«, čeprav je to debela laž. Predstavljajmo si, da bi kakšen »analitik« trdil, da je bila vojna leta 1991 nesmiselna, češ da so itak o vsem odločale velike sile, in da bi Slovenijo lahko rešili brez žrtev, saj bi nam mir in samostojnost prinesel Nato, tako kot ga je leta 1995 Bosni ali leta 1999 Kosovu. Predstavljajmo si samozva- ne »publiciste«, ki bi vztrajno trdili, da v vojni leta 1991 ni šlo za svobodo in samostojnost, temveč da je šlo Demosu le za prevzem oblasti in uvedbo kapitalizma. Da nam razlagajo, da so poveljniki teritorialne obram- be, ki so se uprli napadalcem, ena- kovredni z generali JLA, ki so uka- zali napade s tanki in letali. Predstavljajmo si nekakšne sa- mooklicane »zgodovinarje«, ki bi trdili, da je Teritorialna obram- ba kriva, da je JLA bombardira- la civilne objekte in ubijala ljudi, češ da so takrat »teritorialci stra- hopetno pobegnili in pustili ljudi same«. Da je denimo Teritorialna obramba kriva, da je JLA porušila Gornjo Radgono, saj je po »nepo- trebnem izzivala močnejšega sovražnika«. Da bi takšni »zgodovinarji« o vsakem padlem teritorialcu natrosili kup laži in izmišljotin, češ da ni bil ubit v boju, temveč da ga »je dal zahrbtno likvidirati Demos, ker je nasprotoval kapitalizmu in denacionalizaciji«. Potem pa bi še nahujskali kakšnega pijančka s skurjenimi možgani, da bi za liter ali dva slabega vina tako zgodbo potrdil. Predstavljamo si zagrenjenega »novinarja«, ki bi pred kamere vlačil ostarele četnike in agente KOS-a, da bi potem tvezili, kako so vsi teritorialci »zločinci«, in lagali, da so teritorialci med vojno samo streljali ujete vojake JLA ali v bonišnicah metali »neslovenske« dojenčke iz inkubatorjev. Pri tem bi jih »novinar«, dobro vedoč, da debelo lažejo, v svoji bedi še podpihoval in spodbujal, naj lažejo še bolj. Če bi vsem takim »pamfletistom«, »zgodovinarjem«, »analitikom« in »novinarjem«, ki bi se tako lotevali osamosvojitvene vojne, rekli duševni klečeplazniki, verjetno ne bi bilo dovolj. Bolj primerno bi bilo reči, da so duševno neuravnovešeni ali prizadeti. A ko gre za drugo svetovno vojno, so dovoljeni ravno takšni pristopi, ki jim potem še rečejo »kritični« ali celo »pošteni«. Saj gre pri drugi svetov- ni vojni, ko jo obravnavajo taki klečeplazniki, zgolj za propagando, za zlorabo zgodovinskih dogodkov za politične namene, ne pa za kakšno znanstveno resnico ali »kritični« pristop. Ko gre za drugo svetovno voj- no, je treba partizanski boj na vse mogoče načine izničiti in umazati, kar je cilj dolgoročne propagande, ki jo vodi Cerkev s pomočjo tako imenovane »desnice«. Cilj te propagande je seveda najprej oprati sramotno breme izdajstva, ki si ga je ljubljanska škofija nakopala s svojo izdajalsko vlogo. Ko pa bi se domobranci izenačili s partizani oziroma bi se jim priznal status »uradne« vojske, bi sledili še razveljavitve sodb in vračanje po vojni zaplenjenega premoženja Cerkvi. Saj gre Cerkvi vedno le za dvoje: za simbole in za denar. Predvsem svoj pohlep je edina zveličavna Cerkev že neštetokrat dokazala in ga še vedno dokazuje. Zato ji ni težko sku- paj s tako imenovano desnico najti tistih nekaj pisunov, ki jim je edini cilj blatenje partizanskega boja. Nekateri od njih to počnejo le zara- di svojih srednjeveških pogledov in prepričanj, nekateri samo za svojo skorjico kruha. Posledice takega propa- gandnega pisanja so na- hujskani ljudje. Kot so rekli sami na tako imenovani desnici, je ciljno občinstvo predvsem »frustrirani nižji sloj«, ki ga zaradi slabe iz- obrazbe ni težko prepriča- ti o čemer koli. Z zlorabo dogodkov iz druge svetovne vojne se s takim klečeplazni- škim pisanjem širi sovraštvo in ljudi deli glede dogodkov, o katerih so dejstva jasna, a pri »des- nocerkvenih« pogledih na drugo svetovno vojno ali ves svet dejstva tako ali tako ne igrajo nobene vloge. To, kam pripeljejo širjenje laži in sovraštva, potvarjanje zgodovine in zaničevanje drugih, nam je dobro znano iz časov fašizma in nacizma. Žal se niti najvišji predstavniki države nočejo zavedati, da je takšno pljuvanje na lastno zgodovino škodljivo, ter zaradi svojega miru in političnega preživetja to dopuš- čajo ali celo spodbujajo. Ko gre za »Evropo«, naši najvišji državniki radi poudarjajo, da je današnja Evropa zrasla na temeljih zmage nad fašizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni. Ko pa gre za našo zgodovino, si naši najvišji državni predstavniki zaradi »notranje-poli- tične uravnoteženosti« ne upajo poudariti, da je tudi Slovenija nastala na temeljih partizanske zmage nad nacizmom in fašizmom, med na- rodnoosvobodilnim bojem, najveličastnejšim obdobjem naše zgodo- vine, na katerega so lahko ponosni pred vsem svetom, namesto da se klečeplazniško obnašajo do lastne zgodovine. K O L U M N A Martin Premk Kdo so klečeplazniki? Če bi vsem takim »pamfletistom«, »zgodovinarjem«, »analitikom« in »novinarjem«, ki bi se tako lotevali osamosvojitvene vojne, rekli duševni klečeplazniki, verjetno ne bi bilo dovolj. februar 20178 K O M E N TA R dr. France Križanič Inflacija, deflacija, konjunktura in recesija Prebivalke in prebivalci Republike Slovenije imamo »bo-gate« izkušnje z inflacijo (kaže jo indeks cen življenjskih potrebščin), v zadnjih dveh letih, 2015 in 2016, pa smo se soočili tudi z deflacijo. Gledano od petdesetih let dvajse- tega stoletja dalje smo imeli v Sloveniji prvi večji inflacijski val ob sprostitvi cen med gospodarsko reformo leta 1965 (povečanje za skoraj 32 odstotkov). V povprečju so cene v desetletju pred letom 1965 sicer naraščale povprečno po skoraj 8 odstotkov na leto, ven- dar v razmerah močne državne regulacije in ob težavah s prilaga- janjem ponudbe povpraševanju. Gospodarska reforma sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je po- večala samostojnost podjetij ter vplivala na hitrejše prilagajanje gospodarstva razmeram na trgu. Po reformi (od 1967 do 1972) so v Sloveniji cene naraščale povprečno po deset odstotkov na leto. Gospodarstvo je bilo ves čas v konjunkturi oziroma v bližini poten- cialnega proizvoda. Lahko rečemo, da smo imeli takrat inflacijo povpraševanja. V obdobju tako imenovanega »prvega naftnega šoka«, večkratne- ga povečanja cen surove nafte na svetovnem trgu, so v Sloveniji cene med letoma 1973 in 1975 naraščale povprečno po 23 odstot- kov na leto. V »drugem naftnem šoku« pa so se leta 1979 povečale za 24 odstotkov. Kriza je imela v svetu stagflacijski značaj (poveča- nje cen ob recesiji in upadanju zaposlenosti), pri nas pa je recesijo preprečila močna kreditna ponudba, financirana z zadolževanjem v tujini. To je bilo ob poplavi tako imenovanih »naftnih dolarjev« (sredstev, ki so jih države izvoznice nafte nalagale v svetovnih fi- nančnih centrih) zlahka izvedljivo. Obrestna mera je bila navide- zno nizka, a spremenljiva – osnova je bil LIBOR (obrestna mera za medbančna posojila v Londonu). Sledilo je večini bralk in bralcev Svobodne besede znano obdobje pospeševanja inflacije. V letih od 1980 do 1986 se je raven cen v Sloveniji povečevala povprečno po 51 odstotkov na leto. Hitra rast cen je prešla v triletno hiperinflacijsko spiralo z vrhom leta 1989, ko so se cene pri nas povečale za 1385 odstotkov. Vzrok jugoslovanske in z njo slovenske hiperinflacije je bil podoben vzroku nemške wei- marske hiperinflacije (leta 1923). Država je morala odplačevati v tujini najeta posojila (v Nemčiji pa vojne reparacije), zato je močno povečala povpraševanje po deviznih sredstvih in ga financirala z iz- dajanjem denarja. Povečala so se inflacijska pričakovanja, večina terminskih pogodb (o plačah, obrestih, najemninah, nakupih suro- vin ipd.) je dobila indeksne klavzule s prilagajanjem končnih zne- skov plačila inflaciji. Izpolnjena sta bila oba pogoja za nastanek inflacije – povečana denarna ponudba in večje povpraševanje od ponudbe dobrin. Obenem se je z indeksiranjem začela še inertna ali vgrajena inflacija. Negotovost na trgu je vodila v recesijo. Družbeni proizvod (kazalnik dodane vrednosti) je začel upadati leta 1987, število zaposlenih pa leta 1988. V obdobju velikega povpraševanja po deviznih sredstvih je Slovenija – z najproduktivnejšim gospo- darstvom v Jugoslaviji – postala neto izvoznica (v menjavi s tujino je ustvarjala presežek). Zaradi indeksiranja se je inflacija tudi po razpadu Jugoslavije le počasi umirjala. Pod 100 odstotkov na leto se je znižala leta 1993, pod deset odstotkov na leto pa leta 1996. Država je s plavajočim deviznim tečajem vzdrževala konkurenčnost in Slovenija je ostala neto izvoznica. V obdobju od leta 1996 do 2003 so se cene v Slove- niji povečevale povprečno po skoraj osem odstotkov na leto. Po vstopu v Evropsko unijo in med pripravami na prevzem evra ter po njegovem prevzemu so se cene v Sloveniji povečevale pov- prečno po slabe štiri odstotke na leto (od 2004 do 2008). Velika kreditna ponudba je privedla do delovanja gospodarstva v bližini potencialnega proizvoda, večji pospešek inflaciji pa je preprečeval sproščen uvoz dobrin. Slovenija je postala neto uvoznica in bi, v primeru nadaljevanja takšnih gibanj, zdrsela na raven strukturno odvisne regije. Med finančno krizo (v letih od 2009 do 2014) so se cene v Slove- niji povečevale povprečno po 1,5 odstotka na leto. Imeli smo tako imenovano »krizo dvojnega dna«. Recesija v letu 2009 je bila pos- ledica znižanja izvoza, recesijo leta 2012 in 2013 pa sta povzročili omejevalna kreditna in fiskalna politika v državi. V tem obdobju smo prevzeli evropski razvojni model z državnim spodbujanjem uvajanja novih tehnologij in pristopov (»izkoriščanje evropskih sredstev«), si povečali konkurenčnost ter spet postali stabilen in tok- rat tudi za svoj obseg velik neto izvoznik. Izvoz je naraščal in še na- rašča hitreje od povečevanja bruto domačega produkta pri naših zunanjetrgovinskih partnerjih, kar kaže, da si slovensko gospodar- stvo na svetovnem trgu povečuje tržne deleže. Sredi gospodarske rasti, temelječe na povečevanju izvoza, se je v Sloveniji začela deflacija. V letih 2015 in 2016 so cene upadale povprečno po 0,3 odstotka na leto. Ta deflacija je bila monetarni pojav, povzročila jo je omejevalna kreditna politika Banke Slove- nije. Deflacija sicer ni bila posledica recesije, a je bila vendarle po- vezana z upadom povpraševanja na domačem trgu, kar je zlasti prizadelo majhna storitvena podjetja. Recesija v letu 2009 je bila posledica znižanja izvoza, recesijo leta 2012 in 2013 pa sta povzročili omejevalna kreditna in fiskalna politika v Sloveniji. 9 A K T U A L N O Po združitvi je odred pod poveljstvom Antona Plešnika - Murata kmalu za- čel izvajati drzne akcije proti okupa- torju, v katerih je do konca vojne nizal uspehe, a tudi poraze. V okupatorjevi enotedenski novembrski ofenzivi se je razpršil, pozneje se je spet postopoma združil, nato pa se je kmalu znašel v hu- dih zimskih razmerah. Medtem je sku- pina avstrijskih specialcev, imenovana Avantgarda, ki je iz Moskve priletela na partizansko letališče v Beli krajini in v kateri so bili tudi pripadniki drugih na- rodov, pod vodstvom zveznega oficirja Ladislava Grata - Kijeva po dolgi in za- viti poti prispela okrog 20. oktobra do cerkve sv. Urbana na Košenjaku in se tam pridružila njegovemu 2. bataljonu. Do konca vojne se je bojevala skupaj z njim in številčno narasla na 500 mož. 8. decembra je prispel čez Dravo 2. ba- taljon Tomšičeve brigade, ki je zame- njal del partizanov Lackovega odreda. Slednji so z dotedanjim poveljnikom odšli čez Dravo v Tomšičevo brigado, katere poveljnik je kmalu postal Anton Plešnik - Murat in v tej vlogi 3. marca 1945 padel. Dotedanji poveljnik pris- pelega 2. bataljona Tomšičeve brigade, Jože Škufca - Martin, pa je postal novi poveljnik odreda. V zadnjem obdobju vojne je Lackov odred sodeloval v sklepnih operacijah Jugoslovanske armade. Zadnje več- je boje je imel na Radeljskem prelazu. 10. maja 1945 je zasedel nekatere kra- je na avstrijskem Štajerskem, povsod je vzpostavil krajevna poveljstva. 14. maja pa je po ukazu zapustil avstrijsko ozemlje in krenil proti Mariboru, kjer je bil 22. maja razpuščen. Veliko borcev je bilo vključenih v KNOJ in OZNO, pa tudi v druge enote Jugoslovanske ar- made, oboleli in izčrpani pa so bili pos- lani domov. S tem se je končala odredo- va enajstmesečna bojna pot. Novi dokumentarec o partizanski enoti: Lackov odred 1944-1945 Znova na severni meji Koroški pokrajinski muzej je v sodelovanju s snemalnim studiem Verdnik z Mute januarja izdal DVD o zgodovini Lackovega odre- da 1944-1955. Njegov avtor je dr. Marjan Linasi. Največja vrednost skoraj 80-minutnega dokumentarca je v tem, da boste lahko v njem videli in poslušali zelo zanimiva pričevanja še zadnjih zares maloš- tevilnih pripadnikov odreda in njegovih civilnih podpornikov. Naslov Znova na severni meji aludira na generala Maistra in njegove borce, saj so partizani Lackovega odreda opravljali podobno vlogo na tem občutljivem območju na slovensko-nemški narodnostni meji. Lackov odred je bil ena izmed najbolj izpostavljenih partizan-skih enot na Slovenskem, saj se je skupaj s 4. ali Severnim bata- ljonom Koroškega odreda in z avstrijsko skupino Avantgarda bojeval najbolj na severu strnjenega partizanskega ozem- lja, ki je v drugi svetovni vojni obsegalo Grčijo, Albanijo, Jugoslavijo in severno Italijo, na stiku med južnoslovanskim in germanskim svetom. Glavno operativ- no območje odreda, ki je bil ustanovljen 27. junija 1944 na Rogli na Pohorju in se je sprva imenoval Pohorski odred, je bilo območje Kozjaka od Dravogra- da do Maribora, med Dravo in pred- vojno jugoslovansko-avstrijsko (seda- njo slovensko-avstrijsko) mejo. Sprva s tremi bataljoni, pozneje z dvema in nato od aprila leta 1945 še s tretjim ali madžarskim bataljonom, pozneje še z nemško četo, s prištabnimi enotami in s četo, ki je ostala na Pohorju, je moral odred pokrivati veliko ozemlje: poleg Kozjaka in Pohorja še Dravsko-ptujsko polje, Slovenske gorice in Haloze ter celotno Prekmurje. S svojimi akcijami je odred skupaj z že omenjeno avstrij- sko enoto pogosto posegal tudi daleč na ozemlje avstrijske Štajerske, torej na ozemlje samega nacističnega tretjega rajha. Ozemlje Kozjaka je bilo od opo- rišča partizanstva na Štajerskem, zlas- ti od Pohorja, ločeno s težko prehodno Dravo, železnico in glavno cesto po Dravski dolini, zato se je moral odred pogosto zanesti le nase in na prebival- stvo, ki ga je v celoti podpiralo. Ozem- lje Kozjaka je bilo zaradi razbrazdanosti težko prehodno, tudi avstrijsko ozemlje je bilo hud zalogaj zaradi cest in gostih postojank, preostala prej našteta ozem- lja pa so bila za partizansko vojskovanje manj primerna, zato jih je odred lahko pokrival le z večjimi ali manjšimi patru- ljami, ki so imele zlasti nalogo zbirati novince, ki so se želeli pridružiti parti- zanom, in izvajati diverzije. Lackovemu odredu – tako se je od 22. septembra, ko je njegova glavnina dveh bataljonov in štaba pod Petrovim vrhom blizu Ožbalta prešla Dravo, preimeno- val Pohorski odred – se je po prihodu na novo operativno območje pridružil tretji bataljon, ki je postopoma nastajal na Kozjaku. Osnova temu bataljonu so bile skupine partizanov prejšnje Lacko- ve čete, ki jo je januarja leta 1944 usta- novilo vodstvo okrožja Maribor, iz nje pa je aprila nastal Lackov bataljon. To je bil v tistem času enkraten primer, da je partizansko enoto ustanovil politični organ. Vzrok za to je bila tako imenova- na »pohorska afera«. // PIŠE: dr. Marjan Linasi DVD je po ceni 12 evrov mogoče naročiti na naslovu Koroški pokrajinski muzej, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec, tel. 02/88 42 055, ali po elektronski pošti na naslovu info.sg@kpm.si. februar 201710 družbah, v katerih veljajo demokratični standardi, po katerih se ravna tudi cer- kvena hierarhija, obe strukturi težita k uravnoteženem odnosu in spoštujeta avtonomijo druga druge. Tam je mogo- če plodno sodelovanje, sicer pa konflik- ti ustvarjajo družbeni razkol. V Sloveniji opažamo latenten pritisk cerkvenih institucij na civilne ustano- ve in posameznike, ki zagovarjajo laič- no družbo. V tem pogledu naša država deli usodo držav s totalitarno tradicijo, naj je bila ta komunističnega ali fašistič- nega tipa. To dejstvo je vir nepreseže- nega družbenega konflikta in pomeni veliko oviro za uveljavitev dejanske de- mokracije. Temeljni vzrok za tako sta- nje je gotovo v dejstvu, da kot družba še vedno nismo usvojili demokratičnih standardov. V tem je tudi naša zgodo- vinska zaostalost, zaradi katere smo ideološke konflikte urejali z medseboj- nim nasiljem. Slovenska revolucija je na eni strani brutalno uveljavljala ločitev Cerkve od države, na drugi strani pa je Cerkev z organiziranjem protirevoluci- je hotela z vojaško akcijo očuvati inte- gristični model obvladovanja slovenske družbe. Povojno zatiranje Cerkve in tudi socializmu naklonjenih kristjanov je izzivalo odpor in ohranjanje kleri- Seja sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije O problematiki ločitve Cerkve in države Svet ZZB za vrednote NOB Slovenije je na svoji prvi letošnji seji obravnaval aktualno vprašanje ločitve Cerkve od države. Uvodna razmišljanja je prispeval Peter Kovačič Peršin, teolog, slavist in pi- satelj, zagovornik svobodne misli, kot ga označujejo sodobniki. Leta 2011 je za svobodoljubnost v publicističnem delu, s katerim je vztraj- no, odločno in požrtvovalno odpiral intelektualna obzorja slovenske- ga duha, prejel zlati red za zasluge, leto prej pa Rožančevo nagrado za zbirko esejev Vrnitev k Itaki. Objavljamo njegova uvodna razmi- šljanja na seji Sveta ZZB. Mednaslove smo dodali v uredništvu. V demokratičnem sistemu je ustavna ločitev med državo in Cerkvijo eno temeljnih na-čel, ki zagotavlja avtonomijo ene in druge ustanove. Načelo so raz- vili razsvetljenski misleci, ki so se bo- jevali za osebno svobodo človeka in demokratično ureditev države, v kateri je ljudstvo suveren. Uveljavila pa je to načelo francoska revolucija z odpravo monarhičnega načela suverenosti, ki je bilo utemeljeno na teokratskem nače- lu. Monarh naj bi bil suveren po božji volji in je v katoliških deželah nad njim imel oblast le papež kot »božji name- stnik na zemlji«. Katoliška cerkev pa je kljub postopni uveljavitvi načela ločit- ve v evropskih družbah in ZDA ostala zgrajena na teokratskem načelu in je tako še danes. Po svoji naravi sta pač ta dva principa oblasti nezdružljiva, zato vsak poskus spojitve Cerkve in države ustvarja konflikte. Katoliško politiko, ki stremi k cerkvenemu obvladovanju dr- žave ali segmentov njene ureditve, ime- nujemo integrizem, težnjo k temu pa v poljudnem izražanju klerikalizem. Dr- žavno obvladovanje notranje ureditve Cerkve pa imenujemo totalitarizem in je izraz avtoritarne svetne oblasti. Zapleteni odnosi med Cerkvijo in državo V dejanski demokraciji laična država uveljavlja sporazume za urejanje med- sebojnih odnosov na temelju človeko- vih pravic (svobode veroizpovedi) in po načelu subsidiarnosti. Katoliška cerkev je odklanjala načelo ločitve do drugega vatikanskega koncila, ki je v Konstitu- ciji o Cerkvi v sodobnem svetu sprejel stvarnost sekularizirane družbe in po- dal izjavo, da sta Cerkev in država vsaka na svojem področju avtonomni. Toda v praksi vedno nastajajo zapleti v odno- sih med Cerkvijo in državo, ker je pač izjave koncila, ki so zgolj vodila in ne ukazi oziroma odloki, mogoče različno interpretirati. Katoliška cerkev le s te- žavo sprejema demokratično ureditev sekularizirane družbe. To je bilo izrazi- to vidno ob primeru pedofilskih škan- dalov, ki jih je Cerkev še v času papeža Wojtyle skušala tudi s sankcijami prik- rivati, zato je papež tudi izdal poseben motu proprio, in je nasprotovala sank- cioniranju teh in podobnih dejanj, ki bi ga izvajali državni pravosodni organi. V A K T U A L N O // PIŠE: Peter Kovačič Peršin // FOTO: Jožica Hribar Gre za širši mednarodni načrt rekatolizacije papeža Wojtile, ki je načrtoval utrditev katolištva prav v nekdanjih deželah socializma. Peter Kovačič Peršin in Matjaž Kmecl, predsednik Sveta ZZB NOB Slovenije 11 kalne mentalitete, ki je po vzpostavitvi formalne demokracije izbruhnila kot re- vanšizem. Slovenska Katoliška cerkev je začela uveljavljati integristični model inkorporacije v družbo. Imela je izdelan program pridobiti nazaj nacionalizirano premoženje, zasnovati zasebno šolstvo, organizirala je katoliške stanovske orga- nizacije (npr. šolnikov), katoliško politič- no stranko SKD in širila vpliv na stranke desnega političnega pola. Glavna bitka je potekala ob vprašanju privatizacije. Nadškof Šuštar je večkrat poudaril, da bo imela Cerkev toliko družbene moči, kolikor bo imela kapitalske moči. Da bi dobila v naravi vrnjeno premoženje, je dosegla odstranitev gospodarskega mi- nistra Jožeta Mencingerja in odslovitev svetovalca Jeffreya Sachsa, ki je pripo- ročil, naj se nacionalizirano premoženje ne vrača v naravi. Cerkveno vodstvo je tudi discipliniralo tiste posamezne cerkvene predstojnike, ki niso bili nak- lonjeni taki obliki denacionalizacije. Nadškof Rode je bil pri uresničevanju projekta rekatolizacije še radikalnejši in neposreden. Izrecno je zahteval uvelja- vitev katoliškega integrizma. V govoru na Teharjah 25. septembra 2011 je iz- javil: »V naših političnih krogih prevla- duje moralni relativizem, ki ni samo nevtralen, ampak pogosto naravnost nasproten krščanstvu. To stanje jasno narekuje potrebo po novem političnem rodu, po katoliškem laikatu, ki bo spo- soben braniti vrednote krščanske civili- zacije v politični areni, se soočiti s pozi- cijami neverujočih na področju kulture, biti navzoč v svetu medijev in vpliven v šolstvu.« (Janez Markeš, Premišljevanja o Sloveniji, str. 125) Radikaliziral je tudi Mahničevo paradigmo o poenotenosti narodne in verske pripadnosti. Kar je zunaj katolištva, je zanj protinarodno. Tu se je vrnil na stališče slovenske med- vojne oborožene protirevolucije. Tudi Slovenija del rekatolizacije Seveda Slovenija pri uveljavljanju ka- toliškega integrizma ni izjema. To je bil širši mednarodni načrt rekatolizacije papeža Wojtyle, ki je načrtoval utrditev katolištva prav v deželah nekdanjega socializma. Te naj bi bile skupaj s katoli- škimi deželami osrednje Evrope nosilke krščanskega preporoda razkristjanjene stare celine. Preporod pa naj bi potekal s pomočjo uveljavljanja katoliškega in- tegrizma. Cerkev naj bi obvladovala te družbe prek vseh segmentov družbene- ga življenja od šolstva, kulture, politike do gospodarstva. Ta načrt je leta 2000 v 1. številki objavila italijanska revi- ja za geostrateške študije Limes, ki je izšla pod naslovom L’ impero di Papa. Za tem projektom sicer stojijo vpliv- ne cerkvene organizacije, kot je Opus Dei, vendar ga kot neevangeljskega in za sodobnega evropskega človeka, ki je ponotranjil ideje razsvetljenstva, ne- sprejemljivega odklanjata tudi velik del katoliškega klera in večina vernikov. Tako ta projekt ustvarja nove delitve v Katoliški cerkvi, posebno v družbah za- hodne civilizacije, tudi v Sloveniji. Za sodobne demokratične družbe za- hodne civilizacije taka inkorporacija Katoliške cerkve v laično družbo ni sprejemljiva in jo odklanjajo kot relikt že zgodovinsko preseženega katoli- škega integrizma. Se pa konservativni del hierarhije po vsej Evropi veže na fašistoidne politike oziroma deluje kot integrativna sila teh politik, kar odpira Pandorino skrinjico novih ideoloških razkolov. Zato je nujno, da umanjkanje demokratičnih standardov in demo- kratične kulture te družbe pospešeno presežejo, sicer jim lahko grozi v bliž- nji prihodnosti tudi razmah islamskega fundamentalizma. Osnovna ovira za uveljavljanje standardov demokraci- je predstavlja nedvomno neoliberal- ni model kapitalizma, ki črta svobodo posameznika in suverenost nacionalne države ter uveljavlja totalitarno vlada- vino kapitala. V nekdanjih družbah re- alnega socializma je enopartijski režim zamenjal diktat partitokracije, ki je le transmisija centrov svetovnega kapi- tala. Državljani teh se spreminjajo v predmete uporabe in države izgubljajo suverenost ter postajajo kolonije. Slo- venija ni izjema. To dokazuje dejstvo, da se ideološki razkol pri nas le poglab- lja, ker se je to izkazalo v naši zgodo- vini za učinkovit prijem obvladovanja družbe. Z uvedbo formalne parlamentarne de- mokracije nismo samodejno dosegli demokratičnega življenja in demokra- tičnega upravljanja naše države. Tako ne preseneča, da je Slovenija le formal- no socialna država, ki s težavo ohranja minimalni socialni mir, uzakonja in uve- ljavlja pa sistem, ki ima za cilj proizva- jati radikalno socialno segregacijo; da je formalno pravna država, uveljavlja pa sistem, v katerem je sodna veja ob- lasti le transmisija partitokracije. Tak položaj povsod po svetu odpira vrata fašistoidnim politikam, ki iščejo oporo v religioznih fundamentalizmih. Zgodovi- na pa uči, kam vodi tak razvoj. Peter Kovačič Peršin in Matjaž Kmecl, predsednik Sveta ZZB NOB Slovenije Naj pesem spomni, naj opomni Če bi spregovorila drevesa slovenskih gozdov, bi govorila o vas, o borcih za boljši čas! Mogočni hrasti o junaštvu, bele breze o ljubezni, otožne žalujke o bolečini. Povedala bi, kako ste bili vsi lepi, mladi! Lepi zaradi mladosti, lepi zaradi žrtvovanja! Nocoj vam je bila proslava! Ko z neba je luna sanjava razsvetljevala globeli, vrhove – sila spomina je odprla grobove! Prišli so iz gozdov, iz taborišč in zaporov mladeniči in mladenke sijočih oči – mladi, kot nekoč so odšli. Smo v roke si segli, objeli se tovariši iz davnih dni. Potem smo peli, plesali, igrali! Živela mladost, živela mladost iz davnih dni, smo djali. Po vaseh smo stekli, po mestih, po cestah in bregeh! Vse drugače je, so rekli, kot bilo je v davnih naših majskih dneh! Lipa na vrhu je ustavila njihov korak – da, tu smo doma! Tu je bil naš zadnji dah! Potem so globoko zazrli se v nas. V naših očeh iskali so žar! V naših srcih iskali so dar! Odmikal se korak za korakom je, izginjal obraz za obrazom je. Je luna zatonila, noč temna grobove je zakrila. Poiščimo tovariša v sebi iz davnih dni, naj se v nas, naj se v – mladih – naseli! Mojca Zupančič februar 201712 Že v prejšnjih prispevkih je bilo veli- ko napisanega o ustaški zločinih v Po- unju okoli Bosanske Krupe, na Kozari in še posebej v bitki na Kozari. Tako je poveljnik orožniškega polka iz Banjalu- ke v poročilu vrhovnemu orožniškemu poveljstvu v Zagrebu poročal: »Ponoči 2./3. avgusta 1941 so ustaši postrelili približno 700 grko-vzhodnjakov (Srbov – op. a.), ki so bili zaprti kot talci ali pa so jih zajeli med akcijo čiščenja.« Strahotni zločini v Bosni Politični oddelek nemškega veleposla- ništva v Zagrebu opisuje strahoten zlo- čin v okolici Banjaluke: »Ustaški odred pod poveljstvom dveh častnikov in fran- čiškanskega meniha fra Majstorovića je izvedel akcijo čiščenja v vaseh Mo- tike, Drakulići in Šargovac, v katerih je bilo ubitih več kot 880 ljudi pravoslavne vere, med njimi tudi 53 otrok iz Šargov- ca.« Dejansko je bilo v teh dneh ubitih več kot 2300 ljudi, med njimi 551 otrok. Isti vir navaja: »Število žrtev v Prijedoru in okolici med klanjem, ki je trajalo 13 dni, se ocenjuje na približno 1500 ljudi. Nadaljnje število ni znano, ker so klanja izvajali v manjših skupinah po vaseh.« Tretje morišče po številu žrtev je bilo v Sanskem Mostu, kjer naj bi bilo na kra- ju Šušnjar v nekaj dneh v avgustu leta 1941 zaklanih več kot 5.500 Srbov, vseh žrtev pa naj bi bilo 7182. Zgodovinarji so ugotovili, da naj bi bilo v okrajih Bihać, Bosanska Krupa in Cazin ubitih približno 20.000 Srbov, v okraju Sanski Most prib- Umik okupatorjevih in kvizlinških enot iz Jugoslavije Savinjska dolina – morišče ali kraj maščevanja A K T U A L N O Kdor da pride in naše kašče izprazni, ovce iz polnih oborov razžene in ognjišča pogasi, a rod naj mu od kletve ne zamre, otroci mu bodo zaman tod pohajali in za kosti spraševali. (Skender Kulenović, pesnik Kozare in partizan, 1941) Naši kvazizgodovinarji spet brskajo po »prikritih« grobiščih. Tako so jeseni v Košnici pri Celju »odkrili« grobišče nes- rečnikov iz maja leta 1945. Čeprav naj bi bile po mnenju Romana Leljaka tam kosti celjskih nemčurjev, se je izkazalo, da so tam samo vojaki raznih sovražnih vojska – Nemci, ustaši in hrvaški domo- brani. Najverjetneje tam ni Nemcev, so pa zagotovo Hrvati in Bošnjaki v nem- ških uniformah in z oznakami nemške- ga Wehrmachta. Naša Šlandrova brigada je 10. maja 1945 med Braslovčami, Preboldom in Levcem zaustavila in začela razorože- vati 369. legionarsko, »Vražjo« divizi- jo. V sestavi te divizije so bili poveljni- ki od čete navzgor ter vojaki specialisti, vsi nemškega rodu iz Nemčije, navadni vojaki pa so bili Hrvati in Bošnjaki, pre- težno iz zahodne Bosne ter zahodne Hercegovine in Dalmacije. Divizija je v oktobru leta 1944 pretrpela težke izgube v boju s 26. dalmatinsko divizijo v Vu- kovem Klancu med Stonom in Metko- vićem in se je pred mostarsko operacijo dopolnila z mladimi Hrvati iz teh krajev. Toda štab 4. operativne cone je napo- til Šlandrovo brigado z zajetimi vozili na Koroško, ki je 369. legionarsko, »Vražjo« divizijo prepustila 5. in 11. krajiški divi- ziji, ki sta prispeli v Celje 12. maja 1945. Maščevanje 5. divizija je nadaljevala pot proti Koro- ški, ko je njena 4. krajiška brigada prišla 15. maja do Črne, 1. krajiška proletarska brigada pa je razoroževala predvsem ustaše med Celjem in Velenjem oziroma do Vranskega, saj je Šlandrova brigada usmerila bežečo vojsko proti Ljubljani, ko naj bi jo razorožila 15. slovenska di- vizija na Trojanah in Črnivcu. 5. divizi- ja se je od ustanovitve novembra 1942 pa vse do odhoda proti Srbiji bojevala predvsem v Bosanski krajini med Uno, Sano in Vrbasom, izhodišče pa je imela v Grmeču. 1. krajiška proletarska brigada je bila ustanovljena v maju leta 1942 iz 1. krajiškega odreda, sestavljali so jo borci Podkozarja in Podgrmeča. V 4. krajiški brigadi so bili predvsem borci z območja Bosanskega Petrovca in Drvarja. V se- stavi divizije pa je bila še 1. jugoslovan- ska divizija, ki so jo sestavljali Hrvati in Slovenci iz nemške vojske na vzhodnem bojišču, oborožili pa so jih Sovjeti. V Celju in bližnji okolici je ostala 11. krajiška divizija. V njeni sestavi je bila 5. krajiška brigada (kozarska). V njej so bili predvsem borci, ki so preživeli skoraj dvomesečne boje na Kozari in so se iz- maknili iz uničujočega obroča. To so bili prekaljeni borci in skoraj vsi so imeli ne- koga iz ožje rodbine med žrtvami v nem- ško-ustaški ofenzivi. V 12. krajiški brigadi so bili borci iz 5. krajiške in iz 2. krajiške brigade z območja Podgrmeča, njen 3. bataljon pa je bil z območja Prnjavora. V sestavi 11. divizije je bila tudi 8. črnogor- ska brigada. 11. divizija je 13. maja osvo- bodila Celje in širšo okolico. 8. črnogor- ska brigada je zbirala vojni plen in razvr- ščala ujetnike. 12. brigada je čistila širšo okolico Celja od ustašev, medtem ko je 5. brigado prevzela Ozna 1. armade JA, pod njenim poveljstvom je bila vse do 21. maja. Temeljna naloga Ozne je bila v tistem času odkrivanje vojnih zločincev med zajetimi sovražnikovimi vojaki. V največji meri so bili to ustaši in nekaj ma- lega četniki. Nemške enote so se namreč organizirano predale že 10. in 11. maja. // PIŠE: Milan Gorjanc Ustaški krvnik išče preživele žrtve. 13 A K T U A L N O ZZB za vrednote NOB Krško Pogovor o Kocbeku Med člani Združenja bor-cev za vrednote NOB Kr-ško je večkrat stekel po-govor o Edvardu Kocbe- ku. Da bi o njem izvedeli kaj več, smo pripravili okroglo mizo. Nanjo smo povabili dobrega poznavalca Edvar- da Kocbeka, dr. Matjaža Kmecla. V uvodu je dr. Kmecl poudaril, da je bil Kocbek med NOB eden od treh naj- pomembnejših organizatorjev parti- zanskega gibanja. Dejal je tudi, da je vprašanje, kako bi potekal partizanski boj, če se krščanski socialisti, katerih vodja je bil Kocbek, ne bi priključili partizanom. Kocbekovo delo v glav- nem odboru OF ni bilo lahko, saj je bil tako rekoč nenehno med kladivom in nakovalom. Na eni strani je imel težke razprave z Borisom Kidričem in Edvardom Kardeljem, ki sta zastopala Komunistično partijo, na drugi strani pa je moral veliko razpravljati s svo- jimi kolegi – krščanskimi socialisti, ki so prav po zaslugi Kocbeka množično odšli v partizane. Prav ti pa se pogos- to niso strinjali z linijo, ki jo je zasto- pala Komunistična partija. Kocbek se je zavzemal za preobraz- bo slovenskega narodnega značaja. Večkrat se je spomnil Cankarjevih »hlapcev« in menil, da se lahko z upo- rom proti okupatorju tudi duhovno dvignemo. Dela v Izvršilnem odboru OF se je oprijel z vso resnostjo. Med predstavniki krščanskih socialistov in člani partije v OF so večkrat nas- tala nasprotja. Krščanski socialisti so menili, da so v podrejenem položaju, komunisti kot organizatorji upora pa so menili, da jim pripada vodilni po- ložaj. Kocbek je navezal stike tudi z ljubljanskim škofom dr. Rožmanom in mu skušal dopovedati, da OF ni komunistična organizacija, saj v njej enakopravno sodelujejo krščanski so- cialisti in še številni drugi. Pozival je dr. Rožmana, naj ne podpira ustanav- ljanja vojaških straž in bele garde. Kot smo izvedeli, je bilo v izvršilnem odboru OF veliko razprav o tem, kakšna bo ureditev v Sloveniji po zmagi nad okupatorjem. V načelu je veljal dogovor, da bodo po vojni izve- dene demokratične volitve in da bo uvedena prava ljudska demokracija. Kocbek se je bal, da se to v resnici ne bo zgodilo. Žal je imel prav. OF je takoj po vojni pozabila na 8. temelj- no točko svojega programa. Zavladal je nedemokratični partijski sistem. Kocbek se je temu uprl, tudi s pisa- njem, v odgovor mu je partija odvzela vse funkcije in ga tako rekoč izolirala. Bilo mu je popolnoma onemogoče- no vsako politično delovanje, pa tudi kulturno se ni smel udejstvovati. Slo- venski kulturniki so se Kocbeku od- dolžili tako, da so mu leta 1964 po- delili Prešernovo nagrado. Kocbek je doživel zaradi nekaterih svojih pogle- dov na tabu dogodke, kot so povojni poboji, še veliko hudih kritik. Vihar se je polegel z njegovo smrtjo. Pokopali so ga z vojaškimi častmi, eden izmed govornikov na pogrebu je bil tudi Mi- lan Kučan, takratni predsednik skup- ščine SRS. Udeleženci okrogle mize o Kocbeku v Krškem so bili s pogovorom zelo zadovoljni, menili so, da se bo treba Kocbeku še oddolžiti za vse, kar je storil v NOB. Več je o Edvardu Kocbe- ku mogoče prebrati v knjiga Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo in Eve Mal- ly Slovenski odpor: Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941 do 1945. Lojze Štih Umik okupatorjevih in kvizlinških enot iz Jugoslavije Savinjska dolina – morišče ali kraj maščevanja ližno 6000 in v okrajih Prijedor in Bosan- ski Novi prav tako približno 6000 Srbov. V februarju leta 1943 sta nemški divizi- ji 7. SS Princ Evgen in 369. legionarska, »Vražja«, med prvo fazo bitke »Weiss 1« za ranjence oziroma četrto sovražniko- vo ofenzivo povzročili smrt na različne okrutne načine na Grmeću, ko so ubili 3370 ljudi, v taborišča so jih odpeljali 1722 in tam so bili uničeni, 1256 pa jih je umrlo od mraza in lakote. Od približ- no 15.000 civilistov, ki so se zatekli na planino in v gozdove, jih je umrlo več kot dve tretjini. Najtežji zločin pa je sto- rila 369. divizija v vaseh Jelašinovci in Bojišta, kjer je na spomeniku zapisanih 132 imen padlih borcev, 534 žrtev faši- stičnega nasilja ter 958 ubitih in umrlih beguncev iz Banije, s Korduna in iz Pod- grmeča. 5. krajiška in 2. krajiška brigada sta se uspeli prebiti iz obroča in rešiti več kot 2.000 beguncev. Po preboju je bila iz obeh brigad in zaostalih borcev drugih brigad oblikovana 12. krajiška brigada kot četrta brigada, v njej so bili borci in poveljniki zvečine s Kozare in iz Podgrmeča. 5. krajiška in 12. krajiška brigada sta dobili nalogo razorožiti in odpeljati v ujetništvo ogromno množico ustašev, ki so grozili z rušenjem in požigom Celja in okolice. Niso se hoteli predati in so še naprej streljali po partizanih in ubijali celo civiliste ter niso sprejeli določil brezpogoj- ne kapitulacije. Najverjetneje je bila nosil- ka likvidacije zajetih ustašev in legionar- jev 5. krajiška brigada pod poveljstvom Ozne 1. armade JA. V številnih manjših spopadih je bilo precej ustašev ubitih še pred zajetjem. Tudi njihova trupla so v množičnih grobiščih okoli Celja. Maščevanje je bilo kruto, vendar še z veliko več prizanesljivosti, kot pa so bili storjeni zločini. Več kot sprevržena je vsaka pieteta do zločincev. 7. februarja letos je bila velika pravoslavna maša za žrtve iz okolice Banjaluke, saj je minilo 75 let od tega strahotnega zločina. Bila je enkratna priložnost, da bi se hrvaški in bošnjaški »demokratični« in »evropsko naravnani« oblastniki z največjo pieteto poklonili srbskim žrtvam in se hkrati v imenu svojega naroda opravičili potom- cem žrtev in srbskemu narodu Bosanske krajine. Žal jih tam ni bilo. Nasprotno, iz fašistoidnega nacionalizma črpajo svojo politično moč tako eni kot drugi. februar 201714 Da o slovenskem relativiziranju med- vojne krivde, vojnih in povojnih žrtev ne govorimo posebej! Holokavst je bil zlo- čin brez primere in vsako relativiziranje krivde zanj je nesprejemljivo in hkrati nevarno. Vodi namreč v relativiziranje fašizma in nacizma ter v novi holokavst. V holokavstu so skoraj popolno uni- čenje doživeli tudi slovenski Judje. Od njih so ostali le še ostanki ostankov. Žive priče teh grozodejstev odhajajo, le redke so še med nami in od njih lahko verodostojno izvemo za vse trpljenje, razčlovečenje in ponižanje v koncen- tracijskih in uničevalnih taboriščih. O holokavstu na Slovenskem se do ne- davnega ni veliko govorilo, saj je veljalo prepričanje, da je to tema, ki se sloven- skega prostora ne tiče, saj se je holoka- vst dogajal daleč stran od nas. A resni- ca je povsem drugačna: holokavst se je zgodil med nami, odpeljani in umorje- ni so bili naši sosedje, prijatelji, znanci iz Ljubljane, Gorice, Maribora, Murske Sobote, Lendave … Zaradi maloštevilne judovske skup- nosti pred vojno so bile posledice holo- kavsta toliko večje in za slovenske Jude dramatično usodne, saj si zdesetkana skupnost po holokavstu nikoli več ni opomogla. Končne številke slovenskih žrtev holokavsta še vedno ne pozna- mo in je najbrž nikoli ne bomo pozna- li do vseh podrobnosti. A številke, ki se iz leta v leto spreminjajo in se bližajo skupnemu številu skoraj 600 umorjenih Judov, so v resnici veliko večje in pred- stavljajo strahoten davek maloštevilne judovske skupnosti na Slovenskem. Od nestrpnosti, ksenofobije in rasizma do genocida Spomin na holokavst 27. januar je bil mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki pa je seveda več kot samo spomin na preteklost, saj grožnje genocida tako rekoč visijo v zraku. Zato je mednarodni dan spo- mina na holokavst, ki ga je v spomin na osvoboditev največjega nemškega uničevalnega taborišča Auschwitz (in njegovih podru- žnic na območju okupirane Poljske) leta 2005 razglasila general- na skupščina OZN, zelo resno opozorilo, da je treba v prihodnosti že ob prvih pojavih nestrpnosti, ksenofobije in rasizma odločno ukrepati, saj je od nestrpnosi do genocida samo en korak. Posebej še zato, ker je bil holo-kavst kot največje zlo 20. sto-letja zadnji in najgrozljivejši iz-raz nestrpnosti in ksenofobije. Spomnimo, da so nacisti v obdobju od leta 1933 do 1945 brutalno ubili šest mi- lijonov Judov in milijone drugih: Rome in Sinte, Slovane, politične nesomišlje- nike, homoseksualce, vojne ujetnike, telesno slabotne in duševno prizadete. Nacistična politika rasnega sovraštva se je okrutno širila z ofenzivno in skraj- no radikalno propagando nacionalnega sovraštva in z množičnimi poboji, ki so dosegli vrhunec v iztrebljanju evropskih Judov in njihove kulture. Holokavst je bil vrhunec klasičnega antisemitizma, ki se je razvijal od druge polovice 19. stoletja dalje in je zahteval odstranitev Judov kot tuje rase. Brutalnost, krutost brez milosti in hladen, industrijski značaj množičnih pobojev v času holokavsta so bili ne- verjetni. A kot da se človeštvo iz tega najhujšega zla 20. stoletja ni ničesar na- učilo – zlohotno vsakdanji so namreč znova in vedno bolj rasno sovraštvo, gospodarske krize, človeške psihične in moralne pomanjkljivosti, strinjanje ali sodelovanje posameznika pri preganja- nju bližnjih, ki so drugačni. Priče smo nacističnim in fašističnim zastavam, ki vihrajo tudi okoli nas; priče smo naci- stičnim pozdravom, med katerimi je tudi ustaški »za dom spremni«. Kako je to mogoče in kaj storiti, da se to zlo ne bo znova razširilo in razvilo v novo ubi- jalsko pošast 21. stoletja? Preganjanje ljudi je zmeraj in povsod nesprejemlji- vo, delovanje proti temu pa je začetek sprememb in novega upanja. In to v današnjih zaostrenih razmerah močno pogrešamo. Mednarodni dan spomina na holoka- vst ali šoo zaznamujemo v spomin na osvoboditev največjega nemškega uni- čevalnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, ki so ga nacisti zgradili v okupirani Poljski. Ko so vojaki Rdeče armade 27. januarja 1945, torej pred 72 leti, prišli vanj, niso mogli ver- jeti svojim očem … Našli so približno sedem tisoč živih mrličev, sestradanih, umazanih, razčlovečenih taboriščnikov, ki so bili nekoč ljudje. In ki so ljudje želeli ostati, čeprav so z njimi ravnali slabše kot s psi in podganami. Holo- kavst je bil najhujša oblika kršenja te- meljnih človekovih pravic in svoboščin do zdaj, zato bi morali ob vseh novo- dobnih poskusih teptanja človekovega dostojanstva in univerzalnih človeko- vih pravic takoj odločno dvigniti glas in ukrepati – tudi v Sloveniji, kjer smo vse bolj priče odkritemu sovraštvu in nestrpnosti do emigrantov in beguncev, do tujcev, ki naj bi bili poglavitni krivci za vse naše težave. Ni nam torej treba daleč čez meje, da bi v živo spremljali različne oblike radikalnega klerikalizma (ne samo islamskega), antisemitizma, fanatizma in drugih oblik nestrpnosti. Vsega tega je veliko okoli nas, doma in v bližnjem sosedstvu, še zlasti na vedno nemirnem in krvavem Balkanu, kjer se napetosti iz krvavih jugoslovanskih vojn sploh še niso polegle in jih večni netilci nacionalizmov vseh vrst s pridom izko- riščajo za dnevne politične potrebe. In namerno podžigajo strasti ter posipava- jo sol na še vedno skeleče vojne rane in bratomornega klanja, pri tem pa brez sramu oživljajo na primer ustaška gesla in relativizirajo žrtve iz Jasenovca. In še marsikaj se najde za dnevne potrebe južno od Kolpe. A K T U A L N O // PIŠE: dr. Marjan Toš // FOTO: Maja Toš Prvi spomenik žrtvam holokavsta v Sloveniji je bil postavljen na judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi na pobudo organizacije ZZB NOB. 15 torstvom Mihe Pinteriča, nastopili pa so še šansonjerka Lara Jankovič, kitarista Ravi Shresta in Tilen Stepišnik, baleri- ne Plesne šole Stevens, plesalka na tra- kovih Ana Lekše, recitatorji gledališke skupine KUD-a Smlednik in TV Medvo- de ter pričevalec Amar Muratovič. Pozdravni nagovor je imel Janez Deželak, predsednik Mednarodnega taboriščnega odbora Auschwitz. Med drugim se je spomnil lastne bolečine, ki jo je doživel kot ukradeni otrok in ki jo podoživlja danes, ko vidi begunske ot- roke. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Scenosled prireditve je obiskovalce v Centru urbane kulture popeljal v preteklost v vsej bedi in gro- zi, ki jo pomnijo pričevalci iz preteklosti za prihodnost. Prikazal je nekatera pri- čevanja preživelih v taboriščih Rab, Au- schwitz, Buchenwald, Dachau, Ravens- brück in Jasenovac. Slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta Iz preteklosti za prihodnost Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, ki deluje v okviru ZZB za vrednote NOB Slovenije, se s slovesnostjo v Centru urbane kulture v Šiški vsako leto pokloni žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov, posebej pa slovenskim taboriščnicam in taboriščnikom, ukradenim otro- kom in pregnancem. V taboriščih je med drugo svetovno vojno trpelo več kot šestdeset tisoč ljudi iz Slovenije, več kot dvanajst tisoč pa se jih zaradi pobojev ali pa zaradi posledic mučenja in bolezni nikoli ni vrnilo v svoje domove. Tokratni slavnostni govornik na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je bil zgo-dovinar dr. Tone Kregar. V uvodu se je vprašal, »kako pravzaprav primerno spregovoriti o milijonih, zavo- ljo svojega rodu ponižanih, trpinčenih in umorjenih ljudi« in »kako govoriti ne le o žrtvah, ampak tudi o storilcih in nemih opazovalcih« (govor objavljamo na spletni strani www.svobodnabeseda.si/govori). 1. novembra 2005 je Generalna skup- ščina OZN sprejela resolucijo, s katero je 27. januar, to je na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno največje koncentra- cijsko taborišče, Auschwitz - Birkenau, razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Aprila leta 2015, sedemdeset let po koncu druge svetov- ne vojne, je Evropski parlament z reso- lucijo prepoznal kot zgodovinsko dej- stvo tudi genocid nad Romi. Evropski poslanci in poslanke so pozvali, naj se 2. avgust razglasi za dan spomina nad Romi – dan spomina na porajmos. Po zadnjih podatkih Inštituta za no- vejšo zgodovino je bilo v koncentracij- skih taboriščih ubitih 481 slovenskih Judov, od tega v Auschwitzu kar 430. Žrtve vojne pa niso bili samo Judi; v nacifašističnih hrvaških, madžarskih, italijanskih in nemških koncentracij- skih taboriščih je trpelo in umiralo tudi desettisoče rojakov in rojakinj. Samo v nemška taborišča jih je bilo deportira- nih več kot 21 tisoč. Skoraj osem tisoč jih je tam umrlo, največ v Mauthausnu, Dachauu in več kot 1700 v Auschwitzu. Prireditev je pripravila Televizija Medvode, scenarij je napisala Silvana Knok, nastopali pa so učenci Glasbe- ne šole Ljubljana Moste - Polje: godal- ni orkester pod vodstvom profesorice Ksenije Trotovšek Brlek, otroški pevski zbor, ki ga je vodila zborovodkinja Mari- ja Okoliš in na klavirju spremljala Nana Kure, harmonikarja Gal Macedoni in Manca Toporišič Gašperšič pod men- A K T U A L N O // PIŠE: Nataša Predalič // FOTO: Iztok Pipan Dr. Tone Kregar Otroški pevski zbor Glasbene šole Moste - PoljePovsem polna dvorana v Kinu Šiška februar 201716 braženi družbeno angažirani mladi so bili pesimisti glede osebne in družbene prihodnosti. To je potrdila raziskava ju- goslovanske mladine sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Čim bolj izobra- ženi so bili mladi, v čim bolj gospodar- sko ugodnih razmerah so odraščali, tem bolj so med njimi prevladovali kritična zavest, nezadovoljstvo s stanjem stvari v zasebnem in javnem življenju ter velik osebni in zlasti družbeni pesimizem. Tako so bili, kot so pokazali rezultati raziskave mladih na območju nekdanje Jugoslavije iz leta 1986, najbolj pesi- mistični mladi v Sloveniji, kjer so bile tedaj tako gospodarske kot socialne in politične razmere najugodnejše. Tedaj smo pisali celo o kriznem paradoksu. Kot da so si pesimizem lahko privoščili tam, kjer je bilo več prostora za kritiko in spreminjanje obstoječih razmer! Te- danji pesimizem mladih, zlasti družbe- ni, je bil posledica bolj kritičnega in bolj aktivnega odnosa mladih do družbenih razmer, optimizem pa je bil posledica manj kritičnega in bolj afirmativnega odnosa do vsakdanjega življenja in do družbe v celoti. Kako torej interpretirati podatke o splošnem porastu optimizma in zado- voljstva z življenjskimi razmerami pri mladih? Ali to pomeni, da si danes tudi mladi v Sloveniji in v državah relativne gospodarske blaginje ne morejo več privoščiti kritičnega pesimizma? Ali, Koliko se moralna drža sodobnih mladih navezuje na vrednote NOB Nastaja nov moralni profil mladih ljudi Časi, v katerih danes živimo, so tako kaotični, polni svetovnih konfliktov in spopadov, da nas včasih spominjajo na vojna stanja. Posebno so ti časi težki za mlade, ki si morajo šele pridobiti avto- nomen družbeni položaj. Mladi vedno vstopajo v svet, ki ga niso sami oblikovali, prav tako niso odgovorni za dogajanja v svetu. So pa ta dogajanja usodna za njihovo umeščanje v družbo odraslih, za njihove življenjske možnosti in priložnosti. Zato je pomembno, kako so danes mladi opremljeni za soočanje in spopadanje z družbenimi in osebnimi napetostmi in konflikti. Zanima nas, v kakšnem vrednotnem okviru danes mla-di najdejo oporo za prema-govanje težav in negotovos- ti, s katerimi se soočajo ob prehodu v odraslost. Predvsem nas zanima, ali še obstaja med mladimi zgodovinski spomin na vrednote, ki so spodbujale mlade v času NOB k uporu proti teror- ju; ali jim težnje po svobodi, solidarno- sti, enakosti, tovarištvu kaj pomenijo pri oblikovanju njihove moralne drže. Te vrednote, ki so bile tako pomemb- na oporišča za ohranjanje pokončnosti duha v času NOB, bi bile namreč tudi danes lahko pomembna opora za ohra- njanje avtonomne osebnosti in reševa- nje temeljnih identitetnih problemov odraščanja. Kako se torej mlada generacija, ro- jena že v času osamosvojitve Slovenije, odziva na sodobne družbene razmere? Kot kažejo empirične raziskave v Slove- niji in drugod po Evropi in svetu, zelo drugače od prejšnjih generacij. Kljub veliki nezaposlenosti in slabim objek- tivnim možnostim za tranzicijo mladih v odraslost so zadovoljni s svojim živ- ljenjem. Raziskave slovenskega javne- ga mnenja iz zadnjih let poročajo, da so mladi do 30 let med vsemi starostnimi kategorijami prebivalstva v Sloveniji najbolj zadovoljni z življenjem in da so pretežno optimistični. Zelo zadovoljnih z življenjem je 28 odstotkov mladih v starostni skupini do 30 let. V preostalih starostnih skupinah jih je zelo zadovolj- nih z življenjem od devet do 13 odstot- kov. Tudi z materialnimi razmerami jih je kar 89 odstotkov zadovoljnih, med- tem ko jih je v drugih starostnih skupi- nah zadovoljnih od 38 do 50 odstotkov. Mladi so tudi najbolj optimistična sta- rostna skupina. Kar 43 odstotkov jih je zelo optimističnih, medtem ko se ta od- stotek v preostalih starostnih skupinah giblje med 14 in 19 odstotki. Mladi so pragmatični realisti Porast optimizma in zadovoljstva z živ- ljenjem je očitno globalni fenomen, ki spada v socialno in ideološko konstruk- cijo mladine v sodobnem svetu, saj o njem poročajo tudi druge raziskave v Evropi in svetu, na primer znane nem- ške, pa kanadske in avstralske raziska- ve mladine. Primerjava teh ugotovitev z rezultati raziskav mladih v Sloveniji v 80. letih prejšnjega stoletja na glavo obrača spoznanja o mladosti in mladih. Značilen za mladino v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bil neke vrste pe- simistični aktivizem. Predvsem izo- M L A D I I N V R E D N O T E // PIŠE: dr. Mirjana Nastran Ule // FOTO: Miha Jarm Kot kažejo raziskave v Sloveniji in Evropi, so mladi izjemno občutljivi za temeljna moralna vprašanja življenja. 17 nasprotno, to pomeni odziv zaščitene generacije mladih, ki se ukvarjajo samo s svojim dobrim počutjem in so neob- čutljivi za družbene probleme in svet okrog sebe? Ali pa je to neke vrste pra- gmatična drža nove generacije mladih, ki je zmanjšala svoja pričakovanja? Zdi se, da drži predvsem to zadnje. Sodobni mladi so predvsem pragma- tični realisti. Odraščajo v dokaj kaotič- nem svetu, ki so ga sprejeli in se mu prilagodili tako, da zmanjšujejo svoje aspiracije in želje na raven mogočega. Odločili so se, da so zadovoljni s svojim življenjem, so optimistični in nezahtev- ni. Pomembna jim je kakovost življenja in odločili so se za taktiko ali-ali: ali sa- morealizacija v delu ali v prostem času, ali kariera ali družina. To je včasih vide- ti kot oportunistično prilagajanje oko- liščinam, vendar je to le zunanji videz. Mladi skušajo spreminjati družbo od znotraj, izhajajoč iz svojih mikrosvetov, ne od zunaj ali frontalno, kot so to po- čeli mladi v drugi polovici 20. stoletja. Spoznali so, da spreminjanje sveta od zunaj le zaostri fronte bojevanja in da spremembe potem ne pridejo ali pa le malokdaj. Dve novi vrednoti Podatki raziskav med mladimi v Slove- niji kažejo, da danes med njimi prevla- dujeta dve vrednotno-interesni usmeri- tvi: ekspresivna in informacijsko-tehno- loška. Obema so skupni močan indivi- dualizem, zavračanje tradicionalizma in konservativizma. Za ekspresivno vrednotno usmeritev so značilne pot- reba po samorealizaciji, težnja k osebni ekspresiji, umik v zasebne mikrosveto- ve, družino, odnose, pa tudi odprtost do drugačnosti in občutljivost za socialne razlike in neenakosti v družbi. Druga usmeritev pa se kaže v velikem zanima- nju za sodobne tehnologije, v težnji po ustvarjalnosti zlasti na področju infor- macijskih tehnologij, v želji po uspehu. Mladi se poskušajo prilagajati oko- liščinam, vendar tako, da ob tem lahko izkoristijo priložnosti za samopotrditev, ki se jim ponujajo. Zdi se, da so sodob- ni mladi prevzeli svobodo prejšnjih ge- neracij, ne pa tudi njihovega idealizma. Zato lahko vrednote mladih vzbujajo vtis egoizma in narcisizma. Vendar se v tem kaže nekaj novega, kar presega ta vtis. Mladi se zanimajo za socialno občutljive teme, kot so socialna pra- vičnost, okoljska vprašanja, vprašanja neenakosti, težave marginalnih sku- pin. Kot kažejo raziskave v Sloveniji in Evropi, so mladi izjemno občutljivi za temeljna moralna vprašanja življenja. V kvalitativnih raziskavah so povedali, da se dobro počutijo, če pomagajo, da kakovost življenja pomeni za mlade ži- veti skupnostno in solidarnostno, da jih moti porast neenakosti v družbi in da občutijo socialne razlike kot krivico. Presenetljiv je podatek, da pri več kot 75 odstotkih mladih v Sloveniji zavze- ma motiv solidarnosti enak rang kot motiv za samouresničitev. Samopotr- ditev, lastni užitek in skrb za druge se ne izključujejo, ampak se med seboj po- vezujejo in krepijo drug drugega. Tudi nekatere druge raziskave kažejo, da razvoju komolčarske družbe konkurira povečevanje strpnosti do drugačnosti in skrbi za druge. Proces individuali- zacije življenjskega poteka je pripeljal do nove etike vsakdanjega življenja, ki temelji predvsem na odgovornostih in dolžnostih do samega sebe. To se zdi popolno nasprotje tradicionalni etiki, ki je slonela na dolžnostih do drugih in do družbe kot celote. Sodobni mladi kažejo močno stremljenje k osebni poštenos- ti, k temu, da najdejo smisel življenja v razvoju samih sebe. Želijo biti oseb- no svobodni, prosti omejitev in stra- hov, vendar ne vzvišeni in naduti. Zato se upirajo prevzemanju nepreverjenih norm, institucijam, ki ne omogočajo so- delovanja v odločanju, nepojasnjenim političnim odločitvam. Moralni profil – altruistični individualizem To, kar preseneča, je moralna želja sodobne mlade generacije, težnja po osebnem poštenju, želja po smislu živ- ljenja v razvoju lastne osebnosti. Mo- ralni profil sodobne mlade generacije odraža nekaj navidezno protislovnega, namreč altruistični individualizem. Kar se zdi, da izključuje drug drugega, na primer biti tu za druge in misliti nase, se zdaj kaže kot smiselna vsebinska pove- zava – kdor živi zase, mora živeti social- no in sočutno. Te težnje in vrednotne usmeritve mla- dih so presenetljivo podobne tistim iz NOB in so zelo pomembne v sedanjem soočanju demokratične javnosti v Slo- veniji in drugod po svetu z agresivni- mi populizmi, rastočo socialno neena- kostjo in grabljenjem moči v rokah vse ožjih gospodarskih in političnih elit. A le ob pogoju, da mladi s svojimi hotenji in senzibilnostjo ne bodo ostali v zgo- dovinski in kulturni praznini, sami, brez navezave na zgodovinsko kontinuiteto emancipacijskih bojev v Sloveniji. K tej kontinuiteti nedvomno spadajp zgodo- vinski spomin na NOB in osnovne vred- note slovenskega odporništva v zadnjih sto letih. Mladi jih intuitivno gojijo, kot kaže moralni profil sodobne mladine. Odločilna pa je tu vloga šole in šolnikov, da z ustreznim kurikulom, učbeniki in poukom poskrbijo za ohranjanje živega zgodovinskega spomina pri mladih na ta emancipatorna dogajanja. Težnje in vrednotne usmeritve mladih so presenetljivo podobne tistim iz NOB in so zelo pomembne v sedanjem soočanju demokratične javnosti v Sloveniji in drugod po svetu z agresivnimi populizmi, rastočo socialno neenakostjo in grabljenjem moči v rokah vse ožjih gospodarskih in političnih elit. februar 201718 svoje delo predstavijo tudi širše,« pravi Borica Vičar. Zelo poučno in odmevno nedavno predstavitev vloge zdravnikov v NOB želi razširiti in poglobiti v novi uri, z veliko več imeni, morda v sodelo- vanju s katero od srednjih šol ali fakul- tet. Letos je v načrtu tudi predstavitev vloge duhovnikov v NOB, podobno kot so bili predstavljeni igralci med NOB. »Kronologija dogodkov v Mariboru pred tri četrt stoletja je obdobje, ki si ga povojne generacije ne moremo predsta- vljati, kakor ne, da so lahko ljudje štiri leta preživeli v gozdovih, v mrzlih zimah ter mokrih pomladih in jesenih. Danes je svet drugačen, zato je prav, da se ta spomin, predvsem pa vrednote, ki so se oblikovale med drugo svetovno vojno, ohranjajo in se prenašajo na mladi rod. Predvsem pa da se ne spreminjajo zgo- dovinska dejstva in ne omalovažujemo tistega, za kar so številni trpeli in tisoči izgubili življenja, » je Uro spomina strnil dr. Marjan Žnidarič. »Maribor je bil leta 1941 z zelo številno nemško manjšino v posebnem položaju. Tu je bil sedež nemške okupacijske oblasti, nasilno je morala oditi večina intelektualcev. Po- tujčevanje in represija sta bila inten- zivnejša in okrutnejša kot drugod. Le- tos oktobra bo minilo 75 let od prvega streljanja talcev, 2. oktobra 1941 je bilo samo v Mariboru ustreljenih 143 slo- venskih rodoljubov. To je bilo posebno tragično obdobje,« je sklenil dr. Marjan Žnidarič. / B.S. Borica Vičar je v Mariboru duša in srce Ur spomina Kaj bi danes rekla Slava Klavora, kaj Bojan Ilich? Dvorana Muzeja NOB v Mariboru, v kateri se že 14 let vrstijo Ure spomina in jih običajno poslušajo starejši obiskovalci, je bila ob tokratni jubilejni, 60. uri zapolnjena z mladimi. Devetošolci Osnovne šole Tabor 1 v Mariboru so ob koncu prisrčno potrep- ljali svoje štiri sošolce. Nino Radović, Marcel Štefič, Jure Janžič in Žiga Poznič so namreč pod vodstvom mentoric, profesoric Anje Zatezalo in Jerice Mohorko, pripravili kronološki pregled dogod- kov v Mariboru leta 1941. Orisali so organizacijske in akcijske za- četke oboroženega odpora v letu 1941 in se dotaknili presunljivih poslovilnih pisem na smrt obsojenih in ustreljenih talcev, ki so bili takrat le malo starejši od njih. »Maribor je že leta 1941 izgubil mladi rod, ki mu je okupator vzel življenje na začetku karierne poti. Kaj bi danes rekla Slava Klavora, kaj Bojan Ilich in drugi, ki so umrli v cvetu mladosti v prepričanju, da bo nekoč svet boljši, bolj prijazen do vseh in vsakogar?« je mlade vprašala Borica Vičar, duša in srce Ur spomina, s katerimi je v minulem obdobju skupaj z dr. Marjanom Žnidaričem, predsedni- kom ZZB za vrednote NOB Maribor, prepotovala skoraj celotno Slovenijo. Borica Vičar, predsednica odbora za aktivnosti mladih pri ZZB za vrednote NOB Maribor, ima še veliko načrtov. »Mlade je treba pritegniti, tako da sami raziskujejo in se učijo. In v veliko veselje mi je, ko vidim, da se jih je tematika do- taknila! Nikoli v teh letih na nobeni šoli nisem naletela na pomisleke, ko sem iskala stike pri ravnateljih in pozneje pri učiteljih zgodovine. Včasih, odvisno od tematike, pritegnemo tudi slaviste,« raz- laga Borica Vičar, upokojena pedagogi- nja. V zasnovi ima tudi drugačno uro, pri kateri bi učenci prisluhnili nekomu od še redkih preživelih udeležencev tis- tih grozljivih dogodkov. Pri tem se ne omejuje le na Maribor, stike navezuje širše v Podravju, trenutno z Ormožem in Miklavžem na Dravskem polju, kjer je zgodovino pisalo veliko pogumnih ljudi. »Ne gre, da bi učenci s svojimi raziska- vami – ki so, mimogrede, povsem dodat- no delo, zunaj učnega načrta – seznanja- li le sošolce na šolah, ampak je prav, da M L A D I I N V R E D N O T E Učenci OŠ Tabor 1 (od leve): Nino Radović, Marcel Štefič, Jure Janžič in Žiga Poznič so nanizali kronologijo začetkov upora v Mariboru leta 1941. / foto: Marjan Matjašič Borica Vičar: »Pot do mladih je pot z njihovim aktivnim sodelovanjem.« 19 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E njemu lastni način upodobil Tone Kralj. Z dramo Rdeče in sinje med drevjem (knjižna objava 1985) je Tone Partljič omogočil odrsko uprizoritev poboja Biz- jakovih. O njih piše tudi posebno geslo v četrtem zvezku (1990–1994) Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Zelo verjetno je Kralj svojo podobo naslikal na podlagi pripovedovanja so- dobnih pričevalcev. To je mogoče skle- pati tudi zato, ker je za Predmejo oziro- ma Otlico uporabil ime starejšega izvo- ra in uporabe – Angelska gora in nave- del ob tem tudi napačno letnico (1942 namesto 1943). Na upodobitvi se zločin dogaja v kuhinji z ognjiščem. Morda bi to lahko bila tudi izba, kar kaže bogkov kot. Sredi prostora v plamenu groze dviguje mlada mati svojega ustreljene- ga otroka, na tleh v ognju leži mrtev sta- ri oče. Ob njem je izpraznjena posoda za gorivo z napisom Made in Italia. Na levih vhodnih vratih je razbita ključav- nica, na desni strani pa zevajo v prostor odhajajoči italijanski vojaki. V »Sikstinsko kapelo primorskega anti- fašizma« (tako označuje Jože Pirjevec s Kraljevimi freskami okrašene cerkve na Primorskem) spada tudi Kraljeva upo- dobitev zločina na Predmeji. Kaj pripoveduje slika Angelska gora 1942 Toneta Kralja Okrutni zločin na Predmeji V poletnih dneh leta 1960 sem kot študent sodeloval v terenski eki- pi Goriškega muzeja na zgornjem Vipavskem. Raziskovalno delo nas je pripeljalo tudi na Predmejo, kjer sem izvedel za zločin itali- janske vojske nad družino Bizjak, zgodil se je na začetku leta 1943. Dogodek me je pretresel in ga še nosim živo v sebi tudi z mislijo, kako malo je ohranjen v širšem zgodovinskem spominu današnjih dni ne le kot okrutno dejanje vojne, marveč tudi kot opomin, da se kaj takega ne bi več primerilo v življenju posameznika in družbe. Obujanje spomina na Bizjako-ve s Predmeje je spodbudila tudi nedavno izdana knjiga Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. V njej nam avtor s pomočjo zgodovinskih virov prikaže delo slikarja, ki je primorskemu cerkvenemu slikar- stvu namenil poleg verske tudi nalogo, da s svetopisemskimi prizori odgovarja na družbenopolitične razmere na Pri- morskem, posebno v prvi polovici 20. stoletja. Knjiga je osredinjena na posli- kave v cerkvah, v njej pa sta objavlje- ni tudi dve samostojni Kraljevi slikarski deli. Prav zato sem pomislil na njegovo slikarsko upodobitev Angelska gora 1942, ki se danes kot avtorjevo darilo hrani v Goriškem muzeju. Morala bi soditi med znamenja, ki označujejo pripadnost prostora, kar je želel Egon Pelikan poka- zati z zelo pomembno raziskavo pred- vsem družbenopolitičnih spodbud Kra- ljevega slikarstva na Primorskem. Namen mojega pisanja je predvsem opozorilo na dogodek, ki se je na Pred- meji zgodil v večernih urah 24. februar- ja 1943. Podporočnik 5. čete 2. bataljo- na 256. pehotnega polka divizije Veneto Ezio Capoccioli je vodil kazensko akcijo proti domačinom Bizjakovim, ker naj bi se pri njih shajali partizani in ker je mla- di hišni gospodar Stanko malo pred tem odšel med partizane. Domačijo Bizjako- vih so vojaki najprej obstreljevali, nato pa so vanjo vdrli vojaki in z ustrahova- njem zahtevali, da jim domači povedo kaj o Stanku. Očitno nezadovoljni s so- delovanjem Bizjakovih so jih začeli v kuhinji ubijati. Prva žrtev je bil dveletni Stankov sin Branko, nato je bil s stre- lom v hrbet ubit Stankov oče Štefan. Pri poskusu pobega skozi okno je bil ubit Stankov brat Milan, naslednja žrtev je bila Stankova žena Ivana, ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Ubili so jo s strelom v trebuh, da bi tako pokonča- li tudi otroka, ki ga je nosila. Nato so ustrelili še Stankovo mater Brigito. Do- mačijo so s trupli vred zažgali. Domačini so zgroženi spremljali zlo- čin in nemočni izvedeli za podrobnosti, ki jim jih je opisal vojak Angelo Sebar- di, priča dogodka. Pretresen je bil tudi župnik na Otlici Albin Bratina, ki je v mrliško knjigo župnije na Otlici zapisal: »Na grozen način umorjeni in zažgani v hiši od Italijanov.« Tajnik ajdovskih fa- šistov pa je dva dni pozneje poročal, da bo dogodek »prinesel na območja Dola Otlice vedno bolj nevarno uporniško gi- banje«, in napovedal zato še večjo ak- tivnost partizanov ter opozarjal na učin- kovito čuječnost italijanske vojske. Tra- gedija Bizjakovih s smrtjo petih članov družine in enega še nerojenega otroka pa se s tem ni končala. Partizan Stanko Bizjak je zaslutil, da se je doma nekaj zgodilo. Ne da bi dobil dovoljenje, je za- pustil svojo četo in se napotil domov. Ko je izvedel za zločin in videl njegove po- sledice, si je 8. marca 1943 vzel življenje. Zločin na Predmeji je literarno povzel pisatelj Danilo Lokar v noveli Za fronta- mi (zbirka črtic Sodni dan na vasi, 1958). Deset let zatem je o zločinu pisala zgo- dovinarka Ljudmila Bezlaj Krevel (Sre- čanja, 3/1968). Leta 1969 pa ga je na sliki Angelska gora 1942 presunjen in na // PIŠE: Branko Marušič Tone Kralj: Angelska gora 1942 Namen mojega pisanja je predvsem opozorilo na dogodek, ki se je na Predmeji zgodil v večernih urah 24. februarja 1943. februar 201720 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E in novodošli borci iz Ljubljane le kratek čas skupaj, je bilo njihovo skupno četno življenje poučno za obe skupini, saj sta prej delovali vsaka pod drugim okupa- torjem, ki sta vsak na svoj način zaman poskušala preprečiti naglo naraščajoče narodnoosvobodilno gibanje. Pri tem sta uporabljala različne, a tudi podobne obli- ke ustrahovanja in uničevanja slovenske- ga naroda. Obstoj smučarskega voda v sestavi Škofjeloške čete je bil kratkotra- jen. 11. marca 1942 so nemški policisti in orožniki v zgodnjih jutranjih urah napadli Škofjeloško četo in smučarski vod, imela sta sedem mrtvih, med njimi je bil Mar- jan Sever, ki je miniral preserski most. Manj je znano, da je bila smrt padle- ga prostovoljca, partizanskega smučar- ja diverzanta Marjana (Naceta) Severja iz Ljubljane, povod, da je pesnik Oton Župančič Severjevi materi in njenemu sinu posvetil pesem z naslovom Parti- zanovi materi za njeno šestdesetletnico. Marjanu Severju, ki je bil fant njegove hčerke Jasne – Dunje, je pesnik posve- til pesem Z rdečim cvetjem. Prav tako je partizanski pesnik Karl Destovnik - Kajuh Severju in njegovi materi zložil znano pesem Materi padlega partizana. Hkrati gradivo opisuje postopni pro- pad nekdaj trdne in ponosne Jamnikove domačije, danes neurejenega in nezaš- čitenega spomenika iz časov narodno- osvobodilnega boja, saj nam pred očmi iz leta v leto hitreje propada. Pa je bila tam ustanovljena Škofjeloška četa in je tam doživela še ognjeni krst, v katerem je izgubila sedem borcev. Daljši zapis o knjigi je objavljen na spletni strani Svobodne besede. Pred izidom je knjiga o Škofjeloški četi Opisi nekaterih manj znanih dejstev V škofjeloškem ZZB za vrednote NOB Slovenije bodo v kratkem izdali knjižico Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamniko- vo domačijo avtorja Marijana Masterla. V dogovoru z urednikom knjige Matjažem Hafnerjem objavljamo uvodni del h knjigi, v ka- terem avtor Marijan Masterl opisuje, kam so se loški prvoborci zatekli po umiku iz Dražgoš in kako so na zapuščeni Jamnikovi do- mačiji na samotnem hribu pod Osojnikom preživeli skoraj mesec dni, preden jih je okupator spet zasledil. Vmes se jim je pridružil še smučarski vod iz Ljubljane. Visoko nad dolino Hrastnice na osamljeni kmetiji Jamnik (Sv. Barbara, občina Škofja Loka) je bila po dražgoški bitki iz prvotne škofjeloške partizanske skupine borcev, ki jih je v te kraje pripeljal Jaka Bernard, 26. februarja ustanovljena Škof- jeloška četa pod poveljstvom loškega ro- jaka Janeza Bernika in političnega komi- sarja, Ločana Franceta Kavčiča - Veljka. Prvič je v literaturi, ki obravnava NOB, v tem gradivu objavljen zapis o tridnev- nem posvetovanju pri Sv. Barbari, na katerem so Jože Gregorčič, Lojze Kebe, Maks Krmelj in Jože Krajc po zaključ- ni bojni poti Cankarjevega bataljona po Selški in Poljanski dolini, po bojih v Dražgošah, po njegovi razpustitvi in po zadušitvi decembrske vstaje leta 1941 znova kritično presodili dogodke in spre- jeli vrsto sklepov in pobud za oživitev pomladanske ofenzive, ki naj bi jo vodile na novo preverjene partizanske enote na Gorenjskem. Poročilo o tem posvetu je bilo po posebnem kurirju takoj odposla- no glavnemu poveljstvu v Ljubljani. Osrednji del prispevka obravnava sku- pino Ljubljančanov, ki jo je glavno po- veljstvo ustanovilo, opremilo in izurilo v Ljubljani za bojevanje v zimskem času in na smučeh v gorskem svetu Gorenj- ske, iz literature je znana pod imenom »smučarska četa«. Za odhod na svojo nalogo na Gorenjskem se je smučarski vod temeljito pripravljal od decembra leta 1941 do svojega odhoda na začet- ku februarja leta 1942. Njegovo začetno jedro so sestavljali diverzanti, ki so mi- nirali železniški most čez Ljubljanico na progi Ljubljana–Trst pri Preserjah. Prib- ližno petnajst mož smučarjev naj bi po načrtih Glavnega poveljstva odšlo na Gorenjsko prav v času, ko se je tam raz- plamtevala oborožena vstaja, s katero naj bi skušali priboriti prvo osvobojeno ozemlje v okupirani Sloveniji. Skupina je imela poleg drugih predvsem nalogo rušiti prometne zveze, kar je bilo nujno povezano s težnjo obdržati osvoboje- no ozemlje. Zaradi nerednih kurirskih zvez ljubljanski smučarski vod ni odšel na Gorenjsko 25. decembra 1941, kot je bilo načrtovano. Kurirsko zvezo je dobil šele po končanih bojih v Dražgošah. To je bila prva skupina izbranih prosto- voljcev, ki je iz Ljubljane leta 1942 odšla na Gorenjsko v partizane. Smučarski vod so sestavljali predvsem športniki, visokošolci in poklicni vojaki nekdanje jugoslovanske vojske. Iz Ljubljane je smučarski vod 13 mož odšel s kurirjem Glavnega poveljstva slovenskih parti- zanskih čet, Cvetom Novakom, 6. febru- arja 1942 in prispel z 12 možmi 10. fe- brurja v škofjeloško partizansko skupino k Jamniku v hišo Sv. Barbara št. 10, šest kilometrov jugozahodno od Škofje Loke. Ko se je smučarski vod zadrževal pri Jamniku, je na smučeh opravil nekaj pa- truljnih obhodov in napadov na nemške postojanke v okolici Medvod in v Po- ljanski dolini. Čeprav so bili dražgoški Z leve: Marijan Masterl - Brenko, Justin Dolinar - Adam, Franc Kavčič - Veljko, Stane Konštantin - Borut in Pavle Kavčič - Miha 21 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E in pokale najboljšim, je bil akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB NOB, ki je poudaril veličino par- tizanskih smučarskih tekem v zadnjem letu vojne (govor objavljamo na spletni strani: www.svobodnabeseda.si/govori). Prireditve se je udeležil tudi še živeči udeleženec tekmovanj iz leta 1945, da- nes 98-letni Ivo Miklavčič, ki je požel stoječe ovacije. V kulturnem programu so nastopili cerkljanski osnovnošolci z recitacija- mi, Trobilni kvintet Policijskega orke- stra in Ženski pevski zbor Iris. Polkov- nik Miha Butara, predsednik organi- zacijskega odbora, je podelil zahvale vsem tistim, ki že dolga leta pripomo- rejo k odlični izvedbi dogodka. Obe- nem se je tudi že zazrl v prihodnost prireditve: »Zavzetost Cerkljanov, vseh sodelujočih v organizaciji dogod- ka, pripadnost tekmovalcev v velesla- lomu dajejo Partizanskim smučinam neizmerno moč. Tudi udeležba ug- lednih gostov, načelnika Generalštaba SV generalmajorja dr. Andreja Oster- mana, predsednika Zveze slovenskih častnikov generalmajorja dr. Alojza Šteinerja in predsednika Zveze policij- skih veteranskih društev Sever dr. To- maža Časa, je zaznamovala dogodek. Lahko smo zadovoljni in ponosni na opravljeno delo v vseh teh letih in tudi v letošnjem jubilejnem letu. Zamisel o dokumentarnem filmu in izdaji pri- merne brošure pa mora biti naša ob- veza za naprej.« Partizanske smučine Cerkno 1945 Dragulj slovenske zgodovine vojaškega smučanja V Cerknem je zadnji januarski konec tedna že 40. potekal niz do- godkov v počastitev Partizanskih smučin Cerkno '45. Leta 1945, 20. in 21. januarja, so namreč sredi tedaj okupirane Evrope v os- vobojenem Cerknem potekala partizanska smučarska tekmovanja v patruljnem teku, smučarskih skokih in veleslalomu, ki še danes veljajo za edinstven dogodek med vojno. Na njem je nastopilo več kot 40 partizanov, gledalcev pa je bilo več kot tisoč. Jubilej so slovesno zaznamova-li 27. januarja s slavnostno aka-demijo v OŠ Cerkno, na kateri je bila slavnostna govornica Ljubi- ca Jelušič, podpredsednica ZZB NOB Slovenije. Program so obogatili deveto- šolci z recitacijami pesmi NOB in peto pesmijo pod vodstvom Vanje Lampič ter kantavtorica Marjetka Popovski. Brigadir Janez Kavar je spregovoril o poslanstvu partizanskih smučin v luči zgodovine vojaškega smučanja. Tekme so bile logična posledica razvitosti voja- škega smučanja v partizanskih enotah, ki so ne le znale uporabljati smuči, am- pak so jih tudi že izdelovale, in to v par- tizanski smučarski delavnici, ki je bila predhodnica Elana. Navdušenje, sla, strast po dokazovanju so privedli do or- ganizacije dogodka v izrazu po svobodi in po miru, katerega pobudnika sta bila Tone Ažman in Rudi Finžgar. »Partizanske smučine so dragulj slo- venske in svetovne zgodovine voja- škega smučanja, neponovljivo športno dejanje, enakega ni bila pripravljena in sposobna izvesti nobena od vojskujočih se strani. Slovenci smo premalo ambi- ciozni in jih ne znamo bolj predstaviti svetu, biti ponosni nanje. Lahko bi jih bolj uporabili za čast in promocijo naše domovine, naroda in naših vojaških spo- sobnosti,« je predavanje končal Kavar. Prvo spominsko tekmovanje, na ka- terem so še sodelovali udeleženci zim- ske smučarske olimpijade 1945, je bilo 9. marca 1975. Letošnjo 40. spominsko izvedbo pa so v soboto, 28. januarja, z doskokom s slovensko zastavo v Smu- čarskem centru Cerkno simbolično pospremili na pot padalci Slovenske vojske. Po progi so v partizanskih ob- lačilih zapeljali predstavniki spominske čete Pod svobodnim soncem, v velesla- lomu se je za njimi pomerilo več kot 260 članov ZZB za vrednote NOB Slovenije, Slovenske vojske, Zveze veteranov voj- ne za Slovenijo, Zveze policijskih vete- ranskih društev Sever, Zveze slovenskih častnikov in Zveze društev vojnih inva- lidov Slovenije. Slavnostni govornik na slovesnosti v Cerknem, na kateri so podelili medalje // PIŠE IN FOTO: Damjana Peternelj Odličen glasbeni in recitacijski nastop devetošolcev OŠ Cerkno pod vodstvom Vanje Lampič. Tekmovalci, člani ZZB februar 201722 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E Številnim kolesarskim prireditvam v Sloveniji so se pridružili moji borčevski prijatelji. Najzahtevnejši je bil zagotovo več kot 160 kilometrov dolg kolesarski maraton Franja. Dobro sta mi ostali v spominu tudi tridnevna 300 kilometrov dolga kolesarska pot po Dolenjski in kar 500 kilometrov dolga kolesarska pot, Od spomenika do spomenika imenova- na, ki nas je vodila iz Ljubljane do Koče- vskega roga, Kočevja in Cerknice, Kalc, Idrije, Cerknega, Škofje Loke, Bohinja, Bleda, Cerkelj in zatem do prve sloven- ske požgane vasi Rašica nad Ljubljano. Pa tudi kolesarski maraton po poteh 9. korpusa ostaja zapisan v spominu. KK Rog - Franek nas je vrsto let va- bil na tradicionalno dirko Pod Urhom v spomin na padle borce kolesarje, ki je imela svoje korenine v Podutiku. Meni in vsem mojim tovarišem pa so ostali v neizbrisnem spominu kolesarski vzpo- ni na 1811 metrov visoki prelaz Vršič. Organizator KK Rog - Franek in kranj- skogorsko Turistično društvo sta nam borcem namenila posebno pozornost in nam ob sklepnem dejanju podelila lične pokale in medalje. Leta so tudi naši generaciji naredila svoje. Nekaj spominov pa je le še ostalo in vredno si jih je zapomniti in ohraniti, saj so tesno vtkani v nas in naša življe- nja. Sam pa sem številnim medaljam in priznanjem, prejetim za delo med NOB in v letih po vojni, s ponosom dodal še množico športnih priznanj in medalj. Jože Simčič - Jelen: Moji spomini Borci, po vojni aktivni športniki Vrsto desetletij po končani drugi svetovni moriji smo soborci, še vedno polni moči in zanosa, vsak po svojih najboljših močeh raz- dajali svoje moči in sposobnosti družbeno pomembnim dejavnos- tim, na lastno zdravje in dobro počutje pa smo pogosto pozabljali. Sprva smo se množično udele-ževali različnih oblik rekreacije. Spominski pohodi so se že dob-ro vključili v našo rekreativno dejavnost, ko so se v Sloveniji začeli ro- jevati številni maratoni. Tekom na smu- čeh so sledili kolesarski, na katerih smo se številnim rekreativcem pridružili tudi mi, nekdanji borci. Na srečo smo pri or- ganizatorjih naleteli na razumevanje in so nas aktivno vključili medse, da smo skupaj z aktivnimi športniki prispeva- li svoj delež k ohranjanju spominov in tradicij NOB. Pohoda ob žici okupirane Ljubljane se je vedno udeležilo veliko borcev po- hodnikov, nekaj let zatem smo se bor- ci pohodu pridružili tudi s kolesi in mu ostali zvesti kar nekaj let. Trnovski ma- raton je iz leta v leto privabljal vse več ljubiteljev smučarskega teka, enako tudi dupljanski, pa bloški. Zato so organiza- torji že pred dobrimi štirimi desetletji dodali trnovskemu maratonu še ime Po poteh 9. korpusa, dupljanskemu Po poteh Kokrškega odreda, na Blokah pa so pripravili posebno smučino in jo po- imenovali Dakijev tek. Bili smo tudi re- dni udeleženci tekmovanja Partizanske smučine v Cerknem, nadaljevali smo Roške teke v Občicah pri Dolenjskih To- plicah. Ta prvi tek v Občicah nam je še posebno ostal v spominu, saj sta Lojze Serini - Žižo in takratni odgovorni ure- dnik tednika TV- 15 Tone Urbas poskr- bela za odlično organizacijo in tovariško razpoloženje ter dala dušo in vsebino partizanskim smučinam. Veliko lepih spominov na ta tekmovanja in druženja pa počasi tone v pozabo. Nepozabno pa je bilo eno izmed številnih srečanj, ko smo po slavnostnem koncu Roških tekov za pokal TV-15 družno obiskali ostarelo Kolenčevo mamo in druge kra- jane. Učenci OŠ Baze 20 iz Dolenjskih Toplic pa so izdali še poseben bilten o Roških smučarskih tekih. Mlada leta sem preživel v Lazah, v svoji rojstni vasici med Rakekom in Ivanjim selom ter med Planino in Lo- gatcem. Navadno kolo je bilo v mojih mladih letih nadvse cenjeno prevozno sredstvo, še dolga desetletja sem mu ostal zvest. V Kolesarskem klubu Ma- ksa Perca sem našel vrsto zavzetih in razumevajočih kolesarjev. Borci smo se jim pridružili in bili smo pomembni čla- ni na številnih rekreacijskih in tekmo- valnih dogodkih kolesarskega društva Rog - Franek. Tekmovalno kolo, kup- ljeno v mojih zrelih srednjih letih, pa je ostalo moj nerazdružljivi spremljevalec in prijatelj. // PIŠE: Jože Simšič // FOTO: osebni arhiv Prihod kurirjev v Ljubljano po večdnevnem spominskem pohodu okoli leta 1965 – v ospredju je avtor. Trnovski maraton je iz leta v leto privabljal vse več ljubiteljev smučarskega teka, enako tudi dupljanski, pa bloški. 23 Prihod kurirjev v Ljubljano po večdnevnem spominskem pohodu okoli leta 1965 – v ospredju je avtor. V M E T E Ž U Z G O D O V I N E pripadniki rezervne sestave Teritorialne obrambe Slovenije. Avtor Vasja Butina je Ljubljančan, letnik 1948, vojaški rok v Bileći je služil v letih 1972-73. Zaposlen je bil v Mer- catorju in Zavarovalnici Triglav, upo- kojil se je kot direktor mestne uprave občine Ljubljana. Nič presenetljivega, da se je predstavitve poleg številnih ug- lednih imen udeležil tudi župan Zoran Janković. Da bo napisal knjigo, se je Butina odločil po tistem, ko je v zapu- ščini svojih staršev našel številna pisma in razglednice, ki jih je domačim pisal iz Bileće, pa tudi zato, ker se tega za- pisa ni lotil še nihče, vloga bilečancev pa je, predvsem zaradi njihovega deleža v TO, spregledana oziroma pozabljena. Poudaril je, da knjiga temelji na dosto- pnih dokumentih in seveda na lastnih spominih in spominih številnih bilečan- cev, pa tudi na zelo natančnih zapiskih iz dnevnika bilečanca Milana Dularja. Da gre za odlično opravljeno delo, v ka- terem so se na določen način prepoz- nali prav vsi bilečanci, govori podatek, da je knjiga, ki je izšla v samozaložbi in brez omembe vredne promocije, že skoraj razprodana. Poleg spominov na- mreč prinaša tudi širši uvid v obdobje nekdanje skupne domovine, na vlogo in pomen služenja JLA, govori pa tudi o Bileći, o življenju v JLA, osebnih iz- kušnjah in preizkušnjah in o – za mlaj- še generacije – nekem drugem, komaj predstavljivem času. Ki pa je zaznamo- val številne povojne generacije in ostal del našega skupnega spomina. »Ko sem bral prvo verzijo, se mi je zdelo, kot bi jo pisal sam,« je dejal Zlatko Filej, pred- sednik Društva bilečanci Slovenija. Da, tudi svoje društvo imajo ti možje in ses- tajajo se nekajkrat na leto. Vasja Butina v knjigi Bilečanec Vasja obuja spomin na služenje vojaškega roka v nekdanji JLA Enkrat bilečanec, vedno bilečanec! Se še spomnite, kako je bilo pred desetletji? Kjer koli se je zbrala večja skupina moških, je beseda prej ali slej nanesla na služenje vo- jaškega roka. Spomini so privreli na dan, takšnih in drugačnih zgodb o nesmiselnih opravilih (kot je ribanje stranišč z zobno ščetko), o neumnih ukazih, nehumanih kaznih in izgubljenem času ter o bolj ali manj zadrgnjenih nadrejenih oficirjih pa ni bilo konca. Tako približno so še danes slišati pogovori, ko se zberejo fantje, danes vsi možje v najlepših letih in s srebrnino v laseh (če jih še imajo), ki so vojaški rok služili v Bileći, mestecu v Hercegovini nekje »bogu za hrbtom«. Takšno je bilo tudi razpoloženje v nabito polni dvorani na ob-robju Ljubljane ob predstavitvi knjige Bilečanec Vasja avtorja Vasje Butine. Ko so člani Partizan- skega pevskega zbora zapeli Bilečanko, Na Kordunu in še nekaj pesmi iz naše polpretekle zgodovine, so misli odpo- tovale več desetletij nazaj, v mladost, v čas neke druge države, drugih časov in krajev, upanj in sanj in tudi zabrisanega spomina. »Ena od pomembnih točk zabrisa- nega spomina je tudi zamolčevanje, da so jedro Teritorialne obrambe Slovenije sestavljali bilečanci, približno 600 oficir- jev, ki so končali šolo za rezervne oficir- je pehote v Bileći ali Ljubljani, nekaj pa tudi v šolah drugih rodov vojske. Brez njih TO (ki ni nastala leta 1990 ali 1991, kot je tudi pogosto prepričanje, ampak leta 1968 oziroma 1969!) ne bi bilo, od- por leta 1991 pa bi bil veliko šibkejši,« je poudaril zgodovinar Božo Repe, ki je napisal uvodnik v knjigi. »Zato nam leta 1991 ni bilo treba začeti znova,« je dejal Repe, ki je vojaški rok sicer služil v šoli za rezervne oficirje pehote v vojašnici v Šentvidu v Ljubljani, ki je bila »blažja« oblika Bileće. Bil je zadnja generacija šole v Šentvidu, v kateri so bili vodni- ki bilečanci, zato se tudi sam prišteva mednje. In kot priznava, je bilo tudi zanj služenje vojaškega roka ena največjih osebnih preizkušenj, »a hkrati izjemna in nezamenljiva šola socializacije. Nau- čila me je discipline in samodiscipline, prenašanja naporov in še posebej odgo- vornosti za druge.« Zato so bili številni obrazi v dvorani marsikomu znani, saj so bili med njimi ljudje, ki so bili v prvih bojnih vrstah v osamosvojitveni vojni leta 1941. Jedro Teritorialne obrambe Slovenije so tvo- rili bilečenci, vrhunsko usposobljeni možje, ki so po vrnitvi iz JLA postali // PIŠE IN FOTO: Jožica Hribar Božo Repe, Vasja Butina in Zlatko Filej na predstavitvi februar 201724 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E samo štiri proletarske divizije: 1., 2. pro- letarska, 6. proletarska Nikola Tesla in 14. proletarska Boris Kidrič. Delovanje v Sloveniji Prva proletarska brigada je v sklepnih operacijah po preboju najtežjega dela sremske fronte nezadržno prodirala pro- ti zahodu in sodelovala pri osvoboditvi Zagreba. Po krajšem počitku je vrhovni poveljnik Tito usmeril celotno 1. prole- tarsko divizijo proti Trstu, kjer so se že začeli krhati odnosi z zahodnimi zavez- niki. Tako je 1. proletarska brigada pri- spela v Trst okrepljena s tanki 2. tan- kovske brigade. Divizija je branila meje Slovenije in Jugoslavije na meji takra- tnega Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje se je divizija razmestila po gar- nizijah – 1. proletarska brigada v Postoj- ni, 13. proletarska brigada Rade Končar v Vipavski dolini in 3. krajinska proletar- ska brigada v Ilirski Bistrici. Na meji pro- ti naši zahodni sosedi je divizija ostala do jeseni leta 1964, ko jo je zamenjala 14. proletarska divizija Boris Kidrič. V tem času je nenehno grozila nevar- nost invazije zahodnih zaveznikov ozi- roma takratnega Nata na Slovenijo in Jugoslavijo. Prva resna grožnja so bile 75 let Prve proletarske brigade Brigada, ki je zaznamovala tudi partizanski boj v Sloveniji Konec decembra lani so v Srbiji ter Bosni in Hercegovini pros- lavljali 75. obletnico ustanovitve Prve proletarske brigade, ki je bila prva enota NOV in PO Jugoslavije, namenjena za bojeva- nje zunaj kraja izvora večine borcev. Že ob ustanovitvi je bila večnacionalna enota, saj so jo sestavljali partizani iz Srbije, ki so se umaknili pred 1. sovražno ofenzivo na območje vzhodne BiH, pa črnogorski partizani, ki so se umaknili pred veliko ita- lijansko ofenzivo. Brigadi so se pridružili tudi Slovenci iz 1. slo- venske partizanske čete Ivan Cankar, ki so jo v tedanjem Užicu na pobudo Edvarda Kardelja in Ivana Mačka 5. novembra 1941 ustanovili izgnani Slovenci s Štajerskega in Gorenjskega. V brigado je vstopilo tudi dvanajst mla- deničev iz uglednih muslimanskih dru- žin, in to naravnost iz verske šole. Tudi precej Hrvatov je bilo v brigadi, tako je bil komisar brigade Filip Kljajić po rodu iz Petrinje na Hrvaškem. Prvi ko- mandant brigade je bil Koča Popović, po rodu iz bogate beograjske družine, diplomant filozofije na pariški Sorboni, poročnik španske republikanske vojske, vojskovodja in general partizanske vojske, minister za zunanje zadeve in podpredsednik Republike Jugoslavije. Slovenci in 1. proletarska brigada Že ob ustanovitvi je v brigado vstopilo 23 Slovencev, med njimi družina Piber- nikovih z Jesenic: oče Albin, mati Jul- ka in 11-letni sin Albin, ki še živi v Lju- bljani. Priključili so jih 6. šumadijskemu bataljonu. Med 2. sovražno ofenzivo v januarju leta 1942 je brigada odšla v vzhodno Bosno razbit močan četniški odpor in izdajo. Pri Pjenovcu na Roma- niji je januarja padlo devet Slovencev, težko pa je bil ranjen poveljnik čete Al- bin Pibernik. Drugi so nadaljevali pot okoli Sarajeva in se povzpeli na planino Igman, kjer je sledil 18-urni pohod po snegu in mrazu pri –32 stopinjah. Pre- zebalo je 172 borcev, med njimi najtežje Pibernikova mama, ki je za posledicami ozeblin umrla v bolnišnici v Foči. Ma- lega Albina je za nekaj dni k sebi vzel tovariš Tito. Naslednji dan je bilo na zi- dnem časopisu zaščitne čete Vrhovne- ga štaba zapisano: »Ne plaši se, druže Stari, jer te čuva Albin mali!« V avgustu leta 1942 se je v Slovenijo vrnilo devet tovarišev. Ko so slovenski partizani izvedeli za ustanovitev dveh proletarskih brigad, so na Kremenjku z zbranimi partizani v aprilu leta 1942 ustanovili 1. sloven- sko proletarsko brigado. Pozneje so jo preimenovali v 2. grupo odredov. Še danes si niso enotni ne zgodovinarji in ne še živi udeleženci, zakaj brigada ni ostala pri življenju, saj bi bila tretja od vseh brigad na tleh tedanje Jugoslavije. Nekateri trdijo, da se ni strinjal vrhov- ni štab, ker ni mogla zadovoljiti zahtev formacije z najmanj 1100 borcev, saj je dosegla komaj nekaj nad 500 borcev. Tedanji častniki vrhovnega štaba za- gotovo niso poznali razmer v Sloveni- ji, kjer geografske značilnosti ozemlja in moč sovražnikovega vojaštva niso omogočale učinkovitega bojevanja to- likšnih sil. Drugi spet pravijo, da zaradi ideološke različnosti OF in porajajoče se izdajalske bele garde ne bi bila za lju- di sprejemljiva proletarska usmerjenost partizanskih enot z rdečo zvezdo ter srpom in kladivom. Sočasno pa je Daki- jeva Prva proletarska udarna četa (Stane Semič Daki, op. ur.) Italijanom iz dneva v dan zadajala velike izgube, pozneje je prerasla v 1. proletarski bataljon, ki je bil temelj oblikovanja 1. slovenske pro- letarske udarne brigade Tone Tomšič. Julija leta 1943 je ta brigada vstopila v novoustanovljeno 14. divizijo, ki je bila 3. novembra leta 1951 preimenovana v 14. proletarsko divizijo JLA, pozneje pa je pridobila še poimenovanje po Bori- su Kidriču. To so bile slovenske parti- zanske proletarske enote. V JLA so bile // PIŠETA: Milan Gorjanc, Aleksandra Jankovič Polaganje vencev v Rudu: v imenu ZZB NOB Slovenije so ga položili Danilo Škorja, Vladka Blas in Albin Pibernik. Foto: Ibrahim Durmo 25 75 let Prve proletarske brigade Brigada, ki je zaznamovala tudi partizanski boj v Sloveniji enote poljskega generala Andersa, v ka- terih so se poleg Poljakov zbrali še raz- lični izdajalski izmečki vzhodne Evrope, ki so jih zavezniške sile zajele v Italiji, jih oborožile in usmerile proti vzhodu. Razmeščene so bile tik ob meji s Slo- venijo in so v manjših skupinah vdira- le čez mejo. To so bili pripadniki ukra- jinske 14. SS-divizije Galicija, Slovenci, Hrvati in Italijani iz zloglasne 24. SS-bri- gade kraških lovcev, pripadniki Ruske osvobodilne armade generala Vlasova. Od jugoslovanskih izdajalcev pa so bili pripadniki četniške divizije popa Đujića, četniški liški korpus Jevđevića, pripa- dniki Nedićevega Srbskega prostovolj- skega korpusa in tudi naši primorski domobranci. Februarja leta 1946 je to- variš Tito protestiral pri zaveznikih, kjer je navedel številko 105.000 oborožen- cev. Ocene so, da je bilo do sredine leta 1947 v Furlaniji približno 40.000 voja- kov z namero, da vdrejo v Slovenijo. Tudi po razpustitvi Andersovega kor- pusa so sosedje nenehno vznemirjali ob naši zahodni meji, prek severne meje pa so nam zavezniki pošiljali »protikomu- nistične borce ali borce za demokraci- jo«, ki so bili dejansko morilci, danes bi jim rekli teroristi. Bivanje 1. proletarske divizije na Pri- morskem je bilo tudi učinkovito odvra- čanje od agresivnih namer z Zahoda. To se je pokazalo leta 1953, ko so so- sedje Italijani zagrozili, da bodo z orož- jem vzeli celotno STO (Svobodno tržaško ozemlje, op. ur.) oziroma cono B, ker naj bi se angleške in ameriške okupacijske sile umaknile in prepustile cono A Itali- ji. Močne in elitne sile iz celotne Jugo- slavije so jih zaustavile na meji in skle- njen je bil Londonski memorandum ok- tobra leta 1953. Na začetku 60. let je Ju- goslavija izboljšala odnose z zahodnimi zavezniki in pritisk italijanske strani je popustil. Tako je 1. proletarska divizija zapustila slovensko ozemlje, med dru- gim tudi zato, ker je jugoslovansko po- litično vodstvo zaslutilo osvajalne na- mere vodstva tedanje Sovjetske zveze. Na Primorsko je prišla 14. proletarska divizija Boris Kidrič, ki je skupaj s še ne- katerimi enotami JLA pripomogla, da je Italija naslednje leto podpisala Osimski sporazum, s katerimi je bila dokončno urejena slovenska zahodna meja. V tem je prispevek Prve proletarske brigade in proletarskih enot za miren razvoj Slove- nije v povojnih letih. Ob osamosvojitvi in intervenciji JLA v Sloveniji je v glavah vodilnih v gene- ralštabu OS SFRJ nastal načrt, da se Slovenci znova srečamo s 1. proletar- sko divizijo, saj bi po načrtu, izdelanem v času od 1. do 3. julija leta 1991, mo- rala 1. proletarska divizija umiriti osa- mosvojitvene težnje Slovenije s hitrim prodorom od Zagreba prek Ljubljane do Postojne z izgovorom za zaščito za- hodne meje Jugoslavije pred Natom. Na našo srečo se to ni zgodilo, ker mo- bilizacija rezervne sestave divizije ni uspela, saj je prvega dne na mobiliza- cijska zbirališča 1. gardnega polka (1. proletarske brigade) prišlo komaj deset odstotkov vojaških obveznikov. Po ne- kaj dneh so jih napotili samo do Vuko- varja. To je prepričalo generale, da so 15. julija sprejeli odločitev o umiku JLA iz Slovenije, predsedstvo SFRJ pa je to potrdilo 18. julija 1991. Slovenci na proslavi v Rudu »Samo mir, strpnost in sožitje – seveda ob spodbujanju kakovostnih mednaro- dnih odnosov, razumevanju različnosti in medsebojnega spoštovanja ne glede na verske, nacionalne in politične raz- like med nami – nam lahko zagotovi- jo boljšo in lepšo prihodnost.« S temi besedami je končal svoj govor Slavko Rajak Rato, župan bosanskega meste- ca Ruda, ki smo ga kot delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije skupaj z Al- binom Pibernikom, najmlajšim bor- cem v prvem postroju 1. proletarske udarne brigade, obiskali 22. decembra 2016. Dan prej smo bili v Beogradu na slavnostni akademiji v čast ustanovitve slavne brigade. Slavnostni govornik je bil Zdenko Duplančić, prav tako eden njenih najmlajših borcev, zdaj pa predsednik združenja Prve proletarske. Duplančić je orisal bojno pot proletar- cev, teh »nenavadnih navadnih ljudi«, kot jih je imenoval prvi komandant bri- gade Koča Popović. Kraj Rudo je bil nekoč »božja pot za vojne veterane, visoke politične predstavnike, mladinske organizaci- je, tabornike in šolarje iz vse skupne države«, 22. december pa ni bil nekoč le rojstni dan JLA, »ampak za vse ju- goslovanske narode simbol velikih idealov, požrtvovalnosti in vere v le- pšo prihodnost, v skupnost, bratstvo in enotnost in v antifašizem«. Spome- nik 1. proletarski na osrednjem trgu v Rudu še stoji, ulica se zdaj imenuje Ulica Draže Mihajlovića. K spomeni- ku smo skupaj z delegacijami iz držav nekdanje skupne domovine položili vence. V Rudu so še ohranjeni spo- minski muzej, partizansko pokopali- šče in tudi vse spominske plošče na območju občine. Župan je poudaril, da »vsako leto odprtih src sprejmemo vse, ki spoštujejo Prvo proletarsko in NOB; ne sprašujemo, iz katere države prihajajo, kakšne vere so, kakšne na- rodnosti …« O tem smo se prepričali tudi sami v pogovoru z ljudmi in pose- bej na prireditvi, ki jo je s folklornim društvom in svojimi dijaki recitatorji pripravil Blagoje Cerović. Zdenko Duplančić in Albin Pibernik na Igmanu (Foto: Jožica Hribar) februar 201726 D O G O D K I Podcerkev v Loški dolini: 30. decembra 1944 je prišla v vas Podcerkvi v Loški dolini skupina domo- brancev, preoblečenih v partizane. Po vasi so spraševali za pot na Juršče, v resnici pa je bil to le izgovor, saj so iskali posameznike, za katere so vedeli, da so aktivisti OF. Ustavili so se pri Mlakarjevi hiši na številki 11, kjer je ži- vela Frančiška Hace, Tončkova teta. Ker so ji požgali hišo, se je s sinom sem zatekla tudi Tončkova Lojzka. Bližal se je konec leta, zato so mladi partizani prihajali domov na obisk. S Primorskega je prišel k materi partizan Vinko; kratek dopust je za obisk domačih izkoristil tudi Ludvik Gregorič - Rihtar- jev iz 14. divizije; na obisku pa sta bili še dve dekleti iz Palčjega – Marija Česnik in njena prijateljica Ivanka Česnik, obe terenski delavki na območju Palčja, Juršč in Knežaka. V hiši je bil tudi Mirko Mavko, ki se je med potjo iz Babnega Polja ustavil pri starših. Ko je izvedel, da je doma sovaščan Vinko, ga je šel obiskat. Komaj so se posedli za mizo, so se prikazali domobranci in začelo se je stre- ljanje. Najprej so ustrelili Frančiško Hace; Ludvik Gregorič in Marija Česnik sta skočila skozi okno, oba so zadeli rafali, a ne do smrti. Domobranci so ju umorili ob strahovitem mučenju. Ko je Vinko videl, da je mati mrtva, je pla- nil skozi vhodna vrata. Tudi njega je pokosil rafal. Naslednji dan so partizani po sklepu nadrejenih aretirali in v navzočnosti vaščanov ustrelili štiri mlade ženske, za katere se je vedelo, da so naklonjene nasprotnikom. V partizane preoblečene domobrance, sicer domače pripadnike Črne roke, so za to »junaško« dejanje predlagali za prejem nemškega bojnega odliko- vanja, železnega križca. Časopis Slovenec je objavil, da so odlikovanje tudi dobili. V spomin na ta dogodek smo se 30. decembra lani zbrali na krajši slovesnosti in obudili spomin na pretresljivo dogajanje. Besedilo in foto: Aleksandra Jankovič Šentjanž na Dolenjskem: Novembra lani smo na pobudo Vande Gorenjc in Cvetke Jazbec v Šentjanžu ustanovili krajevni odbor Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvo- bodilnega boja Šentjanž. Ustanovitev odbora je za kraj izjemnega pomena, saj imamo na območju Šentjanža in okolice izredno bogato zgodovino na- rodnoosvobodilnega gibanja. Z ustanovitvijo odbora želimo ohraniti tradi- cijo NOB na Slovenskem, hkrati pa k delovanju v odboru privabiti mlade ljudi, ki se morda ne zavedajo pomena odpora proti okupatorju in pomena ohranjanja spomina na težke čase naših dedov. Letos se bodo v Šentjanžu in okolici v organizaciji KO ZZB NOB Šentjanž zvrstili številni dogodki. Že 13. februarja smo organizirali pohod v Jatno, kjer smo se pri spominskem znamenju ob manjšem kulturnem programu spomnili partizanskih kurirjev, ki sta bila ubita ob koncu vojne leta 1945. Na istem mestu se bomo junija srečali tudi z učenci višjih razredov okoliš- kih šol, ki jih je omenjeni dogodek že lani zelo pritegnil. V februarju bomo v spominsko klepetalnico povabili Milana Gorjanca iz predsedstva ZZB NOB Slovenije, ki nas bo spomnil na dogodke med osvoboditvijo Šentjanža ob koncu druge svetovne vojne. V aprilu si želimo čim večjo udeležbo na po- hodu po nemško-italijanski okupacijski meji od Murnc do Telč, ki ga bodo organizirala društva izgnancev Šentjanž, Krmelj in Tržišče. Oktober bo v zna- menju že tradicionalnega 8. pohoda po poteh Milana Majcna, na katerem se spomnimo junaškega boja narodnih herojev Milana Majcna in Jančija Mevžlja proti mnogoštevilni nemški okupacijski vojski. Želji krajevnega od- bora ZZB NOB Šentjanž sta tudi organiziranje pohoda od javke do javke, kjer so si v vojnih časih predajali pošto partizanski kurirji, in ustanovitev čete Milana Majcna. Vabimo vas, da se nam na dogodkih in prireditvah pridružite v čim večjem številu. Iris Majcen Aupič Sveta Ana: V vasici Sveta Ana v Loški dolini so domobranci 47. čete Rupnikovega bata- ljona 13. januarja leta 1945 napadli speče vojake 1. in 3. čete Notranjskega odreda. V neenakem boju z domobranci je padlo 16 mladih borcev za svobo- do, 15 pa je bilo zajetih. Pozneje so domobranci dva ujeta partizana ubili. V spomin na ta dogodek Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Loška dolina vsako leto na ta dan pripravi spominsko slovesnost, na kateri so letos spregovorili predsednik odbora Notranjskega odreda Anton Mohorič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Cerknica Miro Mli- nar in pokrajinski podpredsednik državnega združenja partizanov Italije Renato Knajp. Kulturni program so oblikovali učenci in učitelji Osnovne šole heroja Janeza Hribarja iz Starega trga in ljudske pevke iz Loške doline. Foto: Zavod Oron Dovce pri Komnu: Ob 73. obletnici napada Južnoprimorskega odreda na nacifašistično kolono 2. februarja 1944 na cesti med Komnom in Branikom smo se zbrali pred spomenikom, posvečenim osmim padlim partizanom, ki so v tej bitki izgu- bili svoja mlada življenja. Spomenik je letos lepo obnovljen. Borci Južnoprimorskega odreda pod vodstvom Antona Šibelja Stjenka so z dvema četama tega dne napadli nemško fašistično kolono štirih tovornja- kov in dveh drugih vozil, ki so se pomikali proti Braniku. Prevažali so hrano in orožje. V tem boju je padlo 31 nemških in 50 italijanskih vojakov, eden je preživel, skrit pod kolesi tovornjaka. Partizani so pridobili sovražnikovo orožje, strelivo in vojaško opremo. Zaradi tega napada so se nacisti mašče- vali nad civilnim prebivalstvom in 15. februarja 1944 v Komnu in Braniku požgali 213 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 680 prebivalcev so s tovornjaki odpeljali v nemška taborišča smrti, od koder so se le redki vrnili. Upor proti nacifašizmu na Primorskem ima daljšo in drugačno tradicijo kot drugod, kar dokazujejo številni dogodki. Zato je protifašizem tudi temelj Evropske unije, je med drugim poudaril slavnostni govornik, zgodovinar dr. 27 Borut Klabjan, in opozoril, da danes številni ne vidijo razlike med fašizmom in protifašizmom ne le v Evropi, ampak tudi zunaj nje. Konservativna Evropa je spustila neofašistične skupine v politično areno in demokratične stan- darde na zelo nizko raven. Župan občine Komen Marko Bandelli je poudaril pomen partizanskega boja tudi z besedami: »Slovenci ne bi obstali, če se ne bi uprli nacifašizmu, ki nam je hotel vzeti materni jezik, kulturo, narodno identiteto.« V kulturnem programu je sodeloval Pevski zbor Jezero Doberdob in nav- dušil prisotne z partizanskimi pesmimi. Posebej pa je pritegnila mlada so- listka Mateja Petelin, ki je ob spremljavi Igorja Zobina zapela pesem Mati piše pismo belo. Bruna Olenik / foto: Vid Šibelja Štorje: 9. januarja je minilo 73 let od krutega umora tedaj komaj 15-letnega borca Kosovelove brigade Marjana Štoke s Proseka, ki ga je nacistična vojska zve- rinsko mučila in obesila na telegrafski drog, ker ni izdal svojih sotovarišev. V spomin na junaštvo in njegovo smrt prirejajo vsako leto spominsko slo- vesnost v Štorjah, na kateri se zberejo sorodniki umrlega partizana, njegovi soborci, člani številnih rodoljubnih organizacij, domačini in praporščaki. Tako je bilo tudi 15. januarja, ko so v zadružnem domu v Štorjah pripravili slovesno proslavo v spomin na tega junaka. Da je bila Primorska zatirana v času italijanskega fašizma med obema vojnama, za kar so se Primorci uprli in so zato nastale prve žrtve fašizma, so poudarjali vsi govorniki. Pozabili pa niso dogodkov med drugo svetovno vojno in na povojno dogajanje, vključ- no z osamosvojitveno vojno. Slavnostni govornik na prireditvi je bil član glavnega odbora ZZB za vred- note NOB Slovenije in predsednik območnega združenja ZZB za vrednote NOB Postojna Jerko Čehovin, zbrane pa sta pozdravila tudi predsednik se- žanske borčevske organizacije Bojan Pahor in predsednica VZPI ANPI Anto- na Ukmarja Mira Prosek - Kontovel, Sara Ferluga. Prireditev je v nadaljevanje pospremila podpredsednica ZB za vrednote NOB Slovenije in sežanska po- džupanja dr. Ljubica Jelušič, ki je orisala dogodke izpred 73 let in v opomin mladi generaciji dejala, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Delegacije so položile vence pred spomenik padlim domačinom v NOB, še posebno slovesno pa je bilo polaganje vencev in rož pred spomenik Marjana Štoke. Spomenik v marmorju in v obliki droga in ovite vrvi spominja na trpljenje in smrt mladega partizana. Ob denarni pomoči Štokovih svojcev sta ga obno- vila in popravila domačin Gabrijel Jeram in Robert Živec iz Skopega. V kulturnem programu so sodelovali Godbeno društvo Prosek, Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel z zborovodjo Markom Štoka in Moški pev- ski zbor Vasilij Mirk Prosek - Kontovel ter recitatorja Bojan Podgoršek in Ana Jelušič. V zgornjem nadstropju zadružnega doma pa je domačin Matevž Hrečak pripravil razstavo z naslovm Štorje v NOB. Že drugo leto je ob tej priložnosti potekal tudi 20-kilometrski pohod od Proseka do Štorij, ki se ga je letos udeležilo 45 pohodnikov. Prav z njihovim prihodom v zadružni dom in z zborom praporščakov se je slovesnost v Štorjah tudi začela. Besedilo in foto: Olga Knez Pedrovo: V soboto, 21. januarja, je bila v kulturnem domu v Braniku proslava v spomin na enajst borcev VOS, ki so 25. januarja 1945 padli v vasici Pedrovo nad Bra- nikom v spopadu z veliko močnejšimi silami nemškega okupatorja. Hladno vreme je prireditelje KO ZB Branik prisililo, da so prireditev tokrat izjemoma preselili v prijaznejše okolje kulturnega doma v Braniku. Slavnostna govornica je bil podpredsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica Katjuša Žigon. Ob obujanju spominov na tra- gične dogodke tistih dni je poudarila pomen partizanskega boja za osvobo- ditev Primorske in za vzpostavitev pravičnejše družbene ureditve po vojni. V današnjem času smo priče veliki kraji našega družbenega premoženja, velikim socialnim razlikam in vse večji revščini. Prisotne sta v imenu organizatorjev pozdravila predsednik Krajevne skup- nosti Branik Miran Vidmar in predsednik KO ZB Branik Edvard Bizjak. Pro- gram so oblikovali Oktet Vrh pod vodstvom Simona Lična in učenci OŠ Bra- nik pod vodstvom Natalije Plohl. Slovesnost, na kateri je bilo prisotnih več kot sto udeležencev in jo je olepšalo 18 praporov, se je nadaljevala z družabnim srečanjem. Besedilo in foto: Miloš Lozič Sveče/Avstrija: Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora (ZKP) vsa- ko leto na začetku februarja pripravi spominsko proslavo za padle partizane v Svečah na avstrijskem Koroškem in položi vence pri spomeniku narodne- mu heroju Matiji Verdniku - Tomažu in drugim padlim partizanom. V svojem pozdravnem govoru je podpredsednik ZKP Danilo Prušnik opo- zoril predvsem na pomen skupnega nastopanja proti vsem pojavom potvar- janja zgodovine. Slavnostni govornik Štefan Schellander, sin partizanke, pa je v svojem govoru predvsem poudaril, da tudi »v današnjih zapletenih ge- opolitičnih časih potrebujemo ljudi s trdnimi koreninami, ki bodo kljubova- li raznim oportunističnim političnim vetrovom, in politike, ki zaradi enega simboličnega stavka v novi koroški ustavi ne klečeplazijo okrog volilcev«. V sklepnem delu je nato še tajnik ZKP Andrej Mohar, ki je slovesnost tudi vodil, med drugim posebej opozoril na dejstvo, da imajo Nemčija, Avstrija in Slovenija v svojih ustavah zapisano kazensko odgovornost glede vnovič- nega delovanja v smislu nacinalsocialistov in njihovih kolaboranotov, da pa – paradoksalno – Nemčija te obveze še najbolj dosledno izpolnjuje, Avstrija že bolj mlačno, a vsaj delno, Slovenija pa ne. Ob koncu se je Mohar zahvalil tudi za množično udeležbo iz Slovenije, saj je bilo med udeleženci veliko članov raznih ZB in tudi drugih udeležencev, februar 201728 D O G O D K I 17 praporščakov iz občin Jesenice, Radovljica, Žirovnica, Bled, Gorje in Kranj, predsednik območne organizacije ZB Kranj Marjan Gorza, tajnica Doroteja Osterman ter skupina udeležencev iz Slovenj Gradca. Zahvalil pa se je tudi župniku v Svečah, ki je pomagal pri pripravi spominske slovesnosti. Moški pevski zbor Bilka je na proslavi zapel več partizanskih in domoljub- nih pesmi, recitator je prebral pesem padlega partizana ki govori o trplje- nju in uporu Slovencev v Avstriji, in Pesem o resnici pokojnega koroškega pesnika Andreja Kokota s Kostanj. Od nastopajočih niti enkrat nismo slišali besede »gospod«. Besedilo: Mihailo Pilipovič / foto: Franc Wakounig Murska Sobota: Do 8. marca so v Galeriji Murska Sobota na ogled male plastike slovenske- ga kiparja, slikarja in grafika Janeza Boljke, ki se je rodil 21. junija 1931 v Subotici, umrl pa je 20. avgusta 2013 v Ljubljani. S starši se je po drugi sve- tovni vojni preselil v Ljubljano, kjer je leta 1956 diplomiral na Akademiji za likovno umet- nost. Leta 1959 je opravil po- diplomski študij kiparstva pri Karlu Putrihu, leta 1961 pa še podiplomski specialistični štu- dij grafike pri Riku Debenjaku. Pozneje se je izpopolnjeval v Evropi in na potovanjih po svetu. Ostal je zvest svojemu mestu Ljubljana, kjer je po končanem šolanju za umetni- ka ustvarjal vse do svoje smrti. Mestu Ljubljana je zapustil največ svojih javnih del. V umetniških krogih ga ime- nujejo začetnik slovenskega nadrealističnega kiparstva, slogovno pa ga uvrščajo med novodobne nadrealiste. Znan je postal po svo- jih stvaritvah iz železa, sestavljenih z varjenjem odpadnih kosov železa in starega orožja. V Sloveniji so tri spominska obeležja NOB s skulpturami Ja- neza Boljke. Na ljubljanskih Žalah je spomenik žrtvam NOB iz leta 1965 (na fotografiji), v Ribnici je spomenik Ribniška partizanska družina iz leta 1959; na Mejniku, na hribu nad vasjo Gonjače v Goriških brdih pa je njegov reliefni spomenik padlim v NOB iz leta 1961. Omeniti velja, da je z oblikovalcem Miljenkom Liculom soustvaril likovne rešitve za slovenske evrske kovance. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko Hruševje, Sajevče: Januarja se spominjamo boja partizanov v znameniti dražgoški bitki, katere udeleženca sta bila tudi rodoljuba in partizana Edvard Tominc in Ludvik Ogrizek, doma iz Hruševja. Edvard Tominc je padel dva dni po dražgoški bitki na Mošenjski planini. Ludvika Ogrizka pa so Nemci ranjenega ujeli leta 1944, ko je jurišal iz obkolitve Cankarjevega bataljona. Poslali so ga v Dachau, kjer je kmalu zatem umrl. Člani KO ZB za vrednote NOB Hruševje s predsednikom Radom Škerjancem in ZB za vrednote NOB Postojna s predsednikom Jerkom Čehovinom so 29. januarja v njun spomin pripravili krajšo spominsko slovesnost. V kulturnem programu so sodelovali: predsednik KO ZB Hruševje Rado Škerjanc, har- monikar Nejc Šabec iz Rakulika, učenec OŠ Miroslava Vilharja v Postojni in pesnica Ana Horvat. Prav tako so se člani KO ZB Hruševje poklonili spominu na legendarni Sočanov bataljon, ki je v izredno težkih razmerah 24. januarja 1945 krenil na dolgo pot z Banjške planote na cilj v Lokve pri Črnomlju, kjer je bilo po- veljstvo Narodne obrambe. Ob postanku v Sajevčah je partizane nenadoma napadla nemška patrulja. Padlo je sedem partizanov, med njimi poročnik Ivan Klobučar - Sočan, več je bilo ranjenih (po podatkih iz knjige Nesreč- ni sajevški boj Sočanovega bataljona avtorja Bojana Pavletiča). Preostali preživeli borci so nadaljevali pot v Belo krajino, medtem ko so za ranjence poskrbeli domačini in dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Ana Horvat, KO ZB Hruševje Radenci: V Šratovcih je 4. februarja potekal zbor članic in članov Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Radenci, ki mu predseduje Darjan Mencigar. Med 39 udeleženci so bili gostje: predsednica Območnega združenja ZZB za vred- note NOB Gornja Radgona Marija Červič, predstavniki občinskih veteranskih organizacij in združenj, župan Občine Radenci Janez Rihtarič in predsednica Turističnega društva Radenci Karmen Žibret Kavčič. Poročilo o delu v minu- lem letu je podal predsednik Darjan Mencigar, ki je spomnil, da je KO ZB za vrednote NOB Radenci 31. decembra 2016 štela 78 članic in članov. Umrli so štirje: Viktor Grah (Radenci), Marija Slana (Radenski Vrh), Cvetka Kumlanc (Radenci) in Ivan Trstenjak (Boračeva), so pa v organizacijo vstopili štirje novi člani. V minulem letu so izvedli 20 večjih aktivnosti, pri tem so pohva- lili sodelovanje z Območnim združenjem Zveze veteranov osamosvojitvene vojne Gornja Radgona, Območnim združenjem Zveze slovenskih častnikov Gornja Radgona, Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona ter z osnovnima šolama v občini (OŠ Kapela in OŠ Kajetana Koviča Radenci) kot tudi z Občino Radenci. Za vse delovanje so porabili le 1.859,89 evrov. Poročilo o delu organizacije s tako malo denar- ja so pohvalili predvsem gostje, še posebno župan Občine Ra- denci Janez Rihtarič. V programu dela za letos so zapisali udeležbe na spomin- skih slovesnostiih (pri Treh žeb- ljih na Osankarici in v Dražgo- šah so že bili), marca bodo obi- skali Monoštrer na Madžarskem (obisk groba komandirja Prek- murske čete Alojza Škerjanca - Mirka), aprila bodo pripravili slovesnost ob dnevu OF v so- delovanju s podjetjem Erinox 29 Radenci; udeležili se bodo slovesnosti v Murski Soboti, na Petanjcih ter na Poljani; na Menini planini in pohoda osamosvojitvene vojne 1991 od Gornje Radgone do Radenec; avgusta bodo šli na Ptuj na slovesnost v spomin Slo- venskogoriške čete in Jožeta Lacka; oktobra na Vanečo ter pripravili komemo- racijo na Kapelskem Vrhu; novembra načrtujejo pogovor z zgodovinarjem dr. Marjanom Žnidaričem, decembra pa obiske starejših članov. Filip Matko Ficko; foto: Marija Erveš Gorišnica: Občina Gorišnica in ZB za vrednote NOB Gorišnica sta v soboto, 4. februarja, pripravili spominsko slovesnost ob obletnici boja na Toplakovi domačiji in v spomin štirim padlim borcem 4. februarja 1945. Po pozdravnih nagovorih in spominskem govoru, ki ga je imel župan občine Gorišnica, Jože Kokot, so nastopili člani KUD Ruda Sever Gorišnica: oba pevska zbora in recitatorka. Besedilo in foto: Bogomir Toplak Ljubljana: ZZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje je na slovesnosti ob koncu prejšnjega leta svojim članom podelilo priznanja ZZB za vrednote NOB Slo- venije in priznanja Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Moste - Po- lje za minulo leto. Srebrni plaketi ZZB za vrednote NOB Slovenije sta dobila Staša Rejec za svoj prispevek k prenašanju vrednot NOB na doraščajočo mladino predvsem v času zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja in za svoje delo v različnih družbenih organizacijah in društvih ter Ignac Rozman za vrsto dejavnosti, med drugim tudi za vestno in odgovorno opra- vljanje funkcije praporščaka in obiskovanje borcev v domovih za starejše. Priznanji je v imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije podelil Jože Oberstar, predsednik odbora za priznanja pri ZZB NOB Slovenije. Aprila lani sta bili na naš predlog na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije v Festivalni dvorani že podeljeni dve zlati plaketi, in sicer pred- sedniku uprave BTC Jožetu Mermalu za večletno vsestransko in materialno pomoč našemu združenju in KO ZB NOB Zadobrova - Sneberje za njeno vse- stransko delovanje. Na tokratni slovesnosti pa je Branka Kastelic, predsednica ZZB za vrednote NOB Ljubljana Moste – Polje, podelila še priznanja združenja. Listino častni član združenja so dobili: Sonja Vrščaj, Albin Levičnik, Jože Prepe- luh in Anton Uravić - Ante, plaketo združenja pa: Nada Starinšinič, Mitja Maček in Breda Bizilj ter PGD Zadobrova - Sneberje - Novo Polje. Listino združenja pa so dobili: Nuša Kocjančič, Marija Jalen, Cveto Nolimal in Tatjana Kobal. B. K. Idrija, Cerkno: Območno združenje ZZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno je 14. decembra lani sklicalo izredno skupščino, na kateri je 30 delegatov zastopalo 433 članov ZB iz 14 krajevnih organizacij. Skupščine so se udeležili tudi gostje iz Društva vojnih invalidov severne Primorske, Pokrajinskega sveta ZZB za severno Pri- morsko, vojnih veteranov za Slovenijo in Planinskega društva Idrija. Izredno skupščino so sklicali zaradi volitev nadomestnih članov v organe združenja. Na predlog izvršnega odbora so za novega predsednika Območne- ga Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Idrija - Cerkno izvolili Bojana Režuna, za podpredsednika pa Alda Carlija in Jožeta Jerama. Iz- volili so tudi 15-članski izvršni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Na predlog novega predsednika so dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku Jelku Kašci podelili naziv častnega predsednika OZ ZZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno. Nekateri kandidati za vodstvene naloge v območnem združenju ZB smo se že pred izvolitvijo aktivno angažirali z namenom uresničevanja poslanstva borčevskih organizaciji in ohranjanja vrednot NOB. S tem namenom je bil pripravljen tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta, ki smo ga sprejeli na seji. Novoizvoljeno vodstvo si bo skladno s svojimi programskimi usme- ritvami med drugim prizadevalo za ohranjanje zgodovinskih resnic naro- dnoosvobodilnega boja, za vzdrževanje pomnikov, grobišč in grobov padlih in umrlih borcev NOB ter za spodbujanje solidarnosti in humanih medse- bojnih odnosov in razvijanja raznih oblik prostovoljne pomoči za ostarele, bolne in onemogle člane ZB. Novi predsednik je v svojem zahvalnem govo- ru delegatom članom ZB obljubil transparentno delovanje in redno obve- ščanje javnosti o našem delovanju. Posebej si bomo prizadevali za vključe- vanje novih članov v našo organizacijo, še posebno potomcev in sorodnikov padlih in umrlih borcev NOB in vseh mladih, ki spoštujejo in si prizadevajo ohraniti vrednote NOB. Aldo Carli Ljubljana: KO ZB za vrednote NOB Zadobrova - Sneberje, ki jo vodi Lado Sluga, je lani dobila zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije kot ena najbolj aktiv- nih krajevnih organizacij s hitrim porastom števila članov. Približno 300 jih že imajo, in kot so poudarili na občnem zboru na začetku leta, so se lani udeležili veliko spominskih prireditev po vsej Sloveniji, povezujejo pa se tudi s sorodnimi društvi drugje po Sloveniji in tudi v državah nekdanje sku- pne države. Podpredsednik krajevne organizacije Vojko Robnik je poudaril, da se je vseh prireditev skupaj lani udeležilo približno tisoč članov, posebej pa so ponosni, da zelo dobro sodelujejo tudi z drugimi društvi in osnovno šolo v svojem okolju. Med razpravo, v kateri so sodelovali tudi Janko Heberle, predsednik lju- bljanskega mestnega odbora ZZB, Branka Kastelic, predsednica ZZB Moste - Polje, in Tone Podobnik, podpredsednik Četrtne skupnosti Polje, so pouda- rili vpetost organizacije v svoje okolje in dobro sodelovanje. Med nalogami letos pa so poleg obiskovanja in priprave prireditev zapisali tudi skrb za svoje ostarele člane in utrjevanje vrednot, kot so tovarištvo, solidarnost in domoljubje. Občni zbor so prepletli z nastopi 7-članske moške pevske skupine Roman- tiko, ki jo vodi Mario Koritnik in goji večglasno fantovsko petje, prepevajo pa izključno lastne pesmi, v katerih dajejo poseben poudarek besedilom. J. H. februar 201730 I M E L I S M O L J U D IP R J E L I S M O Bolnišnica Franja znova deluje (tokrat zaradi oskrbe brezpravnih prosilcev za azil) Zagotavljanje človekovih pravic je bila ključna parola sloven- ske osamosvojitve. Paradoksalno, tako rekoč vse vlade samo- stojne Slovenije so se zapletle v množične kršitve človekovih pravic. Po izbrisanih so se na udaru slovenske vlade tokrat znašli prosilci za azil. Ko sem marca leta 2016 sprejel povabilo organizacije Zdravniki sveta, da bi opravljal delo vod-je razvoja zdravstvene oskrbe prosilcev za azil v Sloveniji, nisem vedel, da se bom tudi sam vpletel v novo zgod- bo množičnih kršitev človekovih pravic. Vlada je tedaj šele sprejela zakon o med- narodni zaščiti in podrobnosti niso bile znane, praktičnih izkušenj z izvajanjem zakona ni bilo, nobene reakcije – terra in- cognita ... To, da v Sloveniji prosilec za azil nima pravice do primarnega zdra- vstvenega varstva, da zakon ne dovo- ljuje prosilcu dostopa do zdravnika, ni preprosto razumljivo. Ekonomske raz- lage niso prepričljive, ker gre za simbo- lično število nekaj sto ljudi. Kot kaže, je to tiho uzakonjenje rasizma v slovenski družbi. 84. člen Zakona o mednarodni zaščiti predvideva samo nujno zdravlje- nje prosilca, kar pomeni le takrat, ko je neposredno ogroženo življenje (infarkt in podobno). Iz tega zakona je izvzeto reproduktivno zdravje žensk in otrok. Pri tem je treba vedeti, da večina prosilcev za azil čaka na odločbo več let, pozna- mo primer tudi petletnega čakanja. Žrt- vam svetovnega imperializma za več let odvzeti pravico dostopa do zdravnika očitno ne pomeni nič drugega kot zlora- bo medicine za odvračanje prosilcev od Slovenije, pri čemer zakonodajalec res- no računa, da bodo slovenski zdravniki sodelovali z vlado pri zlorabi medicine in pri množičnem kršenju človekovih pravic. Ko je izbruhnila begunska kriza v tako imenovanem razvitem svetu, so se najprej oglasila združenja zdravnikov, ki so svojim vladam narekovala medicin- ske in človeške standarde, po katerih se morajo ravnati. V Sloveniji se kaj takega ni zgodilo. Slovenska strokovna združe- nja so se bolj kot s pravicami prosilcev ukvarjala z nadaljnjim uničevanjem sis- tema javnega zdravstva in hitela v pri- vatizacijo. Zato so stiske in težave pro- silcev širši družbi neznane. Poglejmo na nekaj primerih, kako je ta slovenski rasi- stični zakon videti v praksi. Krojaču iz Kabula F. B. (31) so talibani prestrelili desno podkolenico. V bolni- šnici v Afganistanu je bila narejena oste- osinteza, a ker je bil vstavljeni kovinski element nekoliko daljši, je na podplatu in pod kolenom gledal ven. Zato je prosilec težko hodil, čutil je neznosne bolečine in se spopadal z nenehnimi infekcijami podkolenice, ki smo mu jo v humanitarni medicinski mobilni enoti zdravili z anti- biotiki. Zaradi neznosnih bolečin in po- gostih infekcij je prosilec zaprosil upravo azilnega doma za odstranitev kovinske- ga elementa, kar bi moralo biti storjeno že v roku, ki je za tako odstranitev po- treben in je že zdavnaj pretekel. Uprava je prosila kirurga v UKC za mnenje, ali je življenje F. B. neposredno ogroženo, in ko je dobila negativen odgovor, so pro- silca – v skladu z zakonom – zavrnili. Zloraba medicine v politične namene je dvorezni meč. Niso ogroženi samo pro- silci, temveč tudi delavci Ministrstva za notranje zadeve in širša družba. O tem govori naslednji primer: kmet A. A. (55) iz province Bamjan v Afganistanu je večkrat potožil, da ne more dihati. Bil je napoten na Nujno medicinsko pomoč (NMP), kjer so ugotovili, da so vitalni znaki normalni. Ker se je napad dispne- je čez nekaj dni ponovil, so ga spet v skladu z zakonom napotili v NMP, kjer // PIŠE: Dimitar Anakiev, dr. medicine so razširili preiskavo z ultrazvokom in rentgenom in znova ugotovili, da je vse normalno. Napadi so se ponavljali, zato smo v humanitarni medicinski mobilni enoti poklicali internistko, našo sodelav- ko, ki je pro bono pregledala pacienta in predlagala, naj v pregled nujno vključi- mo pulmologa. Na našo prošnjo se je spet pro bono vključila pulmologinja, ki je opazila sence na pljučih in posumila na tuberkulozo. Pacienta je napotila na Golnik, kjer je bil nemudoma sprejet v nadaljnjo obravnavo. V enem letu sem zdravil več kot tisoč prosilcev in pri tem srečal na desetine in desetine podobnih zgodb. Nevzdržne humanitarne razmere, v katerih so mno- žično kršene človekove pravice in je ogroženo zdravje ljudi, so nas prisilile, da smo ustanovili humanitarno zdru- ženje Zdravniki za azilante, v katerem so zdravnice in zdravniki, študenti me- dicine, sestre in laični aktivisti. Tako je nastal projekt Mestne bolnice Franja, ki deluje od septembra 2016 v Rogu v Lju- bljani. V naši pro bono ambulanti, ki dela ob torkih in petkih od 14. do 17. ure, se je v štirih mesecev zdravilo več kot sto prosilcev za azil ter nekaj domačih de- privilegiranih ljudi. V času svojega enoletnega delovanja sem ugotovil, da v slovenskem naro- du ni rasizma. Niti eden izmed kolegov zdravnikov, ki sem jih prosil za pomoč in sodelovanje, me ni zavrnil, niti eden me ni prostaško vprašal, »ali veste, koliko to stane«. Nasprotno, vsi so takoj in brez- pogojno pomagali. Enako velja za usluž- bence Ministrstva za notranje zadeve v Azilnem domu, policiste in varnostnike. Tudi oni se obnašajo profesionalno in velikokrat humano, tudi oni pomagajo ljudem v stiski. Od kod potem rasizem v naši zakonodaji, če je slovenskemu na- rodu tuj? Morda je pa to ta tujek, pred katerim nas mora naša vlada ščititi? Ko je izbruhnila begunska kriza v tako imenovanem razvitem svetu, so se najprej oglasila združenja zdravnikov, ki so svojim vladam narekovala medicinske in človeške standarde, po katerih se morajo ravnati. V Sloveniji se kaj takega ni zgodilo. 31 I M E L I S M O L J U D IP I S M A Ko razmišljam o svojem življenju Letos julija bom dopolnil 83 let. Rodil sem se v Trbovljah in se star dve leti z očetom in mater- jo preselil v Zagorje ob Savi, kjer je bil oče ime- novan za ravnatelja tamkajšnje meščanske šole, mati pa je tudi učila v tej šoli. Pred tem sta učila v meščanski šoli v Trbovljah. V Zagorju sem doča- kal nemško okupacijo – star sem bil sedem let in takoj sem moral v prvi razred nemške osnovne šole, v kateri je bil ves učiteljski kader nemški in so takoj začeli izvajati potujčevanje. Govorili so nam, da je naša domovina Nemčija, mi pa eno ljudstvo, ena država in en voditelj, to pa je Adolf Hitler. V tretjem razredu smo morali učenci že paziti, da ni kdo izrekel slovenske besede vpričo učitelja ali učiteljice, kajti sledila je stroga kazen. Doživeli smo tudi streljanje talcev pred hišo, kjer smo stanovali v Zagorju in je bilo tam nogome- tno igrišče. Na Zagorje imam sicer lepe spomine – na otroke in na rudarje. Ko sem bil star šest let, me je oče prvič peljal v rudnik med rudarje, da sem videl, kako težko je njihovo delo! Oba – oče in mati – sta bila velika človekoljuba in sočutna človeka ter zato zelo spoštovana pri ljudeh. Ved- no sta bila pripravljena pomagati vsem ubogim in pomoči potrebnim. Tudi med okupacijo je bila mati povezana s partizani in nenehno v smrtni nevarnosti zaradi tega. Zalagala je partizane s sa- nitetnim materialom, kot uslužbenka na takratni občini pa je omogočala nabavo živilskih kart tudi tistim, ki so imeli kakšnega svojca med partizani, čeprav tega ne bi smela. Lahko bi jo namreč kdo izdal. Zato je bila takoj po izgonu okupatorja pre- meščena kot učiteljica na gimnazijo v Ljubljano in je tam dočakala upokojitev. Ko se je oče skupaj z menoj in mojim bratom leta 1944 vrnil v svoj rojstni kraj, v vas Škrjanče- vo pri Radomljah, je bil že težko bolan, streljanje talcev pred našo hišo ga je močno pretreslo in prizadelo – bolehal je namreč za multiplo skle- rozo. V poslopju mlina, katerega lastnik je bil nje- gov brat, pa je začel poučevati okoliške otroke, da ti ne bi ostali brez osnovne izobrazbe. V bližini je bila nemška orožniška postaja in po nekaj mese- cih so Nemci dejavnost mojega očeta izsledili in jo zatrli. Po vojni je bil oče invalidsko upokojen, saj je popolnoma ohromel. Sam sem moral leta 1945 najprej opraviti sprejemni izpit za vpis v srednjo šolo, potem pa sem se vpisal na klasično gimnazijo in tam tudi maturiral. Po maturi sem obiskoval tečaj, ki ga je organiziral Zavod za šolstvo RS, in se zaposlil v dijaškem domu kot vzgojitelj. Vpisal pa sem se tudi na pravno fakulteto in kot absolvent šel na služenje vojaškega roka, kjer sem bil odgovoren za vodenje moralnopolitične vzgoje v svoji enoti. Kot vzgojitelj v domovih učencev srednjih šol sem se z vsem svojim srcem posvetil vzgojnemu delu z učenci, ki so mi bili zaupani. Poleg svoje pedagoške izobrazbe – leta 1974 sem diplomiral na pedagoški akademiji – mi je koristila tudi izo- brazba s pravne fakultete. Kot vzgojitelj sem se trudil pri svojih učencih v domovih vzbuditi čut odgovornosti za lastna dejanja, do dela in delovnih obveznosti. Poseb- no veliko pozornost sem posvetil prikazu o tem, kako porušeno domovino smo dobili po vojni in kako smo se trudili, da bi bilo življenje lepše in pravičnejše. Vzgajal sem jih k človekoljubju in sočutju. Pripovedoval sem jim, kako smo se kot mladinci vključevali v udarniško delo. Kot brigadir, pripadnik Udarne ljubljanske de- lovne brigade Jake Avšiča, sem generala Avšiča osebno spoznal in so mi njegove besede in nače- la še zdaj v dragocen spomin, pa tudi v opomin. So globoko v mojem srcu. Kot vzgojitelj sem dobil od svojih učencev v spomin različna darila, ki so mi prav tako drago- cen spomin in dokaz, da sem bil z njimi resnič- no z vsem srcem povezan. Bili so doma iz vseh republik nekdanje Jugoslavije – od Vardarja do Triglava, od severa do juga. Učenci iz Bosne so mi dali v spomin svoj simbol – obesek s polme- secem in zvezdo ter rdeči fes, učenci Hrvati pa naglavni trak z grbom, ki ga je nosil hrvaški borec ob bitki za Vukovar. Zdaj ko sem upokojen in se lahko ukvarjam le še s pisanjem, napišem še kakšen svoj prispe- vek v časopisa Dnevnik in Nedeljski dnevnik ter v revijo Svobodna beseda, kjer najdem še druge zame zanimive članke in prispevke. Predvsem so me navdušili prispevki v pismih bralcev avtorjev Spomenke Hribar in Srečka Križanca. V svojem življenju in pri delu sem se ravnal v skladu z verzi našega pesnika Otona Župančiča, ki je zapisal: »Bodočnost je vera! Kdor zanjo umi- ra, se dvigne v življenje, ko pade v smrt!« Želim pa si, da se končno uresničijo tudi ver- zi našega pesnika Franceta Prešerna, ki pravijo: »Edinost, sreča, sprava naj k nam nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast ko pred spet naša bosta last! Naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže!« Naj se neha razklanost med nami, enoumje z leve ali desne, kakršen koli ekstremizem vodi v brezumje in posledično spet v medsebojno klanje – naj nas končno zgodovina kaj nauči in izuči. Bila je kruta in krvava, ko je brat pobijal brata in se je Zagorjan s priimkom Čobal odločil za samomor in v poslovilnem pismu napisal, da se je za ta svoj korak odločil zato, »ker noče več živeti na tem umazanem svetu, ko že mori Slovenec svojega brata Slovenca«. Nemški gestapovec se je zdrznil in globoko zamislil, ko mu je moja mati to pismo prevedla na njegovo zahtevo. Metod Škerjanec, Ljubljana Ali se Cerar res dela norca iz padlih v vojni za Slovenijo? To vprašanje namreč postavlja mladi voditelj na TV Nova 24, Aleksander Rant, predsedniku vlade RS dr. Miru Cerarju, ob sprejemu za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, MNZ, civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Sprejem je bil 23. decembra lani. In Rant cinično nadaljuje, da je bila na ta sprejem vabljena tudi Emilija Merlak, žena agresorskega vojaka JLA Antona Merlaka. Glede na to, da je dolžina v rubriki Pisma bralcev omejena, ne morem opisati podrobnosti. Gospa Emilija Merlak ni prišla ne z Lune in ne z Marsa. Ona je pokončna žena pokojnega pilota helikopterja. V teh letih je gotovo ogromno pretrpela. Avtor se sklicuje tudi na sodbo sodišča, da je bil helikopter Gazela 664, v katerem je letel pilot Merlak, sovražno plovilo in legitimna tarča. Kakšna ironija, da se prav na tej TV sklicujejo na sodbo sodišča! Kljub svoji mladosti imate zelo slab, predvsem pa izjemno zamegljen spomin. Nekaj vprašanj za vas, novinar Rant: ste po- zabili, kako ste v ponedeljek, 18. avgusta 2014, pred Vrhovnim sodiščem nagovarjali vaše zbrane privržence, da se bojujete za pravico in pravno državo, da sodba v primeru Patrie ni samo far- sa, je zločin? Spraševali ste se, ali smo še sploh normalna država. Nismo! ste nadaljevali v svojem govoru. Tistega dne ste obsojali sodnike, tožilce, profesorje na fakulteti. In zdaj se nenadoma tako poduhovljeno prav vi sklicujete na sklepe sodi- šča. V nadaljevanju pišete, da ni nič novega, da se slovenski levičarji norčujejo iz tistih, ki so v devetdesetih letih gradili našo državo. Vseh va- ših žalitev v tem prispevku ne bom navajal, ker tega niso vredne. Ne poznate zgodovine tistega časa in ne poznate činov Slovenske vojske. Sam sem član veteranske in častniške organizacije, ne poznam nobenega br. generala Toneta Krkoviča. Sva pa bila že večkrat skupaj z brigadirjem Tone- tom Krkovičem. Menda razpolagate tudi z informacijo, da se je gospa Merlakova udeležila sprejema in da je celo dobila darilo organizatorja. Pravite, da ste vprašanja, ali bodo gospo Merlak črtali s sezna- ma svojcev borcev za svobodno Slovenijo in ali je bila res na sprejemu, poslali v kabinet predse- dnika vlade. Odgovore še čakate. Svetujem vam, da v tem času, ko čakate odgovore, preberite tri odlične knjige. Prva je delo avtorja Matjaža Fran- geža z naslovom Kaj nam pa morejo, druga knjiga je delo avtorja Mateja Šurca z naslovom Preva- rana Slovenija – Domoljubje, zapisano z ničlami in tretja delo z naslovom Skrito povelje avtorice Drage Potočnjak. Morda bodo po tem vaše bole- čine z levico nekoliko popustile. Na koncu svojih izjav avtor končuje, da na dr- žavnih proslavah sedijo v prvi vrsti tisti, ki niso hoteli samostojne Slovenije. Koliko podlosti in pritlehnosti je v teh izjavah! In še za konec: »Če je lahko 'osamosvojitelj' Milan Kučan, ki je prej veleizdajalec, je lahko tudi mož Emilije Merlak ne glede na to, kakšen pljunek v obraz to predstavlja za vse, ki so res dali življenje za Slovenijo.« To so težke besede. Pljunek v obraz s tako podlimi žalitvami pošiljate vsem poštenim Slo- vencem vi, Aleksander Rant, SDS-ovo trobilo na Novi 24TV. Srečko Križanec, Štore februar 201732 je v podjetju ostal vse do 10. junija 1942, ko je zaradi očitne nevarnosti aretacije oziroma izdaje tudi sam odšel v Dolo- mitski odred. Od tam so ga premestili v Notranjski odred na komando mesta Stari trg, pozneje pa v sanitetni oddelek 7. korpusa, v tako imenovano apotekarsko sekcijo. Tu je bil v lekarni Planjava kurir vse do konca vojne. Za svoj prispevek med NOB je bil Milan večkrat odlikovan. Milana bomo pogrešali na skupnih avtobusnih izletih na Pokljuko, v Dražgoše in še kam, kjer nam je s svojo dobro voljo in hudomušnostjo polepšal vsak trenutek. Miran Štupica v imenu skupnosti borcev Dolomitskega odreda ter ZB za vrednote NOB Vrhnika Stanko Vrhunc Tu med Karavankami in Julijci smo se konec minulega pole- tja poslovili od prijatelja, soborca, diplomiranega elektroin- ženirja, profesorja in polkovnika na letalski tehnični akade- miji v Rajlovcu pri Sarajevu. Od svoje upokojitve leta 1980 je živel na Bledu. Stanko se je že kot mlade- nič kalil v sokolskih vrstah na Bledu in v svoji številni dru- žini, ki je izžarevala resnično domoljubje. Ko so leta 1941 v naše kraje vdrli pohlepni tuj- ci, vzeli so nam vse, kar je bilo slovenskega, sta se Stanko in vsa njegova družina oklenila rastoče OF, sam pa se je prid- ružil skupini blejskih mladincev, starih znancev iz sokolskih vrst pod vodstvom partizana Jake Bernarda, ter aktivno so- deloval v veliki odporniški akciji 16. in 17. julija 1941. Tedaj so s trosilno napisno akcijo in z izobešanjem slovenskih zas- tav od Lesc do Bleda, do štaba okupatorjevih poveljnikov, z gesli OF pozivali k uporu. Ves povojni čas sta blejska občina in pozneje krajevna skupnost praznovala 17. julij kot svoj občinski praznik. Ta akcija pred napadom nacistov na Sov- jetsko zvezo je bila brez primere v takratni Evropi. Stanka je življenjska pot vodila skozi gestapovske zapore v Begunjah in delovno taborišče v Beckensteinu, zatem je po- begnil v partizanske vrste, nato pa je s šolanjem v Rusiji odšel med pilote. Postal je diplomirani elektroinženir, polkovnik in profesor na letalski tehnični vojni akademiji v Rajlovcu pri Sarajevu. Skupaj z ženo Nado sta ustvarila družino, ki se je leta 1950 povečala za sina Ivana in v letu 1952 za sina Željka. Po upokojitvi leta 1980 se je vrnil na svoj dom na Bledu, kjer je ostal do svoje smrti v 94. letu starosti. Ves čas je sode- loval v naši organizaciji KO ZZB za vrednote NOB. Ponosen je bil na svojo prehojeno pot, posebno ponosen pa je bil na akcijo 16. in 17. julija 1941, o kateri je pogosto pri- povedoval kot zadnji preživeli udeleženec. Borut Rus Ivan Šteharnik V prvih dneh novega leta je umrl Ivan Šteharnik - Džok, ko- roški partizan in komandant. Rodil se je na Ravnah (takrat še Guštanj) 27. avgusta 1925 v delavski družini. Leta 1942 je bil mobiliziran in kot 17-leten vpoklican v nemško vojsko in poslan na vojaško usposabljanje v Škofji Loki. Na začetku avgusta leta 1943 so bili vojaki pripravljeni za transport na Andrej Stanovnik Na pokopališču v Polju pri Ljubljani smo se 23. decembra lani poslovili od našega najstarejšega dolgoletnega člana, Andre- ja Stanovnika. Rodil se je 25. novembra 1919 v Vrzdencu pri Horjulu kot drugi od enajstih otrok v Štefičevi družini. Zaradi številne družine je njegov oče Franc, čevljar, le težko nahranil vsa lačna usta, čeprav je po cele dneve delal, zato so morali komaj odrasli otroci s trebuhom za kruhom. Andreja je pot popeljala v Logatec, kjer se je izučil za trgovca. Začela se je druga svetovna vojna in Stanovnikova družina je dajala zatočišče ljudem, ki so se iskreno uprli okupator- ju, saj so čutili dolžnost ohra- niti slovenstvo. Tudi Andrej je poleg bratov, sester in staršev začel že v novembru leta 1941 delovati za OF tako, da je zbi- ral orožje, sanitetni material in hrano. Zbiral je tudi podatke o domobranski postojanki v Šentjoštu nad Vrzdencem. Zaradi domačih izdajalcev so bili aretirani in odpeljani v taborišča, očeta pa so domobranci januarja leta 1944 ustrelili v Rozmanovem mlinu. Andreja so vse od 15. junija 1942 pa do 11. julija 1945 selili iz taborišča v taborišče. Začelo se je z Gonarsom, nadaljevalo v Renicciju in po kapitulaciji Italije končalo v Flossenburgu, kjer je bilo delovno taborišče namenjeno garaškemu delu v kamnolomu in opekarni. Po končani vojni se je Andrej srečen, a izmučen vrnil domov. Posledice trpljenja je nosil vse življenje. Zapos- lil se je v Trgovskem podjetju Polje, v Sostrem v trgovini Pri Kovaču. Pozneje, do upokojitve je bil poslovodja v trgovini Pri Valiču v Slapah. V tem času sta z ženo Fani z veliko truda in odrekanja v Polju zgradila svoj dom. V zakonu so se jima rodili otroci Andrej, Nataša in Mitja. Andrej je bil družinski človek, zanesljiv, potrpežljiv, skro- men in z ljubeznijo do zemlje, zelo rad je imel tudi sprehode v naravi in po gozdu. Veliko ljubezni je izkazoval do petih vnu- kov in osmih pravnukov. Pred leti mu je začelo pešati zdravje, bolezen se je poglabljala in obležal je v postelji. Do zadnjega je bil obdan z ljubeznijo svojih najdražjih, še posebno njegove Fani. V spominu ga bomo ohranili z vsem spoštovanjem do njegovega prispevka k svobodi slovenskega naroda. Andrej Torkar, predsednik KO ZB Polje - Slape Milan Per Na začetku decembra lani smo se na pokopališču v Si- nji Gorici pri Vrhniki poslovili od partizana Milana Pera, ro- jenega 6. marca 1925 v Sinji Gorici pri Vrhniki, sicer člana skupnosti borcev Dolomitske- ga odreda. Milan je po konča- ni osnovni šoli na Vrhniki leta 1940 nadaljeval šolanje kot vajenec v takratnem podjetju Rosa – zastopstvu za podjetje Škoda v Ljubljani na Poljan- ski cesti. Po okupaciji je v tem podjetju kmalu navezal stike s prvimi ljubljanskimi ilegalci, kot so bili Stane Fatur, Ivan Turk, Franc Dremelj, Franc Borštnik, Matevž Istenič in Ivan Kozmenko, ki so konec leta 1941 vsi odšli v partizane. Milan I M E L I S M O L J U D I 33 Alojz Deželak Konec minulega leta se je za vedno poslovil Alojz Deželak iz Velikih Gorelc v občini Laško. Rodil se je 31. maja 1924 na veliki in ugledni kmetiji kot šesti od devetih otrok. Ker je bilo v družini pred njim že pet deklet, je bilo veselje ob njegovem rojstvu veliko in starši so ga po tihem določili za naslednika kmetije. Življenje na kmetiji je bilo skromno in naporno, a mirno vse do začetka druge svetovne vojne, ko se je tudi v njegovi okolici začel nemški teror z izseljevanjem domači- nov, do njih pa so prišli tudi glasovi o streljanju talcev. Decembra leta 1942 so ga vpoklicali v nemško vojsko. Po urjenju in pripravah, ki so potekale na Češkem in kjer so pridobili veliko vojaških ve- ščin, so ga s transportom pos- lali na rusko fronto. Ko je leta 1944 prišel domov na dopust, se je odločil, da ne gre več na- zaj. »Ko sem v Mariboru slekel vojaško uniformo in se pre- oblekel v civilna oblačila, ki sta mi jih prinesli sestra Trezika, ki se je vrnila iz Auschwitza, in mama, sem vedel, da nazaj ne grem več,« je pripovedoval pred leti. Doma je navezal stik s partizani, a sprejem ni bil samoumeven, najprej so ga hote- li celo ustreliti, saj so predvidevali, da je nemški vohun. Na srečo je prevladal razum enega izmed borcev, pa so ga vzeli s seboj na Planino, kjer so se tedaj zadrževali borci Kozjan- skega odreda, z obrazložitvijo, da ga bodo »preverili«, kako se bo obnašal. Ker je v nemški vojski pridobil pomembne vojaške veščine, se je s svojim znanjem hitro izkazal in pos- tal borec Kozjanskega odreda. Sledil je prehod v Levstikovo brigado, s katero je sodeloval v napadu na Trebnje. Ko je januarja leta 1945 hudo zbolel, so ga prestavili za intendanta v glavni štab NOV in POS. Tam je prvič opazil razliko med deklarirano enakopravnostjo, o kateri je bilo veliko govora, in dejanskimi razmerami oziroma razlike med hrano za »na- vadne« partizane in hrano za vodstvo. Z glavnim štabom je ostal vse do konca vojne, z njimi je bil tudi v Ajdovščini ob ustanovitvi prve slovenske vlade in je nato na konju skupaj s tovariši vkorakal v osvobojeno Ljubljano. V tem času je spoznal vse tedanje voditelje, še v poznih letih se je dobro spominjal Borisa Kidriča, Mitje Ribičiča in Juša Kozaka. Z Ribičičem sta nekoč celo zamenjala pištoli, kar mu je bilo v zelo drag spomin, a o podrobnostih ni želel pri- povedovati. Priznal pa je, da so mu po vojni ponujali službo v novi državni ureditvi, a se je odločil, da gre domov, delno zato, ker so doma pričakovali, da bo prevzel kmetijo, pred- vsem pa zato, ker mu veliko stvari pri novih oblastnikih ni bilo všeč. Ena od njih je bilo tudi odločno preganjanje vere. »Moja mama je bila zelo verna in vedno sem trdil, da me je vera obdržala pri življenju ob vsem, kar sem hudega doživel in videl. Bog je bil zame dobrota in nisem se hotel podrediti novim zapovedim,« je pripovedoval. Julija leta 1946 se je vrnil domov v Laško, leto dni pozneje se je poročil in prevzel kmetijo. V zakonu z ženo se jima je rodilo pet otrok, eden izmed sinov je prevzel kmetijo. Vse do njegove smrti je družina zanj zgledno skrbela. J. H. rusko fronto. Nekaterim so pred odhodom še dovolili obisk domačih, kar se je posrečilo tudi Šteharniku. Na železniški postaji na Ravnah je skrivoma izstopil in se umaknil v doma- če stanovanje, vendar ga je nekdo videl in sporočil v nem- ško postojanko na ravenskem gradu. Ponoči je v stanovanje vdrla nemška patrulja in ga odvedla na grad. Dokaj dobro se je izgovarjal, zato so ga izpustili, on pa se je odločil za partizane in se od doma umaknil čez Čečovje proti Lubasovi domačiji v Podkraju in naprej do Obretanove domačije pod Uršljo goro, kjer je dobil stik s partizani. Takoj so ga uvrstili v bojne enote in že čez nekaj dni je sode- loval v napadu na Rečico ob Savinji. Vojaška usposobljenost in pogum sta mu omogočila hitro napredovanje od komandirja voda in čete do komandanta bataljona. Na tem položaju je bil do 29. septembra 1944, ko je bil Vzhodnokoroški odred uki- njen, borci pa so bili prerazporejeni v brigade. Bataljon se je v tem času nekajkrat uspešno spopadel z nemškimi enotami, ena najpomembnejših bitk je potekala med 19. in 24. avgu- stom 1944, ko so se enote Vzhodnokoroškega odreda uspešno uprle sovražnikovi premoči, mu preprečile vstop iz Črne preko Bistre v svobodno Zgornjo Savinsko dolino in hkrati prepreči- le izselitev zavednih slovenskih družin iz doline Bistre. Nemci so v tej bitki doživeli hud poraz in so imeli mnogo žrtev. Šteharnik je po ukinitvi ba- taljona odšel na dodatno šola- nje v Belo krajino. Po vrnitvi je bil vključen v Šercerjevo brigado in postal je pomočnik komandanta 1. bataljona. Na tem položaju je bil tudi novembra leta 1944, ko je ta brigada napadla Šoštanj, on pa je bil v bitki ranjen. Prenesli so ga v takrat osvobojene Luče, ob pripravah na operacijo noge pa se je začela nemška ofenziva in potreben je bil takojšen umik v skrivno partizansko bolnišnico v Podvolovljeku na pobočju Velike planine. Tam se je zdravil dober mesec, a je bila tudi ta bolnišnica decembra leta 1944 napadena. Ne dokončno pozdravljen se je v izjemno težkih razmerah umaknil v parti- zansko enoto na Koroško in ostal v njenem varstvu približno dva meseca. Zadnje mesece vojne je bil spet v 14. diviziji na položaju komandanta bataljona. Sodeloval je v sklepnih bo- jih od Dravograda do Celovca in bil po koncu vojne, tako kot 14. divizija v celoti, prestavljen v Vojvodino in še nekoliko pozneje v intendantsko upravo v Beogradu. Ivan Šteharnik je po vojni postal aktivni oficir JLA in z dru- žino je živel v različnih krajih (Kumanovo, Čuprija) nekdanje domovine. V Zadru je bil učitelj na vojaški šoli, tam mu je zelo prav prišlo tudi znanje, ki ga je pridobil med usposa- bljanjem v nemški vojski v Škofji Loki. Takrat se je posebej zanimal za orožje in se o njem dodobra izobrazil. Ob koncu vojne je imel Ivan Šteharnik čin partizanskega poročnika. Zaradi ran, ki jih je dobil pri napadu na Šoštanj, je pozneje dobil status invalida. Bil je dobitnik številnih odli- kovanj: reda za hrabrost, reda za zasluge za narod in reda partizanske zvezde s puškama. Po vojni je Džok ohranil tes- na tovarištva z nekdanjimi soborci. Ob njegovi smrti smo se spomnili, s kakšnim spoštovanjem je ob 70. obletnici bojev pred tremi leti v Bistri pri Črni govoril o Džokovem deležu v teh bojih Franc Sever - Franta. Džoko se je po demobilizaciji zaposlil na takratni občini, na odseku za vojaške zadeve, in v civilni službi dosegel upo- kojitev. V pokoju je bil dejaven v različnih organizacijah, še najbolj in najdlje v Zvezi vojaških invalidov. Maksimilijan Večko februar 201734 R E K L I S O »Moralo je biti konec se- demdesetih let dvaj- setega stoletja, ko je babico, med vojno izgnano podeželsko učiteljico, obiskala znanka, nekdanja so- delavka. Bilo je vroče po- letje in ženski, dobri tovarišici, sicer pa le mal- ce starejši, kot sem sam danes, sta sproščeno klepetali v senci. Ne spominjam se, o čem je tekla beseda, vem pa, da ves čas, ko sem se smukal naokrog, nisem uspel skriti pogleda na gostjino podlaket. Seveda nisem upal kar tako vprašati, kaj tiste okorno napisa- ne modre številke pomenijo, a moja radove- dnost je bila opažena. In pozneje, ko je obisk odšel, sem prvič slišal za koncentracijska ta- borišča. In za Auschwitz, od koder so izhaja- le skrivnostne številke na roki. Osemletnemu dečku težko predstavljiva vsebina, ki nikakor ni spadala v njegovo priljubljeno igro parti- zanov in Nemcev, je vse od takrat del njego- vega miselnega sveta. Tudi v obliki mračne, a intrigantne skrivnostnosti, h kateri me je v poznejših letih vleklo do tolikšne mere, da je moje prvo samostojno potovanje po Evropi, v prvem letniku študija, vodilo prav v obisk poljskega mesta Oswiecim.« »Z leti se spomin na pre- tekle dogodke spremi- nja, podrobnosti se izgubljajo, živih prič je vse manj. Vse bolj smo izpostavljeni po- enostavljeni predstavi o dogodku, vse bolj črno-be- la je ta zgodba, vse manj razlogov je, zakaj bi morali prav ta dogodek proučevati in stro- kovno osvetliti. Ostaja zaveza raziskovalcem, da s pomočjo arhivov raztolmačijo razse- »Še enkrat bomo s pono- som zagotovili: takšne prireditve nimajo nik- jer drugje po Evropi, samo v Cerknem. Ker je tudi ne morejo ime- ti, saj niso nikjer drugje po sovražno zadimljenem, smrtno krvavečem planetu zmogli takšne en- kratne prireditve, kot so jo zmogle svobodne partizanske duše tu v Cerknem. Pomislimo in na glas ponovimo, kot sleherno leto, da je tistega januarja 1945 nekaj kilometrov proč – vse naokrog, od Tolmina do Žirov, Idrije in Gorice mrgolelo sovražne Hitlerjeve solda- teske, ki je le dva meseca pozneje zgoraj na Poreznu in pred tem tudi na Trnovski planoti še enkrat pokazala, kolikšne surovosti in po- bijanja je kot prinašalka 'novega reda' bila zmožna. Tu, v Cerknem, pa tolikšna samoza- vest in svoboda, da prirejajo športne tekme! Beseda 'šport' namreč prvotno pomeni igro in prijazno sproščenost, torej so se v Cerknem takrat znašli mladi ljudje, ki so s svojim de- janjem vrgli nacistični nadutosti rokavico v obraz: njihove smučarske tekme so pomenile toliko, kot če bi vsemu svetu oznanili: nas ne boste, tudi če ste vse druge! Tu živimo svo- bodni ljudje! Vi lahko koljete in morite, mi pa že zdaj ustvarjamo svet svobode! Partizanske smučarske tekme 1945 v Cerknem so bile svo- boda pred svobodo.« »Res doživljamo čudne, še bolj pa skrb vzbuja- joče čase. Tudi glede na dejstvo, da imajo sicer Avstrija, Nemčija in Slovenija zakone, ki prepovedujejo ponovno udejstvovanje nacionalsoci- alistov ali njihovih pomagačev. Pa pride do absurda, da Nemčija najbolj odločno izvaja ta zakon, Avstrija še kar nekako, čeprav bolj mlačno ali nerada, Slovenija pa se dela, kot da zakona nima. Četudi jo zakon obvezuje, da mora npr. razglašanje domobrancev kot »borcev za svobodo« in »slovensko narodno vojsko« ovrednotiti kot zlorabo zgodovine za politične namene in kot početje, za katero bi bilo treba kazensko odgovarjati. To resnico je treba vgraditi v javno zavest, prav tako kot dejstvo, da so se vse tri omenjene države – tako kot vse članice EU – vzdržale glasova- nja v Združenih narodih, ko je šlo za »boj proti poveličevanju nacizma in drugim de- javnostim, ki podpihujejo sodobne oblike ra- sizma, rasne netolerance, ksenofobije in dru- ge nestrpnosti«. Dr. Tone Kregar direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, na slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst 29. januarja 2017 v Ljubljani Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slovesnosti v spomin na padle žrtve nemškega napada v Cerknem 27. januarja 2017 Dr. Matjaž Kmecl podpredsednik ZZB MOB Slovenije, na sklepni prireditvi Partizanske smučine Cerkno '45 v Cerknem 29. januarja 2017 Milan Wutte predsednik Zveze koroških partizanov, na slovesnosti ob prihodu 14. divizije v Slovenijo v Gračnici pri Rimskih Toplicah 12. februarja 2017 žnosti tragedije v Cerknem na sončno četrt- kovo jutro pred 73 leti. Hkrati pa ostaja tudi naloga za vse, ki skrbijo za varno delovanje države, da iz zgodovinskih dram tega tipa potegnejo spoznanja za priprave na obram- bo države v prihodnosti. Živimo v veliko zmo- tah, največja zmota pa je zagotovo ta, da je naša država posebno varna in neogrožena tudi zdaj, ko se velik del sveta zapira v svo- je meje, postavlja zidove in ograje ter kopiči obrambne zaloge. Vprašati se moramo, kako smo mlade ljudi pripravili na tegobe varova- nja države, svobode, demokracije.« Opravičilo: V januarski številki Svobodne be- sede smo v rubriki Rekli so ob imenu in fotografiji dr. Martina Premka, govornika v Dražgošah, objavili napačno besedilo. Za ne- ljubo napako se dr. Premku in bral- cem opravičujemo. Govor Martina Premka v Dražgošah je tako kot vsi govori, ki jih prejmemo v naše uredništvo, v celoti objavljen na spletni strani Svobodne besede. Uredništvo 35 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije februar 2017 35 Razbili spomenik v Jelenovem žlebu Skrunitev spomenika NOB v Jelenovem žlebu so obsodili tudi v KoDVOS: Revirni gozdar je v nedeljo, 12. feb- ruarja, obvestil vodstvo ZZB za vred- note NOB Ribnica, da je med svojim obhodom opazil močno poškodovan spomenik nad breznom v Jelenovem žlebu. Poškodbo sta si v spremstvu policije ogledala nekdanji in sedanji predsednik ZZB NOB Ribnica, Jože An- doljšek in Daniel Divjak. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec razbil obe plošči na spomeniku in odstranil rdečo zvezdo na spomeniku. Na tem mestu je nekdaj že stal bronast spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki so ga neznanci ukradli pred osmimi leti, a ga je ZZB nadomestila z novim. Pred tem spomenikom marca vsako leto poteka slovesnost z učno uro, na kateri se spomnijo ene najuspešnejših zmag slovenskih partizanov med dru- go svetovno vojno na slovenskih tleh. 26. marca 1943 sta Cankarjeva in Gu- bčeva brigada ob podpori Tomšičeve in Šercerjeve brigade v Jelenovem žlebu premagali bataljon italijanske divizije Macerata. Tudi letos ob 74. obletnici bitke načr- tujejo slovesnost pred tem spomeni- kom, ki se je vsako leto udeležijo po- hodniki po Učni poti Slovenske vojske z izhodiščem v Rakitnici in pohodniki iz Loškega Potoka. Zveza združenj borcev za vrednote NOB je obsodila skrunitev spomenika v Jele- novem žlebu. »Ni prvič, da so oskrunjeni partizanski spomeniki, kar je posledica sovražnega govora in širjenja neresnic o NOB. To je vandalizem, ki v javnosti ne bi smel imeti tolerance. Zato ZZB NOB Slovenije obsoja takšna ravnanja in poziva pristojne k prenehanju de- javnosti, ki omadežujejo NOB,« so med drugim zapisali v izjavi za javnost. Oskrunitev spomenika je obsodil tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. »Sam obsojam poškodovanje spomenika. To je očitno vandalsko de- janje in tudi izraz nestrpnosti. Za slednjo v Sloveniji ne sme in ne more biti pros- tora. Državljani in državljanke Slovenije moramo svoj vsakdan in svojo prihod- nost ne glede na svetovnonazorske raz- like graditi na medsebojnem spoštovan- ju, v dialogu in strpnosti. Le tako bomo lahko omogočili, da bomo v naši državi ne samo upravljali sedanjost, ampak tudi razmišljali in delovali v smeri bol- jše prihodnosti in blaginje za vse naše sodržavljane in sodržavljanke.« »Članice Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije obso- jamo oskrunitev spomenika NOB v Jele- novem žlebu. Podpiramo izjavo ZZB za vrednote NOB Slovenije, da gre za van- dalizem in zavržno dejanje, ki se ne bi smelo zgoditi. Mnenja smo, da so ta in temu podobna dejanja posledica tudi neukrepanja predstavnikov slovenske oblasti, ki ni imela in nima toliko moči, da bi takšna dejanja obsodila.« Predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije: Zveze društev General Maister (ZDGM), Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB Slovenije), Zveze društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), Zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD Sever) , Zveze društev in klubov MORiS (ZDK MORiS), Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije (ZDCIVS). februar 201736 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom so določeni vrste in oblike ter pogoji in pristojnosti za podeljevanje priznanj Zveze združenj borcev za vrednote NOB Sloveni- je (v nadaljevanju: Zveza). 2. člen Zveza podeljuje priznanja za izjemne dosežke pri uresničevanju programskih usmeritev Zveze, za uspešno delovanje na področju ohranjanja in uveljavljanja vrednot narodnoosvobodilnega boja ter za ustno in pisno ohranjanje zgodo- vinske resnice o narodnoosvobodilnem boju. Zveza podeljuje naslednja priznanja: • listino Zveze, • zlato plaketo Zveze, • srebrno plaketo Zveze. Zveza podeljuje tudi posebna priznanja prapor- ščakom za vestno opravljanje njihovih nalog. 3. člen Priznanja Zveze se podeljujejo posameznikom, združenjem in drugim društvom, ki so člani Zve- ze, članom organov in delovnih teles Zveze, orga- nizacijam in veteranom vojne za osamosvojitev Slovenije, drugim organizacijam civilne družbe, članom in organom lokalnih in državnih ustanov, tujim državljanom, tujim in mednarodnim orga- nizacijam. II. Vrste priznanj 4. člen Listina ZZB NOB Slovenije Listina Zveze (v nadaljevanju: listina) se pode- ljuje izjemno zaslužnim posameznikom, članom združenj borcev za vrednote NOB, združenjem in organizacijam za izredno uspešno in kakovostno uresničevanje programskih usmeritev Zveze, za ohranjanje pridobitev in negovanje vrednot na- rodnoosvobodilnega boja Slovenije ter za njiho- vo uveljavljanje v družbi. 5. člen Listina je kovinska pozlačena plaketa večjega formata z napisom »Listina Zveze združenj bor- cev za vrednote NOB Slovenije«, z imenom in priimkom prejemnika, z utemeljitvijo podelitve, z znaki Zveze in s podpisom predsednika Zveze. Shranjena je v škatli rdeče barve. Na podlagi 23. člena Statuta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je predsedstvo Zveze na svoji 14. seji 6. decembra 2016 sprejelo spremembe in dopolnitve Pravilnika o priznanjih Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki je bil zadnjič dopolnjen 3. januarja 2012, tako da se v prečiščenem besedilu glasi: PRAVILNIK o priznanjih Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 6. člen Zlata plaketa ZZB NOB Slovenije Zlata plaketa Zveze se podeljuje posameznikom in organizacijam za zelo uspešno delo izjemnega pomena za Zvezo v zadnjih petih do petnajstih letih ali za življenjsko delovanje, ki v celoti bo- gati ugled Zveze: a. za govore, razprave, članke, avtorstvo ali so- avtorstvo publikacij z namenom ohranjanja in uveljavljanja vrednot NOB ter domoljubnih in uporniških tradicij našega naroda; b. za raziskovalno delo in sodelovanje pri spodbu- janju zgodovinske, muzejske, spomeniškovarstve- ne in umetniške ustvarjalnosti, povezane z NOB; c. za sodelovanje ali organizacijo nacionalnih in regijskih spominskih prireditev; d. za organizacijo vzdrževanja, obnovo in financi- ranje večjega števila spominskih objektov NOB; e. za uspešno pridobivanje novih, mlajših članov v Zvezo; f. za zasluge, da novi člani sprejemajo dolžnosti in naloge v organih združenj in Zveze; g. za uveljavljanje zgodovine in vrednot NOB ter programa Zveze v tujini. Zlata plaketa Zveze se lahko podeli tudi tujcem in tujim organizacijam za uspešno sodelovanje z Zvezo oziroma za uveljavljanje resnice o zgodo- vini in vrednot NOB ter programa Zveze v tujini. 7. člen Zlata plaketa je okrogle oblike s premerom 6 cm. Na njej so upodobljeni simboli iz 4. člena Statuta Zveze z napisom: »ZZB NOB Slovenije 1941–1945«. Izdelana je iz kompaktne snovi, emajlirane z belo, modro in rdečo barvo. Pod njo je kovinska ploščica z vgraviranim imenom prejemnika. Je pozlačena in shranjena v škatli rdeče barve ve- likosti 14 x 11 cm. Zlati plaketi je priložen dokument z imenom in priimkom prejemnika, z utemeljitvijo podelitve in podpisom predsednika Zveze. 8. člen Srebrna plaketa ZZB NOB Slovenije Srebrna plaketa se podeljuje za večletno delo v organih in članih Zveze ter v drugih organizaci- jah, ki sodelujejo pri uresničevanju programskih nalog naše organizacije: a. za organiziranje ali sodelovanje pri lokalnih počastitvah zgodovinskih in jubilejnih obletnic s spominom na NOB, našo organizacijo in njene člane; b. za organizacijo tovariških in družabnih srečanj; c. za organiziranje rednega ali investicijskega vzdrževanja spominskih objektov o dogodkih in žrtvah NOB; d. za razvijanje solidarnosti in dobrih odnosov med članstvom v naših organizacijah in drugod; e. za pregled, obiskovanje in pomoč ostarelim in bolnim članom naše organizacije; f. za pridobivanje mlajših članov v Zvezo; g. za uspehe pri prenosu dolžnosti in nalog Zve- ze na mlajše člane; h. za več kot petnajstletno vestno opravljanje nalog praporščaka oziroma tudi za manj, če so za to utemeljeni razlogi. Srebrna plaketa Zveze se lahko podeli tudi tuj- cem in tujim organizacijam za uspešno sodelo- vanje z Zvezo oziroma za uveljavljanje resnice o zgodovini in vrednotah NOB ter programa Zveze v tujini. 9. člen Srebrna plaketa je po obliki, velikosti in simbolih enaka zlati plaketi Slovenije, le da je posrebrena. Shranjena je v škatli modre barve velikosti 14 x 11 cm. Pod njo je kovinska ploščica z vgraviranim imenom prejemnika. Srebrni plaketi je priložen dokument z imenom in priimkom prejemnika, utemeljitvijo podelitve in s podpisom predsednika Zveze. 9.a člen Sestavni del listine, zlate in srebrne plakete je tudi miniaturni nadomestni znak plakete v obli- ki peterokrake zvezde s premerom 14 mm in s priponko. Miniaturni nadomestni znak je zmanjšan posne- tek zlate plakete, za listino v rdeči barvi, za zlato plaketo v zlati in za srebrno plaketo v srebrni barvi. Miniaturni nadomestni znak se vroča obenem s priznanjem, lahko pa ga po želji dobijo tudi vsi, ki so jim bila priznanja vročena do uveljavitve tega dopolnila. 10. člen Posebno priznanje praporščakom Posebno priznanje praporščaku se podeli osebi, ki praviloma najmanj pet let zvesto in redno opravlja naloge praporščaka v združenju, krajev- 3737 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ni organizaciji ZB ali za enoto NOV in POS. Vnovično priznanje praporščaku lahko predlaga Združenje borcev za vrednote NOB po preteku desetih let od podelitve iz prejšnjega odstavka, če oceni, da je to primernejše kot podelitev sre- brne plakete iz 8. člena tega Pravilnika. Posebna priznanja, ki jih je Zveza podelila do zdaj, imajo status priznanja iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Posebno priznanje praporščaku je izdelano iz ni- klja v obliki trikotnika z emblemom Zveze. Pod trikotnikom je ploščica z imenom in priimkom odlikovanca. Priznanje je vloženo v oblazinjeno škatlo temnozelene barve velikosti 13 x 10 cm. Na notranji strani pokrova je napis: Priznanje praporščaku. Sestavni del priznanja je dokument z besedi- lom priznanja, imenom in priimkom praporščaka in miniaturnim nadomestnim znakom. III. Podeljevanje in vročanje priznanj 12. člen Posamezno priznanje je mogoče podeliti isti ose- bi ali organizaciji samo enkrat, razen priznanja iz 10. člena tega Pravilnika. Predlagatelj priznanja mora pri predlogu za posameznika upoštevati postopno dodeljevanje priznanj, od najnižjega do najvišjega. Posameznik lahko naslednje priznanje Zveze prejme šele po preteku vključno petih let. V posebnih okolišči- nah so dovoljene izjeme. 13. člen O podelitvi listin odloča predsedstvo Zveze. O prejemnikih zlate in srebrne plakete ter o po- sebnem priznanju praporščaku odloča Odbor za priznanja, ki ga imenuje predsedstvo Zveze. 14. člen Predloge za podelitev listine pripravi predsed- stvo Zveze ali Odbor za priznanja. Predloge za podelitev zlate in srebrne plakete dajo združenja in društva, ki so člani Zveze, or- gani in delovna telesa Zveze, odbori skupnosti borcev enot in služb NOV in POS prek svojega koordinacijskega odbora pri Zvezi, krajevne or- ganizacije prek združenj, druge organizirane sku- pine, društva in ustanove ter posamezniki prek omenjenih organizacij. Predloge za podelitev posebnih priznanj prapor- ščakom daje Združenje borcev za vrednote NOB. 15. člen Priznanja se vročajo ob državnih, občinskih in krajevnih praznikih, spominskih dnevih ter dne- vih borcev, ob pomembnih jubilejih in srečanjih članov Zveze na krajevni, občinski, državni ali mednarodni ravni. 16. člen Priznanja vročajo predsednik, podpredsedniki ali člani predsedstva Zveze, predsedniki pokra- jinskih svetov ali drugi člani Glavnega odbora in člani Odbora za priznanja. 17. člen Število priznanj Zveze, ki se podelijo v koledar- skem letu, določi na predlog Odbora za priznanja predsedstvo Zveze s sklepom. Odbor za priznanja v tem okviru določi število zlatih in srebrnih plaket za organe Zveze in za vsako regijo posebej. 18. člen Odbor za priznanja o vsaki podelitvi obvesti pre- jemnike in njihove predlagatelje. Imena prejemni- kov objavi v Sporočilih in na spletni strani Zveze. 19. člen Odbor za priznanja dela v skladu s tem Pravil- nikom. 20. člen Evidenco o podeljenih priznanjih vodi strokovna služba Zveze, ki za Odbor opravlja tudi strokov- no-administrativna dela. 21. člen Sredstva za nabavo in podelitev listin, zlatih in srebrnih plaket ter posebnih priznanj praporšča- kom zagotavlja Zveza. IV. Končna določba 22. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema. PREDSEDNIK dr. Tit Turnšek Ljubljana, 6. december 2016 Številka: 17-1/16 AKCIJSKA ODPRODAJA KNJIG IZ ZALOGE PO UGODNIH CENAH Po simboličnih cenah, že od 1 € dalje, vam nudimo možnost nakupa knjig, izdanih med leti 1992 - 2014 in rahlo poškodovanih knjig starejših letnikov (prašne, odrgnjene). Tematika: NOB, partizanske enote, vrednote NOB, Jugoslavija, Tito, biografije …… Popis in prodajne cene knjig so objavljene na spletnih straneh www.zzb-nob.si in www.svobodnabeseda.si. Knjige lahko kupite na sedežu ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, vsako sredo med 13. in 15. uro, lahko vam jih pošljemo tudi po pošti (stroške poštnine zaračunamo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije). Za druge informacije smo na voljo na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F februar 201738 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije februar 201738 1. Predsedstvo Zveze bo na slavnostni seji pred- sedstva ob 27. aprilu – državnem prazniku upora proti okupatorju, prazniku OF in ZB – podelilo zlato plaketo ZB petim krajevnim organizaci- jam ZB, ki vzorno delujejo, skrbijo za spomenike, spominska obeležja NOB, uspešno uresničujejo vlogo v smislu ohranjanja vrednot NOB v svojem okolju in v združenju ter si prizadevajo za prido- bivanje novih članov in pomlajevanje članstva. 2. Predlog za odlikovanje pripravi Združenje borcev za vrednote NOB in ga z utemeljitvami pošlje Zvezi do 7. marca 2017. Predloge obravnava Odbor za priznanja ZB in predloži sklep o izbranih krajevnih organizacijah z utemeljitvami predsedstvu, ki bo o njem odloči- lo na seji na začetku aprila 2016. 3. Na razpis se ne morejo prijaviti krajevne organi- zacije ZB, ki so to priznanje dobile v letu 2016. 4. Ta sklep se objavi na spletni strani Zveze in v Svobodni besedi. Številka: 06-2/17 PREDSEDNIK Tit Turnšek Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 7. februarja 2017 sprejelo RAZPIS o priznanjih Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Vsak torek razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 2. DO 28. 2. 2017 2. Kolegij predsednika 3. Delavnica za združenja 2. 2 1. 2. 2. 2. 10. 2. 17. 2. 20. 2. 22. 2. 24. 2. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje; kadrovske zadeve: a) informacija o poteku razpisa za delovno mesto generalnega sekretarja Zveze, b) sklep o imenovanju generalnega sekretarja Zveze, c) informacija o podaljšanju pogodbe z urednico Svobodne besede, d) imenovanje osebe, odgovorne za stike z mediji; razpis za odlikovanje najboljših krajevnih organizacij ZB, aktivnosti za pridobivanje naročnikov Svobodne besede, informacija o vzdrževanju Baze 20, finančne zadeve, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: seje Pokrajinskega sveta za Koroško v Dravogradu, seje Pokrajinskega sveta za Gorenjsko v Kranju, spominske slovesnosti ob 73. obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko v Sedlarjevem, spominske slovesnosti ob 74. obletnici poboja 2. čete Kozjanskega bataljona v Podsredi, seje Pokrajinskega sveta za Podravje v Mariboru, sprejema ob dnevu braniteljev domovine Ruske federacije na povabilo ruskega veleposlaništva v Ljubljani, zbora ustanoviteljev Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije na Petanjcih. 6. - 13. 2. Elektronski popis spomenikov in spominskih plošč NOB v spletni portal Geopedija 16. 2. Aktualne razmere v družbi in sovražni govor, Zveza borcev v letu 2017, razpis za odlikovanje petih najboljših KO ZB, medsebojna obvestila, razno. 4. Pokrajinski sveti 5. Komisija za finančna vprašanja 23. 2. Obravnava zaključnega računa Zveze za leto 2016, razno. 6. Nadzorni odbor 23. 2. Obravnava zaključnega računa Zveze za leto 2016, razno. NE PREZRITE Na voljo je še nekaj izvodov knjige Zlomljena krila s podnaslovom Reševanje zavezniških le- talcev na slovenskem med drugo svetovno vojno. To je dolga zgodba o 237 zavezniških letalih in letalcih, ki so bili sestreljeni in so pristali na slovenskih tleh oziroma obmejnih ozemljih. Letalce so reševali domoljubi in partizani ter jih vodili na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Nobena sosednja država tedaj ni imela niti osvobojenega ozemlja niti partizanskega letališča, kjer bi pristajala zavezniška letala. Pri nas smo vse to imeli….. Knjiga na 632 straneh je v velikem formatu (24 x 32 cm), na kakovostnem papirju, opremljena z vrsto dokumentarnih fotografij, zemljevidom ameriškega letalca in kazalom osebnih imen. REDNA CENA: 75,00 EUR Akcijska cena: 20,00 EUR* Stroški pošiljanja po pošti: 4,6 EUR Vaša naročila sprejemamo na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. 39 J U B I L E J 104 leta Fanike Raček Svoj 104. rojstni dan je 7. februarja pra- znovala Fanika Raček iz Latkove vasi pri Preboldu, ki je ena najstarejših Slovenk in najstarejša še živeča interniranka v nemških koncentracijskih taboriščih. Neverjetno čila in bistra gospa se je ob svojem visokem jubileju razveselila šte- vilnih čestitk in šopkov. Rodila se je v proletarski družini Vi- potnik v Zabukovici pri Celju kot ena od petih otrok. Že pred vojno je bila vsa družina vpeta v revolucionarno de- lavsko gibanje, kar oblastnikom ni os- talo skrito. Poročila se je s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabu- kovških rudarjev. »Danes številni ne ra- zumejo tistega časa, toda če bi živeli v razmerah, v kakšnih smo živeli mi, bi jih veliko najbrž ravnalo enako. Življenje, ki ti ne daje prave perspektive, in ob tem še Hitlerjev imperializem, ki je skupaj s svojimi pomagači hotel podjarmiti tudi naš narod, vse to je v tistem času kar kli- calo po vstaji in boju za svobodo. Temu klicu sem se skupaj z možem odzvala tudi sama, saj sem bila kot skojevka in od leta 1940 kot članica KP, v katero me je sprejel Slavko Šlander, že nekaj let vpeta v revolucionarni čas,« je ob svoji stoletnici povedala Fanika. Ko so Faniko prvič aretirali in se je znašla v celjskem Starem piskru, je od tam tri jetnice, ki so bile vse noseče, rešil neki zdravnik. Doma se je takoj po- vezala s terenci, a avgusta leta 1942 so jo znova aretirali in jo skupaj s starši odpeljali v koncentracijsko taborišče, njo v Auschwitz, starše pa v taborišče na Bavarskem. Čeprav je bila šibkega zdravja, je pogumno in z neverjet- no trdno voljo premagovala strahote taborišča. Prebolela je tifus, dobila je gnojno vnetje in verjetno ne bi preživela, če je ne bi rešil zdravnik Poljak, tudi sam taboriščnik. Gnojne bule ji je prerezal kar z navadnimi škarjami. Nenehni apeli, težaško delo od jutra do noči, slaba hrana, vse to je zrahljalo njeno telo, in če bi se takrat vdala malodušju, ne bi prežive- la. »Hotela sem živeti, hotela dočakati slast svobode in ideale življenja, ki sem jih nosila v svojem srcu. Uspelo mi je, morda tudi zato, ker sem bila pozne- je premeščena v drugo taborišče, kjer sem delala kot šivilja v delavnici. Tu je bilo vsaj toplo in tudi razmere so bile znosnejše, od 333 žensk, kolikor nas je bilo skupaj na transportu v internacijo, nas je preživelo le 65. Še danes ne mo- rem verjeti, da sem prenesla vse gorje Auschwitza in dočakala svobodo! To pa so z mano vred dočakali tudi moji starši in sestra Marija. Sreča je spremljala tudi moža, brata Albina in sestro Anico, ki so vsa štiri leta preživeli v partizanih,« je pred štirimi leti pripovedovala Fanika. Njeno življenje je bilo tudi po vojni izredno pestro in zaznamovano s šte- vilnimi aktivnostmi v društvenem in družbenopolitičnem življenju. Za svoje delo je dobila številna priznanja, med drugim red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Leninovo značko, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in mno- go drugih odlikovanj. Vse od vojne je delovala v Zvezi borcev, bila je aktivistka Rdečega križa in je najstarejša aktivna članica občinske organizacije RK Prebold. Dokler jim je zdravje dopuščalo, so se kolegice in prijateljice interniranke mnogo let vsak prvi torek v mesecu srečale v ho- telu Evropa v Celju, kjer jih je ob družabnosti spomin pogos- to ponesel v čas, ko so preživljale strahote taborišč. Udele- žencem letošnje slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst je v posebnem pismu Fanika zapisala: »Želim si, da bi mladi rodovi ljubili svojo domovino, spoštovali in cenili priborjene pridobitve NOB, predvsem pa se borili proti vsakemu nasilju, še posebej takšnemu, kot ga je izvajal nemški fašizem.« Za Faniko danes skrbi Majda Jelen, hči Fanikine mladostne prijateljice. Ko ji je umrl mož, je Majdina družina postala tudi njena družina. // PIŠE: Staša Rejc 100 let Frančiške Jenič dniki in prijatelji praznovala častitljivih sto let. Ob tej prilož- nosti ji je čestital tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, s pesmijo in plesom pa so jo razveselili znanci iz rodne Radovljice in Lesc. Tovarišica Frančiška se je rodila 23. januarja 1917 na Mlaki pod Radovljico kot sedma od enajstih otrok. Že od rane mladosti je pomagala pri vseh gospodinjskih in drugih delih na kmetiji. Družina je vse od leta 1941 delala za partizane. 9. aprila 1943 so na njihov dom prišli okupatorji, da bi Frančiško in njeno sestro Maro deportirali. Na srečo pa je dekletoma še uspelo pobegniti v gozd. Frančiška je postala partizanka Vida in enajst mesecev pre- živela v Prešernovi brigadi. Zaradi naporov in posledično bo- lezni so jo poslali v Kočevski rog. Do odhoda v Italijo je tam delala kot bolničarka v sanitarnem oddelku glavnega štaba. V Kočevskem rogu je spoznala tudi svojega moža, Ivana Jeniča - Jako iz Stranske vasi pri Novem mestu. Poročila sta se junija leta 1944. Imela sta veliko in slovesno partizansko poroko. V Frančiška Jenič je dolgo- letna članica krajevne or- ganizacije ZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Selo - Nove Fužine. Te dni je v Domu starejših občanov Fu- žine skupaj s svojim soro- SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije februar 201740 zakonu so se jima rodili štirje otroci, prvi sin, Janko, se je rodil aprila leta 1945 v angleški bolnišnici v Gravini v Italiji. Po vojni je s sinom prišla na domačo kmetijo, ki pa je bila izro- pana. Srečno so se vrnili tudi sestri, bratje, mama in mož. Za kratek čas se je s svojo družino preselila v Kranj, leta 1948 pa v Ljubljano. Frančiška je po osvoboditvi delala v Tobačni tovar- ni, pletla za Almiro in opravljala še druga dela. Tudi po upo- kojitvi je ostala dejavna. Od leta 1970 se je redno udeleževala srečanj soborcev Prešernove brigade in Kokrškega odreda. V Dom starejših občanov Fužine je prišla leta 2011. Še vedno je vitalna, vsak dan telovadi, bere časopis ter se pogovarja s stanovalci in stanovalkami doma. Naročena je na revijo Svobodna beseda, ki jo v celoti tudi prebere. Vesela je, ko jo obiščejo sorodniki, še posebej pa je ponosna na svoje vnuke in pravnuke. Prav oni so ji pripravili veselo praznova- nje. Ob visokem jubileju smo ji predstavniki KO ZB Ljubljana Moste - Selo - Nove Fužine voščili vse najboljše in ji zaželeli veliko zdravja. J U B I L E J // PIŠE: Mihaela Kovačič // PIŠE IN FOTO: Sonja in Jože Mirtič 90 let Marije Jereb Gjurekovič Diamantna poroka Majde in Emila Beneta Marija Jereb, poročena Gjurekovič, iz Prekope je 30. janu- arja dopolnila 90. rojstni dan. Stojim pred hišo na Prekopi in čakam, da se zberejo predstavniki občinske organizacije Združenje borcev za vrednote NOB Kostanjevica na Krki. In glej, na vratih nas že pričaka Marija Gjurekovič vsa nasme- jana in dobre volje in glasno reče: »Stopite že notri, ne stojte pred vrati v tem mrazu!« Sledili so stiski rok in čestitke. Vilijem Punčuh ji je v imenu občinske organizacije ZB NOB čestital za 90. rojstni dan, Jože Zagorc je predal čestitke v imenu radioamaterjev Prekopa in v imenu stranke SD. Predsednik občinske organizacije ZB NOB Kostanjevica na Krki Jakob Gašpir, ki je z vodenjem organizacije prinesel svež mladostni veter, je prebral pesem, ki jo je napisal prav za to priložnost. V prijetnem druženju, ob izmenjavi spominov na skupne delovne dni, je Marija prisrčno priznala, da počasi sprejema, da je res že dopolnila 90 let. Počuti se dosti mlajšo, saj je še polna energije za klepet in delo. Iz otroških dni se Marija spominja, da se je njena družina večkrat selila, saj je oče kot lovsko-gozdarski čuvaj šel iskat službo na vse konce takratne države, da bi preživel družino, kajti časi niso bili lahki. V pogovoru z Janezom Zakškom za časopis Kostanje- viške novice ob 85. rojstnem dnevu je dejala, da življenje ne bi bilo nič groznega, če bi se ga le izognilo vojne. Druga svetovna vojna je pustila trajno bolečino za vso družino. Po končani vojni je Marija leta 1945 začela službovati v Kra- jevnem ljudskem odboru Prekopa, pozneje pa v Mestnem ljudskem odboru Kostanjevica na Krki. Kot blagajničarka je opravljala delo v trgovskem podjetju Otok, v letih od 1962 do 1973 pa je bila tajnica v osnovni šoli. Nov izziv ji je bilo delo tajnice krajevnega in matičnega urada Kostanjevica na Krki, ki ga je opravljala do upokojitve. Bila je dejavna na številnih področjih javnega življenja, 25 let je opravlja- la delo v upravnem odboru Združenja borcev za vrednote NOB Krško. Vedno je bila polna optimizma in zagnanosti do dela pripravljena na številne akcije. Marija Gjurekovič je človek zaupanja in spoštovanja. Rada ima življenje, svoji dve hčeri in vnuke. Nikoli ji ni dolgčas in veseli se vsakega trenutka. Občani jo prav dobro poznamo kot pridno, vedno prip- ravljeno na delo in pomoč, aktivno pri prostovoljnem delu in raznih akcijah. V letu 2015 je bila ob občinskem prazniku odlikovana s kostanjeviškim srebrnikom za dolgoletno delo v občini Kostanjevica na Krki na družbenem in humanitar- nem področju. iz Hrušice, je potrebovala veliko časa, da je premagala vse travme, ki so jo doletele kot 14-letno deklico v taborišču Kon- stanz na Bavarskem. Njen oče je bil partizan, mama odpeljana v taborišče nekam na Poljsko, ona pa v Nemčijo. Na srečo so vsi živi dočakali konec vojne, sama pa se je po vrnitvi le po- časi vključevala v vsakodnevno življenje, predvsem pa je bila vesela, da se je srečno vrnila v svojo domovino, čeprav zazna- movana za vedno. Emil je domačin, Mojstrančan, dolga leta je bil gorski reševa- lec. Oba sta rada hodila na pohode, kjer sta se tudi spoznala. Oba sta bila zaposlena v Železarni na Jesenicah. Majda se je morala zaradi bolezni invalidsko upokojiti. Zdaj uživata jesen življenja v toplem domu, vnuk Anže in njegova žena Anuška ju redno obi- skujeta in jima pomagata. Življenje pa jima popestri pravnuček. Majda in Emil Benet iz Moj- strane sta dolgoletna in pre- dana člana ZB za vrednote Dovje - Mojstrana. Svojo dolgo zakonsko zvezo sta pred časom obogatila z dia- mantno poroko. V zakonsko skledo se jima nista stekala le med in mleko, prebrodila sta veliko življenjskih zgodb. V mladosti sta oba občutila tegobe druge svetovne voj- ne, lakoto, trpljenje in bole- zen. Majda, ki je bila doma 41 U T R I N K I Članice Društva ukradenih otrok: Fani Šajh, Slavka Završnik, Marija Menart in Marija Tratnik na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta (Foto: Jani Alič) Utrinek z razstave Varuhi žlice, fotografskega projekta o ohranjanju spomina na internacijo v italijanskih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Z leve: fotografinja Manca Juvan, Barbara Čeferin, lastnica Galerije Fotografija, ki je gostila razstavo in novinarka Saša Petejan (Foto: Tina Deu) Dr. Borut Klabjan kot slavnostni govornik na spominski prireditvi na Dovcah pri Komnu (Foto: Vid Šibelja) Nekdanji interniranci v nacističnih taboriščih (z leve): Albin Kobentar, Sonja Vrščaj, Tomaž Vuk, Boris Nemec in Janez Deželak, predsednik taboriščnega odbora Auschwitz pri ZZB NOB Slovenije (Foto: Jani Alič) Igman: Albin Pibernik, najmlajši udeleženec igmanskega marša, partizanka Valerija Skrinar Tvrz in prekomorec Danilo Škorja (Foto: Jožica Hribar) V imenu slovenskih obiskovalcev sta več kot desettisočglavo množico na Igmanu pozdravila Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB NOB Slovenije (levo) in Denis Striković, ljubljanski mestni svetnik (desno). Vmes z leve: Bakir Nakaš, predsednik SUBNOR Bosne in Hercegovine, Ibrahim Ćomić, predsednik kantonalnega odbora SUBNOR Sarajeva, in Ibrahim Durmo, predsednik organizacijskega odbora igmanskega pohoda (Foto: Jožica Hribar) februar 201742 V A B I L A Žužemberk: Pod častnim pokroviteljstvom predsednika Re- publike Slovenije Boruta Pahorja ter častnim pokroviteljstvom Njegove ekscelence Bren- ta R. Hartleya, veleposlanika Združenih držav Amerike, Občina Žužemberk, vaščani Gradenca in Turistično društvo Suha krajina vabijo na slovesnost ob odkritju spominske plošče amer- iškim letalcem bombnika B-17 »Je Reviens«. Prireditev bo v soboto, 11. marca, ob 11. uri v vasi Gradenc pri Žužemberku. Pri slovesnem dogodku bodo sodelovali: Slovenska vojska, orkester Slovenske vojske, garda Slovenske vo- jske, vojaški vikar, učenci OŠ Žužemberk, moški pevski zbor, organizacije in društva iz občine in zunaj nje, vaščani vasi Gradenc, Turistično društ- vo Suha krajina in Občina Žužemberk. Obiskov- alce obveščamo, da bo treba do prizorišča, kjer je postavljeno spominsko znamenje in bo potekala slovesna prireditev, nekaj poti prepešačiti, zato organizatorji priporočajo ustrezno obutev, saj bo prireditev potekala povsem v naravnem okolju. Po prireditvi bo družabno srečanje z vaščani v središču vasi Gradenc. Dolenjske Toplice: Med dogodki ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, občina Dolenjske Toplice, Društvo Dobrnič iz Ljubljane in Kulturno-turistično društvo Dobr- nič iz Dobrniča vabijo na okroglo mizo z naslovom Vloga žensk nekoč in danes – Beseda spomina na Maro Rupena - Osolnik, ki bo v soboto, 11. marca, ob 16. uri v Kulturno-kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah. Na okrogli mizi bomo os- vetlili delovanje in dosežke Mare Rupena za iz- boljšanje položaja žensk v družbi. V primeru, da bo dovolj prijav, bomo iz Ljubljane organizirali avtobusni prevoz. Vse zainteresirane prosimo, da prijavijo udeležbo najpozneje do 1. marca 2017 na telefonsko številko: 01/43-25-241. Makoše: ZZB za vrednote NOB Kočevje, Občina Kočevje in odbor IX. brigade Kočevske XVIII. divizije vabijo na spominsko slovesnost ob 73. obletnici bojev IX. brigade v Makošah pri Ribnici. Slovesnost bo v soboto, 18. marca, ob 11. uri pri spomeniku v Makošah. Postojna: Krajevna organizacija ZB Postojna in območna enota TIGR vabita na predstavitev knjige Na Primorskem leto 1941, ki jo je uredil dr. Branko Marušič, izšla pa je ob 75. obletnici OF. Pred- stavitev bo v prostorih Inštituta za raziskovanje Krasa, Titov trg 2, v Postojni, v torek, 14. Marca, ob 18. uri. Jelenov žleb: Tradicionalna spominska slovesnost ob 74. oblet- nici boja v Jelenovem žlebu, ki so ga 26. marca 1943 vodili borci dolenjske operativne cone pod poveljstvom Milovana Šaranoviča skupaj z Gu- bčevo in Cankarjevo brigado ter ob zaščiti Šer- cerjeve in Tomšičeve brigade in v katerem je bil razbit in uničen okupatorski italijanski bataljon iz divizije Macerata, bo v soboto, 25. marca. Na bojišču v Jelenovem žlebu bo ob 11. uri spomins- ka ura, v športni dvorani v Ribnici pa bo osrednja proslava ob 13. uri. Pohodne enote v organizaciji Planinskega društva Ribnica, sestavljene iz enot Slovenske vojske, slovenskih častnikov in planincev, bodo odšle iz Rakitnice ob 7.30 (pohod bo potekal po Rudeževi poti, po kateri sta Cankarjeva in Gu- bčeva brigada šli z dotedanjih položajev v smeri Jelenovega žleba – pot je spominsko označena); iz Loškega Potoka pa bodo pohodniki krenili ob 8.30 (planinci iz Loškega Potoka in okolice). Pri spomeniku v Jelenovem žlebu bo ob 11. uri po- laganje venca pred spomenikom ob častni straži Slovenske vojske, enote bodo položile cvetje na spominsko ploščo padlim v tem boju, sledila bo zgodovinska ura o poteku boja v Jelenovem žlebu. Vrnitev do lovske koče z avtobusom, če bo mogoče, sicer pa peš do Rakitnice. V športni dvorani v Ribnici se bo začela sloves- nost s pozdravom župana občine Ribnica ter kulturnim programom ob 13. uri. Slavnostni govornik bo predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek. Tovariško srečanje in pogostitev bo prip- ravila Lovska družina Ribnica. Iz Ljubljane bo organiziran prevoz za pohodni- ke ob 6. uri, za proslavo v Ribnici pa ob 11.30 izpred dvorane Tivoli. Prijave zbira ZB Ljubljana, Tatjana, na tel. št.: 01/ 43-25-241. Oskrunili tudi spomenik v Laškem Sredi minulega tedna so domačini opazili, da so neznanci oskrunili tudi spomenik izseljenim pre- bivalcem Laškega, ki stoji v zdraviliškem parku ob poslopju Zdravilišča v Laškem. S spomenika so potrgali nekaj ptičev, ki simbolizirajo izseljence. Spomenik so postavili člani Društva izgnancev Laško septembra leta 2001, kot je povedal pred- sednik ZZB za vrednote NOB Laško Andrej Mavri, pa je nekdo pred dobrim letom že odtrgal eno izmed črk na spomeniku. Črke so tako kot ptiči vpete v kamnito skulpturo spomenika. (Foto: Zvone Zorec) SAMOMOR Kaj si delal danes, ata? vpraša sin očeta. Iz tovarne je prinesel kovinski vonj. Delal? Delal? Smrt sem varil. Ata, res te vprašam. Nalogo pišem: Kaj dela moj oče? Krogle, bombe in granate, sinek moj. Smrt je v njih. Smrt, praviš? Za koga, ata? Za človeka… Danes za neznanega, jutri – za mene, za tebe.. Ata, ne delaj več bomb! Ostani doma, prosim te. V teh bombah je danes moj, tvoj, naš kruh, sinek moj. Lakota ne vpraša. Ne, ne, nočem kruh iz rok smrti! Z ROKO V ROKI Sla, biti oblast, in pohlep, imeti več, največ, sta z roko v roki složno na jago šla. Postavljala sta pasti in zasede. S sladkimi, priliznjenimi besedami, in lažnimi obljubami sta polnila puške in topove za ljudi, v katerih se misel ne budi. STRAH II Niso posejali žita, niso zasadili trte, in tudi ne rož. Posejali so strah. Strah za delo, strah za družino, strah za preživetje. Vedo, da je strah močnejši od prelite krvi; preži na um, zgosti v molk in deluje tudi ko te več ni. Iz knjige Iskanje bližine/Traženje bliskost, avtorice Valerije Skrinjar Tvrz;  Založbi Lijepa riječ in Bosanska riječ; Tuzla 2016 februar 20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... K U LT U R A Po sledeh pripovedi iz knjige Skočite, prekleto, skočite! Spomini ameriškega pilota, ki je izskočil v Sloveniji V kraju Gradenc v občini Žužemberk bo v soboto, 11. marca, za- nimiva prireditev z odkritjem spominske plošče in razstavo ohra- njenih delov letala, iz katerega je 11. marca 1945 uspešno izskočil mladi ameriški letalec Edvard F. Logan, avtor knjige Skočite, prek- leto, skočite. Knjigo je v prevodu Janeza Žerovca in Milene Pod- goršek konec leta izdala Cankarjeva založba, v njej pa so spomini pilota sestreljenega letala B-17 med drugo svetovno vojno. Poročnik Edvard F. Logan je kot pilot bombnika B-17, imeno-vanega tudi »leteča trdnjava«, med drugo svetovno vojno le- tel pri 15. zračni sili ameriškega vojne- ga letalstva, v 817. bombniški eskadrilji 483. bombniške skupine v okviru 5. le- talskega polka z oporiščem v južni Ita- liji. Sodeloval je v letalskih napadih na strateško pomembne nemške tovarne orožja, rafinerije in transportne siste- me po vsej Evropi. V knjigi je posebej predstavil svojo 34. bojno misijo marca leta 1945, ko je bil njegov bombnik nad Gradencem hudo poškodovan in je bil skupaj s posadko primoran izskočiti nad sovražnim ozemljem. Iz gorečega letala so izskočili na njivo pri vasici Gradene, sam je ob doskoku obvisel v drevesni krošnji, od koder so ga rešili domačini in partizani. S pomočjo slovenskih par- tizanov so se on in vsi njegovi tovariši izognili nemškim in belogardističnim četam, ki so jih iskale, in preko Bele krajine so se srečno vrnili v oporišče v Italiji. Avtor je bil po vojni pilot civilne- ga letalstva, star je 94 let in živi v Južni Karolini v ZDA. V občini Žužemberk so se odločili, da ob 70. obletnico konca druge sve- tovne vojne in zmage zavezniških sil na travniku, kjer je padlo letalo, postavijo spominsko ploščo. Odkrili jo bodo ob prisotnosti predstavnikov ambasad za- vezniških držav, ki so svojo prisotnost na slovesnosti že potrdili, in predsedni- ka republike. Knjigo Skočite, prekleto, skočite so konec minulega leta predstavili na prisrčni prireditvi s kulturnim progra- mom v Žužemberku, kjer so domačini povsem napolnili velik prostor v tam- kajšnji osnovni šoli. Zanimanje za delo je razumljivo, saj opisuje za številne že povsem pozabljen čas, posebna vred- nost pa je v tem, da gre za spomine ameriškega pilota in njegovo osebno iz- kušnjo z jugoslovanskimi partizani. Vse- buje tudi številne tehnične podrobnosti in opise bojnih letal. Naslov knjige je dobesedni prevod ukaza, ki pomeni, da morajo v primeru, da je letalo poškodo- vano, najprej izskočiti vojaki in na koncu častniki. Na predstavitvi knjige je bila tudi Ju- lijana Vidmar, ki je kot enajstletna de- klica videla strmoglavljenje letala in se spomni pilota v krošnjah drevesa. »Bili smo na njivi, ko smo najprej zaslišali pokanje, nato pa smo zagledali goreče letalo, ki je zaokrožilo v zraku in se nato zarilo v zemljo, pilot pa je obvisel na drevesu. Partizani so nas otroke takoj nagnali proč, saj je bilo nevarno, mi pa smo od daleč gledali tujega vojaka, ki se nam je zdel zelo visok, pa nihče ga ni nič razumel,« se je spominjala. // PIŠE IN FOTO: Jožica Hribar Julijana Vidmar se spominja strmoglavljenja letala. A K T U A L N OO B L E T N I C A // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ob obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko Poziv k tesnejšemu mednarodnemu povezovanju Štirinajsto divizijo so sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Brači- čeva brigada, vsaka od njih ima nasproti osrednjega spomenika narodnemu heroju Iliji Badovincu in otrokom iz tako imenovane- ga živega zidu v Gračnici pri Rimskih Toplicah svoje stopnice, s katerih obiskovalci vsako leto spremljajo osrednjo slovesnost v spomin na prihod 14. divizije na Štajersko. ZZB za vrednote NOB Laško je za letošnjo prireditev obnovilo črke brigad na teh stopni- cah, sama prireditev pa je izzvenela kot poziv k mednarodnemu sodelovanju v skupnem boju proti grozečemu nasilju vseh vrst. Prireditev sicer postaja vse bolj prepoznavna zaradi velikega števila pohodnikov, ki se ude-ležijo tridnevnega pohoda po poti 14. divizije s Sedlarjevega čez Bo- hor v Gračnico, poti, ki so jo leta 1944 borci prehodili v hudem mrazu in viso- kem snegu. In v dolini Gračnice naleteli na srhljiv prizor, ko so Nemci pred seboj v soteski kot živi ščit gnali otroke iz bli- žnje šole v Lokavcu v upanju, da parti- zani nanje ne bodo streljali. V spopadu z borci Šercerjeve brigade je 13-letni Ivan Lapornik izgubil življenje, štirje otroci so bili ranjeni, na kar spominjajo telo- hovi cvetovi na enem najlepših spome- nikov, posvečenih dogodkom iz druge svetovne vojne. Sestavljajo ga telohovi cvetovi kot znanilci pomladi, pestiči so v obliki zvezde. Cvet na tleh simbolizira mrtvega otroka. Obeležje, ki stoji poleg spomenika komandantu prvega bata- ljona Šercerjeve brigade in narodnemu heroju Iliji Badovincu, je izdelano iz op- lemenitenega jekla in kamna, zaokroža- ta ga pladenj za sveče v obliki zvezde in verz iz Kajuhove pesmi Štirinajsti divizi- ji. Spomenik so odkrili leta 1984, njegov avtor je Rudi Stopar, pesnik, pisatelj in ljubiteljski kipar iz Sevnice. Več kot 50 pohodnikov je letos pre- hodilo pot 14. divizije, med njimi so bili tudi enota Slovenske vojske iz vojašnice v Celju ter predstavniki iz Zveze koro- ških partizanov iz Celovca in organiza- cijskega odbora igmanskega marša iz Sarajeva. Slednji je namreč pobraten z Društvom za ohranjanje spomina na pohod 14. divizije iz Laškega, Laščani so se konec januarja udeležili znameni- tega igmanskega marša v Sarajevu. Prireditev, ki so jo v sodelovanju z občino Laško – župan Franci Zdolšek je tudi nagovoril obiskovalce prireditve v Gračnici – pripravile domoljubne in veteranske organizacije, popestrili pa so jo člani Moškega pevskega zbora La- ško in Godbe na pihala Laško ter mlada glasbenica Tjaša Ulčnik, je izzvenela v pozivu k tesnejšemu mednarodnemu povezovanju vseh naprednih sil proti vsem oblikam nasilja in grozečemu raz- raščanju fašizma. Slavnostni govornik je bil Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca. Med drugim je opozoril tudi na še vedno ne- ratificirano Avstrijsko državno pogodbo in spomnil, da v Nemčiji, Avstriji in Slo- veniji veljajo predpisi, ki prepovedujejo razraščanje nacifašizma, a te predpise najbolj spoštujejo v Nemčiji, v Avstri- ji tudi, čeprav neradi, Slovenija pa se dela, kakor da tak zakon sploh ne obsta- ja. »Zato je potrebno povezovanje vseh naprednih sil, da se skupaj upiramo tem pojavom,« je prireditev končal Andrej Mavri, predsednik ZZB za vrednote NOB Laško. Na prireditvi v Sedlarjevem so nastopili učenci OŠ Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. (Foto: Jelka Gregorič) Franc Bera, kurir v Zidanškovi brigadi, Rudi Brilej, borec 14. divizije, Stane Mele, predsednik pokrajinskega sveta ZZB za savinjsko območje, in Karel Mali, veteran vojne za Slovenijo Obiskovalci na stopnicah, ki nosijo imena brigad 14. divizije. februar 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. marca 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 16. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 15. številke revije Svobodna beseda: 1. Mirko Čadonič, Trubarjeva 12, 8340 Črnomelj 2. Dare Brezavšček, Nazorjeva 9, 6310 Izola 3. Jožica Košir, Goriče 33, 4204 Golnik Rešitve križanke: POSTREŽBA, LEPOUMNIK, EFEKT, IKA, ČAR, ANDID, NRAV, DANE, BRAZILCI, NL, RIM, LEŽALNIK, SALAŠ, OVIRA, BOR, GUBICA, KOO, VDOVICA, OČEK, FL, HARROGATE, NE, LVOV, VAL, NEISSER, AENONA, EDELMAN, VRESA, STRTJE, AAR, TAKTIČNOST, ROGLA, AŠ, RAI, TI, TRATA. Geslo: Plečnikovo leto B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. marca 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. GESLO NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR ANDREAS; NI: ARSEN) KONEC GESLA ANTON INGOLIČ SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC (MART) KRAJ, POKRIT S SIPKIM PESKOM LIK PRI PLESU ČETVORKA KLINIKA ZA KIRURGIJO IZVRSTEN ŠPORTNIK VETRC NASPROT- JE PLIME AFRIŠKA ANTILOPA (IZ: ALAIN) VNETJE GRLA NADLEŽNA ŽUŽELKA MESTO V BELGIJI, YPRES (NI: KEPER ŠARŽA EGIPČAN- SKI BOG SONCA PREBI- VALCI VEVČ UROŠ ROJKO FINSKI ARHITEKT (ALVAR) BABILON- SKO BO- ŽANSTVO STARO ŽELEZO MALO VREDNI PREDMETI NAZIV ZA MESEC DECEMBER GLEDE NA ZAPORED- NI POLOŽAJ V LETU ROPOT, DRDRANJE MAJHEN VALJAR OČE JAPONSKA ZNAMKA AVTOV RAFAEL NADAL ANTON FOERSTER JUGOSLOV NARODNA ARMIJA KERMAU- NER BOLJŠI KELIHAST KOZAREC MAJDA ARH IGRALEC BAN GRM JAGO- DIČNICA SKRIV- NOST POTRDI- TEV, PRI- ZNANJE, RATIFICI- RANJE ZMIKAVT KRVCA ZGORNJI DEL RASTLINE Z ZRNI PRIRODA, NATURA MANJŠA SKUPINA ŽIVALI KOKOŠ, ČIBA AM. REŽ. KAZAN (NI: ALIA) OLGA JANČAR SKAZEK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (IZ: EMINA) NEKDANJI MADŽAR SNOV, MATERIJA LJUBLJA- NA TANEK TRAK LESA (NI: VIDRA) LEDENIŠKA DOLINA V JULIJSKIH ALPAH V NADALJE- VANJU PLANICE OTOČEK PRI ZADRU OLEPŠAVA, OKITENJE RUDNINA OLIVNE BARVE NORV. LITE- RAT MOEN NAKLJUČ- JE (IZ: RODMAN) OLIVER MLAKAR PUŠČAV- SKA SUHA STRUGA NEMŠKA PISATELJI- CA SEIDEL ČUT ZA VONJ ORGANI VIDA IZPITJE NA DUŠEK EMIL NOLDE ALBANCI, ŠIPTARJI PETER FRANKL ALOJZ GRADNIK NEKDANJI ETIOPSKI CESAR IZ SALOMO- NOVEGA RODU ROPARSKI DELFIN SIMBOLI- ČEN NAGROBNI SPOMENIK EDVARD KARDELJ TRETJE NAJVEČJE NIZOZEM- SKO MESTO MESTO NA DESNEM BREGU DONAVE V DOLNJI AVSTRIJI / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 16 9 772463 821805 februar 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Martin Premk Kdo so klečeplazniki Mladi / Mirjam Nastran Ule Nastaja nov moralni profil mladih Aktualno / Milan Gorjanc Savinjska dolina – morišče ali kraj maščevanja S T R A N 6 S T R A N 1 6 – 1 8 S T R A N 1 2 – 1 3 Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena