Pedagoški govor na Slovenskem pogosto potvarja 'Bloomovo' taksonomijo ciljev vzgoje in izobraževanja. Vsiljuje nam predstavo, da je taksonomija sestavljenaiz 'nižjih' in 'višjih ravni znanja', čeravno izvirnik omenja le razrede mentalnega vedenja, ki se pojavljajo v spoznavnem procesu zgodaj ali pozno. Hvali pedagoško prakso, ki domnevno poteka na 'višjih kognitivnih ravneh', čeravno Bloomova skupina svari pred tem, da bi se pri učencih prezgodaj - na preozkih spoznavnih osnovah - aktivirali 'pozni' razredi mentalnega vedenja, na primer vrednotenje. Sicer pa je taksonomija tudi v svoji izvirni obliki problematična. Nastala je na osnovi kriterijev, ki jih današnja teorija klasificiranja zavrača. Njeni avtorji se zavzemajo za avtonomijo učenca, vendar le v psihološki, ne pa tudi v epistemski razsežnostiučenja. Učenec naj bi si mentalno prilagajal znanje, vendar pri temne sme priti v nasprotje s pojmovnimi opisi realnosti, ki so jih zanj izdelali drugi. Znanje naj uporablja kot orodje za reševanje problemov, vendarni predvideno, da bi se spraševal o perspektivah in glediščih, ki so vgrajena v to orodje. Kako sporna je logika taksonomije, je mogoče pokazati na konkretnih zgledih.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ABWAVTF4

COBISSID

1806167

Objavljeno

06.10.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Justin, Janez (2008). "Bloomova" taksonomija pol stoletja pozneje. Šolsko polje, letnik 19, številka 1/2, str. 5-32. URN:NBN:SI:DOC-ABWAVTF4 from http://www.dlib.si

MLA:

Justin, Janez. ""Bloomova" taksonomija pol stoletja pozneje." Šolsko polje letnik 19. številka 1/2 (2008) str. 5-32.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABWAVTF4>

Šolsko polje
2003-
(Zbirni zapis)