Z&doščenje. Doba demokratizacije 1 Kdo je ne občuti — kao se je ne veseli? Idiino v ucmoKracijo prekg tistiti, ki ]e ne uraejo aii se jc boje! Na razvalinah -tarega naj zraste nuvo! lo aaj nas oe spumuija krute, brezsrčne preteklosti. Novo uaj aam bo ideal, ki mu piavajiiiu v bratski slogi aa-protl. Na tem potu nam ne $me biti v uviru mii kamenCek stare razvaline. Vsi -Potaiiu na _taxo krivico naj bouo izbri_aau Ali pa je lo mogoče aosecii* Je — ireua ie. aoDie vplje m popome zavednasti. kaj hoceiao in čcsu ne inaramo. lJreteklost uaj aam bo le udteljica, ki uarn navaja zglede, iz katerib posnamenio, kaj m zakaj tega nočemo! lJod avstnjskira birotcratiCnim jarnioia m menda nobeuen staii trpel toiiko, kakor učiteljski, ui to posetmo na Kjanjskeai. l'osle_oa teh telesnih in duševnih muk-pa je, da učiteijstvo uaieva in se raduje nove dobe, ki nam je dala Jugoslaviio. Demokratizem — ta beseda privabi solze veselja v od trpma, ki sme odslej globlje dihati. _lata svoboda — Jugoslavija — pozdravljaino te! lzpusti bolnika iz bolnice neozdravljenega! To bi ne bilo pravilno — prej ga ozdravi — in veselil se bo iepega, jasnega dne in topiega scllnca -- ker je zdrav. In rane — ki nam jih je zadala doba, ko so nas preganjali lastni bratje v Av.striji ? Te rane so pregloboke, da bi narn nezaceljene dopustile pravo, srčno veselje v novi dooi. Krivica je pretrpka, da bi jo mogli pustiti ob strani. Ona vpije pu mašCevanju ia zadoščenju! Naše zahteve so tako upravičene, da tega ne more nihče oporekati. In kaku je našc mašeevanje? Ali ni vredno plemeaiuh src.-' Pu krvi ne hrepenimo! S padcem sistema naj padejo tudi osebe. To in nič več nismo zalitevali in pri tej zahtevi ostanemo! Ali bo slab gospodar boljše gospodaril na novem posestvu, kakor na starem? Vsak vaški pastir bo vedel, da ne. Stara navada — železna srajca. Utemeljitev aaših zahtev je tako tehtna, da oblasti, ki imajo v rokali našo usodo in s tem usodo bodočnosti Jugoslavije, ne morejo teh vzrokov mirno potisniti v kot. Padec nositelcev krivic je le posle-dica, povsem razumljiva naravna posledica — hi naravnim potorn mora biti posledica prehoda v novo, pravično dobo. To zahteva poštenost in pravičnost demokracije. S padcem ustroja in njega predstaviteljev pa še ni zadeva rešena. Klic po zadoščenju s tem ni udušen. Popraviti storjeno krivico, to je drugo delo nove dobe! Koliko učiteljev je bilo preganjanih in so trpeli krivico le za to, ker je padli sistem našel oporo v naših nadzornikih in voditeljih šolskih ob- lasu, ki so vedoma in uamenoina delali Knvico. i^oieg že večkrat imenovanih tovarišev naj omenimo še tov. J. U o r i š k a, Ki je bn prestavijen s Sv. Gore v _apotok ie zato, ker je solska obiast hoteia ustreči žeiji župnika Lov.ina. i\ako je solska obiast v tem slučaju spoštovaia šoiske zaitoae, nain poveao aKu, ki jiii iraamo pied seboj. Srainotna uejanja lezejo na svetioi * iov. Uorišek se iioa le svoji lastni uier^iji zanvauu, Oa se ni upomua uaoa. uiegovin pr(_anjaicev tako, KaKor so si ±Auii 2citu. oesai sovraiuj_i iuso mogu uoseCi ua prvi pntisk, to so hoten aovrMti _ pomocjv pu_n.ice in izpoveunice. ist>isKa ooiast je veueia za nuaotnje — tgua po siarem receptu — mora biti discipumran ucaelj- —- Krivec pa naj uživa zasutu oDiasti!. iov. Uonseii ni _ei v -upotok, iNa ukaz višje ooutsti je _ilu rije^ovo preine.ceuje izpretnenjeno. beaa.j siu-buje v i-e_a_. ivrivica z izpremembo siu-benega kraja ui prav mč maiij^a. upajiuo, da auoe vsi iu_i prcRaiijiuu ucituji popoino zaUo-cenje. U tcui siuCaju pa borao se govonu, kcr je vreaen, aa ga. pozna vsak _iovan, aa bo veaei, Kaj so srueii nekateri ijuoje v Av-triji poceti z veanostjo oDlasti. Namesto, (la Di soiska ooiast padpirala miajse uciteljstvo pn tezavnem aem, aa Di mogio razviti vsestransKo svoje sue v pna _oil, p<t ga je zatiraia telesno m duševno. j\aj zmore učitelj s svojim resno započetuii aeiora, to nam la_Ko potrai ravnateij lurk v Logatcu, ki je bil okr. _ol. naoz. v dobi, v kateri je (šoL 1. iyil./l_.) siuzDovai tov. GonseK. v Aoiešičili. lamkajsnja zanemarjena šola je stela 149 vsakaanjiu ucencev. 3aa je enorazredna, in Uonšek je v enem _ol. letu uosegel to, cesar bi od nobenega udteija ne mogli zaiitevati! in nagrada za delo? To so delili gospodje pac samo aekateriia. Tuoi tov. Uonsek je vložii prosnjo za podporo za svoje deio, toda aež. žoi. svet je odgovonl, aa prosnji ne rnore ugoditi, ker dež. odbor ne privoli v to. /ato pa je acz. oabor Urugemu učitelju dal na prošnjo 200 K in naknadno brez prošnje ie _uu K, Taka je bila kranjska pravica!