582
Kopel
Lili  Novy
Greh je narastel od izvora, iz veka v vek je bolj strašan. Planet, krvav od bratomora, se onečaščen in pijan vali izven meja lepote, zavrženec, v samoto gnan.
Ves gomazi od nas golazni, na njem oplajamo s slastjo in kol jemo se v borbi blazni. Naš strup razjeda mu meso, okužen je od nas, mrčesa, oskrunjeno mu je telo.
V trpljenju se in gnusu muči,
rešitve išče noč in dan,
v ogromni reki vroče luči
bi rad okopan bil, opran,
v ozvezdij srečnih jasnem zboru
kot brat očiščen spet priznan.
Nekje pa že šume slapovi in proti njim leti planet, deroči že grme tokovi in kmalu bo od njih zajet. Ko se bo dvignil iz kopeli, bo gol in nov zasvetil svet.