237
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Siska 15. julija. * Na Horvaškem in v Slavonr poželi so že večidel; letina je dobra razun malokterih krajev. Ječmena, kterega tukaj obilo sejejo, so pridelali dokaj, in ker ga dosti po manjših žitnih tergih ponujajo, ponižuje* ceno druzega žita. Koruza po zadnjem dežji dobro kaže^. Tudi horvaška pšenica je letos lepa in težka. Kako bo sr slivami (češpljami), se ne ve še, ker iz nekterih krajev se sliši, da jih bo dokaj, iz družin pa, da celo nič. Da bi poskočila cena slivovca, se vendar ni nadjati, ker je cena vinskega cveta (špirita), čeravno sedaj enmalo višja, vendar še zmiraj taka, da tare ceno slivovca. Terta tako lepo stoji, da že veliko let ne tako; če bo vreme še mesca avgusta in septembra takošno, kakoršno je sedaj, Bogme! da bomo pili kapljico od leta 1834, in tudi obilo je bo. Žitna cena tudi pri nas enmalo pada; pšenica je po 4 fl. 45 da
5 fl. 50 kr., koruza po 2 fi. 20 kr., soršica (napolica) po 3 fl. in 3 fl. 20 kr., oves po 1 fl. 24 do 30 kr. vagan. Toče je pri nas letos malo bilo, in tam, kjer je bila, ni, hvala Bogu, veliko škodovala.
Iz Istre 18. julija. C. — Veselo je viditi, da v malo letih se je sadjoreja močno povzdignila v Istri. Posebna hvala pa gre za to povzdigo neutrudljivemu prizadevanju doslu-ženega cesarskega stotnika, gospoda Li chtenf eld-a, ki je z besedo in djanjem, ne glede na zahvalo in lastni prid, v tem toliko koristil, da je res velik dobrotnik Istre. Rodoljubni mož si je postavil večen spominek z blagim svojim prizadevanjem in hvaležni mu bodo vnuki sedanjega rodu, ki bodo vživali blagor njegovega truda. Zbudil je on so-sebno med duhovščino mnogo ljubezni do sadjoreje, ki marljivo vcepuje v mlade serca žlahtne poduke, ki gotovo brez sadii ostali ne bodo. Pa tudi „Noviceu, ktere se tudi pri nas prav rade bero, pripomogle so v tem neizrekljivo veliko. Veselje me je obhajalo, ko sem stopil v šolo v Nova k a h. Podučuje tu gospod kaplan, Miha Zupančič, krog 80 otrok, ne le v navadnih šolskih predmetih , temuč tudi v sadjoreji, za ktero jih je toliko unel, da so otroci po celi fari skoraj vse germe pocepili. Pa tudi djanskega poduka v sviloreji ne zanemarja, in osnoval je razun sadjorejne šole tudi svilorejnico, ter daje otrokom tudi na dom svilode, da se sami ž njimi pečajo, in se tako prepričuje, kako se vedejo ž njimi. — Ker pa hvalim, kar je hvale vrednega, ne morem, da bi ne grajal graje vredne navade, da otroci po Pazinu za noge privezane mlade sove po tlaku vlačijo in jih tako dolgo mučijo, da poginejo. Ne grajam neumnih otrok, ampak gerde starše, ki otrokom to pripuščajo in jim tako veselje napravljajo in usmiljenje v njih sercu zatirujejo! — Letina je pri nas srednja. Ozimina je sploh srednjo mero dobra zavolj velike moče spomladi; v okrajih: Novigrad, Buzet in Volosko so zadovoljni s pridelkom. Jaro žito je sploh dobro, na otocih pa so hude nevihte mnogo škode napravile. Krompirja je mnogo nasajenega in obeta obilen pridelk. Klaja se je prav dobro, obnesla. Olja bo pa prav malo , ker je hudi zimski mraz oljki močno škodoval in je je mnogo pozeblo. Na otocih je nekoliko več olja pričakovati. Terta obeta sreden pridelk, žali Bog, da se prikazuje na mnozih krajih tertna bolezen! Sadja bo malo, ker ga je vzelo nevgodno vreme ob času cvetja. — Pri nas ne žanjejo tako kakor na Krajnskem, ampak visoko blizo klasja, in potem pokose sterno; tudi kozolcev nimajo in skladajo požeto žito v kopice na prostem; mlatijo pod milim nebom. — Tudi v naših krajih ste za čermom (metljaji) dve kravi poginile, pa naglo so zagnali ljudje vriš, da je goveja kuga. — Z Bogom!
Iz k raj na 21. julija. Ponoči od sabote na nedeljo so v Naklem nad Kranjem kmečki fantje, ki so iz Primsko-vega, Gorenj in še družin vasi šli v Naklo, kakor pravijo, „na korajžo", ubili nekega fanta, s kterim so se sperli; prec v nedeljo so 14 deležnikov tega pretepa v Kranj pripeljali v sodnijo. Tu se jim bo povedalo, kaj se pravi „na korajžo" iti, in kadar bo sodba iztekla, bojo še le čutili, kaj je „korajža"! Res žalostno je pri nas, da se vedno sliši od pretepov, in da malokteri pretep se konča brez uboja! Če je to „korajža", je pač vsak divjak junak.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.
238