Številka 164. Izhaja vsaki dan *ndi ch nedeljah in prszniKlb 06 5. na ob ponedeijfrft ob 9. un zjntrai. Pot-amične šteTllke se prodajajo po 3 nri (6 stotinki mnogin tobakamah v Tr-tu ;n okolici. Ljubljani. Gorici, Kranju, ^t. Petru. Sežani. Nahrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Dornbergu. Solkanu itd. «Vne ogriasov se računajo po vrstah {široke 73 mm, visoke 2V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; zn osmrtnice, zahvule. poslanice, ogiase denarnih zavodov po stot. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daJjna vrnta K •>. Mali oglasi po 3 st. heaeda. najmanj pa 00 40 stot. — Ocrlase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost '. — Plnčuje se izključno le upravi , Edinosti". _Trst v soboto 16. junija 1906. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Tečaj XXXI. V edinoati je moč! Naročnina znaš » za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 «iesece »"> K. — Na naroćbe brez dopoplane naročnine se uprav« np ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se n-' vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati mi upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista Edinost" v Trstu, uiica Giorgio le, o «1 n o s n o v borbo Slovence v za Trst. Ko se trudimo miza sporazumlje-nje z Italijani, moremo govoriti in razpravljati o svojih deželah, ne p a o sloven-s k i h. Najmanje pa smemo komu kaj obljubljati ali darovati. Tu bodo odločali odnošaji. narodna volja in pravo, etnografsko in :opografič;,o, nikakor pa ne mi. Mi moremo. PODLISTE K. da, moramo delati le na to, da bodo vse te razmere čim ugodneje za nas. V ostalem paje borba tržaških Slovencev borba za s a m o o h r a n o. Italijanska borba proti njiiu je borba bahatosti, ki bi se mogla težko maščevati. Ivajti, mej tem, ko Italijani kričijo : pomagajte nam v borbi proti Nemcem, se isti Italijani upirajo tudi eni slovenski šoli, njihovi listi podpirajo nemška stremljenja ob železniškem vprašanju v čisto slovenskih deželah. Naj Italijani vedo. da mi iščemo samo iskrenih zaveznikov, kakor smo iskreni tudi mi sami. Ako hočejo Italijani, da se bodo spoštovale njihove manjšine, treba, da oni delajo tako kakor večine z našimi manjšinami, sicer nam ne treba neiskrenih zaveznikov. Jugoslovansko bratstvo bo dovolj močno, da odbije vse napade na narodno telo in bo znalo iti svojim potom. Po tej potrebni digresiji povrniti se nam je k pretrgani niti. Mejsebojna borba jugoslovanskih narodov je bila. kakor smo videli nepravična in neumestna. Najbolj so jo vzdržavali ptuji interesi, dokler nam ni, na srečo, postalo jasno, da smo začeli uvidjati vsi. da bi nas pot, po kateri smo začeli hoditi, dovela do groba, radi česar treba začeti novo življenje, ki bo bolj naše, bolj slovansko. Jugoslovani se ne smejo ozirati ne na Rusijo in ne na Avstrijo, ampak delati morajo sami za-se, za svoje dobro. Ob tem stremljenju jih mora voditi en cilj, medsebojnih spopadov ne sme biti več, ampak ljubezni, iskrenosti in liajčisteje solidarnosti. Tako je navstal preobrat v našem političnem življenju. Jugoslovanska ideja se širi čim bolj. Težke so jej poti. Sa-mozatajevanja treba mnogo, a tudi dela in žrtev. To pa nas ne sme motiti, kakor tudi ne prividne in hipne zapreke. Prvi književniki slovanskega juga so nam pokazali pot. Sčasoma navstane med njimi še veče jedinstvo. Jugoslovanski almanah niso zakopane sanje, kakor bi hoteli nekateri, ampak pride skoro na svetlo. To bo prvi znak književnega jedinstva. iz knjige prihaja umetnost. Prva jugoslovanska umetniška razstava je položila temelje za jedinstvo jugoslovanskih umetnikov, a druga, ki se pripravlja za mesec avgust v Sotiji, postavi jej čvrsto zidovje. Ta bo še sijajneja in čisto jugoslovanska. Želeli bi, da se vzbudi čim več zanimanja zanjo v našem narodu, a bilo bi prav, da tudi druge novine spregovore o njej. Kakor se vidi se" vse nekam na bolje obrača, in mi se moramo le veseliti na prodiranju nove ideje in napovedovanju solnč-nega poroda. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šonoe. — Nad Ijeval iu dovršil I. Tomić lJrevei J2. C—č. Se vprašujete me, čemu da sem do-i ? je spregovoril škof svojim strogim glasom, ozrši se na kanonike ojstrim, karaj oči m »ogledom. Ali ni bilo že dovolj razbojstva, danja, krutosti z ene iu druge strani ? Ali :očete pokazati onim tam gori. da jih nad-iriljujete v vsem tem? Ali ste služabniki ">žji. ali sluge satana, da razvnemate strasti maščevanje ? .laz vam zapovedujem, da se urno vedete in da rabite orožje le v svojo i>tno obrambo. A kdor bi se drznil še Ireti na griška tla, te^,a boni sodil jaz! VI: ste me umeli: tega boni sodil jaz ! — Oni so razmetali včeraj toliko bom-ird na naše dvore in celo na stolno našo rkev — se je oglasil kanonik Grga Va-i išdinec — a mi naj bi jih ne kaznovali za to ? Kazen prepustite meni ! je odgovoril škof Ivan odločno. Duhovna oblast je v mojih rokah, krivci jo bodo občutili. Ali pred vsem se pokorite vi tej duhovni oblasti. Kazidite se v svoje hiše in bodite mirni ! To je moja zapoved ! Kanoniki so ubogali, da-si ne radi. Raz-mestili so svoje kmete po dvorih ter se razšli vsak na svojo stran. Zdelo se je, da je škof Ivan napravil red na Kapitelju : on vsaj je bil edini v stanu, storiti kaj tacega. A kako je bilo na Griču ? Tam je bila naj veča zmešnjava, najveći obuj) ; mestni sodnik je bil slaboten človek, brez ugleda in oblasti, tako. da se mu niti za ime ne ve. Strastni ljudje hude jeze so vladali griško občino, razumni, čestiti meščani pa so le opazovali od strani, kaj se tu godi in so si šepetali v skrbeh : kakov konee bo imelo vse to ? Dva dni pred samim svetim večerom zbralo se je v mestni hiši mesta Griča vse' mestno svetovalstvo z mestnim sodnikom na čelu. Mestni župnik je naznanil namreč poglavarstvom. da ima svobodni občini griški podati' Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Dunaj 15. Predsednik je otvoril sejo ob 11. uri 10 minut. Minister za trgovino Fort je predložil zakonski načrt, po katerem se pooblašča vlado, da zamore provizorično urediti trgovinske razmere z inozemstvom do 31. decembra 1906. Med došlimi vlogami se nahaja med drugim nujni predlog posl. Katlireina. naj se takoj prične prvo čitanje proračunskega provizorija za čas od 1. julija do 31. decembra 1906. Ministerski predsednik baron Beck je izjavil, da ne uvidi vlada v odobrenju proračunskega provizorija nikake izjave zaupanja, ki je more še le pridobiti. Proračunski provizorij more imeti le namen, da zavaruje trajnost zakonitosti državne uprave. Ministerski predsednik je omenil nadalje nadaljnih velikih nalog, kakor novo ustvaritev podlage ljudskega zastopstva in presodbo skupnosti vprašanj, ki se nanašajo na gospodarske razmere med Avstrijo in Ogrsko. Konečno je ministerski predsednik zagotovil, da ima proračunski provizorij edino le namen skrbeti za redno državno upravo varujoč parlamentarične pravice zbornice. Finančni minister Koryto\vski je z malimi besedami označil financijelni položaj in parlamentarično situacijo. Pokazal je na težave, ki bi nastale tinančni upravi brez parlamentarične kontrole ter prosil, naj se v sprejme nujni predlog, da se zamore rešiti proračunski provizorij še pred koncem tega meseca. Po daljši debati je bil vsprejet nujni predlog Kathre.nov in proračunski provizorij izročen proračunskemu odseku. Na to je zbornica nadaljevala podrobno debato obrtne novele. V specijalni debati o obrtni noveli sta posl. Steiner in \Vohlmayer stavila razne predloge. Vladni zastopnik sekcijski načelnik Hasenohrl je po daljšem pojašnjenju predloge prosil, naj bi jo zbornica vsprejela. Na to je biki razprava prekinjena. Koncenr seje je posl. Pitacco prosil, naj zbornica prične posvetovanje o poročilu soci-jalno-političnega odseka o zavarovanju mornarjev proti bolezni in nezgodam. Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpoludne. Odsek za volilno reformo. Dunaj 15. Odsek za volilno reformo je razpravljal danes o razdelitvi volilnih okrožij Štajerske. Posl. Hagenhofer je govoril za ločitev mestnih in kmečkih občin ter je izrazil željo, naj bi se pomnožilo mandate na Štajerskem za dva iu sicer za en nemški in en slovenski mandat za kmetske občine. — Posl. Pommer je polemiziral proti socijalnim važno sporočilo škofa Ivana Gorjanskega. Bolj iz radovednosti, nego poslušnosti do svojega duhovnega glavarja so se Gričani odzvali temu pozivu in so se v polnem številu zbrali v mestni hiši. Ob določeni uri je do-šel mestni župnik, noseči v roki zamotano pismo. Bilo je to škofovo sporočilo. — Gospod sodnik in vi spoštovani svetovalci in zapriseženci mestni — je začel župnik svečanim, ali tresočim se glasom. Prečastni gospo«! Ivan Gorjanski, naš škof in duhovni glavar, čuvši, kaka nasilja in žaljenja ste storili vi te dni na hišah svečeni-škili, na njegovem dvoru in na sami sveti stolni cerkvi, koliko nedolžnih ljudij ste pomorili, in ste celo služabnike božje, gospode kanonike, neusmiljeno potolkli in izmrcvarili — želi, da ta grda dela pred njim skesano pripoznate in se javno pokorite radi njih. V svojem pismu vam daja prečastni gospod škof rok sedem dnij, da storite to. A, če mine ta rok, ne da bi vi slušali, in da marveč ostanete polni maščevanja in slepi v svojih grehih, potem vas doseže strašna kazen, izobčenje iz naročja svete m a t e r e c e r k v e. Živeli boste, rodili se in umirali pod prokletstvo m, ki pade ne le na krivce onih dogodkov, ampak na vso demokratom in proti drugemu mandatu za Slovence, ki ga je predlagal Hagenhofer, češ, da je napetost med Slovenci in Nemci itak že velika. Slednjič je predlagal, naj se da Nemcem en mandat na Kranjskem, brez katerega ni v stanu glasovati za volilno reformo. Istotako je posl. \Vastian zagovarjal brezpogojno ustanovitev nemškega mandata na Kranjskem ter je tudi polemiziral proti Hagenlioferju. Posl. Pommer je tudi predlagal, naj se za enega pomnoži mandate v Gradcu. Za to sejo odseka je načelnik Ploj prosil namestnika načelnika Malfattija, naj prevzame predsedstvo. Prihodnja seja v torek ob 5. uri popoludne. O položaju v Avstriji. Iz situvacijske slike, ki jo je prejela praška „Politik"' z Dunaja, posnemljemo, da dela vladi rešenje proračunskega provizorija velike skrbi. Ker se bo debata o obrtni reformi v plenumu zbornice vlekla preko tedna, hoče poslanec dr. Kathrein — ta pokorni sluga vsake vlade in dosledni sovražnik Slovanov — staviti nujen predlog za prvo čitanje in rešenje provizorija odseku. V l a ti i pa se še ni posrečilo, da bi zagotovila potrebno il v e t r e t j i n s k o večino za nujnost predloga. Zato se Beck pogaja z raznimi strankami, ki niso še oticijelno zagotovile svoje podpore. Mej temi so tudi Cehi in Jugoslovani, lzlasti s Čehi bodo menda hude težave, ker so Mla-dočehi odločno proti vsaki spremembi dnevnega reda. In ker bodo tudi druge češke stranke glasovale proti nujnosti, bo že češka opozicija štela 62 glasov, katerim se pridružijo skoro gotovo italijanski in vsenemški glasovi. Kako resnim smatrajo v mladočeškem klubu ves položaj, priča tudi dejstvo, da je klub odložil volitev načelnika na mesto v nii-nisterstvo vstopivŠega dr. Pacaka. .Teden vzrokov za to je bil ta, da klub računa z možnostjo, da minister P a c a k zapusti svoje mesto in se povrne v vrste poslancev za slučaj, da bodo odklonjeni predlogi, ki jih bodo sta\ili Cehi v odseku za volilno reformo. To vse so pojavi, ki pričajo, tla razpoloženje v češkem klubu je vse prej nego optimistično, in da so vzlic vsej samosvestnosti, s katero je nastopil baron Beck in vzlic vsemu njegovemu parlamentariziranju ministerstva, prav lahko možna prav neprijetna presenečenja : ali za ministerstvo, ali za - parlament. Vladanje s £ 14. visi še vedno nekako v zraku. Ogrska delegacija. Dunaj 15. Vojni odsek je pod predsedstvom Barabasa razpravljal vojni prora- vašo občino, in tudi na obnemogle starce, žene in otroke vaše. Jaz vas, kakor pastir, prosim in zaklinjam. da se pokorite svojemu duhovnemu glavarju, da stopite rečenega dne pred njegov obraz in da se skesate radi tega, kar ste storili. Rekši to je položil župnik na mizo pismo škofa Gorjanskega ter čakal, da se zaključi svet občine griške. Ti svetovalci in zapriseženci, ki so sedeli v svetovalstvu. so bili po večem delu vsi sami sokrivci na nasiljih na Kapitelju, ni čudo torej, da se je skupščina, čuvša škofovo sporočilo na usta svojega župnika, silno razgrela ter se ^pustila v krik in vik, ki nista razodevala duha spokorjenja. — Mari prečastni gospod škof ne ve je začel Tomo Stabel, ki je sicer spadal med razsodneje in mirneje meščane — kako je začela ta krvava borba ? Mari ni čul gospod škof, kako so gospoda kanoniki za ranega jutra in na samo nedeljo podobno razbojnikom udarili na naše predmestje, vse naše ljudi oplenili in oškodovali, mnogo naših ranili in pobili in celo za bežečimi ženami in slabotnimi otroci pošiljali strele in jih ranili? Ako smo mi porušili nekoliko kanoni-ških dvorov, so tudi oni oškodovali naše hiše ; kakor njim njihove, tako so nam naše Stran II. »EDINOST« štev. 164 V soboto, dne 16. junija ! 'JOii čun. Državni vojni minister je v kratkem razložil proračun, ki se večinoma giblje v dosedanjem okvirju. Malo povišanje v stroških prihaja od doslej dovoljenih naprav. Najveći znesek obstoji iz nadaljevanja izrednega kredita za nabavo novih topov. Vojni minister je slednjič priporočal, naj delegacija rsprejme proračun. Grof Nikolaj Zicliy je grajal, da je vojni minister razvil svoj referat v nemškem jezik« ter je za bodoče zahteval madjarsko poročilo. Poročevalec Okolicsanv je izjavil, da je stališče ogrske delegacije nasproti armadi danes isto kakor prej in odobritev proračuna je le posledica spremenjenega položaja. Delegacija se hoče držati sklenjenih dogovorov, vendar ni zadovoljna £s sedanjo organizacijo, smerjo in duhom vojske. Ta izjava ni naperjena proti sedanjemu vojnemu ministru, ki je, kar poročevalec priznava, storil celo mnogo na polju napredka. Mirni in trajni odnošaji zamorejo nastopiti še le. ko se izvede pariteta glede vojske. Poročevalec je konstatiral, da ni opaziti v proračunu mnogo razlike od minolega leta. Ko je govorilo še več govornikov. ki so se obračali posebno proti gojitvi državne ideje v skupnih vojaških zavodih, med tem tudi proti uporabi naslova državni vojni minister, je bila generalna debata zaključena. Aii^ležko-francoska-ltalijauska zveza. Berlinska ,.Tages Zeitung" je objavila vest iz Rima, v kateri se zatrjuje, da meseca septembra obišče italijanska kraljeva dvojica kralja Edvarda v Londonu. Vest pravi, da se povodom tega potovanja sklene zveza med Italijo in Anglijo. Načrt pogodbe je baje sestavil Tittoni že v Londonu. Tej zvezi med Italijo in Anglijo se potem pridruži tudi Francija. Iz Rusije. Duma ne bo odgodjena. Dnevnik „Duma"* dementuje vest o bližnjem razpustu dume. Vlada namerava odgoditi dumo med 2H. julijem in 'J. avgustom. Za časa počitnic izda potem vlada vrsto raznih odredeb, ki utegnejo umiriti deželo. Papež 111 ločitev cerkve od države u a Francoskem. Iz Vatikanskih krogov prihajajo sedaj poročila, da vsprejme sv. Stolica bogočastne udružbe. kakor jih določa francoski zakon o ločitvi cerkve od države. Najprej dodajo bo-gočastnim udružbam poseben pravilnik, ki ga sestavijo v Vatikanu, da se tako te udružbe obdrži v direktni hierarhični odvisnosti. Vprašanje je le da-li se pravilnik ne oddalji preveč. od zakona o ločitvi, ker bi se moglo zgoditi, da ga tVancos"ka vlada ne vsprejme. Drobne politične vesti. Smrtna o b s o d b a p r o t i k r a 1 j u Alfonz u. Madridski list „Imparcial" je priobčil nastopno senzacijonelno vest : Koncem maja sta bili zasačeni baje dve osebi, med tem. ko sta urezavali nekaj v lubad nekega drevesa. Seznalo se je potoni, da sta urezali smrtno obsodbo i roti kralju Alfonzu. hiše svete. Jaz, bratje, se ne skesam, dokler ne vidim, da se kesajo kapiteljska gospoda. Ko oni priznajo svoje grehe, pripognem tudi jaz skesano svojo glavo. — Tako je, prav govoriš, Tomo ! se je oglasil bivši sodnik Miklin. jeden prvih kolovodij na napadu na Kapitelj. Ako je gospod škof pravičen vladar, potem naj meri z enako mero, a ne tako, kakor je nameril storiti. Kakor da so njegovi Kapiteljci čisti v njegovih očeh, a samo mi da smo krivi, samo mi naj pademo pod prokletstvo ! Ne bomo se kesali. nimamo čemu... Mi smo samo branili svoje ! so kričali svetovalci in zapriseženci kakor zbesneli. — Bratje Gričani ! je spregovoril župnik zopet, razmislite dobro, kaj storite. Izobčenje je velika, grozna kazen. Ne prenaglite se ! Sedaj govorita iz vas strast in utis zadnjih dni. Pazite, da se ne boste pozneje kesali. ko bo prekasno. Imate časa ves teden. Bližajo se največi prazniki sv. cerkve, bliža se sveti Božič. Hodite marljivo v cerkev, dokler vam ni zaprta, izpovedujte se in kesajte... — Mi nismo nič krivi! Hočemo videti, kdo nas prekolne... Pritožimo se pri papež" v Rimu !... Navstal je zopet grozen krik med vetovalci. (Pride še.) Ena izmed teh dveli oseb je bil baje Mora-les. Preiskovalni sodnik išče sedaj dokaze sokrivde Ferrerja, ravnatelja „Moderne šole", in vir, od katerega je profesor dobival toliko denarja. Preiskava radi atentata proti kraljevi dvojici španski. Parižke-mu listu „Temps"' so brzoj a vili iz Madrida : ( Sodnijska preiskava radi atentata proti kra-, lju Alfonzu je baje zelo težavna, ker skuša preiskovalni sodnik pravdo proti Nachensu in ( tovarišem, katerih sokrivda je omejena na dejstvo, da so olajšali beg Moralesa, ločiti od pravde proti Ferrer-ju in drugim osebam iz Barcelone in Madrida, ki so obdolžene, da so znale, zakaj da se Morales nahaja v Madridu. Preiskava skuša odkriti, da so imeli Ferrer in njegovi tovariši na razpolaganje ogromne svote denarja. Sestanek kralja Petra in kneza Ferdinanda. Iz Belegagrada javljajo, da ni resnična vest, ki so jo objavili nekateri listi, da se sestane ta kralj Peter in knez Ferdinand. r Papež zapusti Vatikan? Kakor javljajo iz Rima, se v vatikanskih krogih vsled bolehnosti papeža Pija X. vedno bolj računa s tem, da bi papež šel preko poletja stanovat v Castel Gandolfo papežev grad, ki leži ob Albanskem jezeru. A n g 1 e ž k a spodnja z 1» o r n i c a je po kratki debati odobrila proračun tudi v tretjem čitanju. — Sestanek med Edvardom VII. in cesarjem Fran Josi-p o m. „Magdeburger Zeitung" poroča, da pride angležki kralj Edvard Vil. tudi to leto v Marijine vari, in da obišče o tej prilik cesarja Fran Josipa na Dunaju ali pa v Išiu. Domače vesti. Jubilej župana Ivana Hribarja. Župan prestolnice kraljevstva češkega, zlate slovanske Prage je tudi doposlal g. Ivanu Hribarju čestitko v imenu predsedstva mestnega sveta. Na to čestitko je odgovoril jubilar nastopno : Visoko spoštovani gospod župan ! Mej mnogimi čestitkami, ki sera jih prejel, me ni nobena tako razveselila, kakor ta, ki ste mi jo Vi. spoštovani gospod kolega, doposlali v imenu predsedstva mestnega sveta kraljevega glavnega mesta Prage, Ce sem kuj storil za svojo ljubljeno Ljubljano, ne zaslužujem radi tega nobene pohvale, kajti nisem storil druzega, nego svojo dolžnost kakor zvest sin svojega naroda. Pripoznati moram radostno, da sem na vršenju svoje težke in odgovornosti polne službe crpil svoje sile iz vztrajnega in brabrega češkega naroda, do ka erega gledam z ljubeznijo in spoštovanjem že od 13. leta življenja svojega. Ta narod je bil moj učitelj-mojster in z radostjo v srcu se spominjam onega zlatega časa v svojem življenju, ko sem zajemal iz češke domovine navdušenje za slovansko stvar in ojačenje za naloge življenja. Nič ne dokumentuje jasneje jedinstva med češkim in slovenskim narodom, za katero delujem že 37 let, nego Vaša topla čestitka k jubileju, na katerega sem jaz komaj mislil. Slavje od strani tovarišev v mestnem svetu in ljubljanskega meščanstva je bilo zame presenečenje. Še enkrat izrekam svojo prisrčno zahvalo ! Izrazom prijateljskega čislanja se beležim Vam in češkemu narodu udani Iv. Hribar. * =:= * Danes bo meščanstvo v naši metropoli slavilo jubilej svojega župana, čegar delovanje v prid ljubljanski občini bo zavzemalo jedno najčastnejih strani v analih naše bele Ljubljane. Hribar je preporodih je renoviral, je moderniziral našo metropolo, Hribar je bil ; vsikdar med prvimi činitelji, ki so vzbujali in i povzdigali v tem mestu slovensko narodno za-l vest in slovenski ponos, da se ves narod slovenski more v resnici ponašati s tem središčem svojim. Mi bomo danes v duhu in s sr-' cem prisotni z meščanstvom bele Ljubljane, ki bo svojemu županu polagalo tribut ljubezni in hvaležnosti. Slovenec, kraljevi inžener v Siamu. V „Domovini*1 čitamo to-le zanimivo črtico : Naš rojak, Ferdo Lupša, nam pošilja sledeče pojasnilo, katero radevolje priobčujemo, ker je slonela naša tozadevna notica na napačni j informaciji s strani njemu blizu stoječih oseb : i „V templu „ \Vat Singh" dne 5. maja 1906. Pred približno dvema mesecema je prinesla „Domovina*' neko mi prav neljubo notico o imenovanju moje osebe poljedelskim ministrom Siamske, na podlagi katere so mi dospeli razni tozadevni dopisi v roke. Resnično na zabranjeno. Zahtevali so na okrajner isti notici je to. da sem tekom dveh let raz- glavarstvu in na namestništvu, da bi se v<>-iskoval znotranje kraje dežele v svrho name- lilne liste vnovič izložile, ali ta njihova zah-ravane kultivacije in da se mi je posrečilo teva je bila odbita. V tem obziru leži > nabrati važnih podatkov ; resnično je nadalje utok na ministerstvu. In potem, ka si> bil»-tudi to, da sem postal posestnik ozemlja pre- volilne liste že štiri tedne izložene, so zaliti. -cejšne velikosti. Kar se pa tiče imenovanja, vali nekateri, naj se jim vsaj dovoli vpogled omenjam to, da sem postal s 1, januvarjem v liste, ali tudi to jim ni bilo dovoljeno. Na t. 1. le inžener kraljevega irrigations depart- | pritožbo dotičnikov je okrajno glavarstvo na-menta. Minister v Siamu ne more postati no- ložilo županstvu. naj dovoli vpogled, ali beden Evropejec, to mesto je določeno le labinjska „republika" se niti zmenila ni za najbližjim sorodnikom kralja samega, to je ta ukaz in ni dovolila vpogleda, njegovim bratom, oziroma sinom. Mi E v r o- Volitve za tretji razred so bile določene pejci smo le svetovalci, izvrše- na (i. in 7. t. m. Postavljeni sta bili kandi-valci in takorekoč desna roka datni listi, ena hrvatske ljudske strank« s i a m s k i m princem pri i z p e 1 j a t v i | druga italijansko-baronove-so-v s e h n a r e d b. Toliko danes v pojasnilo j c i j a 1 i s t i č n e. Poslednja je popolnoma rojakom v domovini." j poznala volilce, prva pa je zaupala le v šte- vilno premoč hrvatskega življa v občini. \ volilni dvorani je zašel baron se svojimi v>aki pristop do volilne komisije, tako, da so dru- Y Fran Selak. V soboto je umrl po dolgi in in mučni bolezni v Zagvebu književnik in časnikar Fran Selak. O pokojniku čitamo v rSlov. Narodu" : Pokojnik je bil rojen na Rečici v Gornji Savinjski dolini 1. 1847. Po dovršenih srednješolskih naukih v Celju je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na Tmodroslovni fakulteti. Po dovršenih modroslovnih študijah je vstopil v službo kakor suplent na neki gimnaziji. Toda profe-sura mu ni ugajala, zato je izstopil iz službe in se popolnoma posvetil literaturi in žurnali stiki. Pokojnik je bil izredno izobražen mož s širokim duševnim obzorjem. Poleg slo-venščine in hrvaščine vešč vsem slovanskim in drugim modernim jezikom, je bil temeljit poznavatelj sodobne literature. Dasi je stalno živel v Hrvatski, ki mu je bila postala druga domovina, katero je ljubil kakor rodni sin. vendar se je živo zanimal za dogodke doma na Slovenskem, izlasti pa je posvečal največjo pozornost naši domači literaturi in njenemu razvoju. Njegovi eseji in feljtoni o slovenski književnosti in posamnih slovenskih gim volilcem celo srajce trgali, ako so hoteli prodreti do komisije. Za lastne volilce pa si je baron lahko pomagal. Glasovnica je jednostavno potovala od roke do roke, dokler ni došla do barona, da jo je izročil komisiji, l.i volil c a niti videla ni. Hvalili se nekateri, da so na ta način po devetkrat glasovali. A bilo je tudi slučajev, da katerega volilca, ko je hotel glasovati za hrvatske stranko, niso pripustili k volitvi, dočim prav istega volilica pustih voliti, ga koje dov« baron kakor socijalističnega volilca. Izven volilne dvorane pak je bila pra\a slika 2000-letne istrsko-italijanske bruttuiv. Najeta četa 2o0 — 3<>u razgrajačev je na vse možne načine zasramovala kmečke volile«-. Tu je bilo žvižganja, roganja, zasramovan;a porchi croati, porchi ščavi itd. Tega dne ^ je zaključila volitev ob •"». uri pop., pak ki so se hrvatski volilci odpravljali domov, jih je besna množica spremljala i/ mesta i nekateri so se pripravljali celo. da bi naš« literatih v praški „Politiki", v „Agramer Tagblattu", „Bosnisclie Post", „Sarajever vohlce kamenjali. Naelirichten" in drugih listih so bili pisani v sijajnem feljtonskem slogu in z globokim znanjem. da so vzbujali vse povsodi splošno pozornost in zanimanje. In ako so se začeli v zadnjem času zanimati za slovensko književnost Hrvati, Čehi in drugi Slovani, je k temu mnogo pripomogel pokojni Selak. Med _ , , A . . ,. - t™ «Ijnn je svetoval naj gredo iz mesta m slovenskimi pesniki sta bila njegova nnljenca.J _ , . ,. , Gregorčič in Aškerc, o katerih je spisal v ! Posledica temu je bila, da si mnogi t volilcev, ki niso mogli voliti prvega dne, ni-«' upali več priti v Labinj. Došlo je pa vendar mnogo. V dvorani in na ulici so se ponovil isti prizori od prejšnjega dne. Navzoči hrvatski volilci so se obrnili do navzočega okra. nega glavarja s prošnjo za zaščito. Ta | naj se pripravijo za prihodnje volitve ki bodo • v. ... , , -, , >;. „, „ tri leta. Besna množica je postajala >e ;><•■ nemškem leziku celo vrsto krasnih teljtonov i .Vi .. .... - - ! , , nela. Napadeni volilci so se obrnili brzojavu in katerih najlepši pesnil ]e poda! v dovrše-, J 1 . „ t, . . -n c i i i i, na naraestmštvo m ponovno do okrajneg nth prevodili. Dasi ie Fran Selak le malo; 1 , • , , i- i • • • i i-i :... glavarja. Bil |e trenotek. ko se je lulo iiat pisal slovenski, vendar si je oridobil izrednih » J . , i * i t- .-„J pravega klania. ledaj se le se je zaslug za našo književnost, ker je s spretnim 1 ° J J svojim peresom posredoval, da so se tudi krogi izven slovenske domovine jeli upoznavati z našo literaturo in po zaslugi ceniti naše delavce na književnem polju. Pokojnik je bil plemenita duša, navdušen Slovenec in velik Slovan. Dasi je moral mnogo pretrpeti in ni bila njegova usoda baš najugodnejša, vendar ni nikdar klonil duhom, marveč si je v vseh položajih ohranil veselo naravo in , c, , , • ,-, ,.1 4. 1 I in ponovno rekel župniku, naj hrvatski volil« zdrav humor. Selak je bil stalen sotrudmk I 1 . : . „Agramer Tagblatta*1 in dopisnik razni drugih listov. V Zagrebu je živel z malimi bil odločil okrajni glavar, da je dal nastopiti oro/mk . Za hip je navstal mir. Ali ne za d Iv Besna množica je napadla župnika Hedrva. ki se je bil za hip oddaljil do pošte. Orožniki SO zalotili enega napadalcev. Okraji glavar je rekel župniku Hedrv-u, naj hrvatski volilci odstranijo, a orožniki da j: bodo varovali na odhajanju. Olavar je * • i i > in krik je začel iznova. Glavar se je povrni l( i odidejo. V takem položaju jim ni prosta i druzega. nego da so odšli pod varstvom . „ . . o- 1 X • - 1 «.■ orožnikov. Nekoliko poprej, nekoliko poznen presledki skoro 25 let in je zlasti v zadnjih 1 , , .. ,ilf. , .. . 1.11- - r j vsega skupai ie oilslo kakih 4 volilcev. letih često naglašal. da si ne zeli ničesar ° \ ; Vspeh pa je bil ta. da je italijansko-soi listič na lista dobila »reko "><>o. hrvatska p drugega, nego da bi v Zagrebu, ki mu je tako zelo prirastel k srcu. tudi zatisnil svoje m . , -i i 166 glasov, oci. la zelja se mu je izpolnila. , Qb takih odnogajil| je naravno da - Občinske volitve v Labinju. Zadnjič j stranka volitev v II. in I. razred smo omenili, kako je znani „socijalist" baron Lazzarini poslal dr.u Laginji brzojavko, v kateri vsled ,.svoje" zmage zasramuje ča-stitega hrvatskega prvaka, ki mu isti Italijani sami zbog njegovega čistega značaja in zlatega poštenja ne odrekajo osebno spoštovanje. Neki italijanski odličnjak se je bil izrazil nekoč, da bi bili Italijani srečni, ako bi imeli kaj takih mož, takih u m o v, v svojih vrstah. Ako je menil baron Lazzarini da se svojo ostudno brzojavko osmeši ali poniža dr.a Laginjo. se je zelo motil, kajti taktično je osmešil in ponižal le — sebe in škodoval na ugledu le svoji stranki. Nu. danes moremo — po „Xaši Slogi" -- malo označiti to „zmago" objestnega barona Lazzarinija. Volilne liste so bile izložene začetkom januvarja. ali dotični razglas je bil „slučajno" pribit med neštevilu drugih oglasov, da ga ni moglo opaziti nobeno oko, če ni bilo navlašč opozorjeno na ta razglas. Pristaši hrvatske stranke so doznali o izloženju volilnih list še niti udeležila ni i n so bili izvoljen k a n d i d a t j e i t a 1 j a 11 s k e privilegirane k a 111 ore!! Tako je izgledala „zmaga", ki jo je i/-vojeval baron Lazzarini za - socijalističn stvar in radi katere je hotel zasraniovati d.r;. Laginjo. Ali tega ni dosegel, ker moralu '"J višina tega rodo-in človekoljuba je taka. d je ne morejo doseči barona Lazzarinija... brz -javke. Ves dogodek je tako grd in oduren. « bi morali resno razmišljati o njem ter obr.t-čuniti z baronom Lazzarinijem tisti možje, Ki bolje umejo, česar treba za ugled socijalno-demokratične stranke, nego ume ta. ta . . . baron ! Resen opomin izseljencem. Minolev meseca je prišlo iz Amerike nazaj izseljeni e . v velikem številu, ker so jim ameriške obU»>t: začele zapirati vrata. Samo z enim parnikom se je povrnilo teh nesrečnikov okolo <><»"■ Sedaj je več komisij v Ameriki, ki so prestroge z izseljenci. Ako kdo nima dovolj di narja. ako ga le malo bole oči, ako je šibek le. k o je rok za reklamacije že po telesu, ako ne zna citati in pisati, p'-mi n u 1. A ko so vendar prišli v občinski j amerikanska komisija vrača nazaj. Iz saineg" urad, da bi si prepisali liste, jim je bilo to New-Jorka je bilo zavrnjenih začetkom te- V soboto, dne 1(3. junija lUOG » EDINOST c ste v. 164. Stran III meseca okolo 6U0 naših ljudij. Razun tega pazijo kor. isije. da ne stopi nikdo na ameriška tla, ako se je že v naprej pogodil za kako delo. ali mu je zagotovljeno kako mesto. Minolega tedna se je povrnilo 13 Hrvatov iz splitske okolice in iz Sinja, ki so bili došli do Trsta, a ker jim tu niso mogli zagotoviti, da jih v Ameriki izkrcajo (kakor jim je bil agent obetal), zahtevali so svoj denar nazaj in povrnili so se domov. Pametno so storili, ker bolje je vračati se iz Trsta, nego pa iz Amerike. Priporočamo vsakomur, ki se hoče seliti, naj sklene pismen dogovor z agencijo, da ga ta izkrca v Ameriki, in, ako bi ga tam ne hoteli vsprejeti, da ga nazaj pripeljejo zastonj in da mu povrnejo denar, ki ga je plačal za pot. Kdor se ne zavaruje tako. se izpostavlja nevarnosti, da ga dovedejo do Amerike, a da se bo moral potem povrniti kakor — še veči siromak. Slovenci v Opatiji. Xa dan sv. Petra, dne t, in. obišče pevsko društvo ..Slavec" iz Ljubljane Opatijo, kjer priredi velik koncert. Xa tem koncertu bodo sodelovala vsa tamošnja domača društva in reška vojaška godba. Na igrališču lawn-tennisa bo ples. To bo torej velika ljudska zabava, tem lepša, ker pride mnogo Slovencev v obiske k svojim slovanskim bratom v Primorju. Ni dvoma, da pribiti tudi mnogo Hrvatov iz okolice pak doživimo na istrskih tleh krasno slovensko- hrvatsko narodno manifestacijo. Prizivna komisija za osebno doho-darino. Dne 12. t. m. zaključeno je bilo osmo glavno zasedanje prizivne komisije za osebno dohodarino za Istro. Grozna rodbinska tragedija. Iz Roča nam pišejo dne 15. junija: Minolo noč so se trije bratje Božič v Razponi v Ćićariji prepirali med seboj tako hudo. da je slednjič prišlo do pretepa, v katerem je eden bratov ubil z nožem enega brata, dru-zega pa in mater smrtno ranil. Ubijalec je že aretovan. Neznani! (iospa Julija Zej. stanujoča t ulici sv. Mihaela št. 13, je prijavila včeraj na pjliciji, da so predvčerajšnjem popoludne neznani tatovi vlomili v njeno stanovanje, in sicer mej 3. in ■">. uro, ko nje ni bilo doma, ter jej ukradli raznih dragocenosti in obleke v skupni vrednost kron i ji za 85 kron denarja. . Tvnikn f-\ Parisi. je prijavila na policiji. da ]»' neznan tat, skočivši čez zid šel v zalogo, ki jo ima tvrdka na nekem dvorišču v ulici a Montorsiuo in tam i/, enega soda ukral ion kg masti, vredne 12<» K. Konjsko opravo je kral 35-letni kočija/ Krnest S., stanujoči v ulici Fabio Severo, in sicer na škoilo svojega gospodarja Karola Volpich-a. 1'kral je raznih komadov v skupni vrednosti preko kron. Ko je gospodar prišel na sled temu kočijaževemu početju, ga je dal takoj aretovati. To se je zgodilo predvčerajšnjim popoludne. No, na policiji je Krnest priznal, da je res on ukral ono opravo iu je tudi povedal, da je ukradene stvari izročil v varstvo prijatelju Viljelmu B., stanu-jočemu v ulici di Miramar. Na podlagi te iz-jave je policija aretovala tudi tega poslednjega. kakor sokrivega na tatvini. Poskus samomora v blaznosti. 29-1. mehanik Kvgen L., stanujoči v ulici sv. /e-nona. se je včeraj spri se svojo ženo in je v besnosti najprej razbil vse pohištvo, a potem se obesil. Sosedje, ki so to videli, so ga rešili in potem pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Ta pa, ker ni imel seboj potrebnega orodja, da bi zblaznelega moža zvezal, je dal pozvati Trevesa. ki je nesrečneža odvede! zvezanega v bolnišnico. Samomor. Včeraj v jutro pred <>. uro so našli v gozdiču .. Boschetto" mrtvega približno 24-letncga mladeniča. Zdravnik jc kon-statoval. da se je nesrečnež zastrupil s kar-bolno kislino in da je umrl že pred več urami. V enemu njegovih žepov so našli listek, iz katerega se je doznalo, da je bil samomorilec Ivan Verde, ki je stanoval v ulici Oonadoni štev, 7. Umrlo je predvčerajšnjim v bolnišnici ono 2 in pol letno dekletce, Karolina Schrei, ki je padlo z okna III. nadstropja v hiši št. v ulici del Belvedere. ure oticiru in šaljiva pošta. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina 40 st. „Tržaški Sokol'4 vabi vse brate na redni občni zbor, kateri se vrši danes dne 16. t. m. ob 8. in pol uri v društvenih prostorih. Pevsko društvo nZvonimir~ v Ro-colu uljudno vabi tem potom še enkrat slavno občinstvo mesta in okolice na ,. Veliki kon-cert*% ki se je imel vršiti minole nedelje, a se je odložil radi skrajno nevgodnega vremena na jutri v nedeljo. Veselica se bo vršila v veliki in novi dvorani g. Ant. Skilana p. d. Dri-jon. Na programu bo petje, tamburanje, šalo-igra, srečolov in ples. Koncert prične ob 5. uri pop. Vstopnina na koncert 50 st., otroci plačajo 30 st., sedeži I. vrste 40 st., II. vrste 20 st.. k plesu moški l K, ženske 50 st. K Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mile oglase in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejem SE3T „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. I> Tr^* (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad y ff*' odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop „Tiskarni Edinost4* nima pravice, da se utika v odloke sodišč. (Klici: Morilci! Rablji !) Predsednik je žugal, da zaključi sejo. Več poslancev je v ostrih govorih ob viharnem odobravanju napadalo vlado ter so pokazali na obup. ki se je polastil vse dežele in ki zamore voditi do St-S" Po noči se sprejema groznih dogodkov. Posl. Aladin je zahteval, naj se vojnega ministra stavi na zatožno [ klop. Posl. Anekin je priporočal, naj se v proglasu objavi narodu, da je duma nemočna ' in da ne zamore niti rešiti življenja nekoliko j ljudi. Posl. Vinaver je predlagal resolucijo, ki pravi, da vidi duma v izjavah vojnega ministra odklonitev svojih zahtev, da izraža svoje ogorčenje nad tonom in načinom teh izjav ter da preide na dnevni red. Resolucija Vinaverjeva je bila vsprejeta z veliko večino, nakar je bila seja zaključena po več interpelacijah, med temi ena, ki je ~ '' 1 . , " , 7 ' ' ' " * .zahtevala odpravo obsednega stanja, plesu bo svirala godba od sv. M. Magdalene PETROGRAD 15. Knez Dolgorukov je danes otvoril sejo ob 11. uri 35 minut. Zbor- Spodnje. O tej priliki naznanjamo si. občinstvu, da so sosednja bratska društva odnesla radi našega koncerta svoje veselice in zabave določene za jutri, radi česar jim na tem mestu, izrekamo najtoplejo zalivalo, iz-lasti „Delavskemu konsumnemu društvu" pri sv. Jakobu in pevskemu društvu ..Mladina" pri sv. Ivanu, ki sta s tem dokazom solidarnosti pokazala, kako treba vzajemno, zložno delovati. Ker se je to pot primerno preskrbelo v obrambo pred slabim vremenom se bo koncert vršil ob vsake m v r e m e n u. niča je nadaljevala debato o agrarnem vprašanju. Po preteku 10 minut j)rekinja predsednik. ki meri čas govorjenja s peščeno uro, izvajanja vsakega govornika. Bombe pri procesiji. BIELOSTOK 15. Med neko versko procesijo je včeraj nastal pretep, vsled česar so nastali nemiri in pri čemer je bilo več oseb deloma ubitih, deloma ranjenih. Oropanih je bilo več prodajalnic. Ulice v notranjem mestu so zasedene po vojakih in čete rabijo strelno orožje. Semkaj je dospel guverner iz Uraha. PETRO GRAD 15. O včerajšnjih nemirih v Bjelostoku se nadalje poroča: Med pravoslavno procesijo je bila vržena bomba; vsled eksplozije je bilo okolu 30 oseb ubitih, nekoliko sto pa ranjenih. V enem delu prebivalstva je razširjena vera, da je te nemire pripisati „črni bandi'4, da se je pa sum obrnil na Žide. K temu razširja „Petrograjska brzojavna agentura nastopno uradno jjoročilo : Včerajšnji nemiri so nastali, ko so Zidje z balkona streljali na pravoslavno in katoliško procesijo. t?led: na četrti strani Darovi. Vstopnino so preplačali pri vrtni ve-seliži ,.Trž. Sokola", katera se je vršila dne 14. t. m. v ..Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. G. dr. Pertot Justin 4 K, g. dr. Gregorin 1 K 60 st., g. Mikeluc 1 K 20 st.. g. dr. Slavik 1 K. g.a dr. Slavik, g. Znideršič, Babic Gregor po 80 st., g.čna Milka Negode, g. Snie-tisko po 60 st.. 2T.cna Ivanka Zgur, g. Oro-slav Perklič. g. Fran Hmelak, g. Kandolini, g. Fran Godina, g. Josip Negode, g. Vrabič, student, N. N. po 40 st., N. N. 2<> st. Srčna hvala. Na zdar ! Brzojavne vesti. Cesar inspirira1. čete. DUNAJ 15. Cesar je nadaljeval podrobno inspiriranje čet ter je bil o izidu zelo zadovoljen. Srbski odposlanec v Londonu. BELIGRAD 15. Srbski odposlanec v j bila 1. 1005 sodno cenjena na 40.700 Berolinu, Miličević, je imenovan odposlancem ' jn za to ceno tudi proda. Pripravna je posebno za letovi.sčarje Natječajni oglas. Uslijed zaključka Općinskoga Vijeća 16 svibnja 1906, razpisuje se natječaj na mjesto višega nadcestara, a to kroz dva mjeseca, brojeć taj rok od današnjega nadnevka. Višom nadcestaru temeljna je plaća 220O K na godinu, više dvije petogodišnjice svaka po 200 K, te 600 K godišnjega paušala u naslov naknade za dnevnice, prevozne i ostale putne troškove vani Splita. Što se tiče mirovine, viši nadcestar uživa sva prava državnoga činovnika N. razreda čina. Natjecatelji imaju prikazati ovomu < >j»ćin-skomu Upraviteljst\u. do rečenoga roka. molbe oskrbljene svjedočbama : 1) o rod j en j u i krštenju. 2) o ćudorednom ponašanju, .'») o do-movnoj pripadnosti, 4) o primljenim naucima, 5) o dosadanjoj gradjevno putevnoj službi i vještini, te 6) o podpunom poznavanju hrvatskoga jezika u govorenju i uredovnom pisanju* Od Općinskoga Upraviieijsiva SPLIT, 5». Lipnja 1906 Načelnik rrisje-'ni'c Trumbić s. r. Dr. Bulić r. Br, 5105 Pod zelo ugodnimi pogoj: je na prodaj lepa 1 ■ v Natječajni oglas. r ! nnzzn v Londonu. Huda nevihta na Španskem. MADRID ir,. Huda nevihta je v okolici Sevile razdejala železnico ter provzročila mnogo škode na polju. Nemiri na procesijah sv. Rešnjega Telesa na Španskem. MADRID 15. Povodom procesije na ; | _ praznik sv. Rešnjega Telesa je prišlo v več J mestih Španske do nemirov, ki so bili izlasti j j j.; v Valenciji nevarnega značaja, kjer je bilo ; j = več oseb ranjenih. Panika med procesijo. MADRID 15. Pri procesiji sv. Rešnjega j j j C i " Telesa je blizo Puerta del Sol iz doslej ne- j ] i I znanega vzroka nastala velika panika. Poško- , j i l dovanih je bilo mnogo oseb. Maroko. TANGE R 15. „Agence Havas" poroča: Sultan je dne it. t. m. vsprejel Malmussija v posebni avdijenci. ki mu je izročil spise konference v Algesirasu. Zdi se. da je sedaj sultan sklon, da podpiše akte konference. Vendar se v tem pogledu ni še ničesar storilo. Afera Dreyfuss. PARIZ 15. Kasacijsko sodišče je pričelo j danes opoludne, izključivši javnost, s presodbo afere Drevfuss. Pripetilo se ni nič izrednega. Kasacijsko sodišče bo pretresavalo jutri di-plomatični dossier. Novi angležki odposlanec v Belem-gradu. LONDON 15. Kakor je zvedel „Standard". je imenovan angležkim odposlancem v Belemgradu \Vhitehead. doslej poslanički svetovalec pri angležkem poslaništvu v Berolinu. Španska kraljeva rodbina. SAN SEBASTIAN 15. Kraljeva inten-danca poroča, da se početkom julija poda kraljevi dvor v Miramar (blizo San Seba-stiana). Kralj namerava tekom meseca avgusta na „Giraldi*4 potovati v angležke, belgijske, nizozemske in danske luke. Meseca septembra ostane kralj najbrž v San Seba-stianu. Uslijed zaključka Općinskoga Vijeća 16 svibnja l!»06. razpisuje se natječaj na mjesto redarstvenog povjerenika, a to kroz dva mjeseca, brojeć taj rok od današnjega na-dnev ka. Povjereniku je temeljna plaća 2^i><> K na godinu, vise dvije petogodišnje doplate svaka po 20<> K, te 30n K godišnjega paušala za uniformu i obuću. Osim toga povjerenik ima pravo pri javnim zabavama i na redarstvui • pristojbe prama propisima državne političke vlasti. Što se tiče mirovine, povjerenik uživa ali za penzijoniste. 'sva prava državnoga činovnika X. razreda Pojasnila daje lastnik Mihael PuC ! čina. a poslije 15 godina neprijekorna !u/- sa Colu št. 2 7 pri Vipavi. z lepim sadnim vrtom na Tržaški cesti št. 33. Hiša s pritiklinami je ■ - i ■■ C •{.,■■• c- O ' i O ■ i O r ^C S »i* S J,' •? H fr .f-. t. uiica rc-,3 52 (ijsiaa hiša), t f?C5F.:-:,0 ? 'O poslopje), jr o Giins, da c« r.i i .• Kankurcnoe. Sprejemajo v^iim r?»*.«a »J^ta tmii po pr-o^nih načrtih. . Eliutrov&n cfciiil: bresp iao in fraiiiio O I ■ t) 11 O 11 O »1 O t I O • O t ,'» I o. ■■■■r^f^'' j bovanja. prelazi v IX. razred čina uz godišnju plaću K. dvije petogodišnjice svaku jo | 300 K. te uz istu paušalnu svotu za unif« : niu ^ i obuću. Natjecatelji imaju prikazati ovomu (>pć:n-; skom Upraviteljstvu, do rečenoga roka molbe, ; oskrbljene svjedočbama : 1) o rodjenju i krštenju, o ćudorednom ponašanju, ■'!) " niovnoj pripadnosti, 4) o primljenim naucima, r>) o dosadanjoj redarstvenoj službi i vještini, te 6) o podpunom poznavanju hrvatskog jezika u govorenju i uredovnom pisanju. 03 Općinskoga Upraviteljstva SPLIT. Lipnja 1906 Načelnik Trumbić s. r. l'risjfd i.k Dr. Bulić f prod Vsled likvidacije se bodo od danes pa do 24. avgusta t. 1. prodajala — po tovarniških cenah vsa fina obuvala —— ki ee nahajajo v trgovini obuval M A D R I Z ul- S- Antonio 2 (Palafa Trevea) Koledar ta vreme. L>nnes : Frančišek Regis: Dragimir; Vladislava — Jutri: Adolf; Tratomi^ t «.:ncija. — Temperatura včeraj : ob l2. uri popoludne + 23"Celaius. — Vreme včeraj: nestaiuvitno Društvene vesti in zabave. V nedeljo, torej! priredi pevsko društvo r Adrlja" v Barkovljah krasno domačo zabavo. Na programu je petje, tamburanje, igra ,.Pol Izdelovalnica obuval gori rečene trgofine. ki se nahaja v ulici hv. Katnrine >t (i, bo ha daljevala svojo delavnost kakor doslej, ter bo vsprejemala naročila obuval po meri. je otvorjena le za malo časa v H u s i j a. PETRO GRAD 15. V noči od 13. na 14. j t. m. je neka tolpa obstreljavala in zažgala; grad Zinhof pri Mitavi, ki je lastnina grofa Kaiserlinga. V Tuli gorijo že tri dni mlini in ' zaloge žita. Državna duma. I PETROGRAI) 15. (Petrogr. brz. agent.) . Včerajšnja seja je bila viharna. Generalni j prokurator- Pavlov je izjavil, da ne more | vojni minister preklicati smrtnih obsodeb, ker i i Velika razstava pohištva Dvorani Tersicore (ul. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj !9V~ po najugodnejših cenah. Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoštevilno poseti to razstavo. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV. »EDINOST« št. 164. V soboto, dne lfi. juniji 1006 Vojaštvo .jo odgovorilo s streli. Židje so na j bežeče udeležence procesije metali bombe. Med j paniko, ki je nastala, je bilo zmečkanih ne-, koliko otrok. En katoliški duhovnik je bil baje ubit. Poštni urad in davkarija sta bila zaprta. Poštni promet je ustavljen. Oralo Stiskalnice Mlatilnice ftlamorezn - e ti. Ul dld, prodaja Ž ska ulica ZIV1C i dr j v Trsta- Tr*o»in" 653 Trgovina. B"r?na j cir<-«'i!»» dne 15. junija. Tržaška borza. Najoleoni K —UU5, angležke lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240 25--240.40, Francija K H5 >i7—S.\f,5. Italija K 95.50—95.70. italijanski bankr vi K--—.—. Nemčija K 117.Ž5----1!7-<0. n* iti$ki bsnkovci K —.—*— — avptriifka * rotn« "nt* K' 99.60—91*.90, ogrska kronska ren:a K !)•" > - !♦ .('.5. italijanska renta K —.— —.—. krpdMne tfkri,e K 871.— — 673.— državne železnice K P" '.25 - 671.25 — Lombardi K 150--152— Llo$dove akciie K 78».— 762 — Srečke Tisa K 331.7.*—335.75, Kredit K 496 — do 4e3,—. Boderkredit 181:0 K 302.- 310.—. Bodeni* redit 1S89 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1: 2.50 Hruške —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. predvčtraj dsnes Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu ▼ kronah *0/° Avetr. investicijska renta 3, Ogrska renta v zlatu 4 kronah 4° e n 3l/» Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov IGO i tal. lir Cesarski cekini 100..* 5 100.50 118.15 99.S0 89.70 113.H.") 95.35 85.70 100.55 100.50 118.05 99.40 89.70 113 45 95.10 85 70 16S1.— 1660.— 668 75 667 — 240.15 240.171 s 117.20 117.30 23.45 23.45 19.12«/, 19.12 95.50 95.40 11.3z 11 33 1BRBIA LJUDSfA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7.. II. naastr. ^ 1 astri h!SI. Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 98.27, italijanska renta 105.45, španski exterieur 96.80, akciie otomanske banke 676 - . Menjice na London 251 80. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 175.— unificirana turška renta 96.37 avstrijska zlata renta 99.75, ogrska 4°/0 zlata renta !>7.—, Liinderbank 406—, turške srečke 146.50, parižka banka 15 80, italijanske meridijonalne akcije 808.J3, akcije Rio Tinto 16.67 Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 89.V,, »rebro 29.,S/,6J Lombardi 6.\'t, španska renta 96.'/4 italijanska renta 105.— tržui diskont 3'/;, menjice na Dunaju —.— Trdna. Tržna poročila 15. junija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 16.02 do K 16-04, rž za okt K 13 44 do 13*46, oves za okt. od K 13-86 do 13*88, koruza za julij 12*96 do K 12*98 Pšenica: ponudbe in povpraftevante dob o, tendenca trdna. Prodaia: 20.000 met. stot, za nekolik) stot. višje. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: preti dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good averaga za september 36*\, za december 368/t, za marec 37* za maj 37 s/t- Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna r elna 40—41 navsdna dobra 42—13. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44.—, za sept. 44.50. London. Sladkor iz repe surov S3 lc Sh; Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.40, za julij 15.40, za julij-avgu-t 15.50, sept.-dec. 15.90 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.85. za julij 23.90, za julij-avgust 23.55, za september-dec. 22.00 (stalno). — Moka za tekoči mescc 30.15, za julij 30.40, za julij-avgust 30.45, za september-dec. 29.90 stalno). — Repično olje za tekoči mesec 5^.75, za julij 90.—, za julij-avgust 60.25. za teptember-dec. 61.25 (stalno) Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4 Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po 7*°/o v. 1 varščino ali zastavo in na menice "po 6",0 Glavni deleži koncem leta —. Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Članov 1<81 z deleži K = 113.382. — Hranilne v 1 o £ e 1.554.089-13. — Posojila 1.570.610.39, V rednost hiš 110.675.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Telefon štev. 79. Podpisani priporoča si. občipstvn svojo zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre bianca Šf. 45 in gostilne nI. Rom&gna št. 4 in ul. Giulia it. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste jtnte Dvornik trgovec z vinom. fllla citta di Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek z lastno krcjačnlco. Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršeneg-a --dela izkušeneg-a krojača. tili -j- -ifr- -a- -o- -j- -a- it, -j- - t, ^ FILIP IVANIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ullol Torre bi&noa 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,Ali*Adria* nlica Nuova št. 11 in „Ai fraiell dalmati., ullea Zudecche št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstni li kap za moške in ženske. ===== Brez konkurenčne o ene. DROGERIJA Josip ZiflOII nf. Caserma*« • • • • ■ _ w • • • • Izbor drog, barv. čopiče v, pokoitt i parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vođe, < voska za parket«, na mrzlo pripravljenega ■trupa tamarlndO} malinovca Itd. Itd. J rancesco Slovinseky železnina TRST — ulica Torrente 4-5 — TRST 3zbera železnine za stavbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, štedilna ognjišča in železne peči. — špirit za tekcči inesc 42.25, za julij 42.75, za julij-avgust 42..">0, za september-dec. 40.— (mirno). — Sladkor surov SSU uso nov 22:«22.' ; (stalno), bel za tekoči mesec 25.'/«, za julij 24.' za julij-avgust 25.1; ra oktober-januvar 26.\'»> (mirno), rafiniran 5^.——SS.1'-. — Vreme : lepo. 1 L MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. i Plača se takoj. - i Svoji k svojini ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga ppCroatia^ stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croataa" - Srst --CORSO štev. 1--—--—- Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „MALI OGLAS", naf j pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, j če ni oseba poznana Upravi lista. I Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" in vsakdo >ahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal ..INSERATNI ODDELEK", nfarmaoije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor. Prva slovenska zaloga ;noh™ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije 3t. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — .Svoji k svojim ! Tprana I %/rcfo in ^rav dobreča črnega I C! dlld I. VlOkC in belega vina po *Jb-3(> kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 hekt.i Uprava Cerkve u Rakotolah «Istra). _H»9 jjlioa Aro a ta 9 — vogal nlige det Sajono Velika ztiloga rtull \WA moške, dečke in otroke. Specijaliteta finih črnili oblek. h? i> !■» k ■ L c VELIKA IZBERA • (T t? ! f delavskih hlač . extra-morne vrste it K 2.4» a „ 4. Palile ta točnost m\m Francesco Kalasch ulica nrcata 9 — vogal ul. del Sapone ulic« Aroata 9. vogal otioe dol Sn-o"« Ivanka Doreghmj TRST. - Ul. Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, m a n ufa k t ur, ur, slik. zrcal i u ta poturi j. Popolne spalne in obedoval ne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CKNE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Tovarna cementnih ploše ARISTIDE GUALCO TRST, ulica S. Servolo 2. Velika zaloga dobro vležanih cementnih pl< m" vsehi velikoatij vrat iu barv. Tovarna in zaloga cementnih cevij Itl»!ro trpežno. — Brczkoiikurcučne cciu. Na željo se stavijo v delo plošče solidno iu po ee» od izurjeuili lastnih delavcev. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd Sprejema od 12. do 1. in ->d 4. do 5. po;. TRST — ulica Sanita št. 2, I n- — TRST USSF Najfinejše namizno in jedilno olje ae vdobi pri ---:--—- narodni zalogi olja Trg Barriera štev. 3. ivan Miiionin, i;,,tnik Qrand hotel „Union" v Ljubljani. 3(omfort prve vrste. )Xad 100 sob. Stanovanja v najem: L ^irok hodtik z ruzgleiloni na vrt. voda in plin — K fiOO; 4 sobe, sobica, kopalnica, kuhinja, voda, plin. l.asen ra/.gled K sOO ; 4 »obe, sobica, kopal-iiica m kuhinja, voda. plin K 900 : 5 sob, sobica, kopalnica it« kuhinja, voda. plin K I I*n0. — Veu ia fiwnovanja so v bližini poŠte » a najlepšem kraju v j središču mesta. Naslov daje: ,,Inseratni oddelek Edi-. nostiu. 051 ! I^icfp' 7pljp repa s Kranjske, je v vseh let- l\iOllJ tCIJC nili dobah v zalogi Josipa I) o 1 č i Č*, ulica ršorgente 7, telefon 1465. (Ž27) V/p|pfrnnuina Luig» Trevisan, Trst V CBCII yuVlila razpošilja kavo. riž, olje I jrsap G i o v. Pliska. Corso žt. 13, i:vrši vsa-w I ki kor^njo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne un\ (-6-) jlpjj ,.Stadt Laibach" (ulica Giulia št 15) Uuollllscl Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko iu briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295» Novi modni salon SS^uoSk t-rppe. Paiižki in »lunajski uzo:ci, po najzmernejih cenah. 455 Gostilna „Alla Costanza' P. T. Naznanja se častitiiu odjemalcem in P. T. občinstvu, da zaloga obleke ulica Arcata štev. i odpre Novo tržaško krojačnico (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, L nadstropje, pod ravnatel jstvom občeznanega krojaškega mojstra »-gos. O. MARCOLINJ. —Toliko zaloga, kakor tudi krojaenica bođo preskrbljene v veliki meri z domačimi in inozemskimi izdelki. — Z:tIog;i ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko za uiožke. kolikor za otroke, po li.ijni/jili in konktirenčnili cenah. VIKTOR PIŠKUR. Zaioga in- in inozeniM vin, špirita iu l^irjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TfiST. Via dell'Actjue štv. f. (raSptoii Kalle C2Dur:-* f/. Velik izbor francoskega šampaujca, penečih dez rt i }i italijai sk h m avstro-oj:iski.i viri B<>r iu franko. Razprodaja o l pol 1 itra naprej. (Zifc Sc,iS (Jr. i/ r r,/f Je Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike splo;i, so „MALI OGLASI" v ,Edinosti" -^t^ Tržaška posojilnica in .hranilnica --— registrovana zadruga z omejenim PImmmm Camermrn Ste t. m, I. m. — TRST — V lmmtni hiši. Telefon št. 93*. •r Vhod po glavnih stopnicah, -mm Hranlln« ulog« »prejema od vukeg«, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuj« p« 4\. R«ntnl dav«k od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja urno madružnikom in sicer em uknjižbo po 51/«*/,, na menjice po S*/., b« zastaT« po 5"/, V ^ Uradno uro: od t.—12 dopolndn* in od 3.-4. popoludne. v Izpladujo vsaki dan »b uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, bu Bajaioderneje urejeno varnostne eellee za ahrambo vrednostnih papirjev, listin itd. 1 ■ 11 i . : Pofttno hramtlalAal račun SI«.004. t. IS). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški erati. Priporoča se hI. občinstvu Henrik K o s i č. p izvozno-m2rčns (Pjcport-Marzcn) in vležane (Lageri v zodčekih in v boteljkah, kakor tti l " li iT j - i -- \% tovarne Sratov 7.3oin; ^ .^hauo Sieinfeld pri Qradcti. i Za!osa :':,V?Z r 'i?.?'"-':: ti * J ■J vedno sveže . : voce po