Št 97. ___________ Izhaja trikrat na teden, in star t torek, Četrtek pn soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠt nJ9TiviVfle za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposli ulici št. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposkiulioi5t.7vl. nadstr. na levo v tiskarni HaroCnlno in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se poSujajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere nt spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravništm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So6e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoSa« in »Primorec« se* prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah; Sclroarzv Šolske ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliscu Jos . Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. MaUussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenBifl na trgu della Caserina. - TaUfon It. 83. — Pravo trSčanstvo in naši klerikalci. ii. Katolicizem bo diskreditirali v najgrši meri politikujoči duhovniki svete katoliške cerkve sami. Možje se kar identifikujejo z vero in cerkvijo. Če je kdo proti njim v posvetnih rečeh, pa je brezverec; katoliški mož pa je vsak, kdor lepo ponižno s klobukom v roki stoji pred njimi ter" jim je po3lužno orodje, kadarkoli hočejo. Posvetnost so popolnoma zmešali z vero in cerkvijo, d!i, postavili so jo nad vero in cerkev. Kar je popolnoma v njihovih rokah, to je katoliško, kjer nimajo neomejene oblasti, tam je vse protikatoliško. Med ljudstvom so vstvarili katoliške može in brezverce. Kogar lahko peha nune po voliščih in izkorišča v svoje posvetne namene, ta je katoliški mož, pa če drugače še tako nekatoliško živi; kdor pa ni tak, marveč misli s svojo glavo, ta pa ni več katoliški mož, to je brez verec, ta je človek, ki dela proti katoliški cerkvi, ta je zapisan hudiču. Tako mešetarijo okoli s katoliškim imenom. — Svoja društva imenujejo katoliška. Kdor je v takem društvu ter bere pridnG lažnjive farovške liste, je priden, dober katoliški mož, nad katerim ima nebeški oče svoje dopadajenje; kdor je v naprednem društvu, ta je pa liberalec iii brezverec, ki stoji daleč proč od katoliške cerkve! Tako ločujejo ljudi s katoliško mero. Resnica, stara resnica pa je ta, da so navadno boljši katoliki oni, katerih nima politiku-juči nune na vrvici, in prav zanikerni katoliki oni, ki se plazijo po farovžih in farovških društvih. Naši nunci barantajo s katolicizmom; barantajo z vero in cerkvijo, to so sejmarji, podobni onim, katere je Kristus pregnal iz svetišča, če bi stopil sedaj na zemlja, bi imel dosti opravila pa debelo vrv bi moral vzeti, ker bi bilo treba dostikrat udariti po posvečenih hrbtiščih, predno bi se sčistili božji hrami in predno bi bili po zasluženju pregnani vsi oni, ki tržijo s katolicizmom. Vrv bi padala najbrže tudi po hrbtih mladih »katoliških" študentov. „Katoliški" študenti 1 Če živi tak človek še tako nerodno in grdo, ali če drvi s politikujočicii nunci čez drn in strn v njihovi vratolomni politiki, pa je »katoliški študent0. Verovati mu ni treba ne v Boga ne v hudiča — vendar pa bo branil, kadar treba, sveto katoliško vero, našo sveto cerkev! Lep branitelj I — Vsi drugi študenti so nekatoliški, samo oni, ki padajo tako nizko, da postajajo farški podrep-mki, samo ti so vrli »katoliški" študenti. — Šhandalozno je tako deljenje. Da potemtakem razsodni ljudje- nič ne dajo na pridevek »katoliški", je umevno samo od sebi. Tako klerikalci ponižujejo katolicizem, tako pehajo pametne ljudi od njega, na ta način skrbijo za to, da se inteligenca vedno bolj odtujuje katolicizmu. Naš nadškof in knez pa je znašel vrhu vsega še — »praktično krščanstvo", ki naj obstoji v popolnoma posvetnem delovanju duhovnikov. V posojilnicah, hranilnicah, zavarovalnicah za govejo živino, zadrugah, društvih i. t. d. naj tiči to »praktično krščanstvo", ki ima namen privezati ljudstvo trdno v posvetno duhovno politiko. Tako delajo s krščanstvom, potem pa se drznejo zaletavati se v druge, ki hočejo, da prenehajo zlorabe, da odklenka divjim razmeram ter da nastopijo svoje kra-Ijevstvo pravi zlati Kristusovi nauki 1 Vipavska dolina, toliko lepa in hvaljena, o kateri piše že stari Valvazor tako laskavo, da je biser med biseri in da ni letnogn Časa, da bi tam kako sadje ne zorelo, je postala zdaj dvakrat zaporedoma 7. ia 16. avgusta pravo j ezer o. Reka Vipava je vsled močnih in pogostih nalivov narasla in izstopila čez bregove, neurejeni hudourniki, so drveli brez vsakega reda po hribih navzdol. Če bi, dragi čitatelj, gledal z bližnjega hriba, vzdigaj<.«.¦> '¦;& se nad reko, ves ta izbruh naravnih sil, :;;' sem te storil jaz, srce bi te zaskelelo, ko videl,. »Gor. Tiskarna. A. Gabržček (odgov, J. Fabfiič) tiska ta zal. toko trgajo valovi rodovitno zemljo, ožijo njive in travnike, rujejo grmovje in drevje, kako rujejo na nasprotnem hribu besni hudourniki trte iz vinogradov in žito iz njiv ter drvijo cele gruče kamenja s seboj in polnijo ž njim vinograde in travnike. Vse to pa še ni konec te žalostne pesmi. Ljudje in domača žiyina v raznih vaseh ob Vipavi oziroma njenih pritokih kakor na Ukanjah, v Vel. in Mal. Žabljah, Gor. in Dol. Branici so v nevarnosti za svoje lastno življenje, zlasti če nastane povodenj ponoči, kakor se je te zgodilo 16. t. m. V Dol. Branici in na Ukanjnh se je ljudem komaj posrečilo s svojo lnstuo nevarnostjo rešiti domačo živino, ki je. že plavala v hlevih; enemu posestniku je pa kljub temu odnesla voda prašiča iz hleva in polovnjak vina iz kleti. Od takih povodnjih, ki se ponavljajo leto za letom, smo takorekofi odtrgam od ostalega sveta. Promet med posameznimi občinami in med našo centralo Ajdovščino je nemogoč, ker preplavi voda vsa pota in udere večkrat celo čez mostove. Ljudje so obupani, ker vidijo, da peša njih nekdaj uko rodovitno polje vedno bolj od leta do leta, ker vidijo, da je njih celoleten trud zastonj, da splava skoro vsako let) veli'; del pridelka po vodi. Zato zapuščajo Vipavci trumoma • svoja domovja ter odhajajo v tujino, kjer se kot dninarji boljše preživljajo nego doma kot posestniki. Da ne pretiravamo, vabimo tozadevne deželne in državne organe, naj se pridejo osebno prepričat v omenjene občine in vasi in videli bojo z blatom onesnažene travnike, I razrite in pomandrane iijiye ter deloma s kamenjem zasute deloma preobmje^" vinograde. Ni-li torej uravnava Vipave in njenih pritokov naše življensko vprašanje? ,Kaj poreče k temu deželni, kaj državni zbor? Ali se I o odnašalo z ureditvijo Vipave in njenih pritokov Še toliko čast, da splava zadnji košček naše zemlje v Jadransko morje? — Menda ni bolj zanemarjenega kraja poleg Krasa v celi Avstriji kakor je ravno Vipavska dolina. Vesražpoložljivi denar za gospodarsko izboljšanje posesti se porabi v severnih deželah naše države. Po Gorenje- in Dolenje-Av-strijskem, Solnograškem in Češkem ter drugih severnih deželah je ne samo vsaka reka, vsak potok, ampak celo vsak studenec po gozdovih in poljih reguliran, -močvirja so izsušena in suha polja umetno napojena. K vsem ogromnim svotam, ki so se porabile za gospodarsko povzdigo omenjenih dežel, smo prispevali tudi mi svoj delež. In zakaj bi se iste dežele branile posojeno vračati? Kakor so postale dotične dežele z državnim denarjem podprte produktivnejše od nas, slično se bo zgodilo tudi z našo deželo, če se jo dvigne iz zanemurjenosti. To je ravno, kar mi želimo in prosimo že leta in leta. Opozarjomo torej naše deželne in državne poslance na ta največji zadržek našega napredka in jih nujno prosimo, naj izposlujejo, če je mogoče kake podpore in pospešitev ureditve Vipave. Vipavec, DOPISI. Iz goriške okolice. h Šempasa. — Dovolite mi, cenj. gospod urednik, malo prostora v cenjeni »Soči", da se tudi jaz po dolgem spanju kaj oglasim, dasi imam roke polne žuljev ter časa pičlo na razpolago in tudi aisem tako »obsežeu", kakor so me krstili naši naivni klerikalčki. Vsega tega pri meni ni; pač pa me je nekaj drugega napotilo do tega, da primem v roko le malo rabljeno pero, v svesti si že naprej, da Vam poročam čisto mesnico ter da ustreženi svoji narodni dolžnosti, dasi so pil nas še ljudje, ki so bolj vešči, pa žali bog spijo »polhovo spanje". Pa k stvari 1 Prošlo nedeljo se je imela vršiti v Šempasu velika siavnost, vsaj tako so sploh poročali skoro vsi slovenski časopisi, siavnost 30 letnice bosniške okupacije ter z isto cesarjev jubilej. Ali Jupiter Pluvius ni tega dopustil, ker je vso svojo moč po kazal in jo izstresal v podobi vodenih kapljic tako, da se je morala vsa siavnost opustiti ter pre- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) — Spomni se moje matere, zatuli Mordaunt, ko pridirja mimo v divjem teku. — Ničvrednež! zavpije Aramis ter izproži vanj pištolo v trenutku, ko je pridirjal mimo njega; toda strel se ni užgai in je ostal v cevi. V tem trenutku plane cel polk na peščico mož, ki so se še branili, in Francoza sta bila obkoljena in pehana od vseh strani. Ko se je Athos prepričal, da je Winter mrtev, spusti njegovo truplo na tla ter potegne meč, rekoč: —¦ Pojdiva, Aramis, za čast Francije! In dva Angleža, ki sta jima bila najbližje, padeta smrtno ranjena. V tem hipu zadoni silen »hura« m trideset mečev se zasveti nad njunima glavama. * Kar plane sredi izmed angleških vrst neki Človek, podere vse, kar mu je na potu, na tla, skoči k Athosu, ga objame s svoje mišičasto roko, mu iztrga meč ter mu reče na uho: — Tiho! udajte se. Udati se meni, to se ne pravi udati se. Tudi Aramisa je zgrabil neki velikan za roke, in zaman se je skušal Aramis izviti temu silnemu objemu. — Udajte se! viu. pravi velikan ter mu pogleda v oči. Aramis dvigne glave. . thos se okrene. — D' Art..., vsklik? o Athos, toda Gaskonec mu zamaši z roko usta. — Udam se, pravi Aramis ter pomoli svoj meč Porthosu. — Ogenj 1 ogenj! vpije Mordaunt, vrnivši se h gruui, kjer sta bila prijatelja. — In čemu ogenj ? pravi kolonel, vsi so se udali. — To je miladvn sin, pravi Athos d'Artagnanu. — Spoznal sem ga« — To je menih, pravi Aramis. Med tem so se začele vrste odpirati. D' Artagnan je držal Athosovegst konja za uzdo, Porthos Arami-sovega. Oba sta skušala odvesti svoja ujetnika daleč od bojnega polja. To ju je privedlo zopet na mesto, kjer se je bil zgrudil Winteiv Mordaunt ga je bil našel kakor instinktivno v svojem sovraštvu; gledal ga je, sklonjen s svojega konja, z ostudnim nasmehom. Athos stegne mirno, kakor vedno, roko proti svojim še nabasauim pištolam. —- Kaj delate? pravi d'Artagnan. — Pustite, naj ga usmrtim. — Ne storite niti kretnje, ki bi lahko izdala, da ga poznate, sicer smo vsi Štirje izgubljeni. Nato se obrne k Mordauntu, rekoč: — Dobro srečo, prijatelj Mordaunt! Midva imava vsak svojega, gospod Vallon in jaz: viteza reda »podveze« sta, drugega nič! — Toda, zavpije Mordaunt ter pogleda Athosa in Aramisa s krvavimi očmi, zdi se mi, da sta Francoza ? — Jaz ne vem, pri moji veri. Ali ste Francoz, gospod? vpraša d'Artagnan Athosa. — Da, Francoz, odvrne ta resno. — No, vidite, dragi gospod, tako ste torej uj^iuk svojega rojaka! — Toda kralj? vpraša Athos v strahu, kaj je s kraljem? D' Artagnan stisne krepko, roko svojemu jetniku ter pravi: . : . — E, kralja že držimo! .. .*¦•.-. — Da, pravi Aramis, vsled nesramnega izdajstva.! Porthos stisne roko svojega prijatelja ter mu pravi smehljaje: /- ^ , •-.- — Ej, gospod, vojne se dobivajo ravno tako s spretnostjo kakor s silo : poglejte! In res, v tem trenutku je bilo videti, kako je šla eskadra, ki bi bila morala kriti Karlov bog, naproti angleškemu polku; v svoji sredi je imela kralja, kije stopal sredi med velikim kolobarjem sam, peš. Princ je bil navidezno miren, a videlo se mu je, koliko truda ga stane ta dozdevna mirnost; pot mu je kapa! s čela, in senca in ustnice si je brisal z ruto, ki si jo je ©krvavel vselej, kadar jo je pritistnil k ustom. — Glejte ga, Nabuhodonozorja, vsklikneueki ki-rasir, star puritanec, čegar oči so se zasvetile pri pogledu na onega, ki so ga imenovali tirana. ¦% (Dalje pride.) ložiti na prihodnjo nedeljo. Nimamo nič proti I temu. da obhajajo Še živi vojaki po dolgem I Času 30-letnico, odkar so kot mladi čvrsti I fantje Sli pognmno v boj ter gledali neustra- j seno smrti v obraz za dom in cesarja! Niso I vddeli, bodo li videli Se kedaj svojo rojstno I zemljo, ljubo stariše, brate in sestre. I Z veseljem smo tudi mi sprejeli vest, j da se ta slavnost ima vršiti, in to tem bolj, I ker se je imela vršiti v Šempasn. Z druge I strani pa moramo pripravo ostro obsojati. I Prvič, vsa slavnost takoj, ko se je dognalo, I da se bo vršila tu pri nas, torej že koj v za- I četku kazala je na zunaj, da se bode vršila I na programu strankarstva. Zakaj? Drugič pa, j da je Šempas bil videti nekako tak ter menda I je Se kot bi bil nekako dunajsko predmestje 1 I Slovenskih trobojnic je bilo ravno sto, ako I odštejemo devetindevetdeset, torej ena sama; I še tisto si težko zagledal, pač pa so plapo- I lale velikanske črno-rizmene. I Srce se mi krči, ko mi prihaja v spo- i min zgodovina naSih pradedov, kako trden I jez so bili avstrijski vladi l! V vednih bojih s sovražnimi Turki, smrtnimi sovražniki sv. vere I ter Habsburške hiše 1! Svoja prša so zastavljali nasproti ojstrim turškim bodalom ter ju- I aaško padali v boju za vero, dora i carja, j Menda so si bili v svesti, da pride čas, ko j bodo za to svojo jekleno zvestobo kedaj plačani, ako ne oni, vsaj njih potomci. Ali tužna majha; mi, Vaši potomci, po dolgem času petsto let, tudi čakamo tisti čas pravice, koja nam« po Vašej ter našej zvestobi pritiče. Ali naša vlada nas ne pozna! — O, da, pozna nas prav dobro, ko topi govore — tistikrat j smo mi Slovenci prvi, naše polke pošjje se prve v boj, oni so prvi, na koje se vlada spo- j minja, drugače smo tujci v Avstriji. Pa vrnimo se k našej slavnosti. Vse je. kazalo, da slavnost, kot sem pred omenil, ima j značaj strankarstva, ali bolje rečeno, da se j je imela vršiti (ter se bo vršila prihodnjo ne-uelja) po klerikalnem kopitu. Da ne bodem mords pretiraval, naj na kratko omenim, kako : Duša vsemu temu je naš župnik; v jutro pri maši je naznanil, da popoldne radi slavnosti I se vrši blagoslov, prikojem se bode pek zahvalna pesem ob 2. mesto ob 3. Upanje je bilo do zadnjega, da dež preneha, ker so na vso moč z zvonovi pritrkavalij ali k sreči je j župnik dobil migljaj, ko je bil že cerkvi, da veselica se ne more vršiti ter naj opusti za- I hvalno pesem. Dež ni prenehal. Ali je morda to I prst božji? Vsa ta naprava se je imela vršiti na cerkvenem zemljišča z javnim plesom! Čemu javni ples?! Ali.spada k taki slavnosti javni ples ter na župnikovem travniku. Sicer I pa se nekaj bahate, da ste dobili v to pod- J poro od cesarja, od vojaškega poveljništvaitd. j Čemu torej iskati dobiček pri plesu ? Ples, ki ga priredijo fantje, ki gledajo, da bi imeli i več dohodkov kot izdatkov, tak je vse kaj I drugega. Hm! Toliko podpore, pa še želite, da bi Vam mladina nosila težko prisluženi j denar. Na enak način se ne prireja takih ve- I selic. Ako Vam je sploh kaj na slavnosti, Vam I se drznemo svetovati, da bi se lepše vse to j končalo, mesto plesa, s koncertom! To je pa I odvisno od tega, ali gre Vam za žep ali kaj ? Slednjič prosimo še vse tiste bojevnike! iz dragih vasij, koji se udeleže v nedeljo ve- I selico v Šempasn ter soleh vso javnost, da bi nam ne šteli v zlo, ker mi nočemo nobed- J nega s tem žaliti, povedali smo, kar je res j ter kar je velelo srce. Javnosti bodi povedano, ! da pripravljalni odbor te veselice, to se razume J v šempasn, sestoji samo iz jednega bivših I vojakov, drugo vlada župnik z vsem svojim j klerikalnim štabom. Da so pa tudi naši kle- I rikalci v resnici brezdomovinci, naj bo v do- j kaz še to: Naš g. kaplan ima tisto lepo na- I vado, da ako fantje kje postavijo trobojnicov j znak javnega plesa, divja kot zbesnel ter I zabavlja naši krasni zastavi, koje ne ime- I naje drugače kot »hudičov blek", in to se- I veda v cerkvi na leči. V nedeljo pa je videl I več tekih „blekov", ali pri pridigi je pozabil I rjuti, menda zato, ker so bili ti „bleki" dru- j gače barvani. Vladni lakaji i j Iz Kfllbergi 17. avg. — Danes popoldne je šel 16 letni.Peter Vižintin iz Eromberga I na goro sv. Gabrijela nabirat drva, izvrha se j je utrgala velikanska skala, za katero je I zletel y prepad kakih 20 m in se močno I poškodoval. Prepeljali so ga v goriško bol- [ nišnico. I Vllljbske ŽupiSStro je v seji z dne IS. t. m. darovalo slov. sirotišču v Gorici 300 K. j Tem potom je tudi sklenilo ob začetku šole I pobirati darove za dijaško kuhinjo in jih od- I peljati v Gorico. — Tudi obč. volilni .imenik I pmo po na hitrem skončali v teku 1% \ leta, da v prihodnjem mesecu bodo -nove vo- j litve starešinstva. Zaaki se že kažejo, da bo I hud nastop proti sedanjemu županstvu. Tu so tri občine in nešteto strank in društev vse I novodobne politike. To bo zanimiv dirindaj, t po katerem bo še koga glava bolela. j Iz kobariškega okraja. V Kobaridu je priredilo „Olepševalno dru- | štvo" javno tombolo v soboto popoldne. Dež j je samb toliko ponehal, da se je mogla vršiti, j Vkljiib slabemu vremenu je bilo prodanih nad I 1800 srečk, da utegne biti do 300 K dobička. Dobitki so bili: za ambo ženska obleka, za I terno svinjskagnjat, za kvaterno prešič, J za cink vino oralo, za tombolo pa lepa I junica. Sreča je hotela, da so prišli vsi do- I bitki v potrebne roke. Onemu, ki je dobil pre- [ šiča, jih je ravno letos poginilo petero. .— J Čuden slučaj se je primeril pri ambi. Komaj | dve Številki sta bili izžrebani in že je bila j amba dobljena. Še več! Došlo je kar 10 I srečnih dobilcev; srečkanje je odločilo žensko J obleko — potrebnemu dekletu. — Naj bi se tombola vršila drugo leto zopet. Letošnje skušnje bodo koristile takrat! I Iz ajdouskega okraja. Iz S8ll na Vipavskem. — Vsak, kdor količkaj prosto misli in pozna naše politiško J polje na Goriškem, ve, da v boju pri zadnjih deželnozborskih volitvah je dobila farovška strančica od strani naše napredne stranke I tako močne klofute in zaušnice, da je moral ta ostanek klerikalne stranke po boju leči v posteljo in se nahaja sedaj v smrtnem boju, I kjer daja še od sebe zadnje brce. Zakleri- j kalno stranko na Goriškem torej ni več po- I moči, ker je od zadnjih deželnozborskih volitev reva jetična. Vkljub temu pa imamo tu v Selu nekega človeka, ki ne ve, dn je jetika neozdravljiva bolezen, in ta je tukozvani „fant Falan-tičev". Ta mlekozobi človeček se krega s pametjo. V f-» u svojeg« obraza se trudi, da bi spravil kakšnega Selškega mladeniča k svoji umirajoči klerikalni bandici. To se vam trudi, vedno je na lovu, pravijo, da grozno trpi, pa vse nič ne pomaga, ves njegov trud je brezuspešen, kajti Selška mladina je trdna kot zid za napredna načela in takšna tudi ostane. ( Sam goriški nadškof je rekel in potrdil v neki okrožnici, da mladina na Goriškem bodisi kmetska ali dijaki, so v veliki večini skoro vsi y napredni stranki. V klerikalni stranki pravi nsdškofova okrožnica, je mladina v veliki manjšini. Zato pa tudi naša Selška mladina ostane vsa v napredni stranki, kjer je skoro vsa ostala mladina po deželi. To naj si zapomni „Falantičev fant" in njegov poveljnik Nace v Batujah, in Še kdo drugi. j Sicer pa kdor trpi na neozdravljivi bo- I lezni, kakoršna je jetika, ni več zanj pomoči, j ne bodo Vam pomagali vsi zdravniki celega J sveta, ako jih sjdičete vkup, ne bode Vam pomagal ves znoj in trud, ne prošnja, ne mo- I litev, ne vino, ne golaš, niti sam patron od J 3Falantičevega Fanta", oko. pride z nebes doli, ne reši pogina klerikalne strančice. Zato sve- j tujemo „fantu Falantičevemu" in njegovemu j poveljniku Nacku, naj mirujeta in naj rajši J napravita novo nagrobnico, katera se bode v I kratkem času pela po Goriškem v slovo klerikalnih ostankov. I Ti pa, Selška mladina, bodi prepričana I in vedi, da imaš v svojih vrstah po Gori- j j škem z malimi izjemami vso mladino. Vedi, I I da armada, v kateri se nahajaš, je velikanska, J [ nepremagljiva, saj pravi sama, gori omenjena j E škofova okrožnica, da klerikalna mladina je v I veliki veliki manjšini, in to nam je dovolj. I j Takšne duševne reve pa, kakor je „Fa- j lantičev fant", naj se jo povsod prezira, ker I ! od zadnjih deželnozborskih velitev po gro- I j znem polomu v klerikalni stranki nima ta I I človeček kakor tudi drugi njegovi tovariši od I | grozne jezice nikjer miru. j Domače vesti. Za družbo si. Cirili In Metoda nabral 11K tržaški kolesar g. T. Simčič, član društva BBalkanB, v veseli družbi v Medani v krčmi Antona Simčiča. Darovali so: Teodor Simčič K 2-60, Leopold ToroS v. pos. K 2'—, Ciril Zorzut urad. K 1'20/ Cirilka Simčič K 060, Pavel Toroš K 1 ~, Josipina Simčič K 120, Lovko : Toroš posest. K 134, Ivan Toroš K 0-20, j I Ludvik Zorzut, dijak K 0-20, Marica Gerbec, učenkinja K 0'40, Elvira Kristančič K 0 20. Skupaj K 11-—. I Za družbo sv. Cirila in Metoda I j poslal gosp. Ciril Ivančič iz Kanala K 522, I koji znesek bo zložili Eanalci na popoldan-I skem izletu f Ročioju pri g. Francetu Kregau, I praznovaje rojstni dan presv. cesarja. . j I Zt »dijaško kullOJOa je daroval Neimenovan i pri večerji ajdovih žgancev in kislega zelja I K 2 —. Akad. fir. IrulffO »Balkan« v Trstu je pri-I glasilo svojo oficijelno udeležbo pri jutrišnjem I I občnem zboru in manifestaciji „Adrije\ I Ulii J« v tukajšnji bolnišnici v visoki I starosti g. Josip Škrbic iz rihemberške i I občine, oče gospe soproge g. kavarnarja Pe-I čenka v Gorici. Preostalim naše sožalje! Kaj je tudi pripomoglo, da je napravila Vipava taka veliko Škodo ? — Pri gradbi bohinjske že-I leznice je pri nasipu pod postajo v Rihem-I bergu izpoddrknil cel grič s stoletnimi hrasti in drugim drevjem vred pod težo nasutega j materijala, tako da je nastal strašanski nasip, I ki se je pomikal skozi tri leta vedno dalje, I pogrnil celo dolino ter sega točasno skoro do I potoka Branice. Prizadeti posestniki so se ta- I I koj oglasili ter kazali na pretečo nevarnost I za slučaj povodnji iu zahtevali odpomoč s tem, da bi se osiguralo polje na desnem bregu Branice I z močnim betonskim zidom, da bi voda ne raz- j I dejala polja. Lani je prišla komisija iz Trsta, I I ki je rekla, da prizadete posestnike za slučaj škode popolnoma odškoduj" Reklo se je tudi, i da se sestavi zapisnik, toda na zapisnik Čakajo še vedno, pričakali pa so že nesrečo. S strahom so gledali, kako je nasip zastavljal j vodo ter jo naravnost odganjal na najplodo-I vitejše polje, na takozvano »Dovšce" (Britof) i j v rihemberški občini. Ali dobijo prizadeti povrnjeno škodo ?! ? Bratje Sokoli! — Dne 30. t. m. priredi društvo „Ipava" v Mirnu veselico združeno z javno telovadbo telovadcev snujočega se „Mi-renskega Sokola" in vseh ostalih goriških so-kolskih društev. Naša bratska dolžnost je, da se te veselice v čim večjem številu udeležimo ter tako vspodbudimo mirenske brate k na-daljnemu vstrajnemu sokolskemu delu. Vsled tega vabimo vse brate Sokole, da se tega izleta zanesljivo udeleže. J Odhod v Miren naznanimo pravočasno, j Odbor je nadalje sklenil, da ne dopusti nastopiti pri javnem nastopu nobenega brata v kroju, koji bi se ne udeleževal vežbe redovnih vaj. Vežba redovnih vaj vrši se v soboto dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer na dvorišču Molarjeve gostilne — Seneni trg. Vsak član, koji bode nastopil v kroju, preskrbeti si mora pravočasno pasek z napisom „ Gorica". Te paske prodaja "sa ceno j 20 vin. br. načelnik Ludovik Kranjc, Trgov J I ski dom. j j Na zdar! J j Odbor telovadnega društva »Sokol" v Gorici. izredni občni zbor »Kmečke posojilnice in hranilnice" v Šmartnem, reg. z. z neom. z., se bo vršil dne 30. t. m. ob 4. pop. Dnevni red: Prememba pravil. j Za podporo PO SUŠI Oškodovanim. — Poljedelsko ministerstvo je za prvo silo nakazalo i I fO.000 K za podporo goriškim kmetovalcem I I za nabavo krme. Vlada je obljubila še večo I svoto. J Učiteljsko društvo za goriški okraj bo zboro- I valo dne 3. septembra t. 1. ob 9. uri do- j I poldne v Gorici v dvorani goriške »Čitalnice" j I po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik zadnjega I I zborovanja. 2. Razgovor o »Zavezinem" zbo- I J rovanju v Gorici. 3. Predlogi. 4. Pevska vaja. j j — Gg. pevci in gospice pevkinje naj se go- j J tovo vdeleže zadnje pevske vaje za »Zavezin" I j koncert. S seboj naj prineso Mohorjevo pe- j j smarico I. del. — K polnoštevilni udeležbi I I vabi ga odbor: Erižman Ign., t. č. predsednik. I I GlorgiO Bomblrj, naš novi župan v Gorici, I I je našel svoje veliko avstrijsko srce. Ukazal I I je mestni godbi, da je svirala na predvečer I j cesarjevega rojstnega dne pred glavarstvom av- I j atrijsko himno, na rojstni dan cesarjev je Šel I I k vojaški paradi na Rojice, kjer je poslušal I i avstrijske kanone in puške, kako so grmele I I tja doli proti Italiji, potem pa je šel Giorgio I I Bombig k dvornemu svetniku grofu Attemsu I j na glavarstvo ter ga prosil, naj sporočil I pred cesarski prestol k rojstnemu I I dnevu čestitke in večno udnnost I [goriškega mesta. — »Corriere", gla-J I silo magistrata in goriških irredentovcev, molči I • kot grob o teh činih župana Bombiga... Bom- | j big upa, da si zasluži najvišje potrjenje za župana. Sokolska telovadnica je bila danes pokrita. Lepa in prostorna bo nova telovadnica, daje bodo lahko veseli naši vrli Sokoli. — Zadnji čas se pridno telovadi. Sokol pridobiva tudi na deželi; snuje se že goriška sokol- jskažupa t. j. zveza sokolskih društev v j deželi, — in nova telovadnica v Gorici naj I povzdigne še yiše krasno sokolsko idejo. — Mladeniči! Zbirajte se v Sokolovni, vadite I si telo in duh za bodoče čase, ko vas bo potrebovala — domovina! Srednješolska križarska vojska. — Ni upanja, da bi prišlo veliko število slov. »katoliških" viso-košolcev v Gorico v petek 21. t. m. Zato so se zatekli po pomoč k Čehom, Poljakom in j Hrvatom (Srbov ne marajo, ker so »zarotniki"). Ali tudi ta pomoč ne obeta dosti. Zato so se zatekli tudi k »žeminaristoin", ki se tako radi šlulijo z akademiškim naslovom, dasi nimajo nobene pravice do njega, Pa tudi to še ni zadosti; še vedno jim zija fiasco nasproti. Zato mobilizirajo sedaj goriško srednješolsko mladino, da bi prihitela na shod v Gorico ter pomnožila vrste »katoliških" študentov, da se ne bo poznalo tako hudo, da je klerikalnih goriških akademikov le za eno pest. Križarska vojska srednješolcev, „že-minaristi" pa par zaostalih akademikov — p škofom na čelu, to bo res impozanten koncil j v Gorici. No, pa morda se le zmotijo glede-srednješolcev ter bo sploh vsa prireditev ve- I lika zmo';a. Pritožbe z državnega kolodvora. — Tam so I tudi nekatera stanovanja; za vsa skupaj pa j je shramba za režijsko oglje, ki se razdeljuje na vsa stanovanja enako. — Načelnik Wieser je oddal več kvintaloy tega oglja drugam, ne daje bilo kdaj vrnjeno. Ali zgodilo se je, da je tam zmanjkalo drv in oglja, aočim bi ga bilo dovolj, da Wieoer ni dal oglja odpeljati drugam, v kar on nima nikake oblasti. Neki čuvaj v Solkanu ima naturalno stanovanje, zaradi tega seveda tudi kurjavo. Ostajalo mu je nekaj ogljenega prahu, kateri je daroval neki ubogi udovi. Neka žena ga je ovadila Wieserju, ki je. čuvaja poklical; bil je po navadi strašno oduren ž njim in takoj je hotel pisati ž njim — zapisnik. Ali čuvaj se je odrezal, da je daroval le prah, ki je bil sicer spoznan neuporabnim, toda Wieser da je dal odpeljati iz skupne kleti pravega oglja, ki ni bilo nikdar vrnjeno.... i Na to je postal Wieser strašno mehak, opustil je zapisnik, čuvaja je odslovil in sledil je — molk. Kaj pomeni to V Wieser je imel slabo vest. — Take iu enake sličice bodo še sledile. . Irredente v Gorici nI! — Tako je govoril dr. Marani v državnem zboru in tako j golčijo za njim — najbolj zagrizeni irreden- j tovci. Ali dogodki zadnjih časov so dokazali, J da irredenta v Gorici — cvete in raste. Na- I šle so se pesmi, himne na Oberdanka, Gari- baldija, Mazzinija itd., v katerih je vsaka vrstica — v e 1 e i z d a j s k a, v njih pa mrgoli pozivov na boje, poboje, morije... Strašne so te pesmi, katere pojo brez skrbi, kajti merodajne j oblasti jih ne poznajo ali nočejo poznati. Poštni urad V Pevml. — Naši klerikalni listi so poročali, da je dobil poslanec Fon ob-I vestilo od trgovskega ministra, da se napravi j poštni urad v Pevmi pri Gorici. Klerikalci so I hoteli s takim poročilom slepiti javnost, da j ima za poštni urad v Pevmi zasluge poslanec j Fon, ki je pa nedolžen na vsej reči. Da dobi I Pevma sedaj tako potrebni in tako zaželjeni J poštni urad, se ima zahvaliti v glavnem in-I terpelaciji našega poslanca Š t r e k 1 j a. Vsled j te interpelacije so se uvedle poizvedbe, ki so I omogočile končno ustanovitev poštnega urada J v Pevmi. Poslanec Fon je dobil obvestilo o I poštnem uradu v Pevmi najbrže zato, ker I spada Pevma v njegov volilni okraj — zveni I pa to poročilo kot graja, zakaj se ni on po-I trudil, da se ugodi stari želji Pevmčanov po I pošti. — Poročilo, da je dovoljen poštni urad I v Pevmi, je dobil tudi naS poslanec Alojzij I Š t rekel j; pač zato, ker se je on potegnil I na prvem mestu za pevinski poštni urad ter I ga tudi dosegel. — Poslanec Fon pozna malce I preveč prigodbo o sraki s pavovim perjem! Volaštvo In nemškutarenje. — v našo Soško I dolino so poslali vojake; ž njimi je došlo v I Čisto slovenske kraje naravnost izzivajoče I nemškutarenje. So sicer večinoma slovenski I vojaki ali častniki so skoro sami Nemci. Ti J gospodje vsiljujejo svojo nemščino tudi ob ne-I potrebnih prilikah. Dopisujejo urtsdno nemški I veliko nad potrebo; videli smo celo nemško- slovenske dopise v čisto slovenske Čemu so n. pr. rabili n e m š k e dopise za streljanje 16. in 30. t. m. v Kobaridu? — V oknu trgovine g. Ivana Gruntarja na trgu v Kobaridu so razstavljeni dobitki za najboljše strelce. Srebrne in zlate krone so vdelane v naprsne odznake in na č r n o - r u-menih trakovih so — edino nemškina-pisi! In to se godi v Cisto slovenskem Kobaridu. Hočejo si pridobiti'dobrih. str^iGev me^di za ^Kanonenfatter", a vrhu tega Se v tako žaljivi obliki. — Na take načine Avstrija ne bo gojila ob meji tiste ljubezni, 'ki je prvi pogoj za žrtve, kakoršnih se visoki krogi nadejajo za slučaj sile in^potrebe! To naj si zaponnijol • -~.. . Tombola » DMlnu — Tombola bralnega in pevskega društva nLndija" v Devinu se ni mogla vršiti na določeni dan radi neugodnega vremena. Vršila se bo v ik jljo 23. avgusta t. 1. z istim programom. Pričakuje se obilne udeležbe, še toliko bolj, ker gre za blag namen. Društvo „LadijaB ju vredno vse podpore, zato pa naj se udeleži tombole 23. t. m. kdor le more. IZ Ločnlka pri Goric! se je preselil cel eska-dron tam nastavljenih dragoncev v Št. An-drež, kjer ostanejo po končanih vajah stalno. V Ločniku je baje slaba voda posebno za konje. U JetnlŠnlCS v Gradišču ob Soči je bilo spuščenih 18. t. m. 12 kaznencev, katerim je odpuščen ostanek kazni. Med temi so: Josip Mavric iz Št. Ferjana, Josip Qorjaji iz Solkana in Simon Ivančič iz Libušenj. Pomiloščen jo tudi Leonaid Plazza iz Terza, ki je bil leta 1889. radi umora obsojen na smrt pa pomiloščen na 20 let ječe. Ni državnem kolodvoru v Gorici živijo kakor tujci v Jeruzalemu; nikdar ne vejo nič, kaj se godi ob bohinjski železnici, zato se tudi prav nič ne pripravijo, da bi mogli človeški sprejeti vse ljudi, ki se hočejo voziti ob nedeljah in praznikih. — Ako bi gospodje ne živeli z glavo v mehu, bi bili morali vedeti, da bo preteklo soboto velik naval ljudstva do Bohinja in Bleda. Ali že v Gorici niso imeli ob 6l/2 zjutraj dovolj voz, da so tlačili ljudi v živinske vozove; na vseh postajah je bilo tudi veliko ljudij. Strašna gnječa povsod; polovica ljudi ni mogla sedeti. Pri blagajni v Gorici je bila sprva ena sama gospodična, da je vlak zapoznel skoro za pol ure. — Toda za gibanje „Siidmarkea vejo gospodje prav dobro! Kaj se godi v deželi, to so jim španske vasi! — Ali res ne dobimo sposobnih uradnikov za našo deželo? Ali bo treba res kravalov, predno poklicani činitelji . Daredijo red ? ! Zapuščine za »večne maše". — Ni je kmalu občine na vsem svetu kakor je rojstna občina dr. Antona Gregorčiča — Ljubušnje pod Krnom — kjer bi bilo toliko velikih zapuščin „za večne maše". V zadnjem času je zopet zapustila neka ženica za »večne maše 480 Ku, potrebnim sinaham pa po — 10 K. Naših duhovnikov ni nič sram, da sprejemajo take denarje, ki so „ukleti" od potrebnih sorodnikov. — Rajni kobariški dekan Jekše je vedno ropotal proti taki ljudski neumnosti. Ko je rajnka Nemčevka prinesla nekoč poleg „štiftanett letne maše že posebe za „eno sveto mašo", jo je častitljivi.dekan zapodil in dejal: »toliko let že mašujemo zanj, če mu doslej nismo pomagali v nebesa, ne bo nikoli več gori!" — Kako malo je dandanes takih duhovnikov mi krčmi. Natakar se je približal plinovi shrambi ter prižgal žveplenko. Nastala je eksplozija, ki je Coljo tako poškodovala, da je moral biti 30 daij v postelji.8 Obsojeni s.o Perini, ki je napravil ga-zometer, dasi ni strokovnjak, na 10 dnij v zapor, gospodar Vižintin na 5 in Colja na 3 dni. Iz GradeŽa se se vrnili otroci, ki so bivali tam v svrho zdravljenja v morskem kopališču. Fantje na Trnovem prirede* v nedeljo 23. t. m. javni ples v gostilni g. Vincenca Strosar. Začetek ob 3. uri pop. Svira godba iz Lokvi. . Ustnica uredništva: ~ G. dop. v a. — Za poslani dopis smo Vam prav hvaležni. Ustregli ste nam, ne pa da bi nas nadlegovali! Prosimo še nadaljne Vaše pomoči! Kupujte tilgailce družbe sv. Cirila In Metoda — To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „kato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde | res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Zveza narodnih društev. Društvo »Naprej" v Dornbergu vabi k vprizo- ritvi znamenite šaloigre „Ciguniu in plesu, kar se vrši dne 23. avgusta t. I. v Dornbergu v velikem salonu pri »Edinosti" s sledečim vsporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. »Ruža i dijeva", domači mešan zbor s spremljev. orkestra. 3. S. Gregorčič: »Vesela pastirja", deklamira Gletna deklica Danica UršiČ. 4. Slavnostni govor. G. »Cigani«, šaloigra v treh dejanjih, igrajo sami domači dile-tantje. 6. Ples v venčkih po 1 krono komad. Pri igri, petju in plesu svira orkester vojaškega pešpolka št. 47. iz Gorice. Med plesom se lahko neplesalci zabavajo na prostranem vrtu tik salona z raznimi šaljivimi in resnimi prireditvami, za katere bode od strani društva »Naprej" dobro preskrbljeno. N. pr.: »Šaljiva pošta", »Srečolov", »Pečenje janca na prostem", »Življenje v kosmatih kožah" itd. itd. Prebitek stranskih zabav je namenjen družbi »Sv. Cirila in Metoda", oni veselice in plesa pa za prepotrebno ljudsko knjižnico v Dornbergu. Vstopnina k veselici je 50 vin., I. sedeži z vstopnino vred 2 K, II. sedeži 1K 40 v. K plesu imajo vstop edino udje in vabljeni gostje. Začetek točno ob 3. uri pop. po prihodu vipavskega vlaka. Radi namena, katerega ima vsa prireditev, pričakuje podpisani, da se gotovo udeležite te veselice. Odbor* Bralno druŠtfO V OtaUŽU vabi na veselico, katero priredi dne 23. avgusta <• 1. v prostorih g. Franceta Vogrič h. št. 12 Travnik. — Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Šaljivo srečkanje. 3. Šaljiva pošta. 4. J. Aljaž: »Oj Triglav moj dom", smožki zbor. 5. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko", možki zbor. 6. Z. Prelovec: »Narodne pesmi", možki zbor. — Pri veselici sodeluje pevski odsek prostovoljnega gasilnega društva iz Spodnje Idrije. Med posameznimi točkami igra godba. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 30. avgusta t. 1. Vstopnina 40 vin. za nečlane. Začetek točno ob 3. uri popoldne. — Ker je čisti dobiček namenjen za povečanje društvene knjižnice,, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kmetsko-opskarsko društvo v Bukavlcl sklicuje svoj redni letni občni zbor dne 22. avgusta t. 1. Dnevni red po društvenih pravilih. — K obilni vdeležbi uljudne vabi odbor. Trgoviko-flbrtne in gospodarite vesti. Oddaja novih pisemskih znamk za c. kr. poštne urade v Turčiji in na Kreti pri razprodaji poštnih vrednotnic na poštnem uradu Dunaj I./I. - Od 15. julija 1908. v rabi se nahajajoče nove pisemske znamke za c. kr. poštne urade v Turčiji in na Kreti se oddajajo občinstvu po razprodaji poštnih vrednotnic na poštnem uradu/Pjjaaj .L/L nerabljene in na zahtevo tudi opremljene s pečatom proti napovedanemu znesku. Znamke do vštetega 1 piastra in 25 cent so glede risbe in opreme slične tozemskim pisemskim znamkam po 5, 10, ia 25 vinarjev, znamke višjih zneskov in sicer od 2 piastrov in 50 cent naprej so slične tozemski pisemski znamki po 1 kroni. Naročila na take vrednotnice se izvršujejo lahko tudi pismenim potom proti iztočasni prepošiljatvi denarnega zneska, kateri odgovarja nominalni vrednosti in zneska za frankovanje pošiljatve z#poštnirai vredaot-nicami (priporočenega pisma, denarnega pisma, zavitka z napovedano vrednostjo). Če se ni vposlalo denarnega zneska, kateri odgovarja poštnini za pošiljatev ali pa, če ne zadostuje znesek m frankovanje, se vporabi ali del naročenih vrednotnic za frankiranje pošiljatve, ali se pa zmanjša naroČilo v toliko, kolikor znaša poštnina. V lastnem interesu prepo-šiljatelja je potrebno, da navede natanko in razločno svoj stan, kakor tudi naslov (ulico, hišno številko. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »MERKUR« v LJubljani. -V službo se sprejme: 3 poslovodje, 4 knjigovodje in korespondent, 4 kontoristi, 6 pomočnikov mešano stroke, 3 pomočniki , špecerijske stroke, 4 pomočniki monufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 blagajničarka, 6 prodajalk, 9 učenčev. Službe išče j o: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 21 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov manifakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modno in galant. stroke, 14 kontoristinj, 9 blagajuičark, 7 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva! Politični pregled. Srbska »velelzdaja". — Razni Jugoslovanom sovražni listi pišejo na dolgo in široko o zaroti proti Avstriji, ki naj bi se bila porodila v Srbiji ter bi imela namen spojiti Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in p,ivensko pod žezlo srbskega kralja Petra 1. Našel se je tudi neki Nastič, ki je spisal brošuro, v kateri opisuje, kako se je imela izvršiti zarota. — Vso to »zaroto" so si izmislili razni sumljivi, podkupljeni individuji, katerih je preveč po Hrvaški ter po Bosni in Hercegovini. Komaj so izvohale »zaroto" oblasti, pa so ivsegle ?o raznih »zarotnikih", in sedaj zapirajo ljudi po Bosni in po Hrvaški tako, kakor je pač navada v teh deželah pod turško, pardon avstrij-sko-ogrsko upravo! — Na strani sovražni kov Jugoslovanov stojijo zvesto tudi slovenski klerikalci! Srbski kralj Peter hoče poslati našemu cesarju pismo, v katerem mu označi, da so vse tozadevne denuncijacije neosnovane ter potrdi popolno korektnost s strani srbskega dvora. Razne vesti, V škedenjsklh plavžih pri Trstu je nastala radi izlivanja plina iz cevi eksplozija, tako da se je podrlo pol plavža. Škoda je precejšnja. »Kopniški stotnik", slavni Voigt, je izpuščen iz ječe. V njegovi domaČi vasi so mu napravili velikanske ovacije. Dobil je 100.000 mark darov. Klerikalci In protesor VVahrmund. — Po svoji brošuri, še bolj pa po gonji klerikalcev proti isti obče znani profesor Wahrmund se mudi v kopališču Moders na Tirolskem. Kakoi hitro so izvedeli klerikalci za njegovo bivanje, so se priklatili iz bližnje božjepoti Stilf ter priredili Warmundu mačjo godbo ter grozili. Vsa zadeva je naznanjena orožništvu, Gostje I v kopališču se čudijo sadovom klerikalnega i hujskarenja od strani' tirolskih duhovnikovi Kerikalci so pač povsod enaki. v I Slike Slov. Bistrice in Sarlce nosijo- med slikami drugih krajev, kateri so v »nevarnosti«, nove znamke nemškega »Schulvereina«. Izkoriščanje Slovencev v Ameriki. — v Ju- dianopolisu je okoli 800 Slovencev; živijo večinoma skupno zunaj mesta. Imajo tudi slovenskega duhovnika, baje nekega v Ameriko pobeglega kaplana, da se je izognil avstrijskim paragrafom. - Tudi svojo posebno cerkev morajo imeti pobožni Slovenci; nad 30000 dolarjev svojega denarja so zabili v njo, a to še ni bilo dovolj; za čast božjo so morali narediti tudi dolgove, in utegne se zgoditi, da pojde nekega dne cerkev na boben. Praktični Amerikanci jo porabijo za skladišča! 1 — Zares, najdražja stvar za človeka je — n e u m-nost. Katoliška morala. - Pred kratkim je v Leipzig-Stotteritz izšla nova izdaja brošure »Moraltheologie«, katero je bil na latinskem jeziku svoje dni pisal sloviti in sveti Alfonz Liguorski, Ali, čuda velikega 1 Od saškega pravdnika je bila brošura zaplenjena, pa ne morda radi sovraštva do katoliškega moralista, ampak radi nesramne vsebine.' Pravdnik je rekel, da se na nemškem jeziku pač ne sme prodajati takih nesramnosti. Koliko JO Ver OB svetu? — Rimskih katoli-' kov je 264 milijonov, protestantov 185 milijonov, pravoslavnih 110 milijonov, mohamedan-cev 187 milijonov, zidov U milijonov; paga-iiov je 125 milijonov, budhistov, šintoistov itd. je 438 milijonov, indijcev 210 milijonov. Vernikov, ki verujejo v enega boga, je 757 milijonov, onih, ki verujejo v več bogov, pa 773 milijonov. Davfina mofi Nemcev na Kranjskem. - »Slov. Branik" poroča: Iz uradne statistike je razvidno, da so plačali leta 1904. Nemci od 3.843.256 kron vseh direktnih davkov le 107.406 K, torej komaj 3%, od indirektnih davkov 9,110.380 K pa tudi komaj 3%, tako, da ne plačajo Nemci na Kranjskem niti pol milijona, Slovenci pa okoli 13 milijovov kron davkov. Če pa primerjamo pravice, ki jih uživata obe narodnosti na Kranjskem na podlagi teh dolžnosti, pridemo do podatkov, ki so naravnost sramotilni za nas in se tinjo razložiti le z veliko potrpežljivostjo našega naroda. Profesor Wahrmund je že napovedal, da bo v zimskem semestru predaval na nemškem vseučilišču v Pragi o kanoničnem premoženjskem in patronatnem pravu. Predaval pa bo le do božiča, nakar nastopi enoletni dopust, da napiše večje delo o kanoničnem procesu. Ivan Kravos na Komu št. II. GDflCA na Komu št. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj---------^-^-^— ske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov Čege, torbice, denarnice, listnice . _ itd. — Izvršuje in sprejma v f|l§ll||FH popravo različne koleseljne in \Qle]jj — kočije. . .¦¦¦!, ..i Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne. Josip Patek naslednik Karola Čufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača) iivriuja via stavbena in galanteriji dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost ;•_ ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Anton Potatzky v Corici. Ka »redi BaStelJa 7, TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje koptvtlšSe ilnhsrikega le drabieia blag« ter tkaeia, preje !¦ altij. POTREBŠČINE za pisarnlci, kadilce iR popotnih. Najboljše BivanJke^a Šivalne stroje. POTREBŠČINE ga krojaSo in ievifatfe. Stetlnjlce. — Božal venci. — M»§n« fcnjlilee. lišna obuvala za tsb letne Saše. Semena za ntatalm in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga *• J«»m««' kroSnjarje, prodajaloe po sejmih to trgih __________ ter na dežeU i ^^^ Naznanilo preselitve. Čast mi je naznaniti svojim cenj. odjemalcem, da sem preselil svojo Prva goriška tovarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiči Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm ===== 100 x 150 z monogramom. === ferd. ITIakuc pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorici, tekilišžeFriRijcs. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni DDoganau tik sodnijske palače. vj&mewwm^^ trgovino usnja združeno z tvornico iz ulice pred nadškoiijo V Gosposko ulico št 10. Nadalje opozarjam, da sem založil svojo zalogo z raznimi usnji katerekoli vrste ter z vsemi potrebščinami, ki spadajo v čevljarsko obrt Zanašaje se, da me bodo podpirali moji cenj. odjemalci tudi v nadalje, bilježim z odličnim spoštovanjem L# SealettaPl. Andrej Fajt { pekovski mojster • v Širiti Cirsi Franc. G!us. št. 2. 2 ^^ Filljalka v Bomkerga. =^^ • Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove % male in godove, kolače za bir-g mance, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji J naročnikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. 5 Za veliko no« priporoča gorlSke 5 g plncc, potice Itd. J Tr^oV5ko-obrtqa zadruga V Gorici reglstrovaaa zadruga b neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni aeji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 8% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let Vsak izposojevalec plača pri zajemu poBojila enkrat za vselej, mesto uradnice Vi* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po iV»%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanile v časopisih »Soča« in »Primorec«. _ Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj se oglasi v zadruznam uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo In nadzorstvo. Naznanilo. Podpisani naznanjam si. občinstvu da sem otvoril pekarsko in likersko = podružnico = na Mirod'/orski Gesti (iia lamposanto) Priporočam se posebno novoporočencem, birmancem za vsakovrstne kolače, torte ia drago pecivo. Razpošiljam na željo na dom po mesta in deželi po jako nizki ceni. Obenem priporočam svojo staro že znano pekarno = v Raštelju. = Josip Valeritinčič, pekovski mojster. Anton Kuštrin trgouec z jedilnim blagom t ioFioi, Bosposka ulica št. 23. priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonialnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci. Ha prodaj je V Komnu vila z dvoriščem, vrtom in dobro obdelano, s trtami in sadjem nasajeno brajdo. Vse obzidano. Pogoji ugodni. Več pove L. Pavletie — Gabrije 8, pošta Rubije pri Gorici. Na prodaj je več praznih sodov. Natančneje se izve pri g. ?ranCU DoukU, kramarju in posestniku v Biljah. Poprava in komisijska zaloga dvokoles ta Si valnih strojev pri BATJELU Gorica Dia Duomo 3—4. j ^ Prodaja tudi na mesečne obroke. t Seniki franKo, Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem. Peter Cof i c čevljarski mojster GORICA, RašteJj 32 (? lastni hiši). PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. t nasproti „lonta". Sprejema vsakovrstna naročila pomeri in poprave. Naročila z dežele so razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE ^MB Največja zaloga karnze, otrobi, ovsa in drugih deželnih pridelkov i se nahaja v ulici sv. Antona št. 4. Za obilen obisk se toplo priporočata Isaurenčič & Domicelj. SVOJI K SVOJIMI Odlikovana petarija in sladfiičarna Karol Drasčik v Gorici na Korau v (lastni hiši) z ršuje naročila vsakovrstnega tudi najti ejega peciva, torte, kolače za birmance iti poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nraogo- brojna naročila ter obljablja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~*a Hi1 1? ITnlfiift ^ Novem mestu Ul. Jlj. fUlUlu (Rudolfovo ...Kranjsko) Je uredil in izdal: 1, Civilno-Dravflm rel ia nn rini nun Tri In 11r *.drugimi civiino-Klllllll lllniillllK Pravdnimi zakoni. UUUU1 jli U ! llulli. _ Knjiga je popo- len zbornik pravil označeno vrste; koncem tva- rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. 1 »Mala tarifi ~ skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjig-arnf, A. Gabršček v Gorici. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od X i'20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. —- Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna točna. f