Kako ju je 99zacopraB^. (Vesela, pa poučna zgodba). I. Ce se dva vzameta, od katerih eden je trcl kreraen, drugi pa trdo jeklo, je to nevarna reS, ker nastane prav lahko ogenj. Pri zakonskih pa nikdar ni dobro, če za vsako majlino nesporazumljenje švigajo iskre. Pred nekaj leti se je zgodilo v nekem kraju, da je res prišel kremen z jeklom k poroki. Njemu je bilo ime France, ona je bila Elizabeta. Dokler sta skrivala svojo ljubezen za hrbtom starišev, sta se imela neizreeeno rada; on jo je imel za angela, ona pa njega za svetnika. Stariši obeh seveda so dobro vedeli, zakaj ne vidijo radi tega razmerja. ,,Vidvanista za skupaj", so dejali, a France in Liza nista hotela tega slišati.. Torej France in Liza si nista dala ničesar dopovedati od ljudi, vzela sta se in ob zvokih svatovske godbe prišla v hišico ob potoku. Nekaj časa se ni bilo nobenemu izmed njiju pritoževati; kremen je ležal tilio poleg jekla, vse je lepo šlo. Toda to ni trajalo niti tri tedne, ko se je začelo v hišici že drugaCno življenje. Kremen se je prevec približal jeklu, in komaj se je vzdignila roka, že so letele tudi iskre irl ogenj na vse strani. On v resnici nikdar ni bil kak posebno nežen, Ijubezniv mož; a ona je bila preobčutljiva in hitro razdražljiva. Ce je on rekel le kako besedo, ki ji ni bila popolnoma po volji, takoj je bil ogenj v strehi. h\ ko jc minilo leto po poroki, sta gledala vsak pri drugem oknu ven in si kazala lirbte; imen pa, ki sta si jih dala to leto, ni najti zapisanih v bukvah, ki se jim pravi ,,01ikani Slovenec". II. Z brevirjem v roki hodi gospod župnik po sobi doli in gori, kar nekdo strahoma potrka na vrata. ,,Noter", zaklice župnik m gleda proti vratom ter Cak"a, kdo da pride. »Hvaljen bodi Jezus Kristus." ,,Bog iti daj zdravje, Liza; že dolgo te nisem videl. Kaj pa je k'aj novega?" ,,Gospod župnik, neko prošnjo imam do Vas", pravi Liza nekoliko v zadregi. ,,No, le kar povej naravnost; se ti ni treba ničesar bati, saj ve§, da rad poraagam vsakomur, komur le morem." Liza prime v roko rob predpasnika, potegne Ž njim ferez oči in pravi jokaje: ,,Gospod, z možem ne morem nič več dalje živeti." ,.,A pojdi, pojdi; zakaj pa ne?" ,,No, glejte, on je tako grob, da je zaradi njega vsak dan prepir v hiši; ni<5 mu ni prav, in kadar mu ni kaj všeč, je tako v hiši, kakor bi spustil hudobca z verige." Zupnik je bil v takih stvareh. prevefi izkušen, ,da bi ne bil vedel, da jo navadno krivda na obeh straneh. ,,Boš tudi ti nekoliko kriva zraven, ali ne?" je menil. ,,'Jaz? Prav nič, gospod; jaz mu ne delam napotja, Seveda, vsega tudi ne morem mirno požreti, in Se me zmerja, no, polem ga zmerjam tudi jaz. Gospod, samo on je Kriv; fte bi bil on drugafcen, drugaSna bi bila tudi jaz." Gospod župnik je takoj uganil, kje ta mladi par8ek" Sevelj žuli, pa se je delal, kakor bi bil popolnomaj prepričan o Lizini nedolžnosti, in pravi: Vsekakor, Liza, je težk.o tako živeti, toda povej mi, kako ti morem pomagati? Saj jaz ne morem drugaCe narediti." „0 da, gospod župnik", odgovori naglo Liza in pri tem se ji veselja zasvetijo oSi, ker vidi, da je župnik na njeni strani; ,,pokli6ite ga enkrat k sebi in ga dobro ozmerjajte; 8im huje, tera bolje." ,,Prava ljubezen ne govori iz te ženske; ž njo seveda ni dobro Črešenj zobati, a jo bomo že ozdravili." Tako si misli župnik, ne re5e pa nifiesar. ,,VeŠ kaj, Liza, mislim, da zmerjanje ni vedno najboljše sredstvo, s katerim bi naredili grobe Ijudi zopet prijazne; največkrat gre boljše z lepimi beseflami," ,,Gospod župnik, pri njem pi vredna dobra beseda niti poSenega groša; pomagalo bo le, če mu enJčrat dobro izprašate vest." ,,Misliš? Kaj pa, Se bi jaz vedel za kakšno drugo sredstvo?" ,,No, <5e mislite, gospod župnik, mi je tudiprav." ,,,Liza, povej mi odkritosrcno: Ali delaš v resnici respo na to, da bi živela y miru skupaj?" „0 gospod, kako vesela bi bila, Be bi bil enkrat mir v hiSi!" ,,Liza, glej, za to imam peko sredstvo, ki bo gotovo pomagalo tudi brez zmerjanja. Ti mi moraš obljubiti, da boš natanko vse storila tako, kakor ti bom rekel, 8e ne, ti ga sploh ne dam." ,,Gospod župnik, prosim lepo, dajte mi, storim vse." Župnik" gre v sosednjo sobo in pride črez par minut z nekim listkom v roki nazaj. ,,Poglej sem", ji pravi, ,,tu na listku stoje čarovniške besede." Liza se zafiudi, kajti da je gospod župnik Čarovnik ali n'ekaj takega, bi si ne bila mislila. Toda gospod župnik je resen; ,,ti sicer ne razumeš, kar je napisano", ji pravi, ,,a ni8 ne de. Glasi se tako-le: Apel adeseb opel otsem edjan, — aduh adeseb ap idor tepoz oduti odeseb! To se nauSi popolnoma natank.o iz glav/e, in kadar bo mož zopet grob in te bo zmerjal, izgovori takoj trikrat natihoma ta izrek počasi in razloSno. Ali me razumeš? " ,,Da, gospod župnik." ,,Toda glavna reft pravzaprav Še-le pride: Dokler pe boŠ trikrat izgovorila tega izreka, ne smeŠ re5i nobene besede, niti ene, ker sicer izgubi na mestu vso čarovno moč. Ce boS pa vse tako natanko naredila, kakor sem ti rekel, boš videla, kiako čudovito pomaga. Torej, ali zdaj veš, kaj imaŠ storiti?" ,,Da, gastiti gospod." Komaj je čakala, da bi dobila brž to coprnijo v roke. ,,Ali boS pa res vse natanko storila?" ,,Da, gospod župnik," Z obema rokama je segla po listku, ki ga ji je dal župnik, pozdravila in hitro zletela skozi vrata. Komaj je bila na prostem, se je že začela učiti Apel ad-ad-es-es-eb opel... in potem celo pot do doma. llh Svet mir se je vrnil v hi&ico pri potoku. Pri? jazna tihota obiema krai, koder se ie prei ob vsaki uri podnevi in DonoSi razleaal krik in rot>ot do okolici. Žeue v soseSSini so stikale elave skuDaj in tigibale na vse strani, da bi zvedele, kaj je prineslo zopet mir hišici ob potoku, a niso mogle uganiti. Da, kdo bi si pa mogel misliti kaj tako nezaslišanega, da je'župnik ta dva zakonska — zacopral. In vendar je tako. Pravo cudežno sredstvo ta fearovniški izrek! Ce bi se ne bilo res zgodilo, bi človek ne mogel verjetu Najprvo je zacopral njo in potem njega. — Ko je namreč prišla Liza od župnika domov, je kričal France nad njo: ,,Kje si bila zdaj? Iščem te že po celijiiši, Zakaj nič ne pove§, kam greš?" ,,Ker nočem. Ali raisli milostni gospod, da ga bom vsakikrat prosila za dovoljenje?" Že je hotela na ta način zbadljivo govoriti, ko se spomni coprniškega izreka. Apel adeseb opel otsem ... Ko je izgovorila trikrat, bi bila že lahko povedala, kar je mislila, a tedaj se j'e bila jeza že izkadila; zato ga je prijazno vpraSala: ,,Ali me za kaj rabiš?" ,,Pomagaj mi zmetati deteljo, potem lahko greš, kamor hočeš." Ona ga je začudeno gledala. Res je tako, k.akor je župnik rekel. Coprnija ima velikansko moS. ,,Že zopet nlmaŠ o pravem Sasu skuhanega", je zarentačil France, ko je prišel o pravem času s polja domov in je juha še stala v peSi. ,,In ti si že zopet tukaj, stari grobjan." Ze ji je ležalo na jeziku, da bi mu tako zasolila nazaj, a v tera trenotku se je spomnila, kaj ji je storiti. Zopet je enkrat, dvakrat, trikrat ponovila Apeladesebopel... ^Vsedi se tukaj nekoliko, bo takoj gotovo; danes mi je nerado gorelo, zato ni tako hitro, kakor bi moralo biti," ,,A tako, no, seveda, potem pa ne moreŠ nič za to", je rekel opraviBevaje. To ima pa res coprniško mo6. , ,,Seveda tako Studiran gospod že ve nekaj", si misli Liza. ,,2ganci so zopet premalo osoljeni. Cloveka mora zgrabiti jeza, ko mu postaviS tako jed na, mizo." Nato je vrgel France žlico po mizi, da je zazvonelo. RdeČica je stopila ženi na obraz od jezo. ,,Le pusti jih, 5e ti niso prav, in jutri si jih skuliaj sam, ti sbirljiv kljun, ti . . ." — je hotela reči. V tem tronotku se pa spomni, da ga mora zacoprati. Brž zaŽne govoriti: ,,Apel adeseb . . ", med tem pa se sama preprifta, da žganoi res niso dobri in pravi popolnoma niirno: ,,Le pusti jih in pomiri se; jutri bodo zopet boljši. Za dapes mi moraš že odpustiti." In res! Coprnija je pomagala, nevihta se je zopet polegla. Zganci so se dali vseeno Se jesti in zjasnilo se je, predno bi imelo trešftitu Seveda, 2e zna žena coprati, potem lahko pomiri in premaga vse nemirne duhove, ki bi radi kalili hiSni mirA Liza je morala še vefikrat tako coprati, a vsakikrat je bilo bolje. Kmalu je Francetu popolnoma odcoprala jezo. In zdaj je bil mir v biši... Nekega lepega dne zopet nekdo trka na župnikova vrata, in zopet je Liza, ki vstopi s pri]aznim pozdravom; a zdaj ne prihaja potrtega srca, ampak nasprotno, radost ji žari v o&eh, ,,No, kaj je, Lizika, aJi je kaj pomagalo?" klifie ji žiipnik smehljaje nasproti. ,.Jn pa kako, gospod župnik, to Vam reSem! Krasno je &lo od rok. Kadar sem zgovorila trikrat te besede, ni bilo nobene žal-besede potem, Nobenkrat veg se nisva kregala. Gospod župnik, zelo sem Vam livaležna." ,,Je že prav tako, Lizika", pravi gospod, ,,vesel sem, cla se bo tako lepo izteklo.." ,,No, kakor recem: imenitno. To mora biti res nekaj posebnega. Dajte no, gospod župnik, poveitemi, kaj pomenijo te besede. Vi gotovo veste." ,,Zo vidim, Liza, radovedna pa nisi posebno". se je sinejal gospod župnik. ,,Z'astran mene že lahko zveš, toda to ti rečem že zdaj: Ce misliŠ biti huda, pa ii ne povem," „0, gospod, prav gotovo ne." Komaj je čakala, da b"i izvedela. ,,Vsedi se sem, da li bom razložil." Komaj jl je župnik to rekel, je že sedela in napeto čakala, kaj bo. Gospod župnik se vsede in začne pofiasi: ,,-Ti veš, Liza, da morata biti dva, ako se ho8eta kregati in prepirati, enemu samemu ne gre dobro. In če se drugi niS ne oglasi, mora prvi tudi kmalu pehati." NaŠi Lizi se je pri teh. besedah že zaftelo raalo jasniti. ,,Gre se torej samo za to, 6e more biti eden izmed teh tihb. Ali me razuraeš?" No, 2e ga je razumela? Cez in 6ez jo je oblila rdečica in osramoSena je gledala v tla» ,,Glej, Liza, 8e je žena tiho, se mož ne more prepirati. In molfeati ni nikak.or tako velika umetnost. Prej si gotovo mislila, da nikakor ni mogoSe ostati tiho, kadar zroji mož. Glej, zato si morala te besede izgovarjati. To te je prisililo, da si za prvi trenotek molftala, raed tem pa se je polegel vihar in ko je videl mož, da mu nisi rekla nobene žal besede, je tudi on umolknil. In ker te je videl tako mirno, postal je tudi on mirnejši," ,,VidiŠ, to je vsa coprnija. Ta coprnija je — samozatajevanje in oni Barni rek je — moder pregovor, 5egar besede so le zaobrnjene. Glasi se tako-le: Lepa beseda lepo mesto najde — huda beseda pa rodi zopet hudo besedo." Liza je Šla domov. Zdaj je vedela, kaj vse to pomeni. Od sedaj je _Še-le prav ,,coprala" z molitvijo in samozatajevanjem ter je sre5no in mirno živela prav do smrti. In k.o so jo nesli k pogrebu, je točil mož grenke solze in se ni dal potolažiti; kruta smrt Hiu je pobrala ženo, ki jo je ljubil s celim srcem. .3-."