Poštnina plačana v foto vini Leto XIX. TRGOVSKI LIST semstvo: 210 Din. — Pia- TL m ■ m m mm m m m m K - 0a in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrllo. oorf la denarništvo Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/t leta 90 Din, za */< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno- Steviika 55. Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pd post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-ift frhaia ysak torek* *® laiioja trtek ta Mbota Ljubljana. torek 12. maja 1936 Cena ,7« 1’50 Stanovska zavest in solidarnost gospodarskih stanov »Narodno blagostanje«, ki se rado ponaša s svojimi posebnimi nazori, silno zamerja glasilom gospodarskih stanov, ker se krepko trudijo za utrditev stanovske zavesti. Tako posebno napada »Trgovinski Glasnike, ker je ta objavil članek predsednika Beograjske trgovačke omladine g. Beloševiea, ki je v članku »Naša beseda in naš program« napisal za 5 Narodno blagostanje« te nezaslišane besede: »Nikdar ni bil naš trgovski stan v težjih mirnodobskih razmerah, kakor danes ... Karteli, industrijske prodajalnice, nerešeno vprašanje kmečkih dolgov, zadruge, ki prodajajo tudi nezadružnikom, sankcije, razni krivični davki, razne »Bafec, »Ta-Te« in še polno podobnih vprašanj so povzročila, da naš trgovski stan komaj životari ... Nikakor ne pretiravamo, če rečemo, da je velik del trgovcev izgubil vse in da so tudi že takšni, ki prosijo kruha.« Mislimo, da so le silno redki slovenski trgovci, ki ne bi teh besed g. Beloševiea podpisali, saj se po--dobne tožbe slišijo na prav vseh občnih zborih slovenskih trgovskih združenj. Niso pa po volji te besede »Narodnemu blagostanju«, ki očita »Trg. glasniku«, da je z objavo tega članka kršil princip solidarnosti gospodarskih stanov ter da je zašel na demagoška pota, ko dela razliko med domačim in tujim trgovcem. Očitek »N. B.« se sicer direktno nas ne tiče, vendar pa je ta očitek tako zelo načelne prirode, da smatramo za potrebno, da tudi mi nanj odgovorimo, ker se večkrat hoče slepomišiti, kakor da je stanovska zavest v nasprotju s solidarnostjo gospodarskih stanov. Zato je potrebna o tem vprašanju odkrita in tudi odločna beseda. Slovenski trgovci so bili od nekdaj naravnost propagatorji gospodarske solidarnosti, pa so jo vedno pojmovali v narodnem duhu. Zato so bili slovenski trgovci v vseli gospodarskih gibanjih našega naroda na vodilnih mestih, pa naj je šlo za ustanavljanje hranilnic in denarnih zavodov ali občekoristnih zadrug ali pa za ustanovitev novih industrij in novih podjetij. Dejstva dokazujejo, kako je bilo slovensko trgovstvo vedno vodilno na delu za dosego naše gospodarske osamosvojitve in zato je v svojih glasilih presojalo vsa vprašanja le s splošno narodnega, ne pa z ozkega samo stanovskega stališča. Zato pa je trgovstvo moglo z zadoščenjem tudi konsta-tirati, da so bili njegovi kongresi, njegovi veliki zbori in tudi plenarne seje njegovih vodilnih organizacij vedno toplo in z odobravanjem sprejeti od vse slovenske javnosti. Praktično pa je dokazalo slovensko trgovstvo svoj smisel za solidarnost gospodarskih stanov zlasti v boju za in proti ločenim zbornicam, ko so bili baš ljubljanski trgovci v tem boju v vsej državi najbolj odločno za skupne zbornice, ki jo je Slovenija tudi ohranila. Iti da jo je ohranila v korist našemu gospodarstvu, dokazujejo vse plenarne in pred-sedstvene seje, ki so vedno dokazale, da je v njih duh gospodarske solidarnosti dominanten. Zato ao vedno industrialci složno branih interese trgovcev, ti pa in- terese industrijcev, zato so bili eni ko drugi vedno v najlepši harmoniji z obrtniki. In to tudi takrat, ko je tudi Slovenija že imela 'svoje tvornice čevljev in usnja, pa tudi druge tvornice, a ko kljub temu ni prišlo nikdar niti do primeroma podobnih konfliktov, kakršni so na dnevnem redu, odkar se je pojavil Bafa. Stvar je namreč v tem, da nekdaj tvornice. niso posegale v delokrog trgovcev, ti pa ne v delokrog industrije in obrtnikov. Sele potem, ko je nastopil tuji velekapital v naši deželi in je začel ta neusmiljeno rušiti eksistenčne pogoje obrtnikom, trgovcem in tudi domači industriji, je prišlo do strnjene fronte domačih trgovcev, obrtnikov in industrijcev proti temu tujemu velekapitalu. Solidarnost slovenskih gospodarskih stanov je torej ostala ohranjena tudi sedaj, ni pa mogla ta solidarnost veljati tudi za tuji kapital, ki je lo solidarnost rušil. Ni mogoč mir s tistim, ki prinaša vojno in ni mogoče sožitje s tistim, ki uničuje temelje tega sožitja! Obžalujemo, če »Narodno blagostanje« tega ne razume! Stanovska zavest pa sploh nima ne namena ne cilja, da bi agitirala proti drugim stanovom, temveč apelira le na to, kar je določenemu stanu skupno. Stanovska zavest je prirodna posledica, ki jo rodi pripadnost eni skupini in njen cilj je samo eden, da vse poedine te skupine okrepi s tem, da okrepi vso skupino. In v današnjih časih, ko je trgovski ,slan pritisnjen tako, kakor še nikoli, je težnja po skupnem boju proti vsem skupnim težavam še zlasti prirodna, prav tako pa združevanje tudi z vsemi drugimi sorodnimi skupinami, ki jih tarejo iste ali podobne težave. Tako vodi pravilno pojmovana stanovska zavest naravnost k solidarnosti gospodarskih stanov in da je to res tako, je praksa več ko dokazala. Ko so prišle sankcije, so tvorili kmečki lastniki gozdov, lesni trgovci in lesni industrialci eno fronto in jo tvorijo še danes. Ko je bil ogrožen sadni izvoz, so skupno nastopali sadni izvozniki in sadni trgovci. Ko je šlo za železniške dobave premoga, je dobila premogovna industrija pri drugih stanovih vso podporo, ki so jo ti sploh mogli dati. Solidarnost slovenskih gospodarskih stanov je izpričano tako visoka, da je očitki »Narodnega blagostanja« res ne morejo niti doseči! Drugo vprašanje pa je, kako je treba oceniti to čudno postopanje onih časopisov, korporacij in ljudi, ki smatrajo za potrebno, da so v velikem boju med domačimi gospodarskimi stanovi in tujim velekapitalom na strani slednjega! Pod kakšno poglavje pa spada ta solidarnost s tujim velekapitalom? Kako pa je treba oceniti to solidarnost? Na to vprašanje naj odgovori »Narodno blagostanje« in potem bomo razpravljali še nadalje! Naš les in ma Zopet zamuiena prilika za naš lesni izvoz Znano je, kako velikega pomena je bil madjarski lesni trg zlasti za vso Dravsko dolino že od nekdaj. Znano je tudi, da je zaradi deviznih težkoč, pa tudi zaradi političnih napetosti skoraj ves naš lesni izvoz na Madjarsko prenehal. Naši lesni trgovci in producenti so zato že večkrat opozorili, kako bi bilo vendarle mogoče zopet dvigniti lesni izvoz na Madjarsko, toda vsa njih opozorila so imela le malo, ali skoraj nič odmeva. Vendar bi pričakovali, da bi vsaj sedaj, ko so nam sankcije vzele naš najvažnejši italijanski trg in ko je pridobitev novih nadomestnih trgov za izgubljeni italijanski trg naravnost nujna, da bodo vsaj sedaj oživela prizadevanja za zopetno pridobitev madjarskega lesnega trga. Kakor pa kaže članek, ki ga je te dni objavil »Jugoslov. Kurir« s posebne strani, so tudi ta pričakovanja čisto napačna, ker se pri nas nič ne stori, da bi se odprl našemu lesu vsaj madjarski trg. Naslednje piše »Jug. Kurir«: »Pri izvajanju velikega investicijskega programa, ki ga uresničuje današnja vlada, se natančno vidi, da uživajo nekatere države posebno favoriziran položaj. Vidi pa se tudi to, da dobivajo te države več ali manj tudi možnost, da se podrobno seznanijo že naprej z nekaterimi našimi projekti. Te možnosti pa se ne daje nekaterim našim sosednim državam, katerih trgi so za nekatere naše izvozne predmete posebno ugodni. Med te države spada tudi Ma-djarska, ki bi mogla postati za naše gozdne proizvode od leta do leta bolj zanimivo tržišče. Treba je samo pogledati statistične podatke povojnih let, pa se mora konstatirati, kakšne pozicije je zavzemal v teh letih izvoz našega stavbnega lesa. Zaradi naše nemarnosti smo mi te trge postopoma izgubili v korist naših konkurentov: Avstrije, Češkoslovaške in Romunije. Ker je zaradi sankcij izvoz naših gozdnih proizvodov skoraj prenehal — kar umrtvuje edino gospodarsko aktivnost velikih delov naše države — ki so sicer pasivni, bi morali naši odločujoči krogi preorientaciji izvoza našega grad- benega lesa v Madjarsko posvetiti prav [ osebno pažnjo. Madjarska ima izredno dobro organizirano industrijo, ki bi se mogla angažirati pri raznih naročilih za prometne potrebe v mnogo večji meri, kakor se to danes dogaja. Izvedeli smo za neke konkretne primere, ko je madjarska industrija ponudila našemu prometnemu ministrstvu svoje kvalitetne proizvode in ponudila za kompenzacijo kupčije z našimi gozdnimi proizvodi, in sicer baš iz onih pasivnih krajev, v katerih je ustavitev vsega lesnega izvoza povzročila strahovit gospodarski zastoj. Kakor smo slišali, se bo to vprašanje sprožilo tudi od zastopnikov našega gospodarstva in od narodnih poslancev iz teh krajev. Naši današnji odnošaji z Madjarsko so identični z onimi, ki jih imamo z Nemčijo. Naš saldo je aktiven, toda zaradi slabega uvoza iz Madjarskc naši izvozniki ne morejo priti do svojega denarja. Veliki posel v naročilu železniških pragov je bil izvršen na račun madjarskih železnic. Naša država je bila pri tem naročilu favorizirana, kljub cenejšim ponudbam iz Romunije. Kljub temu pa nismo do danes kompenzirali tega naročila, čeprav sta se obe državi v to zavezale. Na eni strani so bile zaveze lojalno izvršene, na drugi pa ne.« In zato je še naprej madjarski lesni trg za naš les zaprt! Ali je lo treba? Ali se sme to še naprej dogajati? Italijanski g problemi po vzhodno afriški voini Pod tem naslovom je objavil zagrebški »Morgenblatt« naslednji dopis iz Milana: Vojna proti Etiopiji je končana, vojna proti Angliji se nadaljuje. Tako se glasi, na najbolj kratko formulo reducirano geslo sedanjega italijanskega gospodarstva. Zaključek vojne proti Abesiniji postavlja gospodarstvo pred nove probleme, ki so v zvezi z demobilizacijo in prenehanjem velikih naročil za italijansko vojsko. Važne produkcijske panoge, kakor n. pr. tekstilna industrija in tvornice čevljev, ki so bile dosedaj predvsem in tudi izključno zaposlene samo za vojna naročila, se bodo morale zopet preurediti za civilne kupčije. To pa bo deloma zelo težko, ker so bila vojna naročila za velik del italijanskega gospodarstva nadomestilo za izgubo zunanjega trga. Sedaj se bodo vojna naročila vsaj v glavnem nehala, toda izvoz še1 nikakor ne pride v tek, kajti — kakor že povedano — vojna z Anglijo se nadaljuje. Večina sankeijskih držav, vsem na čelu Francija in Jugoslavija, so med tem napravile bilanco o sankcijah. Napravile so to zelo žalost- no izkušnjo, da so se izkazale sankcije kot pravi bumerang: prinesle so sicer škodo Italiji, toda še večjo škodo so imele države, ki so zaradi Zveze narodov, ali če se hoče reči, zaradi Anglije, izvajale sankcije. Kajti »živi mrlič« Ženeve je na koncu služil samo še interesom politike britanskega cesarstva, ki so sedaj doživeli v Adis Abebi tako težak udarec, kakor ga morda britanski imperij še ni doživel. Sosedna Fašoda je bila v primerj s tem udarcem kakor otročja igra. Italija bi mogla zaradi dejstva, da so se sankcije obrnile proti onim, ki so jih izvajali, uživati neko moralno zadoščenje. Toda na to v Italiji od daleč ne mislijo. Kajti v Italiji vedo zelo dobro, da je sankcije izkoriščal samo eden, ki pri tem ni imel niti centesima izgube. To je Daljni Vzliod ali še bolje rečeno: Japonska. Zaradi sankcij je Italija kot gospodarski konkurent na Daljnem Vzhodu izločena. A Italija je bila edina evropska držaja, ki je mogl'*. tam Japoncem še nekoliko konkurirati. Na Kitaj-s’-'" n, v Nizozemski Indiji in celo v Britanski Indiji obvlada japon- ska umetna svila, ceneno japonsko volneno blago itd. ves trg, na katerem se je prej delavna italij. konkurenca še mogla z uspehom boriti z Japonci. Izločitev italijanske umetne svile je bila v korist samo Japonski in v zadnjem času tudi Kitajski. Samo en primer, kako je imela Japonska od sankcij proti Italiji korist, govori cele knjige. Anglija je krila dosedaj svojo veliko potrebščino na grenkih oranžah, ki služijo jam-pripravi, iz Sicilije (samo neznaten del je prihajal iz Seville). To zimo se je morala Anglija zaradi sankcij grenkim oranžam iz Sicilije odreči. Toda na svoj oranžni jam ni hotel Anglež re-signirati. In tako vidimo v aprilski statistiki angleške zunanje trgovine prvič postavko 117.030 zabojev japonske oranžne marmelade! S tem je našel ta japonski proizvod prvič svoj dostop na angleški trg in kdor pozna spretnost japonskih trgovcev, ve, da se zlahka ne bodo dali pregnati s pozicije, ki so jo enkrat zasedli. Vse dosedaj povedano se more strniti v enem kratkem stavku: Sankcije so škodovale tako Italiji ko sankcijskim državam in koristile so samo Daljnemu Vzhodu. Na Anglijo pa pada očitek Evrope, da je daljno-vzhodni trgovini pridobila koristi na škodo Evrope, kar se bo morda v bližnji bodočnosti še bolj maščevalo. S svojimi nizkimi mezdami je Japonska itak že osvojila velik del svetovnega trga. Sankcije proti Italiji so podarile Japonski še nove odjemne trge. Anglija naj upošteva to dejstvo, če bi hotela še nadalje izvajati proti Italiji nekako »kontinentalno zaporo«. Ponovna osvojitev zaradi sankcij izgubljenih trgov je za italijansko gospodarstvo najvažnejši problem, ki ga mora rešiti v bližnji bodočnosti. Ne sme se pozabiti, da je velik del, celo največji del italijanske industrije živel od izvoza. Ali se bo tej industriji posrečilo priboriti si nazaj te izgubljene pozicije, in sicer z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, ali pa je velik del italijanske industrije obsojen na umiranje. Kajti da bi mogla biti Abesinija v kratkem nadomestilo za izgubljene trge, tej nadi se ne more udajati niti trdovraten optimist v Italiji. Italija bo pristala tudi na to, da se njena valuta razvrednoti, če more za to ceno rešiti svojo industrijo pred propadom. So pa še drugi problemi, ki jih mora italijansko gospodarstvo rešiti v najbližji bodočnosti in ki so v glavnem notranjega značaja, radi tega pa nič manj važni. Italija je namreč morala, da je prilagodila svoje gospodarstvo vojni in sankcijam, izvesti d&lekosežno podr-žavljenje gospodarskih panog, ki so bile preje pridržane privatni iniciativi. Uvoz skoraj vseh surovin in živil se je monopoliziral. Trgovina s pšenico, lanom, kokoni je tudi v notranjem prometu bila izročena poldržavnim ustanovam. Na mesto zasebne razdelitve blaga je stopila država, ki se je napihnila v ogromen birokratičen aparat. Italijansko gospodarsko življenje je v nevarnosti, da postane žrtev birokracije, ki se je razširila naravnost do orjaških dimenzij. Kar je v Nemčiji zbog vzgledne discipline Nemcev možno in izvedljivo, to ni vedno mogoče tudi v Italiji. Poprečni Italijan mi9li še danea mnogo bolj individualistično kakor Nemec. Pri vsej dobri volji pri- 9agoditi se sedanjim razmeram, postaja za llaliijo vse teže, da bi ta orjaški aparat pravilno delal. Najbolj nevarno je v tem pogledu is pšenico. Tako imenovani »m-niassi collcfivk (nekaka zadružna skladišča), ki naj bi posredovali vso razdelitev domače pšenice, (zunanjo pšenico uvaža pšenični monopolski urad) so bili morda organizirani prehitro ali pa pre- pozno. Na vsak način zadeva oskrbe pasivnih krajev, ki morajo dobivati pšenico iz večjih pšeničnih produkcijskih pokrajin dežele, na vse mogoče ovire, napake krajevnih organov itd. Velika nevarnost je, da bodo znatne količine stare pšenice na ta način napačno poslane in se tudi pokvarile. Nezadovoljstvo s slabim delovanjem ustanove >ammassi collettivi« je zlasti veliko med kmetskim ljudstvom in že se sliši zahteva, da mora pripasti razdeljevanje nove pšenice zopet zasebnemu gospodarstvu, s katerim so bile na vsak način izkušnje boljše. Pogoj za to pa je seveda dobra žctev> ki pa ravno ne kaže najbolje. To pa spada končno med stvari, ki jih ni mogoče urediti s človeško roko. Kako rešiti glavna gospodarska vprašania Resolucije državne konference zbornic v Novem Sadu Na kratko smo že poročali o ^poteku državne konference gospodarskih zbornic v Novem Sadu, ki je precizirala stališče naših prvib gospodarskih krogov do vseh najvažnejših gospodarskih vprašanj, ki so trenutno na dnevnem redu. Podrobnejše poročilo o poteku konference bomo še objavili, za 'danes pa začenjamo z objavo obr širnih in tudi tehtno utemeljenih, resolucij, da se naša javnost predvsem seznani z zahtevami naših igospodarskih zbornic. Prva resolucija zadeva vnovčenje letošnje žetve Konferenca konstatira, da je po vseh znakih pričakovati, da bo letošnja žetev pšenice zelo dobra, da bomo imeli znatne viške pšenice za izvoz. Ker je še znaten del lanske žetve neprodan, je nujno ipotrebno, da se čim prej osvobodimo izvoznega viška. Poleg tega je potrebno, da se takoj po žetvi odkupijo večje količine pšenice za državne in vojne potrebe. Glede potrebe državne intervencije na pšeničnem trgu je konferenca po proučitvi položaja na svetovnem trgu in zboljšanja cen v naši državi mnenja, da je treba prepustiti formiranje cen svobodnemu povpraševanju in svobodni ponudbi. — Zato bi smel izvažati Prizad samo one količine pšenice, za katere so mu dovoljeni izvozni preferenciali, pšenico pa naj kupuje na domačem trgu po dnevni ceni. Na ta način dobljeni zneski bi se morali uporabiti za poseben fond za podpiranje producentov, pa tudi za intervencije na žitnem trgu, če bi cene padle. Na ta način bi se omogočil najhitrejši plasman pšenice v tujini in povečala bi sc potrošnja v državi, ker je kupna moč prebivalstva zlasti v pasivnih krajih zelo oslabljena. Potrošnjo pšenice in pšenične moke bi na vsak način povečale tudi nižje železniške prevoznine, ki se naj zato tudi izvedejo. Konferenca je mnenja, da se pri sedanjem stanju pogodb z dr-žavami-uvoznicami ta cilj ne more doseči, če se takoj ne začno pogajanja z državami, ki so dajale do-sedaj preferenciale. Skušati je treba doseči, da se preferencialne ugodnosti še povečajo in da se povečajo tudi izvozni kontingenti pšenice. Priznavajoč potrebo soudeležbe Prizada pri izvozu v države, s katerimi imamo preferencialne pogodbe, mora naglasiti konferenea, da se zasebni legitimni žitni trgovini v polnem obsegu omogoči soudeležba pri izvozu žitaric in pše-mice. Ta soudeležba je potrebna tudi zato, da se more s pomočjo vseh kapitalov in kreditov zasebne trgovine izvozili v čim krajšem času pšenica takoj po želvi^ zlasti še, ker država v to potrebnih ogromnih kapitalov ne bi mogla angažirati. Posebno pa je važno, da se preprečijo vse devizne težave in da se izvoznikom zagotovi polna tečajna protivrednost za izvoženo blago. Narodna banka in pooblaščeni državni denarni zavodi pa naj podpro finansiranje izvoza s sezonskimi in lombardnimi krediti. Izvoz moke je v zadnjih letih skoraj prenehal ter je padel od 34 milijonov Din v 1. 1929 na 3'6 milijona Din v letu 1935. V razbremenitev našega pšeničnega trga in v pomoč naši težko prizadeti mlinski industriji je zalo nujno potrebno, da se zagotove večji preferencialni kontingenti tudi za izvoz moke, in sicer na način, kakor so to storile druge države. Konferenca ponavlja staro zahtevo, da se v vsakem primeru osvobodi plačila davka na poslovni promet ves promet žitaric, namenjenih izvozu, med trgovci-iz-vozniki in Prizadem, ker že sam statut Prizada smatra takšne trgovce za izvoznike, ne pa za posrednike med producenti in Prizadem. Zato bi bilo treba razveljaviti dosedaj izvršeno odmero na omenjei i davek. Za svoboden izvoz krme Ker je konferenca u0 ‘-nula, da so odpadli vzroki, ki so povzročili sklep ministrskega sveta z dne 12. septembra 1935 o začasni prepovedi izvoza krmil, prosi konferenca kr. vlad«, da ta sklep takoj in v celoti razveljavi. Izvoz sadja Da se pospeši izvoz sadja, priporoča konferenca izpremenitev pravilnika o kontroli sadnega izvoza z dne 3. junija 1931, toč. 1. § 4. v tem smislu, da se morejo liaviti z izvozom sadja samo one firme,, ki se stalno bavijo z izvozom in in katerim je trgovina s sadjem glavni posel. Centralna komisija sme dajati pravico za izvoz sadja samo osebam, ki prcdlo-že potrdilo pristojne trgovinske zbor nice, da so zadostili prejšnjemu pogoju. Podoben sistem so uvedle vse k irenčne države in to je tudi edini način, da se napravi konec številnim pritožbam proti kvaliteti našega sadja. Konferenca ugotavlja, da je za ohranitev dobrega slovesa našega sadja v tujini potrebno, da se naj-strože izvaja kontrola izvoza tako surovega ko posušenega sadja ter da se dajo v ta namen tudi potrebna finančna sredstva za kontrolne organe. Končno zahtevajo zbornice, da se pri izdaji novega pravilnika o sadni kontroli ter nove uredbe o preureditvi naše izvozne sadne trgovine zaslišijo tudi zainteresirane zbornice in gospodarske organizacije. — Z ozirom na letošnji ugodni plod češpelj, se baproša kr. vlada, da doseže povečanje izvoznega kontingenta za češplje v Nemčijo za najmanj 1000 vagonov, za izvoz češpelj, jabolk in drugega sadja v Češkoslovaško, Poljsko in Avstrijo pa čim večje kontin-gentč. Izvoz vina Potrošnja vina v državi je zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva in visokih fiskalnih obremenitev izredno padla. Zalo prosi konferenca kr. vlado, da doseže s preferencialnimi sporazumi in posebnimi kontingenti čim večji odjem naših vin v tujini ter da se izvoznikom zagotovi polna tečajna protivrednost. Nadalje naj se izr voznikom dovoli sfadkorjenje in okrepitev vin z alkoholom po preti-piših uvoznih držav in po cenah svetovne paritete. To tem bolj, ker se v nekih sosednih primorskih pristaniščih po mnogo bolj ugodnih pogojih manipulira s tujimi cenenimi vini, ki so naša skoraj potisnila s prejšnjih potrošnik trgov, deloma pa tudi zato, ker so naši carinski predpisi zastareli, naša uprava pa počasna in nezadostno elastična, da bi se prilagodila trenutnim potrebam. Tudi izvoz vin je treba prepustiti sam« tvrdkam, ki morejo s svojimi izkušnjami doseči dobre rezultate in ohraniti dober sloves naših vin. Prehrana pasivnih krajev Konferenca je razpravljala o dosedanjem načinu prehrane pasivnih krajev ter o načinu razdeljevanja ugodnostnih vozovnic, pa se je s oglasila v tem, da je treba čim prej izdati zakon o pomoči pasivnim krajem, da se po možnosti opusti razdeljevanje živil v naravi ter da se forsira izvajanje javnih del ter se s tem gospodarsko okre-pe ti kraji in povečajo njih konzumne sposobnosti. Dokler se lo ne izvede, naj se postavi akcija za prehrano pasivnih krajev pod čim večjo kontrolo javnosti, da bi se preprečile številne sedanje zlorabe, ki so se godile zlasti na ta način, da so bile deležne teh živil in znižane voznine osebe in ustanove, katerim te ugodnosti niso bile namenjene. V banovinskih in okrajnih odborih za te posle bi morali biti tudi zastopniki trgovskih združenj, ki bi mogli s svojo izkušnjo tudi preprečiti nepotrebne režijske stroške. Potrebna živila naj se nabavljajo z licitacijo, v svrho kontrole pa je treba objaviti imena oseb in ustanov, katerim so bile dane ugodnostne vozovnice. Načrt uredbe o oskrbovanju industrije z domačimi agrarnimi surovinami 1. Konferenca konstatira, da je ta načrt izdelan na hitro roko, da je presplošen in da ne daje niti najbolj potrebnih pojasnil, na katere surovine se nanaša. 2. Surovine so tako po kakovosti ko po količini raznovrstne in za vsako od njih je potrebno temeljito strokovno znanje. 3. Izkušnje Prizada so nezadostne in zato zbornice nikakor ne morejo soglašati s tem, da bi se industrije oskrbovale po Prizadu ali po neki drugi organizaciji, ki bi imela celo monopol uvoza in izvoza. Potrebna je svoboda nabave ter omogočenje nadaljnje trgovine s surovinami. 4. Zbornice so mnenja, da je sodelovanje industrije in kmetijstva zelo potrebno, vendar pa je treba to sodelovanje doseči g sporazumnim delom med zastopniki kmetijstva in industrije, nikakor pa ne s splošnimi uredbami, ki bi podražilo surovine in ki predvidevajo dobičke in fonde, kar vse pomeni, da ne bi dobila domača industrija njej potrebne surovine po cenah, ki bi ustrezale normalnim pogojem poslovanja. 5. Iz vseh teh razlogov smatra konferenca, da načrt uredbe ne ustreza interesom producentov niti interesom predelovalcev. Zato naproša konferenca g. trgovinskega ministra, da ta načrt umakne in da se začne proučevati najboljši način dela, pri čemer naj se obravnava vsaka surovina za sebe in v najožjem sodelovanju z gospodarskimi organizacijami. Konferenca pozdravlja namero vlade, da podpre v izvoznih središčih in morskih pristaniščih zgraditev silosov in elevatorjev. Konferenca prosi le, da se pred določitvijo izvoznih središč ter morskih pristanišč ko tudi pred izdajo uredbe o organizaciji dela teh ustanov brezpogojno zaslišijo še gospodarske zbornice. Minimalne dnevnice Konferenca je po načelni debati o minimalnih mezdah in sklenitvi obveznih kolektivnih pogodb ugotovila: 1. Želeti je in potrebno je, da se dela za dvig kulturnega in socialnega nivoja delavstva s tem, da se mu daje za njegovo delo primerna odškodnina, ki je zadostna za spodobno življenje. 2. Ker so razpoložljive delovne sile v naši državi skoraj neizčrpne, število brezposelnih pa izredno veliko, je potrebno, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira omogočenje novih zaslužkov v državi ter da se obenem zagotovi tudi možnost dela v tujih državah, s katerimi smo v pogodbenih odnošajih. 3. Prednačrt uredbe, ki je izdelan v ministrstvu za soc. politiko in nar. zdravje na podlagi pooblastila finančnega zakona, gre po svoji obliki in vsebini mnogo da-ljc ko najmodernejša zakonodaja v najbolj naprednih industrijskih ter gospodarsko visoko razvitih deželah. Dočim se večina držav, v katerih imajo zastopniki delavskih interesov svoja odločilna predstavništva in odločilno besedo tudi v dotičnih vladah, zadovoljuje z regulacijo delavskih odnošajev glede fabričnega dela, in lo s ciljem pobijanja socialnega dumpinga na škodo profesionalnih industrijskih delavcev — pa ta načrt razširja veljavnost določil ob obveznem sklepanju kolektivnih pogodb ne samo na vse industrijske panoge, temveč tudi na trgovino, obrt, ban-karstvo in promet, pa celo tudi na kmečko delavstvo. 4. V prednačrlu ni elementov in kriterijev, na podlagi katerih bi se moralo postopali pri določevanju podlage za minimalne mezde, temveč se prepuščajo predvidenim komisijam popolnoma proste roke, da morejo v lem pogledu postopali po svojem prostem prepričanju. To pomeni pomanjkanje vsakega jamstva za objektivno postopanje, ki pa je potrebno v obojestranskem interesu delavcev in delodajalcev. 5. Prednačrt se predlaga v času, ko naše slabo razvito narodno gospodarstvo še ni prebrodilo depresije in krize, v katero je zašlo zaradi kmečkega in bančnega moratorija. Zato je polrebno, da se o tem problemu razpravlja s posebno previdnostjo. Zalo je konferenca mnenja, da je načrt uredbe v sedanji obliki in obsegu za našo državo prezgoden, zlasti še, ker je Mednarodni urad za delo v Ženevi že v 1. 1928. — torej v dobi največje gospodarske konjunkture to vprašanje odstavil z dnevnega reda. (Konec resolucij prihodnjič.) " barva, plesi ra In Ze»24 urah s-r^s" Itd. Škrob) In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero snši. monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8. Telefon «L 22-72. V juniju se sestanejo vladarji držav Male antante, kakor je bilo sklenjeno na zadnji konferenci Male antante v Beogradu. Veliki fašistični svet, najvišji zakonodajni organ Italije, ki v znak svoje revolucionarnosti zaseda le ponoči, je sklenil v noči od sobote na nedeljo zakon, s katerim se proglasi nad vsem ozemljem in vsem prebivalstvom etiopskega cesarstva popolna in integralna suverenost Italije. Naslov etiopskega cesarja prevzame za sebe in za svoje potomce italijanski kralj. Mussolini pa se imenuje za ustanovitelja drugega italijanskega inv perij a. Sklep velikega fašističnega sveta je proglasil Mussolini z balkona palače Venezia. Pred palačo se je zbrala ogromna množica pol milijona ljudi. V vseh mestih Italije in italijanskih kolonij so bili postavljeni zvočniki, pred katerimi se je moralo zbrati vse prebivalstvo, da je poslušalo Mussolinijev govor. Jedro Mussolinijevega govora je bilo, da je Italija z mečem rešila abesinsko vprašanje in da so sedaj vsi vozli presekani. Italija si ustvarja sedaj svoj novi imperij. Hoče sicer živeti z vsemi narodi v miru, ki ga ne bo kršila, če ne bi zahtevale to njene življenjske potrebe. Italijanski listi živo komentirajo. sedanji položaj, ter zlasti nagla-sajo, da je etiopsko vprašanje de-finitivno rešeno in da se Zveza narodov ne sme več v to vprašanje vtikati, če bi se skušal udeležiti sej Zveze narodov zastopnik Etiopije, potem baron Aloisi takoj zapusti Ženevo. Za podkralja v Abesiniji, ki se sedaj že oficialno imenuje Italijanska Etiopija, je imenovan maršal Badoglio, general Graziani pa je bil povišan v maršala. Badoglio je sporočil diplomatskim zastopstvom v Etiopiji, da jih ne more več priznati kot diplomatske zastopnike in da jim more v bodoče dovoliti samo skrb za njih državljane. V krogih Zveze narodov se le ne morejo sprijazniti popolnoma z aneksijo Etiopije. Vendar pa je malo verjetno, da bi Ženeva zavzela energično stališče in govori se zato, da bo zasedanje sveta Zveze narodov odgodeno na junij, ker da tako zahteva francoska vlada. Stališče nove francoske vlade je, da Francije ne more zastopati od sedanje vlade, ki je doživela na volitvah neuspeh, imenovana delegacija. Tako imenovane nevtralne države (Danska, švedska, Norveška, Finska, Španija, Nizozemska in Švica) so imele v soboto in nedeljo v Ženevi predposvetovanja, kako naj nastopijo na zasedanju Sveta Zveze narodov. Za njih posvetovanja je vladalo največje zanimanje, ker bi imel njih soglasen sklep pri današnji situaciji tako močan moralen vpliv, da bi se mu druge države le težko odtegnile. Po dolgem posvetovanju so sklenili, da treba Zvezo narodov reformirati. Sankcije naj se nadaljujejo le, če je mogoče ž njimi doseči status quo. Drugače je bolje priznati neuspeh sankcij. Svet Zveze narodov se je sestal pod Edenovim predsedstvom v ponedeljek popoldne. Ker je bilo na dnevnem redu tudi etiopsko vprašanje, je bil k seji povabljen tudi etiopski zastopnik, nakar je italijanski delegat takoj zapustil sejo. Ker so prišla nato na dnevni red druga vprašanja, je etiopski delegat moral iz dvorane (ker ni član Sveta), v dvorano pa je zopet prišel italijanski delegat, ker je član Sveta. Tudi visoki gospodje znajo biti smešni. Sklepa glede etiopskega vprašanja ni storil Svet Zveze narodov nobenega, temveč si bo pomagal iz zadrege, ki jo je še povečalo ne-guševo pismo, da Zveza narodov ne sme potrditi aneksije Etiopije, z odgoditvijo. Italijani so zasedli mesto Harar, ki so ga odstopajoči abesinski vojaki čisto oplenili. Ras Sej um se je udal Italijanom. Južna Afrika je sklenila, da bo povečanje britanske vojne mornarice podpirala z letnim prispevkom 300.000 funtov (okoli 75 milijonov dinarjev). Pri nedeljskih volitvah je bil izvoljen za predsednika španske republike Azana, ki je bil edini kandidat. Izvolila ga je levica, vendar pa si je Azana zagotovil, (kolikor je to mogoče), da bo mogel objektivno voditi svoje posle. Tudi pri volitvah v egiptski senat so dobili nacionalistični vaf-disti absolutno večino. Med Egiptom in Ibn Sandovo Arabijo je bila sklenjena pogodba o vpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev. Denarstvo Teden na beograjski borzi Tendenca na beograjski borzi je bila pretekli teden mirna in čvrsta. Denarja je vedno več in zato je povpraševanje po državnih papirjih, zlasti po onih, ki se dobro obrestujejo, zelo živahno, kakor za begluške, dahnatince in Blaira. V tečaju so se dvignili mali dalma-tinci po 500 in ‘2500 Din, kar je posledica intervencije jake roke, ki hoče odpraviti preveliko razliko v tečajih teh papirjev z visokim in nižjim nominalnim zneskom, Vojna škoda se giblje še naprej med 356 in 357'50. Posebno zanimanje vlada za Blaira, ki je noti-ral: 7odstotni po 72*25, 8odstotni pa po 82'25. Investicijsko posojilo se je gibalo med 82*12 in 82’50. P drugih papirjih bilo posebnih izprememb. Ves obrat na beograjski efektni borzi je znašal 3*2 milijona dinarjev. Naši papirji na pariški borzi so se najprej nekoliko popravili, potem pa so zopet nazadovali, kar je menda posledica splošnega na-zdovanja tečajev na pariški borzi. Na njujorški borzi je znašal dne 4. maja tečaj 7odstolnega Blaira 24 in 5 osmink do 26, 8oddstotni od 25'25 do 26*25 in 7odstotni Se-ligman od 28 in 7 osmink do 32. Na evropskem deviznem trgu je bil najbolj značilen dogodek nazadovanje francoskega franka, katerega ni mogla zadržati niti krepka pomoč angleškega intervencijskega fonda. Deport za en mesec se je dvignil že na 22%, na 3 mesece celo 32—34% (računano za loto dni). Na beograjski borzi pa je bil najbolj značilen dogodek popuščanje marke, kar je nienda posledica strahu naših izvoznikov, da bo marka po imenovanju Goringa za gospodarskega diktatorja razvrednotena. Tako je marka popustila od 13*80 dne 30. aprila na 13'53 dne 4. maja in 13'35 dne 7. maja. Ves devizni promet na beograjski borzi je znašal 16 3 milijona Din, od česar je odpadlo na Berlin 7*2, na Dunaj 4‘2, London 1-6, Buda-pešto 1*6, New York 0*9 itd. Položaj na zagrebški borzi je bil približno isti. Promet na efektnem trgu je znašal skupno 0'8, na deviznem trgu pa 30'18 milijona dinarjev. Na svobodnem trgu so ostali tečaji deviz neizpremenjeni in je notiral švicarski frank od 16'55 do 1-6*60, francoski Irank od 334'50 do 336, ameriški dolar od 50'85 do 51 in angleški funt od 25150 do 252-25. • Stare bankovce po 1000 Din z rozeto izdaje 30. novembra 1920 in lOdinarske bankovce rdečkaste izdaje z dne 26. maja 1926 in lOdinarske bankovce rdečkaste izdaje z dne 1. decembra 1929 bodo zamenjavale vse davčne uprave in glavna državna blagajna od 20. t. m. dalje. Za zamenjavo se ne plača nobena taksa. Pač pa je treba v naši pismeni deželi sestaviti seznam bankovcev po vrsti, seriji in številki, seznam pa mora podpisati lastnik s svojim polnim imenom naslovsfV svojega natančnega Po izkazu Francoske banke z dne 1. maja se je njena zlata podloga znizala za U69 milijonov frankov. V zadnjih petih tednih je padla zlata podloga banke za 4819 milijonov frankov. Odliv zlata pa še ni ustavljen in tudi boj proti padcu frankovega tečaja postaja vedno težji, ker se velekapital boji, da bo nova levičarska vlada v Franciji nastopila proti kapitalu. Predsednik Poljske banke, Kocz, ki je bil šele pred kratkim imenovan na to mesto, je odstopil, ker da se ne strinja s sedanjo vladno politiko, ki je za omejitev deviznega prometa. Z odstopom Kocza je oslabljena pozicija »Skupine polkovnikov«, kateri je pripadal tudi Kocz. Ceno tolarjem Marije Terezije, glavnemu denarju Ahesinije, so Italijani takoj znižali. Prej je bilo treba dati za en tolar 17 lir, maršal Badoglio pa je odredil, da se plača odslej za tolar samo 6 lir. Etiopska državna banka je začela zopet poslovati. V svojih blagajnah ima več milijonov tolarjev. - TEDEH NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 3,825.148 0» V primeri s predzadnjim borznim tednom, ki je presegel rekordno vsoto 14'35 milj. dinarjev, pokazuje pretekli borzni teden močno nazadovanje, in sicer za nad devet milijonov dinarjev. Dnevni devizni promet se je gibal takole: Din 4. V. 957.193*09 Dunaj—London 5. V. 558.05037 Berlin—Praga 6. V. 443.726’22 London—Din-deviza 7. V. 937.848 89 Nevv York-London 8. V. 928.329-52 Berlin-London Glede skupnega, v poedinih devizah v prejšnjem tednu doseženega prometa je predvsem omeniti ogromen padec deviznih zaključkov v Nevv Yorku in Londonu, katerih je bilo v predzadnjem borznem tednu perfektuirano za sko-ro devet milijonov dinarjev, tokrat pa le za približno poldrugi milijon dinarjev. Poleg omenjenih deviz izkazuje znatno nazadovanje še Curih in deloma tudi Dunaj. — Nasprotno pa je omeniti malenkostni porast zaključkov v dinarski devizi in v Parizu. Skupni tedenski devizni promet: Pred- Devize zadnji Zadnji leden (v teden tisočih dinarjev) Amsterdam 233 73 Berlin 1082 887 priv. kliring Bruselj 202 — Curih 1600 153 • Din-deviza 90 181 avstr. priv. ki. Dunaj 1561 674 avstr, priv kt. London 4210 1060 inkl. priv. ki. Madrid 244 — inkl. priv. ki. Nevv York 4703 367 Helsingfors 18 — Pariz 223 260 Solun 115 — boni grške NB. Trst 23 — Stockholm 48 4 Praga — 166 Oslo 5 — ,Narodna banka je nalik zadnjim tednom dajala to pot dnevno po dvesto funtov na razpolago, poleg tega posredovala v obsegu običajnih dnevnih deviznih kontingentov — še V Curihu, Amsterdamu in Parizu. Skupni zaključki v intervencijskem blagu so dosegli vsoto Din 675.000’— ali več kot eno šestino celotedenskega deviznega prometa. Z ozirom na rekordni devizni promet na borznem sestanku dne 1. t. m., ki je presegel 9 in tri četrtine milijona dinarjev, znaša samo v prvih osmih dneh tekočega meseca obav-Ijeni skupni devizni promet nad 13 in pol milijona dinarjev, kar se že dolgo ni pripetilo na ljubljanski borzi po letu 1931., ko je bila devizna kupčija radi znanih deviznih ukrepov omejena na minimum. Notice privatnih kliri.ng«v so bile od 4. do 8. t. m. neizpreme-njene le za angleške funte, ki so bili trgovanj dosledno na bazi Din 249’20 do 250'80, oziroma po srednjem tečaju Din 250'—, medtem ko je Dunaj, oziroma Berlin notiral v privatnem kliringu takole: avstrijski šiling 4. V. 1936 Din <>-14—9’24 5. V. 1936 Din 9’14—9'24 6. V. 1936 Din 913—9’23 7. V. 1936 Din 9’13-9’23 8. V. 1936 Din 915—9'25 nemška marka V razdobju od 4. do 8. t. m. je oslabel Amsterdam (—570) in P? ga (—0'13), dočim se je dvignil tečaj Bruslja (-f5*36), London (+1-64), Nevv York (+7*13) ter Pariz (+0'50). Berlin je 8. t. m. beležil na bazi tečajev od 4. t. m., medtem ko je bil Curih trgovan ob neizpremenjenih tečajih. Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna Na ponedeljkovem in petkovem borznem sestanku minulega tedna so bile dosežene v državnih vrednostnih papirjih te notice: Din 80'-81 '50 81'50 82--71*— 72-81 — 82'— 47’50 48*— 63*— 65'— 7% inv. pos. 8% Blair 7% Blair 7% Seligm, 4% arg. obv. 6% begi. obv. 4. V. 8. V. 4. V. 8; V. 4. V. 8. V. 4. V. 5. V. 4. V. 8. V. 4. V. 8. V. Oves: suh, zdrav, rešetali, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proli duplikatu . Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . Din Din 130— 13'2'50 140’50 143*- 82-83’-82’50 83 — 72’— 73’— 83 — 83’— 48150 49 — Oder— 2’0% vojna škoda 4. V. 357 — 359 — 8. V, 357'— 359 — Zaključkov ni bilo in tudi notioe bančnih, industrijskih ter ostalih državnih papirjev so povsem izostale. Žitno tržišče Tendenca mlačna Promet je bil tudi v prejšnjem tednu naravnost talenkosten. Cene se zopet nekoliko populile, in sicer pri koruzi letnice 1935 za Din 4—, pri prekmurski koruzi za Din 2’—, pri bački in banatski pšeniei za Din 5’—, pri ajdi pa za Din 2‘— pri 100 kg. Prav tako se je pocenila moka vseh vrst za Din 2*50 do 5’— in debeli! pšenični otrobi za Din T— pri 100 kg. Na petkovem borznem sestanku dne 8. t. m. so bile dosežene te cene: Žito: Din Din Koruza: zdrava, suha, rešetana, tetina 1935, s kvalitetno garanci.je. Iranko vagon baška .in ban. postaja . . . 100’— 162’— zdrava, suha, rešetana, fco. vagou prekmurska postaja, plačljivo proli duplikatu . . 112'— 114'— činkvantin- sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad. postaja...............118'— 120*— Pšenica: bačka, 78 kg, 2orfslot-ka, prompt- dobava 133'— 135’— banat., 78 kg, 2odstot- ka, prompt. dobava 133'— 135'— Mlevski izdelki; Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davok, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ek-skl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 59kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 227’50 230** 227‘50 230*— 207‘50 210* 18750 190'- CIKORIJA 98*- 100*— Lesno tržišče Tendenca še bolj mlačna Po časopisnih razmotrivanjih in situaciji sodeč, izgleda, da bodo sankcije proti Italiji v doglednem časa vendarle ukinjene. S tem pa seve še ni rešeno, da se bo s lem ukinjenjem samoobsebi vrnilo tudi on« trgovsko razmerje med našo državo i» Italijo, kakor je vladalo pred uvedbo sankcij. Kajti poudariti moram«, da sedaj nimamo z Italijo vobče nobene trgovinske pogodbe in nobenega klirinškega sporazuma. — Dosedanja praksa v sklepanju trgovinskih sporazumov pa nas povsem upravičeno navdaja z veliko bojaznijo, da sc bodo iz cele pereče zadeve izcimila zgolj dolgotrajna posvetovanja, ki ne bode vodila niti do pozitivnega dela, še manj do go tovih in trajnih uspehov. Že dozdaj je bil« pač dovolj Čača za razmotrivanja in razmišljanja o naših upravičenih težnjah, zalo smemo upati, da se bo vendarle enkrat pričelo s smotrenim pozitivnim delom za izboljšanje naših obupnih razmer. Treba je zelo hiteti, da ne zamudimo prilike, ki se bodo morda kmalu nudile. Kajti zelo sc bojimo, da nas bodo — v primeru oklevanja — prehiteli naši najbližji konkurent-jc. In na to že sedaj najbolj opozarjamo! 4. V. 1936 5. V. 1936 6. V. 1936 7- V. 1936 8- V. 1936 Devize Din 13*60-13'80 Din 13-50—13'70 Din 13'45—13'65 Din 13*35—13*55 Din 13*25—13*45 S primo N n rod n e banke Povpr. Pon. Din 2985 60 2979 90 176995 176995 744*60 749'90 1431'29 1431*29. 217'89 219*54 4380*25 4387'38 289'69 290'19 181:72 t«2'58 Amsterdam 4. V. Ulil 2971 — 8. V. ‘2965*30 Berlin 4. V. 1756*08 8. v. .175608, Bruselj 4. v. 739*54 8. v. 744’90 Curih 4. v. 142422 8. v. 1424*22 London 4. v. 215*84 8. v. 217’48 Nevv York 4 v. 4343*94 8. v 435107 Pariz 4. v. 288*25 2 v. 288*75 Praga 4. v. 180*61 8. v. 181'48 Zborovanje trgovskih IV. redni letni občni zbor celjskega pododbora Društva absolventov drž. trg. šol za Dravsko banovino. V nedeljo, dne 3. t. m. dopoldne so se zbrali številni absolventi drž. trgovskih šol k svojemu letnemu zborovanju v hotelu »Evropi« v Celju. Občni zbor je olvoril predsednik Vučcr, pozdravil zborovalce ter imenoma delegate centrale Josipa Beberja in Viktorja Kozamernika ter zastopnika profesorskega zbora drž. trg. šole v Celju prof. Finka. V svojem obširnem nagovoru je poročal o dosedanjih uspehih ter ciljih za bodočnost. Prikazal je vsa težavna pota, po katerih mora hoditi absolvent trg. šole do službe ter način, kako naj bi društvo izboljšalo socialni položaj članstva. Zahvalil se je vsem onim, ki so sodelovali v društvu, ga tudi materialno podpirali ter »Trgovskemu listu« za objavljanje društvenih člankov. Sledilo je poročilo tajnika Su-szjnskega. Društvo šteje 145 članov. Odborov ih sej je bilo 13, članski sestanek je bil eden, katerega so se udeležili tudi Ljubljančani. Društvo razpolaga z vzorno ure- jeno člansko kartoteko. Dopisov je bilo odposlanih 102, prejetih pa 62. Članke smo objavljali \ »Trgovskem listu«, »Novi Dobi«, »Jutru«, »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«. Od borove seje so bile v Obrtnem domu, istotam je bil tudi članski sestanek. V svojih nadaljnjih izvajanjih je apeliral na številne navzočne člane, da sodelujejo tudi aktivno, da pridobivajo ob vsaki priliki nove člane ter je priporočal nabavo društvenih legitimacij. Radi uradno odsotnega blagajnika Weixlcrja je o blagajniškem stanju poročal Suszyi»ski. Dohodki društva so se radi aktivnega delovanja društva povečali od lanskega leta ter je promet blagajne narastel za 20%. Dohodke društva so tvorile članarine, prebitki društvenih prireditev ter podporne članarine celjskih trgovcev, ki pa so se uporabile tudi za kritje tečajev. Imenoma je navedel vse one tvrdke, ki so društveni podporni člani ter jih toplo priporočal članstvu. NaS pravi domači izdelek! Za kulturno sekcijo je poročal g. Vučcr. Društvo je priredilo 4 jezikovno tečaje, in sicer višji tečaj francoščine in nemščine ter začetni tečaj nemščine in angleščine. Tečaja angleščine ter francoščine sta bila pasivna ter sta se krila iz podpornih članarin. Tečaji so trajali 5 mesecev, razen tečaja angleščine, ki je trajal 2 meseca. Knjižnica, o kateri je poročal gosp. Vučer, je ostala neizpreme-njena. O zabavni sekciji je poročal g. Suszynski. Vršilo se je 11 plesnih vaj ter družabni Miklavžev večer v Narodnem domu. Uspeh je bil v vsakem pogledu zadovoljiv. Socialna sekcija pod vodstvom g. Vučerja ni mogla uspešno delovati. Izdala je dvakrat okrožnice s pozivom na člane, naj javijo svoje podatke o zaposlenosti društvu radi evidence o brezposelnosti za primer kakega prostega mesta. Odziv ni bil zadovoljiv. Za temi poročili je spregovoril delegat centrale g. Beber. S svojim stvarnim nagovorom je bodril članstvo k društvenemu sodelovanju ter se zahvalil za lep napredek celjskega pododbora, ki ga je pokazal ob svoji petletnici. Po kratkem odmoru so bili izvoljeni v odbor, ki se bo konstituiral ob prvi seji, naslednji gospodje in gospodične: Leopold Vučer, Mirko Presinger, Maks Siis-zynski, Mirko More, Anton Mutec, Ervin Skitek, Vilibald Zolgar, Leo Šemrov, Oto Weixler, Milan Zupn-nck, Drago Denisa, Ivo Friihlich, Justa Toplak, Karolina Wester-niayer in Milena Modic. Člani razsodišča so: Slavko Cijan, Drago Šoster in Justa Toplak. Sledile so slučajnosti. Kot prvi se je oglasil k besedi zastopnik prof. zbora drž. trg. šole prof. Fink. Pozdravil je občni zbor ter s svojimi koristnimi nasveti želel društvu kar največ uspehov v korist članstva. Opozarjal je na težavno stanje absolventov ter priporočal vsestransko poglobitev delovanja socialne sekcije društva. Zatem je govoril tajnik centrale Kozamernik. Podal je nekaj važnih smernic za nadaljnje delovanje društva k dosegu uspehov predvsem na socialnem polju. Izrazil je tudi svoje mnenje glede svoječasnega društvenega sklepa o izdajanju lastnega mesečnega glasila. G. Mirko Presinger je poročal o položaju absolventov drž. trg. šol v državnih in javnih službah ter v službah vobče in sprožil nekatera važna vprašanja z ozirom na absolvente raznih drugih strokovnih šol. Glede rešitve teh vprašanj je članstvo izglasovalo zaupnico odboru, da o njih razpravlja na odborovih sejah ter napravi potrebne korake k reali-ziranju teh zamisli. Ko se je končala mnogostran-ska debata, je predsednik Vtičer zaključil ob pol 1. občni zbor z apelom na članstvo, da vsak po svojih močeh podpira društvo ter sodeluje z njim. Predsedstvena seia Zveze trg. združeni V petek dopoldne je bila v Mariboru v posvetovalnici Mestne hranilnice predsedstvena seja Zve/.e trgovskih združenj, ki je . bila zelo dobro obiskana. Sejo je ' vodil predsednik Josip Kavči?, ki 1 j je tudi podal glavne referate. — Predvsem je poročal o bližnjem , beograjskem kongresu, navedel njegove naloge in pomen ter ape-11 iral na zastopnike združenj, naj , vplivajo lia članstvo, da lx> udeležba na kongresu čim večja. I)o-sedaj je iz Slovenije prijavljenih SO udeležencev. Na seji so se nato obravnavale posamezne točke dnevnega reda kongresa, ter zlasti podrobno vprašanje zaščite. Po izčrpni debati je bilo soglasno sklenjeno, da bodo slovenski delegati zastopali stališče, da se ukine vsaka posebna zaščita. Seja je nato razpravljala o bodočem uličnem zboru Zveze ter sklenila, da bo letna skupščina Zveze dne 14. junija v Brežicah. Kakor druga leta, tako bo tudi letos, dan pred občnim zborom predkonferenca delegatov. Istočasno bo tudi konferenca lesnega odseka. Končno je predsednik Kavčič sporočil, da se ob tej priliki ustanovi tudi posebni odsek trgovcev s sadjem v smislu sklepa zadnjega občnega zbora trgovcev s sadjem in sadnih izvoznikov v Mariboru. Obravnavala so se nato še številna druga vprašanja in posamezni delegati združenj so predložili celo vrsto raznih predlogov, da se pomaga trgovini. Obširnejša debata se je razvila tudi ob poročilu blagajniškega stanja Zveze. O seji sami bomo podrobneje poročali v sobotni tedenski številki, da bodo o njej podrobno informirana vsa združenja. Drž. dohodki Vsi državni dohodki v marcu so znašali 816 milijonov Din, to je za 47 milijonov več ko v marcu 1935 in za 14 milijonov manj ko v marcu 1934. Januarja so znašali državni dohodki 766, februarja 814 in marca 816. Najboljši rezultat so dale v marcu carine. Carin je namreč bilo plačano 79-8 milijonov Din ali 147 odstotkov po proračunu določenega zneska. Davek na poslovni promet je dal 50'8 milijonov Din, to je 122*6 odstotka proračunanih dohodkov. Samo 60*9% pa so dali neposredni davki, ki so dali državni blagajni mesto 134*7 samo 82*1 milijona Din dohodkov. To je jasen dokaz, da so neposredni davki previsoki in da jih je treba znižati. Značilno je, da je tudi usluž benski davek dal manj dohodkov, kakor se je računalo. Dobre rezultate je dala trošarina, in sicer 74*3 proti 66*6 milijona Din, kolikor je bilo preraču- nano. Takse so dale le 86*7 mesto 92, monopoli 113 namesto 1291 milijona dinarjev. Drž. hip. banka je dala državi 31*2 milijona Din čistega dobička, sladkorna tvornica na Čukarici 2*5 in rudniki 5 milijonov Din, za 1-1 milijona več kakor je bilo preračunano. Po proračunu splošne državne uprave je bilo vseh dohodkov 557 milijonov Din, dejansko pa je prejela državna blagajna samo 552 milijonov Din, ker so 35 milijonov Din državna podjetja začasno zadržala za kritje izdatkov v prihodnjem mesecu. Vseh državnih izdatkov je bilo v marcu 584*5 milijona Din ali 99*35% proračunanih. Na osebne izdatke odpada 308, na materialne pa 276 milijonov Din. Proračun je bil prekoračen pri izdatkih drž. uprave, invalidninah, dolgovih, pokojninah in pri izdatkih pravosodnega ministrstva. Akcijski odbor proti Bati razpuščen ; Zagrebška policija je po nalogu bana razpustila akcijski odbor za borbo proti Bafi. Odbor so ustanovili zastopniki obutvene in usnjarske industrije, čevljarjev in trgovcev z obutvijo. Policija utemeljuje svoj odlok s tem, da akcijski odbor sploh ni imel nobenih od oblasti potrjenih pravil in je bil zato nelegalna organizacija. Upamo, da je ta prepoved le začasna in da bo akcijskemu odboru kmalu zopet omogočeno poslovanje, ki je bilo morda v formalnem pogledu pomanjkljivo, ki pa je bilo v korist našega gospodarstva. Nadejamo se tudi, da bo oblast poskrbela, da ne bo imela javnost niti najmanjšega vzroka misliti, ko da se je oblast v velikem boju naših domačih ljudi proti tujemu velekapitalu, zavzela enostransko za interese tujega velekapitala. Gospodarsko pisarno v Beogradu ustanovi, kakor nam poročajo, v kratkem gospod dr. Leon Jcrovec. Pisarna bo v Beogradu, Kneginje Zorke ulica 18. Dr. Leon Jerovec je rodom iz Ljubljane in je po dovršeni sred. telin. šoli v Ljubljani absolviral visoko tekstilno šolo v Brnu, potem pa je obiskoval na Dunaju visoko šolo za svetovno trgovino (Hochschule fiir Welthandel) in po končanih študijah na tem poznanem zavodu napravil doktorat iz trgovskih ved. Gospod dr. Leon Jerovec je bil delj časa zaposlen v tekstilni industriji v Kranju in v Beogradu. Večkrat se je oglasil s strokovnimi članki, razjiolaga z obširnim strokovnim znanjem in ima kot agilen mlad mož dobre zveze. Stanje naših aktivnih kliringov Naše terjatve v kliringu z Nemčijo so zopet padle, in sicer od 424*4 na 418-6 milijona Din. Naše terjatve proti Italiji so ostale neizpremenjene ter znašajo 151*6 milijona Din. Naša terjatev proti Bolgarski se je neznatno zmanjšala in znaša sedaj mesto 0*80 le 0*77 milijona dinarjev. Naše terjatve proti Turčiji pa so se povečale od 2*5 na 2*65 milijona dinarjev'. Saldo grško-jugoslovanskih bonov v obtoku se je zmanjšal od 50*1 na 49*4 milijona Din, saldo blokiranih naših terjatev pri Grški banki pa od 44*6 na 43-5 milijona Din. Zunanja trgovina Pobiranje skupnega davka pri uvozu Zbornica za TOI v Ljubljani je razposlala na vsa trgovska združenja naslednjo okrožnico o pobiranju skupnega davka pri uvozu. Ker je okrožnica nad vse važna, jo objavljamo v celoti tudi mi. Glasi se: Po čl. 25 črka h fin. zakona 1936/1937 se ob uvozu pri pobiranju skupnega davka doda računskemu znesku, odnosno deklarirani vrednosti, če se ne predloži originalni račun, še uvozna carina in ostale državne davščine, kakor tudi znesek prevoznih stroškov od kraja dobave do na ročnikovega kraja, kolikor niso že obseženi v računu. Po izrečni odredbi zakona se morajo prevozni stroški, če so izkazani v skupni vrednosti računa, v računu tudi posamič izkazati. S tem se je uzakonila praksa, ki se je na našem področju že do zdaj izvajala. Navzlic temu pa dobivamo od raznih strani vpraša Carine na pluge bodo znižane za 60%, kakor je sklenil gospodarsko-finančni odbor ministrov. Iz Vrbaske banovine so v prvih štirih mesecih t. 1. izvozili 15 va gonov polžev. Kmetje dobe za kg polžev 1 Din. Avstrija je izvozila v prvem letošnjem tromesečju 105 vagonov sira. Tako velike količine sira Avstrija dosedaj še ni izvozila. Bolgarska je v prvem tromesečju izvozila raznega blaga za 858 milijonov levov, uvozila pa za 704 milijone, da je njena trgovinska bilanca bila v prvem letošnjem tromesečju aktivna za 154 milijonov levov. V istem času lani je bila aktivna za 425 milijonov. Poljska vlada je izdala splošno prepoved uvoza, ki da je potrebna zaradi novih deviznih predpisov in pa zaradi nove razvrstitve uvoznega blaga v razne kategorije. Dobave - licitacije Po tem zakonitem določilu se pri uvozu na račun, s katerim se pošlje naročeno blago n. pr. franku državna meja in se v računu prevozni stroški do meje ne izkažejo posebej, pobere skupni davek od računskega zneska, kateremu se prišteje carina in tudi prevozni stroški do državne meje in od dr žavne meje do namembne postaje. Pri računanju prevoznih stroškov do državne meje, kolikor so vsebovani v računskem znesku, se pa da ogniti, če sc ti stroški v računu posebej in posamič izkažejo. Da se uvozniki ognejo dvojnemu plačilu skupnega davka na prevozne stroške, enkrat s tem, da ga plačajo na računski znesek, v katerega so ti stroški že vračunani, in drugič s tem, da se jim ti stroški še posebej prištejejo računskemu znesku, naj zahtevajo uvozniki iz inozemstva fakture, v katerih so prevozni stroški, kolikor jih nosi inozemski dobavitelj, posebej posamič izkazani. Ljubljana, dne 9. maja 1936. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podpredsednik: Tajnik: Uprava 1. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v" Sarajevu sprejema do 13. maja poriudbe za dobavo porcelanastih hi izolacijskih cevi za pirometre; do 15. maja za dobavo jeklene ali železne pločevine in žag za železo; do 27. maja za dobavo obročkov za sesalke; do 28. maja za dobavo pokrivač za peči iz šamotne opeke in do 30. maja za dobavo elektrod iz karbo-leuma in ščetk za -stroje. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo 89.000 kg portiand cementa in do 16. maja za dobavo 12.500 kg topljenega železa. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. maja ponudbe za dobavo 150 jelenovih kožic za filtriranje bencina in 2.000 vijakov. Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo 360 kg firneža. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 14. maja ponudbe za dobavo 30.000 kg negašenega apna;, do 21. maja za dobavo svetilnih vpogled.) nja, kako je to določilo tolmačiti. | Jos. Rebek s. r. Ivan Mohorič s. r. VELETRGOVINA A. ŠARABON V L | U B LI A N I priporoča Špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za diSave z električnim obratom T e 1 c f o ■ it. 2 • # • Ceniki na razpolago! predmetov iz železa, 100 jeklenih osovin in raznega električnega materiala ter do 28. maja o dobavi električnih žarnic in školjk za stranišča. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 24. maja ponudbe za dobavo obročkov za stopala bencinskih motorjev. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 28. maja ponudbe za dobavo brestovega, hrastovega in jesenovega lesa. Licitacije: Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi 16. maja, v primeru neuspele prve pa na drugi dražbi dne 26. maja, ca. 1.500 plm2 mehkega, tehnično porabnega lesa in drv v področju šumske uprave Boh. Bistrica; dalje 23. maja, v primeru neuspele prve, pa na drugi pismeni dražbi dne 3. junija večjo množino mehkega, tehnično porabnega lesa, ki ga bo izdelala v režiji šumska uprava Bohinjska Bistrica, ter dne 25. maja, v pri meru neuspešne prve pa na drugi pismeni dražbi dne 4. junija večjo množino mehkega, tehnično porab nega lesa, ki ga bo izdelala v re žiji šumska uprava v Kranjski gori. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na Cugmuša pomočnik prometnega ministra živojin Ilič. Nove znamke je izdal poštni minister v korist Jugoslovanske zveze za varstvo otrok. * Znamke imajo sliko kraljice Marije in so izdane v vrednostih Din 0*25, 0*50, 0'75, 1*75 in 3*50 s poviškom 0*25, 0*50, 0*75 in 1*— Din. Znamke bodo v veljavi do 31. avgusta. Mogle pa bi biti znamke malo bolj lepo izdelane. Jugoslovensko dioničarsko društvo Scliicht-Lever je imelo lani 3*8 milijona Din dobička. Delniška glavnica družbe znaša 20, redna rezerva 6*5, rezerva za izgube 20*2 in rezerva za dubioze 1*7 milijona dinarjev. »Jugoslavenska plovitba« je imela lani 0*49, Atlantska plovitba, obe na Sušaku, pa 0*37 milijona Din čistega dobička. V odbor Putnika je bil od Slovencev izvoljen ravnatelj dr. šter. Znani nemški filozof Osvvald Spengler, čegar knjiga »Der Un-tergang des Abendlandes« je vzbudila svoje dni naravnost evropsko senzacijo, je umrl v Miinchnu, v starosti 56 let. V ameriškem parlamentu je bil vložen vnovič predlog, da se otoku Portoriki, ki sq ga dobile Združene države po zmagi nad Španijo, da popolna samostojnost. Velike hajmverovske demonstracije proti krščanskim socialistom so bile na Dunaju. Razdor med Sušnikom in Starhembergom le še ni poravnan. Delavski sindikat v Solunu je proglasil stavko. Okoli 10.000 delavcev je skušalo prodreti do guvernerjeve palače, toda policija jih je zadržala. Pri tem je prišlo do težkega spopada med policijo in delavstvom in policija je bila prisiljena uporabiti strelno orožje. 20 delavcev je bilo ubitih, nad 150 pa ranjenih. Iz simpatije do delavstva v Solunu je začelo stavkati v severni Grčiji 20.000 železničarjev. Grški listi pišejo, da so stavko v Solunu povzročili in organizirali komunisti. Etiopski cesar je pristal v Hajfi, kjer so mu izkazale angleške oblasti vse časti, ki gredo suverenu. Iz Hajfe se je odpeljal cesar s svojim spremstvom v Jeruzalem. Poleg njegove rodbine spremlja cesarja tudi več vojskovodij, ko ras Nasibu, ras Kasa, Vehib paša in drugi. Cesar ima baje s seboj vrednosti za 5 milijonov funtov, premoženje cesarice, ki je tudi že na varnem, pa se ceni enako visoko. Arabci v Palestini izjavljajo, da s svojo borbo proti nadaljnjemu naseljevanju Židov v Palestini ne bodo nehali, dokler ne dosežejo popoln uspeh. Groze, da ne bodo samo nadaljevali stavke, temveč tudi prenehali plačevati davke. Dve italijanski letali z soriškega letališča sta trčili. En pilot se je rešil. — Pri vojaških vajah v Poznanju so trčila tri letala. Dve sta padli in se razbili. Dva oficirja in dva narednika so se ubili. K. Klcbinder, lastnik dunajskega lista »Sonn- und Montagszeitung«, ki je bila bogato podpirana od »Phonixa«, se je v hotelu na Sušaku umoril. To je že 8. samomor zaradi poloma dunajskega »Pho-nixa«. Radio Ljubljana Doma in po svetu Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je dal dopisniku bu-kareštanskega »Universula« inter-view, v katerem je s posebno ostroto nastopil proti govoricam, da misli Jugoslavija izpremeniti svojo politiko v smeri proti Nemčiji. če so se zboljšali gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo, so odločili le gospodarski momenti, da pride Jugoslavija do svojih zamržlih terjatev v Nemčiji. Slej ko prej pa ostane Jugoslavija zvesta svojim dosedanjim zaveznikom. Na seji banovinskega odbora JRZ v Ljubljani je imel velik govor notranji minister dr. Korošec, .ki je najprej podal kratek zunanjepolitični pregled, nato pa govoril o notranjem političnem položaju. Ostro je nastopil proti onim, ki širijo neresnične vesti in ki hočejo z nasiljem uveljaviti svoja načela. Končno je poudaril, da se JRZ ugodno razvija. Srbski pravoslavni patriarh Var-nava je povabil bolgarske duhovnike, da obiščejo jugoslovansko Bolgarski. Bolgarska duhovščina je vabilo sprejela in bodo bolgarski duhovniki odpotovali v Beograd dne 13. t. m. Za častnega kanonika ljubljanske škofije je bil imenovan ameriški duhovnik dr. Oman. Novega kanonika je vstoličil ameriški škof Schrembs v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu. Tamošnji Slovenci so ta pomembni dogodek nad vse slovesno proslavili. Imenovanje ameriškega duhovnika za ljubljanskega častnega kanonika je posledica lanskega potovanja škofa Rožmana po Ameriki in z njim je utrjena zveza ameriških Slovencev z njih staro domovino. Slovenski fotografi so bili odlikovani na veliki mednarodni razstavi v Aleksandriji s častno diplomo in zlato kolajno. Vsa dela, ki so jih poslali, so bila razstavljena. žirija se je o vseh slovenskih delih izrazila kar najbolj laskavo. čestitamo slovenskim fotografom k temu tako lepemu, a tudi zasluženemu uspehu. V Jakopičevem paviljonu je otvorjena mednarodna fotografska razstava, ki je nov dokaz, na kako odlični višini je slovenska foto grafija. Opozarjamo vse, da ne zamude te silno lepe in bogate raz- Za predsednika tarifnega od- prestolnico in vrnejo s tem obisk — - . srbskih duhovnikov pred 3 leti v bora je bil imenovan mesto Josipa Sreda, dne 13. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operne fantazije (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Otroška ura (gdč. Mileva Boltarjeva) — 18.20: Izre-zovalna dela (Zdravko Omerza) — 18.40: Izleti na dolenjsko stran (Josip Wester) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovani na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi (Emil Adamič) — 20.00: Koncert godalnega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca — 21.30: Slovenske narodne in umetne pesmi (pevski oktet) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Pesmi za ples (plo-šče) četrtek, dne 14. maja. 12.00: Operni spevi (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Radijski jazz — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Razlaga in predvajanje Beethovnove sonate op. 27 (gdč. Jadviga Poženelova) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovanski Sokoli neso olimpijski ogenj preko Jugoslavije (Hrvoje Maca-novič) — 20.00: Koncert pevskega zbora »Cankar« (vodi Kristo Perko) — 20.45: Koncertni plesi (plošče) — 21.00: Koncert Radijskega orkestra — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz, vmes poje g. Mirko Pre-melč. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Zdesnikar. tiska tiskarna »Merkur«, d. d« njen predstavnik O. Mlhalek, vsi v Ljubljani.