2-3 KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
Matej Klemenčič
O rojstvu kiparja Francesca Robbe*
že dvakrat sta v povojni Kroniki izšla flanka o
Robbovem poreklu. Prvega je leta 1964 objavil Sa-
mo Pahor, drugega, posvečer\ega kiparjevemu
šolanju, pa leta 1980 Damjan Prelovšek.^ Tokratni
prispevek bo zato le skromna dopolnitev starejših
dognanj.
Francesco Robba se je leta 1732 na glavnem
oltarju ljubljanske - takrat jezuitske - cerkve sv. Ja-
koba podpisal kot Venetus? Zato je že v prvih za-
pisih o kiparjevem delu zanj veljalo, da je bil rojen
na Beneškem ali kar v samih Benetkah.-^ Leta 1915
pa je Viktor Steska postavil domnevo, da je Robba
v Ljubljano prišel iz Milj oziroma okolice Trsta, kjer
je ta priimek dokaj pogost.^ Kiparjevo tržaško po-
reklo je sprejelo tudi nekaj kasnejših piscev, ne da
bi ga poskušali podkrepiti z dokazi.^ Po sledeh Ste-
skove domneve se je odpravil šele Samo Pahor in
pregledal krstne knjige za Milje in Trst. JQjub šte-
vilnim omembam novorojencev s priimkom Robba
* Za nasvet in pomoč pri transkripciji objavljenega arhiv-
skega zapisa se zahvaljujem Monici De Vincenti, Si-
monu Guerrieru in mag. Blažu Resmanu.
Samo Pahor, O rodu in rojstvu kiparja Francesca Robbe,
Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, XII,
Ljubljana 1964, pp. 66-67; Damjan^ Prelovšek, Šolanje
kiparja Francesca Robba, Kronika. Časopis za slovensko
krajevno zgodovino, 28, Ljubljana 1980, pp. 107-111.
2 Napis se v celoti glasi: FRANC. ROBBA. VEN. INVBN. ET.
FAC. 1732. Ci. Viktor Steska, Francesco Robba, ljubljanski
meščan in kipar. Njegovo življenje in umetniško delo-
vanje. Dom in svet, XV, Ljubljana 1902, p. 681, repr. pp.
680-681; Vera Horvat-Pintarič: Francesco Robba, Zagreb
1961, p. 80: cat. 11, tab. 18-24.
^ Ivan Kukuljevič Sakcinski, s. v. Roba, Franjo, Slovnik
umjetnikah Jugoslavenskih, V, Zagreb 1860, pp. 370-371;
Constant von Wurzbach, s. v. Roba, auch Robba, Franz,
Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich,
26, Wien 1874, p. 208; Steska, op. dt, p. 676; idem.
Ljubljanski baročni kiparji. Zbornik za umetnostno zgo-
dovino, V, Ljubljana 1925, p. 81; France Stele, s. v.
Robba, Francesco, [Thieme - Becker] Allgemeines Lexi-
kon der badenden Künstler von der Antike bis zur
Gegenwart (ed. Hans Vollmer), 28, Leipzig 1934, p. 412;
Anton Vodnik, Francesco Robba, Kronika slovenskih
mest, IVI, Ljubljana 1935, p. 134.
Viktor Steska: Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v
Ljubljani, Ljubljana 1915, p. 12.
Melita Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu.
Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. IV, Ljubljana
1957, p. 46; Melita Stele-Možina, s. v. Robba Francesco,
Slovenski biografski leksikon, III/9, Ljubljana 1960, p.
111; France Stele Umetnost v Primorju, Ljubljana 1960,
pp. 185-186; Horvat - Pintarič: op. cit, p. 7.
ni mogel najti Francesca, ki bi ustrezal ljubljan-
skemu kiparju.^ Dokončno je uganko Robbovega
rojstnega kraja razrešil šele Damjan Prelovšek, ko je
leta 1980 objavil podatke iz beneških arhivov. Po
njih je Francesco Robba, sin Anzola iz Benetk, 9.
maja 1711 z beneškim kiparjem Pietrom Baratto
podpisal pogodbo za pet let učne dobe.'^ Iz drugih
sočasno objavljenih dokumentov je razvidno, da je
bil Robbov oče Anzolo leta 1727 slep in da je
očetova teta Zanetta živela v župniji San Misè.^
Novih podatkov ni bilo težko poiskati. Kipar-
jeva starša sta živela v isti župniji kot teta Zanetta.
Zapisa o njuni poroki ni büo moč izslediti in ga bo
verjetno treba iskati v kakšni drugi beneški župniji.
V krstnih knjigah župnije San Mise sta od njunih
otrok prva omenjena Francesco Antonio, rojen 21.
avgusta 1687, in Antonio Domenego, rojen 15. no-
vembra 1689.^ Leta 1691 sta oba umrla za neko na-
lezljivo boleznijo, morda za črnimi kozami {variola),
kot je zapisal župnik.^" Zanetta Maria je bila rojena
24. marca 1692, Laura Cattarina pa 28. maja 1694.^^
Zapisov o njuni smrti v naslednjih letih ni. Tretjo
hä, Francesco Orsolo, rojeno 17. oktobra 1696, je
doletela usoda bratov in ni preživela otroštva, za
vročino in krä (Zebre e spasemö) je imtrla 6.
febmarja 1700 {more veneto 1699).12
^   Pahor, op. cit.
' Prelovšek, op. cit, pp. 108, 109: n. 5, p. 110: n. 8:
Francesco Robba figlio d'Anzolo da Venezia d'ani 13 in
circa s'accorda con Garzon con Giovan Pietro Baratta
Sculptor per Ani cinque passati oggi e falendo alcun
giorno si tenuto rifar qual detto vara insegnar arte sua
di salario li da denari trenta per tutto detto tempo
senza altro Obligo. - ex S Antonio Tarato Sarto piego in
fa (Archivio di Stato di Venezia, Giustizia Vecchia, Serie
XIV, Accordi dei garzoni, B. 125, R. 178). Za novejšo
literaturo o Pietru Baratti cf. Roberto P. Ciardi, s. v.
Baratta, Pietro d. J., Saur - Allgemeines Künstlerlexikon,
6, München - Leipzig 1992, pp. 636-637.
^   Prelovšek, op. cit, pp. 108, 110: n. 6.
Archivio Storico del Patriarcato, Venezia (=ASPV), Par-
rochia di San Moisè, Registri di battesimi [=Battesimi] 8,
(1686-1708), p. 13v, (= p. 26), p. 40r. (= p. 81).
Francesco je umrl 19. januarja 1691 (more veneto 1690),
Antonio pa 14. marca 1691. Cf. ASPV, Parrochia di San
Moisè, Registri di morti [=Morti] 6 (1689-1697), pp. 19v.,
22r.
" Battesimi 8, (1686-1708), p. 60r. (= p. 122), p. 79v. (= p.
12 Battesimi 8, (1686-1708), p. lOlv. (= p. 205); Morti 7
(1697-1708), p. 23r.
24
1996
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Zapis o krstu Francesca Robbe (Archivio Storico del Patriarcato, Venezia, San Moisè, Registri di battesimi
8,1686-1708), p. 115r (= p 232).
Andrea Tremignon, župnik pri San Misè,^^ je 5.
maja 1698 v krstno knjigo zapisal, da sta Anzolo,
Antonijev sin, in njegova žena Libera h krstu pri-
nesla sina Francesca Filippa, rojenega 1. maja:
Adi 5 detto [Maggio 1698] - Francesco, Filippo
fio de missier Anzolo Robba quondam Antonio, e
di Donna Libera sua moglie, nato il primo detto
Compare il Signor Sebastiano Calvi quondam An-
tonio nostro Parochiano, Comare levatrice Donna
Anzola Sisetti de Contra, fù battezzato da me
Pievano sopradetto^^
Francesco je očitno dobil prvorojenčevo ime po
svojem prezgodaj umrlem bratu, drugo ime pa po
godovnem zavetniku 1. maja. Nekaj let kasneje je
dobil še brata Nicoloja Antonija, ki je bü rojen 19.
decembra 1703.^^ Podatke o družini lahko dopol-
nimo še s tem, da je bil oče Anzolo že ob rojstvu
prvega sina Francesca Antonia leta 1687 označen
kot slep {cieco, kasneje včasih tudi oihö), nje-
govega poklica pa niso nikoli zapisali.
^■^ Bil je brat arhitekta Alessandra Tremignona, ki je pri-
bližno četrt stoletja pred tem poskrbel za baročno pre-
zidavo cerkve San Moisè. Cf. Ennio Concina: Storia del-
l'architettura di Venezia da VII al XX secolo, Milano
1995, pp. 263-264.
14 Battesimi 8, (1686-1708), p. 115r. (= p. 232). V zapisu o
smrti 24. januarja 1757 v Zagrebu kiparjeva starost sicer
ni navedena (cf. Viktor Hoffiller, Radnje ljubljanskog
kipara Franje Robbe u Zagrebu, Vjesnik hrvatskog arhe-
ološkog društva, n. s. XIV, 1915-1919, p. 207), vendar je
bila približna letnica rojstva že znana - kot je objavil
Ivan Vrhovnik, Arhivski paberki o nekaterih slikarjih in
kiparjih 15. do 18. stoletja. Zbornik za umetnostno zgo-
dovino, II, Ljubljana 1922, p. 126, je bil po Status
animarum leta 1754 Robba star 56 let.
1^ Battesimi 8, (1686-1708), p. 162v. (= p. 327).
RIASSUNTO
Sulla nascita dello scultore Francesco
Robba
L'attività di Francesco Robba, scultore più
cospicuo del barocco lubianese, èdocumentata nella
capitale della Camiola tra gb anni 1722 e 1754. 11
maestro ha trascorso i suoi ultimi giorni a Zagreb
(Zagabria), dove morì U 24 gennaio 1757. Nel 1732 il
Robba ha inciso il suo nome sull'altare maggiore
della chiesa dei Gesuiti di Ljubljana (Lubiana), ora
chiesa parrocchiale di San Giacomo: Franc(ìscus)
Robba ven(etus)iNVEN(it) etFAc(iebat) 1732. La sua
origine veneziana venne confermata tramite la
scoperta del contratto del 1711 (pubblicato da
Damjan Prelovšek nel 1980, vedi nota 7) per cinque
anni di apprendistato nella bottega dello scultore
veneziano Pietro Baratta (1668-1727/33).
Dai registri di battesimi della parrocchia vene-
ziana di San Mise risulta chiaro che Francesco Rob-
ba naque il 1. maggio 1698 come il sesto bambino di
cieco Anzolo di Antonio e sua moglie Libera. Fu
battezzato il 5 maggio con il nome di Francesco
Filippo. Nei registri della stessa parrocchia si trova-
no pure i dati per sei altri figli della famiglia Robba:
Francesco Antonio (n. 21. 8. 1687, m. 19. 1. 1691),
Antonio Domenego (n. 15. 11. 1689, m. 14. 3. 1691),
Zanetta Maria (n. 24. 3. 1692), Laura Cattarina (n.
28. 5. 1694), Francesca Orsola (n. 17. 10. 1696, m. 6.
2.1700) e Nicolò Antonio (n. 19.12. 1703).
25