Nejc Zaplotnik v Vratih Foto Andrej Štremfelj NEJC, LEGENDA Z  RAZLOGOM Peter Mikša Med najboljšimi svojega časa Zaplotnik, Messner, Kukuczka O veličini Nejca Zaplotnika ter njegove ne samo alpinistične zapuščine v kontekstu Slovenije in tudi naše nekdanje skupne domovine Jugoslavije ne more biti nobenega dvoma. Če pa ga postavimo ob bok Reinholdu Messnerju in Jerzyju Kukuczki – dvema najboljšima plezalcema v Himalaji konec sedemdesetih in v prvih osemdesetih letih (ali celo vseh časov), pridemo do zanimive primerjave, ki nam o veličini avtorja legendarne Poti pove še nekoliko več. Italijan oziroma Južnotirolec Reinhold Andreas Messner in Poljak Józef Jerzy Kukuczka - Jurek sta največja svetovna himalajca v času zlatih let slovenskega odkrivanja Himalaje oziroma osem- tisočakov. Leta 1986 – Messner – in 1987 – Kukucz- ka – sta pristopila na vse osemtisočake na svetu ter za to leta 1988 kot zadnja dobila olimpijsko medaljo za dosežke v alpinizmu, Prix olympique d’alpinisme. Tretji z vsemi štirinajstimi osemtisočaki je bil Švicar Erhard Loretan šele leta 1995! Za razumevanje in primerjavo z Nejcem Zaplotnikom nista izbrana naključno. Reinhold Messner prihaja iz Južne Tirolske oziroma iz Italije, ki je bila v alpinizmu vedno med vodilnimi državami in je v odprave v Hi- malajo vlagala znatna sredstva, še posebej v primer- javi z Jugoslavijo ali Poljsko. Poleg tega je bil Messner kmalu tudi medijsko zelo prepoznaven, pisal je med bralci zelo dobro sprejete knjige in predaval, kar mu je prineslo status pravega zvezdnika in finančnih težav z odpravami ni imel več. Za lažje razumevanje: med letoma 1970 in 1980 je Messner napisal kar petnajst knjig in dva priročnika. Za odprave v Himalajo ni potreboval nobenih posebnih dovoljenj italijanske vlade, zato so bile organizacijsko manj zahtevne, pa tudi štele niso toliko članov kot jugoslovanske. Te so bile takrat izbor najboljših alpinistov iz vse države, ki jih lahko primerjamo z reprezentančnimi akcijami. Nihče izmed članov jugoslovanskih reprezentanc se ni ukvarjal z alpinizmom poklicno, ampak so bili za- posleni, čeprav so bile njihove službe večinoma pri- lagojene njihovim treningom in so imeli v primerjavi s sodelavci veliko privilegijev. S tega vidika je imela v teh časih jugoslovanska država za vrhunski šport kljub vsemu dovolj posluha, čeprav se z zahodno- evropskimi državami seveda nismo mogli primerjati. Zelo krivično bi pa bilo to primerjati s situacijo, v kateri so bili poljski alpinisti. V času, ko so tamkajšnji alpinisti šele začenjali svoj pohod na (zimsko) osva- janje osemtisočakov, je bilo v državi pomanjkanje celo osnovnih dobrin. Vizumi za obisk Himalaje so bili izjemno težko dosegljivi, Poljaki tudi niso imeli tako močne podpore v krovni organizaciji, kot je bila pri nas Planinska zveza Slovenije. Velik del denarja za odprave so člani zbrali in zaslužili sami, Kukucz- ka je na primer svoje alpinistično znanje uporabil za pleskanje tovarniških dimnikov, da je zbral dodatni denar za odpravo. Seveda je tudi on s svojimi drznimi vzponi in uspehi sčasoma dosegel status zvezdnika tako doma kot po svetu, vendar se z Messnerjem ni mogel nikoli primerjati. Če v ta kontekst uvrstimo Nejca Zaplotnika, lahko ugotovimo, da za plezanje ni imel tako idealnih pogojev kot Messner , a tudi ne tako težkih kot Kukuczka. T ako je laže razumeti in predvsem primerjati dosežke vseh treh do leta 1983, ko se je Zaplotnikovo življenje žal prezgodaj končalo. 14 (4/6), Messner 58,3 % (7/12; od tega Mount Everest in Nanga Parbat oba po dvakrat). Če pogledamo na vse tri malo širše, a še vedno s plezalnega zornega kota, bi lahko rekli, da sta bila Messner in Zaplotnik bolj vsestranska alpinista od Kukuczke, ki se je "specializiral" za Himalajo. Messner je do leta 1970 opravil več kot petsto vzponov, večino v Dolomitih. Preplezal je veliko prvenstvenih smeri, zelo uspešen je bil tudi kot solo plezalec, na ta način je preplezal smeri v Droites, Civetti, Marmoladi idr. V kontekstu naše tokratne zgodbe pa je najpomemb- nejše to, da je prav Messnerju šinila v glavo zamisel, da bi se na najvišje gore sveta lahko vzpenjali enostav- neje in bolj športno, tako kot v Alpah. In 1975 – ko sta se Messner in Peter Habeler na takšen način pov- zpela na osemtisočak Gašerbrum 1 – je nastal "alpski način" plezanja v Himalaji. Nejc Zaplotnik je ob Hi- malaji opravil še več kot 350 vzponov v Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Med drugim je preplezal slovito smer Salathé v južni steni El Capitana, kar še danes velja za vrhunski dosežek. Prav tako je opravil veliko solo vzponov (npr. Varianto Aschenbrennerja), več kot trideset prvenstvenih vzponov doma in v tujini ter bil tudi uspešen ekstremni smučar (opravil je prva smučanja z Jalovca, po Kačjem jeziku, po severni steni Mlinarskega sedla idr.). Pod črto tej statistiki in geopolitičnim razmeram, v katerih je bila takrat Jugoslavija, lahko Jerneja Za- plotnika - Nejca brez dvoma uvrstimo med največje svetovne himalajce tistega obdobja. Ugibanja, kaj vse bi še preplezal, če bi ostal živ, so odveč. Njegov opus je veličasten ne glede na to, da se je takrat, ko ga je bilo konec, v resnici šele zares začenjal. Ali pa ravno zato. m Reinhold Messner Gora Leto vzpona Prvenstvena smer Nanga Parbat 1970 da Manaslu 1972 da Gašerbrum 1 1975 da Mount Everest 1978 ne Nanga Parbat 1978 da/solo vzpon K2 1979 ne Mount Everest 1980 da/solo vzpon Šiša Pangma 1981 ne Kangčendzenga 1982 da Gašerbrum 2 1982 ne Broad Peak 1982 ne Čo Oju 1983 delno Jerzy Kukuczka Gora Leto vzpona Prvenstvena smer Lotse 1979 ne Mount Everest 1980 da Makalu 1981 da/solo vzpon Broad Peak 1982 ne Gašerbrum 1 1983 da Gašerbrum 2 1983 da Nejc Zaplotnik Gora Leto vzpona Prvenstvena smer Makalu 1975 da Gašerbrum 1 1977 da Mount Everest 1979 da Viri Bernadette McDonald: Iskalci svobode. Sidarta, Radovljica 2015. Reinhold Messner: Življenje na skrajnih mejah. Učila International, Ljubljana, 2006. Reinhold Messner: All 14 eight-thousanders. Seattle: Mountaineers, 1999. Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Friko, Ljubljana, 2013. Nejc Zaplotnik: Pot. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981. Viki Grošelj: Velikani Himalaje. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 2013. Spletna stran friko.si. Ključna primerjava je v številu preplezanih osemtiso- čakov, kar je takrat veljalo za cilj vseh najboljših alpi- nistov na svetu. Messner (rojen 1944), Zaplotnik (rojen 1952) in Ku- kuczka (rojen 1948) so začeli svoj himalajski opus v približno petletnem razmiku. Messner leta 1970, Zaplotnik 1975 in Kukuczka 1979. Morda se pet let ne zdi veliko, vendar so v tem času na najvišje vrhove sveta vodile nove in nove smeri, kar je tistim, ki so jih ponavljali, predstavljalo znatno manjši izziv kot tistim, ki so jih preplezali prvi. V tem kontekstu je Nejc Za- plotnik na vrhove, ki jih je osvojil, prišel po izključno prvenstvenih smereh, izmed katerih izstopa Jugoslo- vanska, ki še danes velja za najtežji vzpon na Mount Everest. Kukuczka je v tem času po prvenstvenih smereh na vrh priplezal štirikrat, Messner pa šestkrat in enkrat delno, kar pomeni naslednja razmerja pri preplezanih prvenstvenih smereh na vrhove osem- tisočakov: Zaplotnik 100 % (3/3), Kukuczka 66,6 % Desno sedi Nejc Zaplotnik, ob njem je Stipe Božič. Vir Slovenski planinski muzej – Gornjesavski muzej Jesenice 15 april 2022 PLANINSKI VESTNIK