749, štev. V LfobSiani, sobota dne 17. januarja 1914. Posamezna številka 6 vinariev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj- — Naročnina znafia: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se Ut pošilja upravništvu. ut n: Telefon številka 118. st NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinariev. tu Uredništvo in upravništvo: tt| Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Nerrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačai petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-m pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at e Telefon številka 118. ur zamaa Avstrijska Macedonija. (Dopis.) Pri nas v Avstriji se dogajajo pod zaščito pušk, sabelj in bajonetov prav škandalozne razmere. Kdor tega ne pozna, bi komaj mogel verjeti, da je to mogoče v ustavni državi. Zato je neki Anglež (Scotus viator) napisal o naši državi celo knjigo, da bi Angležem pokazal, kaj se godi v Avstriji. Nekje sem čital, da mu na Angleškem niso verjeli, dasi je vse svoje trditve podprl z dokazi. Seveda Angleži imajo parlament in mislijo, da je v Evropi samo ena Turčija. Avstrijski slovanski narodi pogosto blagrujejo Albance. Kaj bi jih ne! Saj se Albancem mnogo bolje godi nego nam. Albanci nimajo davkov, nasprotno dobe še denarja — zato pa imajo vse narodne pravice. Uradniki, ki so namenjeni za Albanijo, se na državne stroške prav pridno uče albansko — slovenščine pa jim ni treba znati. To se najlepše vidi pri nas na Koroškem. To kar se godi po naših deželah na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, je pravi kulturni škandal naše dobe. Naša Koroška pa je do stala prava Macedonija. Slovenec na svoji zemlji ne sme z uradnikom slovensko govoriti. Ako zahtevaš na Koroškem vozni listek v slovenskem leziku, te uradnik niti slišati noče. se je meni zgodilo Pod Rožico °® zv. dne 25. decembra 1913. Ako Uradnik ne zna slovensko naj se ga odstavi ali prestavi kajti uradnik, ki ®a prvi postaji od Jesenic ne zna slovensko, ne more opravljati svoje službe. Ako se od slovenskega uslužbenca na naši zemlji zahteva, da zna švabsko, bi se pač lahko od uradnika zahtevalo, da zna slovensko. Kaj takega se dogaja samo v Av-stro-ogrski, zato smo postali država, 1 oudi svetu najbolj neverjetne do-"odbe in se svet čudi, da je vse to res mogoče. Ako se vlada nc zmeni Za splošne opomine — kje so zakoni, kje so poslanci, kje je ustava? Ako pojde tako naprej, naj se nihče ne čudi našim zunanjim »prijateljem«, ce bodo oni od tega potegnili svoj dobiček. Pisali ste, da je letos za nas jubilejno leto. Ravno to leto bi bilo treba posebno pozornost obrniti na Koroško. Kje je še gosposvetsko polje od Podrožice — in niti na Podro-Žici. na prvi postaji, ki ima še dvojezičen napis, ti nadut švabski uradnik neče razumeti slovensko! To st dovoli uradnik le za to, ker se nikogar ne boji in ve, da se mu nič ne zgodi. To je res vzorna uprava, ki nima niti toliko moči, da bi uradnika prisilila, da za svojo plačo izpolni L! ST K K M- ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) d0jri?[a,iiCa je piSala f)r‘ n"Zi’ ZVeZ" nimi i. 1)a, se je “Prehajal s počas-Ozre *in prist°pil časih, da se izkušal skrinrnilrU? Pisanje’ ne da bi dovednost D n]0 to svojo ra" ™ kot a,,vek' ki "" PK„p !0 len'i‘= sram0VCdne"IU ~ v košarici.6 nan'sanil, pisem je |e-a| In Katarina ie nk i Jedva je končala eno ,1? Veno™er. začela drugo. n,sni°- že je V tem si je dajala duška vita delavnost kraljice. Njen duh m prenesel niti minute pokoja, Z neobi- o gibčnostjo je prehajala od ene-da P.redrr,eta k drugemu, skoraj ne P' Ra prej premislila v glavi. gostih° pisn,u* obsegajočem osem svoji h|trani’ v katerem Ie razložila ložaj verlt-’ kra,iici §Panjolski, po-in jo prosM strank na Francoskem šPanjolske!la’ na5 naK°vori kralia sala Fii;i,pa,Za Posredovanje, ie pi-stavbeniku h ^e,orrmi> svojemu ločna in i-.;,, dala*e mu neobičajno dsna navodila o Tuileriiski proti občinstvu tudi svojo dolžnost. Odtod Izhaja vsa švabska nadutost. Sploh poglejmo na Koroško. V cerkvi in šoli se šopiri švabska ošabnost. Ti državljan, pojdi v boj, pojdi na vojsko, daj kri in življenje za domovino, plačaj davke — ko pa prideš na postajo — te vsak švabski uradnik ali kak drug pritepenec lahko prezira zmerja in te neče niti razumeti! Za svojo zvesto službo prejemaš bič namesto pravice in svobode. To je naša Macedonija. Taki uradniki so državi nevarni in bi jih bilo treba kaznovati — kajti greše proti zakonu. Ako vlada greši proti zakonu, ali ni to prav tako kaz-njlvo, kakor če isto stori priprost državljan, Ko je za vse to — odgovoren ? Naš delavec trpin je zadnja para, nad katerim vsak Švab lahko stresa svojo jezo. Pri sodišču Slovenec sploh v svojem jeziku ne dobi pravice — tu smo tujci. Pri železnici slovensko govoriti ne smeš. V uradih slovenščine ne poznajo. V šolah potujčujejo naše otroke. Glejte, to je naša Macedonija. Ne pozabimo na vse te krivice v jubilejnem letu. Srbi so pred osvobodilno vojno izdali velik spis na vso Evropo, v katerem so navedli vse turške zločine, imena vseh onih, ki so jih Turki pobili in vse krivice, ki so jih Turki delali Srbom. Tak spis bi morali tudi mi izdati o naši Macedoniji. »Das Vilajet Karaten«, ki je lani izšel, je le del obtožnice. Treba je zbirati materijal in stopiti z njim pred Evropo z ge-slom; Glejte: Avstrijska Macedonija. Slovenska zemlja. NABREŽINA. Kinematograf. Kinematograf! Kdo ne pozna tega imena! Kdo se ne zanima za to umetno napravo, kdo še ni obiskal kinematograf! Možki, ženske, mladeniči in mladenke, in celo otroci — vse dere v »kino«. Dasi sem — po mnenju nekaterih član še nedo, voljene družbe, »otogerieš«, neka vrsta postopačev brez dela, zanimanja in premoženja, in da živim od policijske neprevidnosti, se tudi jaz zanimam za kinematograf. Kaj pa proti temu morem! Vsak zimed zemljanov je rojen za srečo ah nesrečo, veselje ali žalost, za kar nam vsem skupaj zadostuje v tolažbo zagrinjalo «Usoda«. Moja »usoda« Je torej — brez solz in žalosti, da sem postopač, ljubitelj in obenem reden obiskovalec Kino-ldeala. To pa im več ne zadostuje. Jaz. od nekaj casa sem, tudi iščem sam svoje fi-v skupinah. Stem mi je podana prilika, da se ne dolgočasim. Sicer dr iSh o pU Ja,TI Ilavzkriž s pravili J™ »Diogenes«, kar pa za me nima ne doglednih in ne ncdogled- palači, nato je pisala Kolinjiju v naj-prijaznejših izrazih, da ga prevari o trajnosti senžermenskega miru; napravila je pisemce za mosjtra Ivana Dorata, pisala papežu, pisala obrednemu mojstru navodila, kako naj zasnuje bližnjo veslico. Zdj pa zdaj, ne da bi se prekinila v pisanju, je rekla kratko besedo. »Ali pride mladi mož?« »Gotovo. Ubog in brez opore, gotovo ne bo hotel zanemariti prilike, da zagotovi svojo srečo.« »Strahovit sabljač je, Renat.« »Da, res; a kaj hočete početi s tem pretepačem?« Katarina de Medičiš je odložila pero, pomerila zvezdogleda z globokim pogledom in velela: »Ljudi potrebujem, Renat. Velike reči so v zraku. Treba mi je hudi... posebno pa dobite pretepačev, kakor jih imenuješ.« »Saj imava Moreverta.« H n^es: a*' Morever me vznemir-ie hVi m6 zd?d že Preveč. Vrhu tega njem dv°oW Š?det. V SV°iem! zad" ka. Nai -Stres,a se mu le r°-«aJ Pride enn6]? *-uaKične ok°Inosti; ko visi usoda i stra§nih sekund, konici meča Vallestva na meč samo zatišočinkn86 £trefe ta njegov sunek nai izgreši Ko? chT ’ m kraljestvo se lahko poruš? V' nat, roka ega mladega moža ’se ne" trese nikoli!...« uc nih posledic, ter morem neovirano slediti svojemu veselju. Moram pa, če nočem, po vzgledu gotove »gospode«, že ob svitu novega leta govoriti neresnice, moram priznati, da mi je popolnoma nejasno delovanje Kino-ldeala.Kakor to, priznavam tudi, da so mi neznana imena tehnikov in raznih družili svedrovcev — naprimer tržaški, ki bi bili vredni naslova »strokovni tehniki« — ker so sodelovali pri iznajdbi in stvarjenju Kino-ldeala. Vse kar o tej umetnosti vem, je to, da ni iznajdba »tehnika vseli tehnikov,« ter du ga zgodovinarji niso našli zaprašenega in že pozabljenega v kakem kotu muzeja nekdanje paradižke umetnosti, ampak da so jo izumili šele v novem času. Seveda, na žalost, kakor vse drugo, v tej zemeljski godlji ima tudi moj »Kino« svoje neprijatelje. Pa prav to neprijateljstvo je vzrok, da sem se zaljubil v kino. To se je zgodilo takole! Po dolgem času od Kristovega rojstva in ne dolgo pred mojo smrtjo, so naši občinski očetje z vso svojo previdnostjo modro odločili, ne dovoliti pravice za ustanovitev »kinematografa«, iz vzroka, ker bi se s tem, še več kakor zdaj širila revščina in — o peklenski strah! — še večje pohujšanje. . Se večja revščina— še večje pohujšanje! O, ti nesrečni kino, še ti si se moral izvaliti in pridružiti strahu naših opreznih očetov! Da se prepričam o tem, sem se napotil v mesto in, seveda, šel v kino Ideal. IrL— g,ei’ Prepričal se.ni se o opravičenem strahu naših Očetov le s to razliko, da so naši očetje, ta nesrečni kino Ideal zamenjali z učinki raznih krčem, posebno pa onih, katerih »koncesije« so v njihovih rokah in so vzrok bede in pohujšanja, v manjšem in večjem slogu. Vrnivši se na dom sem premišljeval, kako bi vendar bito lepo in zanimivo, ko bi v naši svetovnozna-ni vasici imeli kino, ki bi posnel ter nas razveseljeval s proizvajanjem, v pravih barvah, zanimivih slik kakor slede: 1. Davkoplačevalci in novorojenček na Balkanu. 2. Smejoči se strah onkraj Donave. 3. Kile, grbe in berglje, v drugih besedah, davek na samce. (Samo za politike in računarje.) Za duhovne in vernike pa bi bila posebna predstava: 1. Dr. teologije in nedolžnost morale. 2. Sv. Janez in njegovi pretepači. 3. Kler. šuuder in večna resnica. (Za postopače, capine in razne druge barabe pa:) 1. Spreobrnitev naših divjih Savlov v verne Pavle. 2. Preveč baharije in premalo denarja. 3. Izterjanje zaostalih občinskih doklad od neprenaglih krčmarjev in žganjarjev. 4. Pretres pogodb posestnikov kamnolomov v blagor občine itd. Na koncu vsporeda pa še kakšno veselo burko, naprimer: Buč brez dna in konec, povabilo h kosilu na deželne stroške, ali pa: Nabrežinski »milijonar« na obiskih v Barkovljah. »To bi bilo lepo, zabavno in po-vzdihnil sem. In pri vsem tem še to veselje, da to proizvaja naš »Kino«. Toda občinski očetje so vsled morale kino odklonili. Toda potrpimo! Saj nam državna »moč«, obeta brez strahu mirno prežvekovanje naše »usode«, državne finance pa, častno, gospodarsko smrt od pomanjkanja ker potem, tako nam zagotavlja glavna, črna moč — šele začne pravo, večno življenje, in je še povrh vsakemu dana priložnost, doseči upe in hrepenenja, toraj tudi meni moj kino Ideal! Tako bo »morala« na tem svetu rešena. Znamenja sedanje dobe. r na Kranjskem. (Naši grbi.) IZ DIVAČE. Znano nam je, kako so se naši magnati izgubili v Gorici in kakšni gospodarji da so pri županstvu. Ti magnatje so hodili torej po Gorici, zapravljali denar in trosili fižol, ki ga bojo še želeli. Koliko časa bi se lahko preživel kak revež, ako pomislimo, da so ga potrosili vsakikrat samo po 5 kg in to redno enkrat v mesecu. Tu imamo namreč vsak mesec semenj. Kar naberejo ti magnatje denarja na sejmu, ga hitro nesejo drugi dan v Gorico. Tam so se hodili posvetovat z nekim Ferfiljem, ki je »škric« pri deželnem odboru v Gorici in mislili so, da jim isti pripomore do ločitve. Seje so držali v neki ljudski kavarni, kjer zajtrkuiejo težaki in reveži. Podlago so imeli toiej izborno. Ta stvar se je vlekla več let in H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410. Samo! K 410. mmm Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine — po jako nizkih cenah. ------------------ Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. • • • • Tovarniška znamka „!KO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. »Najin bo. pomirite se, Katarina.« Kraljica je zapečatila zadnja pisma. ki jih ie bila napisala, rekoč: »Saj res, Renat, dvorec, ki sem ti ga dala zgraditi, je dovršen. Davi so mi izročili ključe.« »Videl sem ga, kra]jjca u10jat videl sem ga. Obkrožil sem ga po ulici Fur, po ulici Dezeku in ulici Grenel. Sijajno ste ga zamislili.« »Kaj praviš o stolpu, ki sem ti ga dala zgraditi?« je dejala Katarina smehljaje. »Pravim, da še ni videl Pariz takšne čudne elegantne smelosti. Človek, kakršen sem jaz, sanjarim vedno, kako bi se mogel približati zvezdam, obvladati valovje streh in megleno morje, Citati v veliki knjigi, ki jo je začrtala Usoda nad našimi glavami in stopiti takorekoč z lastno nogo v dvanajstero nebeških hiš, tako, da mu je treba Ie iztegniti roko, pa se skoraj dotakne živalskega kroga!...« Toda Katarinin duh je hitel po drugi poti. »Da,« je povzela počasi, mladi mož mi bo koristil. Renat, ali si poizkusil dognati njegovo usodo z vzvišenim znanjem, ki ti je dano o Inčih neba?« »Nedostaja mi še več elementov; toda ne dvomim, da se mi posreči. Sicer pa. kraliica moja. po kaj bi se vznemirjali toliko o tem mo- žakarju? Ali nimate svojih plemičev, svojih kreatur, in svojih ženskih?« »Da. Renat, imam svojih sto-petdeset gospodičen in vem z njih pomočjo vse, kar more stopetdeset sovražnikov zaupati ušesu svoje ljubimke; da, imam svoje kreature do Giza in do Bearna in poznam po teh kreaturah načrte njih, ki kanijo mojo smrt, namesto da bi bila umorjena, sama tista, ki morim; da, imam svoje plemiče in obvladam z njih pomočjo Luver in Pariz. Toda zaupanja vse eno nimam, Renat! ...« Naslonila je v dlan svojo hledo glavo, tako bledo, da se je zdela skoraj brez krvi, kakor glava volkodlakova. Nje pogled se je izgubil kdo ve kam. Zdelo se je. kakor da vzbuja v sebi preteklost, kakor se spominja prikazni mrtvih reči. »Renat,« je dejala z ledenim glasom, »štirinajst let mi je bilo, ko sem prišla na Francosko. Zdaj mi je petdeset let. Koliko je to?« »To je šestintrideset let, Veličanstvo!« je rekel Radžieri osuplo. »Šestintrideset let trpljenja in muk, šestintrideset let ponižanja in gneva, tem strašnejšega, kar sem ga morala skrivati za smehljajem, šestintrideset let, v katerih so me prezirali, zasmehovali, delali si iz mene deklo in me sovražili... a sovraštvo samo še ne bi bilo najhujše, Renat!... Vse to se je začelo na večer moje poruke ...« »Katarina! Katarina! omu si obujate takšne spomine!« je rekel Rudžieri in namršil obrvi. »Zato, ker spomini oživljajo sovraštvo!« je dejala Katarina de Me-dičis zamolklo. »Da, dolgo ponižanje se je začelo na večer moje poroke, in tudi če bi živela še sto let, nikoli ne bi mogla pozabiti minute, ko me je privedel Franca 1. sin v moje stanovanje, naklonil se in odšel, ne rekši besede ... in sledečo noč in nadalje je bilo takisto... Moj soprog je zasedel prestol Francije, toda kraliica, prava kraljica, nisem bila jaz ... bila je Diana Poatješka. Leta so mi tekla v samoti: nekega dne sern izvedela, da me hoče Henrik francoski zavreči. Trepetaje, z gnevom v srcu, sem vprašala svojega izpovednika, na kakšne razloge bi se mogel opirati moj kraljevski soprog... Ali veš, kaj mi jc odgovoril?« Rudžieri ie odkimal. Bleda kakor mrlič je povzela Katarina de Medičis: »Madam,« je rekel izpovednik, »kralj trdi, da dišite po smrti!« Rudžieri se je zdrznil in prebledel. ■»Dišala sem po smrti!« je povzela Katarina de Medicis in sedla nazaj v svoj naslanjač. »Ali razumeš? Prinesla sem smrt vsemu, česar sem se dotaknila ... In. Renat, kar je najstrašnejše - zdi se, da imel Henrik II. prav, ko je govoru • tako...« (Dalje.) ua Dl imeli več dobička, 30 si naoaviii večjo množina fižola, kajti, če so ga na debelo kupili, jim je prišel bolj po ceni. Spravljenega so imeli v skladišču nekega magnata. Zdelo se jim je škoda, da bi toliko fižola uničili — so se ga lepo lotili prodajati in tako so si napolnili mošnjičke. Sedaj so pri nas živinski sejmi preklicani in Divača tnpi občutno škodo. Magnat — pa ni hotel založiti iz svojega žepa, je raje napovedal pri županstvu v Naklem konkurz. Torej sedaj nima občina Divača denarja, nima fižola, ni-na kredita in — ločitev je zavrnjena. Dasiravno ima Divača dohodke od vseh strani, vendar smo tako daleč prišli, da naša občina ni niti zmožna, da bi vzdrževala enega samega cerkovnika in enega organista. Druge stroške se pa lahko pokrije s 30 kronami celo leto. Pri zadnji občinski seji, ki se je vršila pri županstvu v Naklem dne 31. 12. 1913, so izročili naši divaški massnatje-odborniki županu g. Štre-keHft« napoved konkurza. So torej z vsem šli v »maloro«. Sedaj se je županstvo Naklo izposodilo pri posojilnici v Sežani denar, da plača cerkovnika in organista v Divači, kajti občina Divača ni toliko zmožna, da bi vzdrževala dva moža, dasiravno ima več dohodkov, kakor vsa županija, ki šteje nad 30 vasi. Daleč smo prišli. Divačani si volijo take odbornike, uma in ne teudi«, kako se gospodari. Tako imamo odbornika, ki je podedoval lepo premoženje, ki je bilo vredno kakih 150 tisoč krone in v gotovini pa '80 tisoč kron. Ni še preteklo 15 let, in vse je šlo rakom žvižgat. Tako bi šlo tudi z županstvom. Naj prvo denar in potem pa premoženje. Začne se prodajati blago, za blagom gredo travniki in gozdovi. Ostane še stara podrt in a, na katero se pa vknjižijo razne posojilnice. Pred osemnajstimi meseci se je štel med naprednjake a sedaj se je vrgel pod klerikalen jarem in misli, da ga bodo farji izkopali iz dolgov. Misli, da ga bo k a dl ati Stemberger rešil, ki bo pojel še to, kar ima. Na take odbornike smo mi Divačani lahko ponosni. Pred kratkimi leti bogatin, a sedaj — pa vendar odbornik! Zapravljal se je po Gorici naš denar* namesto, da bi se nakladal v hranilnico. Tako se dela s tujim denarjem. Sedaj so padli z vsem. Varali ste nas, farbali ste nas. a sedaj je vsega konec. Prišle bodo vse skrivnosti na dan, zahtevali bomo naš denar nazaj. K sejam so hodili in delali pre-ipire.Taki so divaški odborniki. Do-sedaj smo spali, pa se bomo vzdramili. Štajersko. V laseh so sl. Celjani, nemčurji, so od nekdaj zelo samozavestni gospodje. Že dolgo časa sem jih je jezilo, da se jih slov. štajerski nemškutarji tako malo upošteva in gre pri »važnih« nemškutarskih naklepih ne da bi se jih dosti vprašalo, preko njih na dnevni red. Najbolj pa so bili hudi na svoje mariborske somišljenike, s kterimi so se ob vsaki priliki prerekali na žive in mrtve. Prvi med celjskimi nemčurskimi nezadovoljneži Je bil seveda vedno bivši Slovenec, po rojstvu Kranjec, dr. Dve knjigi. Sicer sta nemški, a vendar se mi zdi prav, da opozorim nanji čitatelje »Dneva«. Obe bi bili vredni, da sta prestavljeni na slovenski jezik in da se ražširitu v zadnjo gorsko vas. Prva nosi naslov «Der siindige Bischof« ter jo je spisal katoliški župnik Ruppert. Knjiga sama na sebi nima sicer velike literarne vrednosti, čeprav je pisana posebno duhovito in je slogiprikupljiv. Kar pa ji daje vrednost, je njena vsebina, ki je pisana prav za naše razmere — le da je ta »grešni škof«, ki ga opisuje Ruppcrt, pravo nasprot-stvo našega škofa Bonaventure. Oni »grešni škof« bije boj, srdit boj — proti poneunmjevanju ljudstva, ima moderne nazore o izobrazbi človeštva, naš škof pa podpira praznover-stvoun ljudsko neumnost, kar je tako živo pokazala »Vodiška Johauca«. Knjiga daje jasen vpogled v enostransko katoliško vzgojo, ki kvari osobito ženstvo in je napravlja hinav-skoder je goni v duhovsko naročje v pravem pomenu besede. Knjiga opisuje sicer nemške razmere, a tiste so, kakor kaže knjiga, pravtake, kakor so naše, morda naše za nekaj odstotkov hujše kakor one. Jaz le želim da najde knjiga'prevajalca,uspeh — moralen iniprav gotovo tudi gmoten ne izostane. To bi bila pTavailjudska knjiga. ‘Druga knjiga ima naslov »Gotteslehen« ter jo je spisal Oang-hofer. Ta je znan nemški pisatelj in \e eno najboljših nje-r ’e ta knji- Ambrožič. Spoznal je tekom časa, da se ga v odločilnih dnevnih vprašanjih velike nemškutarske politike dosti manje upošteva, kot bi se ga prav za prav po njegovi sodbi upoštevati moralo. Ko mu je to dejstvo pričelo presedati, je postal parkrat glasen. Posluževal se je pri tem po njegovem mnenju, zelo dobre fin-te in izigraval svoje celjske nemškutarske sotrpine. Vse to pa ni moglo pripraviti mariborske nemške velikane do spoznanja o velikem njegovem in njegovih somišljenikov pomenu. Konečno je nastopil vendarle tudi za dr. Ambrožičem in ostalo celjsko nemškutarijo navidezno za-željeni trenotek: dr. Ambrožič je postal predsednik dr. Delpinovega »Volksrata«. Celjska nemškutarija je za trenotek vzrasla samega veselja in nade, da bo sedaj ona zavladala. Pa se je zelo zmotila. Že takrat, ko se je zaznalo za dr. Delpinov odstop, smo dejali, da se bo sedaj šele pračela mizerija. »Marb. Ztg.« se je tudi res takoj pokazala zelo hladno in sedaj — sc baje pričakuje prav lepih scen za bodočnost. Kaj imajo nemškutarji med seboj nas malo briga. Res pa je, da se gledajo kar križem grdo kot pes in mačka. Pravijo, da bodo ti kot oni skoro pričeli hoditi svoja pota. Zakaj je odstopil dr. Delpin. Ko je bil znan odstop dr. Delpina, smo takoj vedeli, da ga ni zakrivilo to, s čimur se je ta važen dr. Delpinov odstop javnosti nasproti naslikal: utrujenost in preobloženost z drugim delom. Nemškutarija je hotela široko javnost farbati, pa se ji ni obneslo; verjel ji nikdo ni. Sedaj vedo nekateri povedati, da je izvajal dr. Delpin pravočasno posledice iz tega kar je bilo za njim in iz tega, o če-inttr se je že baje takrat govorilo, da ima še slediti. Žalec, Oechs, to oboje je že samo po sebi močno pod-kopalo ugled naše nemškutarje. Konečno se je pa še pred dr. Delpinovim odstopom pričelo nekaj nevarno majati krog tistega, ki je bil desna roka dr. Delpinovega »Volksrata«, krog posl. Wastiana. Na tihem so prihajale zelo čudne vesti. Ker pa je Delpin vedel, da bo njih uresničenje zelo močno uplivalo na delovanje »Volksrata«, ki je bil z Wastia;tom v ozki zvezi, ni hotel svoje osebe kot one predsednika še huje kompromitirati s tem, da bi se vse skupaj pokazalo v javnosti ob času, ko bi še on predsedoval »Volksratu«. Zato tudi ni ravno neverjetno, da je ostala nemškutarija hotela s tem, da je postavila »Volksratu« na čelo dr. Ambrožiča, odvrniti vsaj nekaj moči udarca, ki Je sledil z Wastianovim padcem, na rovaš vsej nemškutariji. Če je res, da so Wastiana strmoglavili njegovi polit, nasprotniki, potem je tudi jasno, da se je konečno vse tako natančno izteklo, udarec za udarcem, kot to vidimo danes. Ruše pri Mariboru. (Nesreča.) Pred par dnevi sta dninarja širne Šigovič in Jurij Mlakar nosila led v klet krčmarice Marije Marinove. Ko sta proti popoldnevu ledenico že skoro napolnila, Je Šigovič v ledenici, stoječ vrh leda, vzravnaval ledene ploče. Pri tem se je o priliki sklonil proti tlom, kar pade raz voza kos ledu in ga zadene na glavo. Ši-goviču je bila natrta lobanja. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Gradec. (Dvoboj.) V Budimpešti je prišlo minoli torek do dvoboja ga, ki opisuje brezupen boj nemškega kmeta proti vsegrabežljivi roki menihov. Ta knjiga je zgodovinski roman iz 12. stoletja in mojstersko je opisano razkošno življenje po samostanih in kruto - oholo nastopanje ošabnih menihov proti nižjemu ljudstvu. Kolikor daleč je segalo samostansko oko, vse je moralo biti meniško prav kakor na Kranjskem — vsaj bo kmalu pol Ljubljane v mrtvih rokah! Ganghoferjev »Gotteslehen« pa me je živo zanimal še iz drugega vzroka. Z izredno uglobljenostjo je opisana ljudska duša in s prav posebno nežnostjo je naslikano »grešno« razmerje mladega, na duši ubitega a plemenitega patra do nedolžne slepe hčerke samostojnega — prostega kmeta. To »grešno« razmerje je najčistejša visoka pesem kar sem jih kdaj čital — tako čista in jasna, kakor je jasno solnce na modrem nebu. Kar bolelo me je v duši, ko sem bral to Ganghoferjevo delo — pa sem primerjal dela naših pisateljev ž njim. Pa — raje nič primerjave! Svetujem le mladim pisateljem, da gredo k Ganghoferju v vas, pa si vzemo vzgled, kako se je treba uglobiti v ljudsko dušo, da se napiše delo stalne vrednosti, ki bo dvigalo čitatelje k solncu ne pa vleklo v blato. Da, tudi to knjigo bi želel imeti v slovenskem jeziku, a zdi se mi, da bi to ne bilo tako lehko delo, kakor prevod prve. Priporočam čitateljem vešče nemškega jezika le, da čitajo original, ki jim pokaže zares lepo delo. B. med ogrskim grofom Pongrazem in ravnateljem »Puchove« tovarne v Gradcu Werlinom. Werlin je bil na glavi težko ranjen. Žalec. (Sokolski večer.) Minolo nedeljo je priredil žalski »Sokol« krasno uspel večer z mnogovrstnim vsporedom. Prva točka je bila vaja s kiji, ki je po svoji posebnosti bila nekaj izrednega. Dvorana v popolni temi, istotako oder, a posebna vrsta za to narejenih kijev v rokah Sokolov, ožarjena z elekt. rudečo lučjo nekaj čarobnega. Lepo uspela je tudi igra »Dve tašči«, za kar gre glavna zasluga g. Prekoršeku, ki je tudi dobro igral vlogo zaljubljenega doktorja. Tudi ostale moči so bile prav dobre, vsled česar se čudimo,^ da vlada v našem toli naprednem Žalcu ravno glede dramatike tako grozna zaspanost in lenoba. Koliko lepih večerov bi lahko imel naš Žalec, če bi bilo le nekaj več resne volje, se vendarle enkrat zdramiti! Četrta točka, »živi kipi« (Orač s sužnji, Sejalec, Florentinska borilca. Ribiči, Metalec sulice, Kovači, Diskobol, Borilca, Metalec kamna, Dvoboj hoplitov, Lokostrelec, Slava Tyršu) so bili nekaj izrednega. V tretji in zadnji (očki je nastopil gospod režiser mariborskega in celjskega odra kot »Koraj-žar« in »Nezadovoljeni Slovenci«. V obeh nastopih je žel mnogo burnega priznanja. • »Telovadno društvo Sokol« v Žalcu ima svoj redni občni zbor dne 18. prosinca 1914 ob 3. uri popoludne v dvorani gospe Hausenbichier. Iz Št. lija v Slov. Goricah. Tukaj imamo na slovenski šoli učiteljico Rošker, rodom Slovenko, ki je vzor neznačajnosti. Da je Nemčurka, je sarrio umevno. Da pa učiteljica na slovenski šoli stanuje v Siidtnarkho-fu, je žalostno. Vse meje pa presega, ako nosi ta gdč. R. »vzgojiteljica slovenskih otrok« pri protestantskih slavnostih v šentiljski molilnici pastorju svečnike! Da se Nemcem samim ne gabi tako hinavstvo in kleče-plazstvo! Fuj! Iz Maribora. (Javno predavanje.) V nedeljo, dne 18. t. m. ob 8. uri zv. bo zopet predavanje v mali dvorani Nar. doma. Zdravnik g. dr. J. T u r-š i č bo nadaljeval svoje predavanje o prvi pomoči v nezgodah, ki ga je imel meseca decembra 1. 1. — Ker je takrat to predavanje tako zelo zanimalo številno občinstvo, se je gospod doktor odločil na občo prošnjo, da svoje predavanje ponovi oz. nadaljuje. Povedal bo tokrat mnogo novega in občnega, kako je treba ravnati v nezgodah, dokler pride zdravnik. Gotovo bo tudi to predavanje, kakor prvo privabilo mnogo občinstva, ki bo imelo od njega velik korist. Vstop, kakor pri vseli teh predavanjih, vsakemu Slovencu, prost. Zeblo ga je v roke in zato si je vzel nekdo rokavice iz dveh, v moški garderobi na hodniku visečih, površnih sukenj v noči od sobote na nedeljo ob priliki trgovskega plesa v Mariboru. Opozarja se merodajne faktorje ,da postavijo pri enakih prireditvah in pri gledaliških predstavah za to določene osebe, ki bi gledale takim dolgoprstnežem na roke, Dnevni pregled. Razmerje ined Rusijo In Francijo. Glede razmerja med Anglijo in Rusijo se je že pisalo in povedalo, da to razmerje ni bogvekako goreče, temveč, da postaja vsled neodločnega nastopa ruske diplomacije, ki neprestano »škili« v Berlin, precej hladno. Dosti boljše ni razmerje med Francijo in Rusijo. Javno mnenje na Francoskem se pritožuje, da so Rusi sicer zelo veliki v svojih zahtevah, ali majhni v Protiuslugah. Predvsem je na Francoze napravilo slab utis sledeče: Rusija se je obrnila na Francijo za posojilo treh mi-ljard v svrho izboljšanja svoje vojske. Kaj bi bilo naravnejše, kakor, da napravi Rusija proti usluge in da naroči blago pri francoskih tvrdkah, posebno pri tvornici orožja Schneider - Kreuzot. Rusija pa tega ni storila — temveč je za francoski denar naročila blago pri angleški tvrdki Wikkers, s čemur je omalovaževana francoska tvrdka. Vsled tega na Francoskem niso bogve kako navdušeni ob poročilu, da pojde predsednik republike v Petrograd. In listi celo groze z odkritji škandala, v katerem bo podkupovanje visokih ruskih uradnikov igralo glavno vlogo. Nemčija v trozvezl in Egejski otoki. Odgovor, ki ga da trozveza na predlog Edvarda Greya o Egejskih otokih, ne bo podan v skupni noti, temveč vsaka velesila trozveze bo podala svoj odgovor, ki bo njenim interesom primeren in bo zato različen. Nemčija se pridruži Avstro -Ogrski in Italija iz solidarnosti. Nemčija je res »tlea«. Noče se zameriti Turčiji, kjer njeno seme tako lepo klije, noče se pa tu Ji ne zameriti Grški. Da se izogne zameram, izjav- lja: pridružujem se Avstro - Ogrski in Italiji iz solidarnosti. Kmalu se bodo privadili. Albanija, oziroma njene vlade hitijo na vso moč, da bi dotekli Evropo in sploh civilizirani svet. Tudi do smrtnih obsodb so že prišli. Turški oficirji ki so hoteli pripraviti Izet paši prestol, so v Valoni obsodili v smrt. Res kultura prihaja v Albanijo po vseh štirih. O položaju v Bolgariji piše sofijski dopisnik —e v »Union«. Dopisnik govori o vprašanju, ki je bilo za Bolgare najvažnejše: Za ali proti Slovanstvu? To vprašanje je hotel razrešiti bolgarski narodni sojuz. Dopisnik je mnenja, da bo vkljub temu, da se je za nekaj časa slovansko nebo stemnilo — slovanstvo vendar svetla zvezda, ki bo dvignila bolgarski narod in ga vodila do njegovih ciljev. Nadalje obravnava negotovost bolgarske zunanje politike in njeno cincanje med Rusijo in Avstrijo, kar je provzročilo katastrofo. Politika, ki se je končala s katastrofo, je bila politika zmot, intrig in hinavščine. Turška agitacija v Albaniji. Vesti iz Valone poročajo, da se nahaja med agitatorji za muslimanskega kneza neki Zia Mutti, brat vojnega ministra Enver paše. Carigrajski odličnjaki trde, da nima Enver paša s svojim bratom nikakih stikov. Zakaj odlaša Wied z odhodom v Albanijo. V dobro informiranih krogih se govori, da ni danes še nič ugotovljenega, kdaj pojde princ Wied v Albanijo. Sedanja rezerviranost sve-doči, da še ni vprašanje njegovega odhoda rešeno. Ko ne bo v tem vprašanju nobenih zaprek več, se bo takoj napotil v svojo »svobodno« državo. Volitve v Črni gori. Končni rezultati volitev v Crni gori so sledeči: 46 članov vladne stranke in 16 opo-zioionalcev; med slednjimi je 9 radikalcev. Naslednik vojnega ministra Bo- žanoviča v Srbiji bo najbrže Stojan Protič. Vladi se mudi zaradi opasno-sti splošnega položaja. General Liehmann — turški maršal. General Liehmann v Carigradu je imenovan turškim maršalom. V Tokiju je umrl poznani admiral grof Ito. Ito je bil star 71 let. Čemu še ta dunajska komedija? Tako vprašuje »Slovenski Narod« pri včerajšnjem poročilu iz parlamenta. Res, čemu tista komedija. Mi Slovenci bi to posebno lahko vprašali. Poslanci itak nič ne dosežejo, (saj se tudi za nič ne poženejo), kdo jim bo plačeval po 20 K na dan, da si bodo prerekali in ubijali čas. Mi nimamo od parlamenta in poslancev ničesar, v deželi vlada absolutizem, čemu še komedija? Slovenski klerikalci so čisto zmešani. Saj bi rekli, da so zmešani od sramu, toda tega ti ljudje sploh ne poznajo. Na vse načine si prizadevajo samo, da bi zakrili, da niso drugega kot lakaji ministrskega predsednika, za katerim danes ponavljajo, da je črno bilo, drugo pa, da je črno ali pa rdeče. Včeraj so proglaševali, da je zvišanje neobdavčenega zneska 1200 K na 1600 K nesreča za državo, danes ti pa kričijo, da ga ni bilo poslanca, ki bi za to glasoval. Bali so se vsote 1600 K kakor hudič križa, sedaj bi pa radi sebi ukradli zaslugo, da je sklenjeno da bodi 1600 K tista vsota, do katere se ne plačuje davek. Jutri bodo pa najbrže z dunajskimi klerikalnimi poslanci delali proti sprejetju onega sklepa. Jeziti se radi tega sploh ni, ker kujon ostane kujon. Čudimo se le njihovim volilcem po deželi, da tega ne vidijo. Če bi »Slovenca« brali, bi že morali sprevideti njihovo fa-lotarijo. To je zavednost koštrunov. Iz klerikalnih poslancev v dunajskem parlamentu se norčuje celo »Slovenec«. Piše namreč: Stranke večine v avstrijskem parlamentu, ta-kozvane delavoljne stranke se sedaj strašansko jezijo, ker se je vsled kompromisa med poslansko in gosposko zbornico zakon o davku na osebno dohodnino tako izkazi!, da ni delavoljnim strankam prav. Hude so ena na drugo in na vlado, le nase ne In vendar so tega same najbolj krive. Zakaj? Zato, ker* kadar pride vlada s kakšnim zakonom pred parlament, in pravi, da ga mora parlament sprejeti, kakšen je, vse večinske stranke pod klop zlezejo. Tako je bilo tudi zdaj. Vlada je rekla, eksistenčni minimum se ne sme zvišati nad 1200 kron. Takoj je bila večina zadovoljna. In vendar je le prav, če se do 1600 K ne plača davek. Naj pa plačajo več oni, ki vlečejo čez 20.000 kron na leto! Zdaj pa je nenadoma prišlo tako, da je tudi vladi zvišanje eksistenčnega minima prav, da se le zakon sploh sklene. In zato delajo zdaj večinske stranke dolge obraze. Prav jim je! »Požrtvovalnost« klerikalnih voditeljev. Ko smo čitali v »Slovencu« prvi izkaz prispevkov za Žitnikov nagrobni spomenik, smo omenili, da ni dal za ta spomenik svojemu po- slanskemu tovarišu neben klerikalni poslanec niti vinarja — niti bogati %r' ^steršič ne. Mislili smo, da bodo Zitmkovi tovariši vendar nekaj tako-Ic radi lepšega, ker večjih prispev-kov se pač ne more pričakovati od ljudi, ki se razlikujejo od požrtvovalnega in radodarnega pok. Žitnika. Pa »Slovenec« priobčuje že drugi izicaz prispevkov in v njem vidimo od klerikalnih poslancev samo Fr. Povše-ta z zneskom — 25 kron. Fr. Povše. se še dosti ugodno razlikuje od drugih klerikalnih veljakov, kar se vidi tudi iz tega njegovega prispevka, ker vsi drugi klerikalni poslanci moeno stiskajo svoje mošnjičke in čakajo, da zberejo ubogi notranjski kmetje potrebni denar za nagrobni spomenik pok. Žitniku. Tudi iz tega slučaja se vidi, da se klerikalni poslanci samo zato »žrtvujejo za ljudstvo« (tako oni imenujejo svoje delovanje), da črpaio iz svojih mandatov osebne koristi. Vodiški čudeži in zdravniki. Kmalu potem, ko so se odkrili vodi-ški čudeži, se je pisalo v listih, zakaj slov. zdravniki oz. Društvo zdravnikov ni poseglo vmes in razgnalo Vodiške sleparije. Take stvari namreč jemljejo zaupanje do zdravnikov in do zdravniške vede, obenem pa širijo zdravju naravnost škodljive nazore. Ako n. pr. kdo oči izmiva s krvavo Johanično vodo, je prava sreča, ako ne dobi še hujše bolezni. Enako je v drugih slučajih. Zato bi morala oblast, ki ima skrbeti za javno zdravje, poseči vmes, oziroma zdravniki bi bili morali z ozirom na svoj stan varovati ljudi pred takimi čudeži. Isto so storili tudi zdravniki na Bavarskem, ki so se postavili proti lurškitn čudežem oziroma proti temu, da hodijo ljudje v Lurd, kar stane letno mnogo denarja. Bavarski zdravniki pravijo: »V nasprotju z drugimi božjimi poti se je podala agitacija za Lurd na pojiolnoma medicinsko polje. Ozdravljenja, ki so se pri tem izvršila, ki so bila potrjena in objavljena od pisarne, ki naj »zdravniško konštatira« čudeže in ki obstoja od leta 1892., zahtevajo, da nemški zdravniki zavzemajo svoje stališče. Izrecno se v teh poročilih 0 ozdravljenih postavlja nezadostnost medicinske znanosti proti neomejenim nadzemskim zdravilnim učinkom Lurda. Izrecno se navajajo zdravniki kot priče za dozdevne zdravilne uspehe. Nasproti takim dogodkom ne mote ostati še nadalje pasivna organizacija, ki naj zastopa ugled zdravniškega stanu. Želja, da se zadeva pojasni, obstoja tudi med zastopniki svetovnega rražiratija, na katero se opira vera v Lurd. Kakor pa je prišla afera v javnost, iz tega se da sklepati, da so ta pojasnila o ozdravljenjih pretirana, značijo torej zapeljevanje. Naštevanje uglednih zdravnikov, katerih izpričevalo so objavili kot dokaz za znanstveno nerazložljivo pomoč, se je izkazalo deloma kot slepljenje, ki more zelo škodovati ugledu zdravniškega stanu. MI se nahajamo direktno pred zlorabo avtoritete zdravniškega poklica v svrho gospodarskega izkoriščanja. Priznati se mora, da potuje tja na tisoče naših rojakov in da se žrtvujejo milijoni narodnega premoženja lurški agitaciji. Bolniki se izpostavljajo težkim telesnim nevarnostim in deloma tudi smrtni nevarnosti, ker zamude pravi trenotek zdravniške pomoči. Seveda je popolnoma izključeno, da bi klerikalna bavarska vlada omejila lurško agitacijo. prav tako, kakor bi najbrže tudi kranjska oblast ne bila v Vodicah ničesar storila na pritožbo zdravnikov. Članarina za »Socialno Matico« znaša 5 K, dijaki, učitelji in delavci plačajo le 3 K. Knjige se naročajo pri »Goriški tsikarni« A. Gabršček. — Tržne cene posameznim knjigah! so sledeče: 1. Dr. Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja 1 K; dr. Slane: Zadruga 1 K 50 vin.; dr. Kisovec: Delavsko zavarovanje 80 vin. dr. Zarnik: O bistvu življenja 1 K 80 vin.; prof. Seidl: Geološki izpre-hodi 1 K; dr. Ozvald: Srednješolska vzgoja 1 K 60 vin. »Sokol« v Radovljici priredi dne 21. svečana t. 1. rnaškerado v restavraciji R. Kunstlja v Radovljici. Pri maškaradi sodeluje iz prijaznosti oddelek c. kr. vojaške godbe iz Tolmina. Sankališče na Lancovem pri Radovljici je vsled na novo padlega snega 52 cm na visoko izborno in prav priporočljivo vsein onim, ki hočejo uživati zimski šport brez nevarnosti in po ceni. Zbirališče sankačev v gostilni J. Dernič, dober streljaj od sankališča. Snega na Gorenjskem je padlo v sredo in četrtek 52 cm, v planinah nad 1 meter. Mraza >e 10 stopinj C. Sodeč po vseh vremenskih znamenjih, dobimo še dokaj snega, I. slov. pevsko društvo »Lira« vi Kamniku naznanja, da se vrši društveni občni zbor v nedeljo dne 25. jan. ob 2. uri popoldne v društveni 1 sobi s sledečim dnevnim redom: L čitanje in odobritev zapisnika zad- njega obč. zbora. II. Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) arhivarja, e) preglednika. III. Volitev: a) predsednika, b) odbornikov in namestnikov, c) preglednikov d) pevovodje, e) zastavonoše. IV. Samostojni predlogi. V. Slučajnosti. K udeležbi vabi vse p. n. izvršujoče in podporne člane odbor. ' Podgora. Tukajšnja C. M. podružnica in »Sokol« imata v nedeljo 18. t. m. svoj redni občni zbor; podružnica ob 3. uri. Sokol ob 5. uri popoldne. V Novem mestu priredijo prijatelji glasbe dne 22. t. m. koncert godbe pešpolka št. 53 s plesom. Prodaja vstopnic pri g. Kendi do 19. t. m. Ako se do tega dne ne nabere zadostna vsota, se koncert isti dan odpove. Zaradi tega se vabi k obilni udeležbi. Moška in ženska podružnica C. fn M. družbe v Idriji priredita dne 1. svečana letos (v nedeljo pred Svečnico) v pivarni pri Cmem orlu veliko ljudsko veselico z najrazličnejšim vzporedom. Soditi po pripravah, utegne to biti najbolj animirana prireditev v tem predpustu. Vsi prijatelji neprisiljene zabave dobrodošli! Razredna loterija. Glavni dobitek 80.000 K je dobila št. 53.560, dobitek 40.000 K št. 93.123, dobitek 10.000 K št. 78.570. Izžrebani so bili še 3 dobitki po 2 tisoč kron in 2 dobitka po 1000 kron. Tat ukradel mizo s 400 kronami, Pri gostilničarju Alojziju Dintlu iz Gostince pri Trebeljevem je bilo v noči na 12. t. m. vlomljeno. Tat je odnesel iz sobe za goste majhno mizo, v katere predalu je bilo zaklenjeno štiri sto kron. Mizo so našli drugo jutro na nekem kozolcu. V predal je bilo vlomljeno, denar ic tat pobral. Smrtna nesreča. Štiridesetletni Jtlže* Žagar iz Tunjic pri T"lk,u J.e dne 10. t. m. ponesrečil * -*e sP°drsnil pri vožnii lesa IZ gozda 111 padel pod kolesa vozaS so mu šla čez vrat. Ril je na mestu mrtev. Troje goved se je zadušilo. Dne 8. t. m. je pustil 13!etui posestnikov »la Ivan Valentinčič iz Brinja pri Doto. v hlevu gorečo petrolejko, ki ni bila zaprta. Petrolejka je padla na Stomo, ki je začela goreti. Vsled obilnega dima se je zadušilo troje goved Lastnica ima enajsto kron škode. Ogenj. Dne 12. t. m. okrog osmih zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku in mlinarju Mihaelu Prok-selju iz Učakovcev pri Vinici. Požar le uničil hišo. Na mesto nesreče je »[»hitela požarna bramba iz Vinice, darii *e ^ P°srečilo rešiti vsa gospo-kriin npo^opia' Skoda znaša 6000 Sl. * Pfokšelj pa je bil zavarovan X*10 za 1200 K. Kako je ogenj nabral, se doslej še ne ve. Lovec obstrelil gonjača. Te dni je obstrelil v Dolskem lovec Smole jonjača Rahneta in ga znatno poško- lo. F?^Via,*ek’ k! se ie končal s srnri-841ein; ir . božične praznike je šel Cešk Vojteh Šteker iz Nezdic na 11 k svojemu sinu v Nusle, od-JfOder je Šel nazaj dne 6. t. m. z vlakom, ki prihaja iz Kraljevih Vinogradov. Starec je liotel na postaji Votice izstopiti. Tam pa stoji vlak prav malo časa in starec ni mogel pE voza. Svetovali so mu, nai izsmrn na prihodnji postaji v Hermaničkah! odkoder se lahko vrne z naslednjim vlakom nazaj v Votice. Šteker je čakal precej časa v Hermaničkah, toda ker ni bilo vlaka, se je napotil peš domov skozi Votice. Ker pa je bila pot zasnežena, je šel po železniškem tiru, kar je bilo zanj usodno, zakaj lokomotiva, s katero se je mi-,JiJ peljati, ga je zgrabila in ga vlekla daleč s seboj, vsled česar je bilo Starčkovo truplo grozno zmečkano. jL. Roparski napad vojaka na na-Dne i.4- t. ra. se je pripetil gostdni v šmihovu, v pra-s£ P/edmestju zelo razburljiv 'sliio? • Vadav Skopeček, častniški izvE* ■ -voiak enaistesa pešpolka je vzrivvo ,z.žepa samokres in je brez isdetnn f?čel.?treljati na natakarico, Jtre3» Rozalijo Lueničkovo, ki je prožil tri^sfr^20510,111- V°iak le iz-pani gostje « U V«a ar so se vr£li Sg*» na tla in ga Skopeček je nataV -Je prišla Straža. Škodoval, dočhn^10.0 Ie laliko po-čarka težko teieSn0-a^sLl1a eostilni-^enski so morali pren^£? Ostravi je zašle- : »Brioni« tra,Vsk° - ostravskem hotelu med kate^h mednarodnih tatov, iz »ati le enep-.S€ b Posrečilo areti-Izerja. Ost-m ’.že zna»»ega Filrstse-" al1 lopovi so pobegnili v smeri proti Dunaju. Moravsko -ostravska policija je obvestila o tem dunajsko. In se je res posrečilo tej dne 11. t. m. aretirati tudi ostale lopove, ki so A. Brander, S. Engelhaft, P. Javorški in M. Hohenberg. Vsi imajo na vesti celo vrsto tatvin, ki so jih zvršili na raznih krajih, za ka-tere pa doslej še niso bili kaznovani. Kruta usoda železniškega čuvaja. Grozna nesreča se je pripetila pretekli pondeljek v Zamrsku na Češkem, Žrtev te nesreče je postal 69ietni stražnik državne železnice Vaclav Donat. Ko je pregledal železniško progo, se je vračal domov h kosilu. Ko je korakal poleg proge, se najorže ni spomnil, da je praška proga za vožnjo zaprta in da vozijo vsi vlaki po dunajski progi. Ker ni mogel na tiru od snega gladkem, slišati prihoda poštnega vlaka in ker strojevodja ni opozoril čuvaja s piskom na nevarnost, čeprav ga je lahko videl ze od daleč na beli sneženi plošči Sr m!°!!10tiVlV,?la ubogega ^vaja iJ? Nlt! p(^ein ni Stroje-'odja vlaka ustavil. Čuvaja so našli se e pozneje, naložili so ga na brzovlak m ga prepeljali v Pardu-bice. Med potjo pa je umrl. Tragična usoda čuvaja je tem bolj žalostna, Ker je pred dvema mesecema izgubil ženo in ker je hotel to leto stopiti v pokoj po svoji 44Ietni službi. Železnici Je dal celo svoje življenje in zelezmea mu ga je vzela. f 0(1 Ptmdeljka po-giešajo v Hernalsu na Dunaju trinajstletnega Rudolfa Majunko. De- 22* Z razn,ih P0StaJ Pisma svojim staršem, v katerih pravi, da gaJe-1 pe,tol 0(1 uršulink v neki francoski samostan. Kakor se sodi, gre tu za pederastijo, ne pa za francoski samostan. Ljubljana. 7 Bodeča Neža vsled tehničnih ovir izide šele prih. teden. V tiskarni ralleX/a!° “° de,a* da b0 ™>- rie!aiče, vrvi, orodje — sploh bil je prava sraka. To se je vršilo že dalje časa. Nazadnje ga je izdal neki čopič in sodišče je Makovca prijelo. Ko pa so preiskali njegovo stanovanje v Novem Vodmatu, se je našlo toliko nakradenih predmetov, da so jih morali na dveh kolcali peljati v sodišče. Včeraj je bila proti Makovcu obravnava in se je izkazalo, da je Makovec res uzmovič, ki je izmikal razne stvari. Dobil je za svoje pošteno delo 10 dnij zapora. Tako se je k drugim klerikalnim kapacitetam te vrste pridružil še eden več. Iz tega se vidi, kdo se vse zbira v klerikalnem taboru in kako so klerikalci predrzni, ker si upajo take vrste ljudi celo v javnosti nastopati. — Veselice v Ljubljani. Prejeli smo: V Ljubljani imamo sedaj, kakor je iz »Dneva« razvidno, vse polno vsakovrstnih veselic. Te so pa kar zaporedoma, druga za drugo. Prirejajo jih vsakovrstne organizacije sebi v korist. Pri tem pa človek vsaki dan pričakuje, kdaj bodo časopisi poročali o kaki veselici na korist C. M. družbe. Toda kaj takega se ne čita v njih. Ali se ne bi gotovi krogi hoteli zavzeti za to stvar, da bi se ta predpust priredilo tudi v Ljubljani taka veselica? Ista bi se pa lahko priredila v začetku meseca, tako n. pr. na 2. ali 8. svečana, ko je občinstvo bolj denarno. Taka veselica bi se pa morala prirediti ne v Narodnem domu, temveč v Mestnem domu. da bi jo potem lahko obiskali tudi nižji sloji. Zakaj prepričani smo, da bi ista v Mestnem domu in ob tem času dobro uspela, česar pa v Narodnem domu ni pričakovati. V Ljubljani imamo mnogo ljudi srednjih in nižjih sloejv, ki bi radi potrošili primerne svote, samo da bi st* enkrat pošteno zabavali. Ti se pa često izgovarjajo, da si ne upajo v Narodni dom. Ker na take veselice prihajajo le boljši in premožnejši ljudje. V Mestnem domu bi pa taki izgovori vsi odpadli. Torej! — Ljubljanica zopet zamrznila. Sedaj je Ljubljanica že v drugič zamrznila in sicer od izliva v Grubarjev prekop pa do Gradaščice. Lid ie precej debel, tako da čolnarji ne morejo voziti do Jeka. Včeraj je pri-' peljal Galetov čolnar iz Bistre drva v I jubljano, katera pa so morali le pri čolnarskem klubu razkladati. — Tekmovalno sankanje v Ljubljani. Letošnja zima je po dolgem presledku zopet omogočila intenzivnejše gojenje zimskega športa, zlasti sankanja, ki spada tudi v Ljubljani med najpriljubljenejše šport, zabave. Dočim so se v zadnjih letih vršile že drugod jio Kranjskem sankalne tekme, ki so v največji meri vplivale na pravilni športni razvoj sankanja, morala se je Ljubljana vsled slabili sneženih razmer zadovoljiti le s par slabimi sankalnimi dnevi. V svrho propagande sankaluega športa in da omogoči Ljubljančanom tekmovanje v športnem sankanju, sklenil -je »Ljubljanski športni klub« prirediti v nedeljo dne 25. anuarja t. I. ob 10. uri dopoldne na klubovem sankališču v tivolskem gozdu san-kalno tekmo s sledečim vsporedom: 1.) Tekma juniorjev. Pristopna vsem sankačem, ki nimajo še nobene cene. Vloga K 2. — 2.) Damska tekma. Vloga K 2. — 3.) Tekma za prvenstvo v Ljubljani. Pristopna vsem sankačem v starosti nad 18 let. Vloga K 2. — 4.) Tekma za prvenstvo »Ljubljanskega športnega kluba«. Pristopna le klubovim članom. 5.) Tekma dvosedežnih sank. Vloga za vsak par K 2. — Tekmovanja se smejo izvzemši točke 4.) udeležiti vsi sankači iz Kranjske brez razlike narodnosti. Tekmuje sc po predpisih avstrijske zveze sankahiih društev. Dolžina proge znaša 700 m. Prijave z vlogami vred sprejema do 24. t. m. opoludne g. Josip Malenšek, blagajnik »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« v Ljubljani. Poznejše prijave dovoljene so ie proti plačilu dvojne vloge, do začetka starta. — Vse druge podrobnosti objavijo sc pravočasno v ljubljanskih dnevnikih. — Slovensko planinsko društvo vabi na svoj VII. planinski ples, ki ga priredi v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani v nedeljo dne 1. februarja 1914. Začetek ob 8. uri zvečer. Vso glavno oskrbo je prevzelo društvo v svoji režiji s pripo-močjo damskega odbora in bo postreglo s skrbno izbranim najboljšim vinom ter drugo pijačo ln mrzlimi jedili. Obleka bodi turistovska (strogo so pa prepovedani podkovani gorski čevlji), narodna ali promenadna. Vstopnina 2 K, za člane, ki se izkažejo z društveno izkaznico, pa 1 K. Vstopnice se bodo prodaale v trgovinah: Gričarja & Mejača v Prešernovi ulici, 1. Korenčana na Starem trgu, A Škofa na Dunajski cesti, M. Tičar na Sv. Petra cesti ter na dan plesa pri blagajni od 6. ure zvečer dalje. —■ Orožnik Mbbius, senzacijska kriminalna drama v 3 dejanjih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«, je posneta po enakoimen-skem romanu pl. Bllithgena. Viktor BHitghen je priljubljen nemški pisatelj in njegova novela o očetu Mo-bius, kateri je izročil svojo lastno hčerko sodišču kot požigalko, in našel potem smrt v občinskem jarku, je nmogo krasna in občudovana. To pripovedko predvaja nam danes film v živi sliki. Ulogo hčerke igra najbolj slovita berolinska igralka Lucija Hoflich, Reinhardtova učenka z občudovanja vredno popolnostjo. — Poleg še 3 drugih prvovrstnih slik sledi koncem še v razvedrilo ljubka veseloigra v 2 dejanjih »Lju-bimsko gnezdo«, v kateri igrata glavni ulogi znana Gigetta in Ro-dolfi. ———----------------------------.•■v-;-; Trst. i Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Pred enim letom se je neki delavec v plavžih ponesrečil na nogi; izgubil je prst. Zavarovalnica proti nezgodam mu je v začetku plačala na mesec nekaj čez 80 kron; par mesecev na to je dobil 60 kron in pri zadnji zdravniški preiskavi mu je bilo določenih celih deset kron. Pri vsaki zdravniški preiskavi so mu torej odrgali precejšnjo svoto in ko se bo moral pustiti preiskati vnovič, bo izgubil baje še teh 10 kron, tako da za svoje poškodbo na nogi nič več ne bo prejemal od strani zavarovalnice proti nezgodam. Je li to pravično? Omenjeni delavec je izgubil v tovarni prst, ki mu ga nihče ne more nadomestiti, kar ga zelo ovira v službi, vsled česar bi moral prejemati od zavarovalnine stalno podporo. Toda ne! Dotičnik je namreč Slovenec in vodstvo zavarovalnice je v italijansko nacionalnih rokah. To pa je tudi glavni vzrok, da se gode slovenskim ponesrečencem naravnost gorostasne krivice v tej zavarovalnici. Slovenci pa smo temu največ sami krivi, ker smo se do-sedaj premalo brigali za poslovanje tega zavoda. Kadar so volitve, takrat večina Slovencev spi — potem pa se pritožujemo. To je naša stara navada. Ko dospemo do prihodnjih volitev, moramo nekoliko drugače nastopiti. Najhujše italijanske hujskače bo treba ven vreči in jih nadomestiti s Slovenci. Če bomo pametni, bo šlo, ker nas je več kakor Italijanov, če ne, pa nimamo upati, da bi se razmere v tržaški zavarovalnic proti nezgodam kdaj poboljšale. Veliki slovanski ples v Trstu se vrši v soboto, dne 17. t. m. v »Narodnem domu«. Vstopnina 4 K. Začetek ob 9. zvečer. Ples privede sledeča slovanska društva: Češka Beseda, Dalmatinski Skup, Slovanska Čitalnica, Srpska Čitaonica in hrvat-sko društvo Strossmaycr. V svrho zbližanja in spoznavanja med Slovani je ta ples zelo pomemben. Pričakuje se, da se mu odzove slovansko občinstvo zlasti mladina, v velikem številu. Plesalci in plesalke v trg. izobr. društvu v Trstu kaj radi kramljajo med seboj — italijansko. Kdor se hoče o tem prepričati, naj se potrudi kako nedeljo ©b 9. zvečer, ko ples konča, v ulico Sv. Frančiška, vrata št. 2, in videl bo, da je vse to res, kar trdi skromni dopisnik teh vrstic, Posebno rade govore italijansko gospodične. No, ženska pa moškega kaj rada spravi na svojo stran. Tako se utrjuje italijanstvo Trsta, za Slovence pa je to velika sramota. Naj bi narodna društva, ki prirejajo plese, gledala na to, da bi se slovenska mladina ne sramovala svojega materinega jezika! To bi bilo priporočljivo. — Opazovalec. Podružnica CMD. za Sv. Mar. Magdaleno Zgornjo in Spodnjo nam javlja, da se je zapri otroški vrtec pri Sv. Mar. Magd. Zgornji, ker jc zbolelo nad 20 otrok na osepnicali in sicer ostane zaprt do pfve dni prihodnjega meseca svečana. Himen. Danes se poroči naš vrl rodoljub g. Josip Možcnič iz Sv. Marije Magdalene Zgornje z dražestno gosp. Vekoslavo Koren hčerko veleposestnika g. Andreja Koren iz Zagorja pri St. Petru. Bilo srečno. Mandolinistična skupina »Viktor Parma« priredi danes od 9.—!. zvečer v gost. »Jadran« zabaven večer. Na vsporedu so: Godba, petje in Ocvirkova večerja. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PREREKANJE V PARLAMENTU. Dunaj, 16. januarja. Danes celi dan so se vršila v parlamentu pogajanja, da bi se dosegel sporazum glede krščansko-socialnih zahtev. Najpreje so vse stranke, tudi Poljaki in nemški nacionalcl zavrnili krščanske socialne zahteve. Popoldan so pa odnehale in med vladnimi strankami in tudi z mladočehi se je sklenil dogovor, da se v jutraišhji plenarni seji sprejmejo sklepi skupne komisije, zahteva, da zvišanje davka od 1800 K do 10000 K še ne stopi leta 1914 v veljavo, temveč še le prihodnje leto. S tem sl hočejo dunajski kristjani zagotoviti še pri prihodnjih volitvah v 3 volilnem razredu večino. ker bi ostalo še pri stari volilni listi, če zvišanje davka ne stopi še to leto v veljavo. Za ta krščansko socialni predlog bodo glasovali klerikalci, nemški nacionalcl in mladočehi. (Sicer ne more človek imeti ničesar proti temu, če si to leto prihrani nekaj krajcarjev, mesto jih plačati za davke; po tej strani bi se torej tudi mladočehom ne čudili, da glasujejo. Toda s svojim glasovanjem pripomorejo mladočehi na Dunaju magistratu do večine prislušni-ki tistega naroda, ki ima v dunajskih kristjanih najhujše sovražnike; ki mu zapirajo šole in delajo druge krivice. To je pa res narodno.) S tem, da bodo te stranke glasovale za krščansko socialno strankarsko sredstvo, pa še ni gotovo, da je pridobljena večina za ta predlog. In je še tudi vprašanje, če bo gosposka zbornica to pripustila. SOCIALNI DEMOKRATI NE BODO DEMONSTRIRALI PROTI TIZSL Zagreb, 16. januarja. Socialni demokrati na nasvet koalielle v nedeljo ne bodo prirejali po ulicah proti Tizsi nlkaklh demonstrativnih sprevodov: zadovoljili se bodo le s protestnim zborovanjem. TURČIJA SE OBOROZUJE. Dunaj, 16. januarja. Po poročilu »Poj. Kor.« iz Carigrada, ie zadeva tretjega drednota sklenjena. Turčija kupi drednot v Čili za 75 milijonov frankov. GRŠKO - TURŠKI ODNOŠAJI. Frankfurt. 16. januarja. Turški poslanik je odpotoval iz Carigrada v Atene: grški ie odšel v Carigrad. V pondellek bodo diplomatski odno-šajl vzpostavljeni. VELIKA NESREČA NA ANGLEŠKEM. London, 16. januarja. Angleško mornarico je zadela teška nesreča. Pri vaiali torpedo - čolnov se je potopil pomorski čoln: pasažirji so poginili. AVSTRIJSKO-SRBSKI KONFLIKT V PRIZRENU. Belgrad, 16. januarja. Najnovejši konflikt med Srbijo in Avstrijo se je poravnal v obojestransko zadovoljnost. Belgrad, 16. januarja. Vsa javnost je sprejela vladino obvestilo, da se je spor med Avstro-Ogrsko radi katoliške šole v Prizrenu poravnal z velikim zadoščenjem. Avstro - Ogrska je brezpogojno priznala, da ima srbska šolska uprava pravico nadzorovati vse šole na srbskem ozemlju, torej tudi katoliško šolo v Prizrenu. Avstro-ogrski konzul v Prizrenu je že dobil z Dunaja tozadevna navodila. Elo pomeni, da se mu je nos malo podaljšal. Op. ur.) Časopisje zahteva, da posveča učna uprava posebno pozornost tej šoli in jo tudi zapre, ako učni načrt ne odgovarja predpisom. ANARHIJA V ALBANIJI. Belgrad, 16. januarja. Po poročilih od albanske meje divjajo tudi v severni Albaniji ogorčeni boji med pripadniki raznih ver in struj. Muslimansko prebivalstvo ie skoraj iz-liučno proti princu Wiedu in v tukajšnjih političnih krogih se resno dvomi, da bi princ Wied hotel v očigled takemu razpoloženju oditi v Albanijo in prevzeti vlado. Trozveza mu hoče sicer dati močno vojaško spremstvo, ampak tuje vojaško spremstvo bi mu več škodilo kot koristilo, ker bi potem bilo očitno, da prihaja v deželo kot sovražnik. Nepojasnjeno ie vedenje Esad paše. Zveze z Izet pašo se mu ni moglo dokazati, kot lsmail Kemalu in vendar je njegovo nastopanje naperjeno očitno proti intencijam trozve-ze, vstvariteljice in protektorke sa-mostalne Albanije. Morda njegovo vedenje pojasnijo dogodki najbližjih dni. Jasno je vsekakor, da mora imeti Esad paša močno zaslombo. PRED NOVIMI VOLITVAMI NA BOLGARSKEM. Sofija, 16. januarja. Danes je že gotovo, da se razpišejo nove volitve tudi v novih bolgarskih krajih, ker upa vlada, da bo tamošnje ljudstvo, ki je po večini turško, po ogromni večini oddalo svoje glasove vladnim kandidatom — iz strahu, da se vladi ne zameri. Ne ve še za gotovo, ako namerava vlada Izvršiti tudi državni prevrat s tem, da suspendira sedanji proporčni volilni red in reaktivira starega. Pričakovati je pa, da se vlada niti tega sredstva ne ustraši, samo da se vzdrži na površju. SRBSKO POSOJILO. Pariz, 16. januarja. Subskripcija srbskega posojila je imela izredno dober vspeh, tako, da se bodo morale prijave močno reducirati. Pod vtisom tega je v Belgradu, kakor se poroča, takoj padla ažlja na zlato, ki je bilo v zadnjem času zelo drago, za 3 in pol odstotke, ko pa pride denar na srbski trg. bo padla ažlja še bolj. Ugoden rezultat subskripcije srbskega posojila dokazuje, da vživa Srbija v finančnih krogih velik ugled. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 6 vinarjev. Nalmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Gostilna Jadran, Trst. Sobota 17. januarja ocvirkov večer za Antone in druge svetnike. Sodeluje mandolistična skupina »V. Parma«. Deček, priden in izobražen, se sprejme kot vajenec (Pikolo) v hotel Tratnik. ________________________ 1453-2 Proda se krasen pes, na pol Bernhardinec, jako ceno. Natančneje na pošti, Spodnja Šiška. 1454-3 Kostumi za maske se posojujejo. Izve se v »Prvi anončni pisarni.« 1448-2 Majhen svitlormen :: svilnati pinc :: z imenom „Comprle“ se je zatekel. Odda naj se proti nagradi v gostilni „Pri sodčku". Gostilna NDO. ¥ Trst se je preselila iz ulice Carradori-Ghega v ulico Ctmmercialt štev. 7., nasproti Brimnerjeve tiskarne. ©tioritev dne 17• Januarja U I. Slovenski urar v Trstu —— F. PERTOT ------------------ je otvoril svojo prodajalno najfinejših švicarskih ur v ulici Caserma 11, :: tik podružnice Ljubljanske kreditne banke. :: Krepkega dečka iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne trgovske pomočnice sprejme tvrdka JOSIP ERRATH v Mokronogu, Dolenjsko. FR. P. ZAJEC, lifinbljUina, Stari Največja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov in plošč. Plošče Columbia, Favorite, Odeon, Premier avstr, družbe „Angel" in „Zonophonw itd. itd. Gramofoni že od ZKI 25. naprej. IFložsče „ „ „ 1-30 OerLiici ■torezpla.čza.o. Vsa popravila se izvršujejo točno In solidno. ZisbTaTrala,- Ob nenadni nagli izgubi nad vse ljubljene soproge, oziroma predrage dobre mamice, gospe Ane Mis-ove roj. Korinek nam je došlo toliko izrazov odkritega sočutja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti, bodi tem potom izražena vsem naša najiskrenejša zahvala. Hvala osobito darovalcem krasnih vencev in za nepričekovano mnogoštevilno častno spremstvo predrage pokojnice k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 17. januarja 1914. V globoki žalosti potrta rodbina prof. Mis-a. Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. -0-etaaoTrtJer.o leve. Telefon. SO. _ .«„rt*ninn res kr Driv. iuž. železnice. — Carinska agentura c. kr. Podjetje “ PJS* onuta v LJu&jam. - Redni nabiralni promet na vse strani. Tr*Mpw',n 'pjš »»sssrofcr sar iflff tak" :: Kako se pljučne bolezni, dušljivi :: kašelj in naduho popolnoma ozdravi, izveste brezplačno, ako pošljete znamko in kuverto za odgovor na gospo Krysek Wrschonitz pri Pragi, Češko. Kateri rodoljub posodi poštenemu človeku za tri leta 200—500 K proti dobremu poroštvu in 6—7°/0 obrestmi. Cenjene dopise pod „Nujno“ na »Prvo anončno pisarno. Naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel vodstvo gostilne N. D. O. v Trstu, ulica Comerciate. Prizadeval si bodem zvesto izvrševati telesna dobra dela: Lačne nasititi s toplim ali mrzlim jedilom, žejne napojiti i izvrstnim vinom ali svežim pivom. Za obilni obisk sc najtopleje priporočam Anton Žmavc, vodja. FsANATORIUM ■ EMONA /J ’■ ^ T^TRANUEdN 'KIRURG ICNE - BOLEZNI. & liANU ■ PORODNIŠNICA. J J LJUBLJANA ■ Ko™^GAULrcA4 K f SEF-ZDRA^«:PRB-iArad DRLH.Dh.KbAiNU \| Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini _____—------ tvrdke R. MIKLAUC - g: „Pri Škofu 3S Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : rcEeten cdd-elefe v prvero aaadetropj-a. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelen/b-org-ova ulica žrte-sr. e. Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. ■- Topič = Priprave za ribištvo. C. kr. prodaja smodnika. Umetalni ogenj. Ceniki zastonj in franko. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi :: Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado „Neril“ po 2 in 4 K ~ toa\etne Potrebščine - lasulje, brade In druge potrebščine za maskran je, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivce In lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-• . ' . žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. % Telephon 132. J Emanuel & Oskar Kraus Trst, Via S. Nicolb štev. 2. - Tehnična pisarna. — Uredba popolnih industrijskih paprav vsake vrste, dalje električne luCi in sile. Gla.vno zastopstvo draždanske tvornice ^linovih motorjev prej Moric [file v Draždanih. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plim Cez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldinger v Obertllrkhei-mu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (FrBsmascht-nen) stroji, stroji za rezanje ce-. nvnSeol« Ponolne ODTave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, P°.V fh-nfi skobeS tFTamMchinen) itd. - Proračuni, ponudbe in tehnične vrtalni stroji, skobe^mn ^rT«^* za,tonJ poStnine prosto. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, \ lastnem doinu. Zavaruje zoper požar na poslopjih. pohISIvu In blagu, latinski vlom, Shode !La p/IliN;rr''i" k^^ m.Ijorsov ^r.;i, na Zivljenjc.0"- L°s - «* -f- ..—. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z m?nj?a oJimi se vplačili. navija« Rczctviri fondi K 58,461.432*5«. — Izplačane odškodnine in apikalije K 123,257.605*77. 99 v s*. » j e m n o v. r. v j Generalno zastopstvo v Lfufclfani ui;m aBBBMWIMMMta—M— I I d — I——m—« J o v R 1 11 « Vsa pojasnila daje Po velikosti drega vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. b a n k n v F r a g i. pisarne so v lastni bančni liiši Gosfosld ulici št. 12 i umi—mr inTrm Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vloniski taivim pod zelo ugodnimi pogoji. — ZalVcvatc '.inft .r .------------------- -■ - - ------------------- •g..^i^ar^. .LVdirAa»il>i • BBP m-.n««