Ker je »Slovenec", to je organ naših kleri¬
kalcev, v zadnjih dnevih nagromadil v svojih,
predalih nebroj laži in to z jasnim namenom, da
zbega Dolenjce, osramoti .naprednjake in slavi
klerikalce kot zmagovalce in edine rešitelje od
države do sedaj povsem pozabljene Dolenjske
I oziroma Belokrajine, moramo pač resnici na čast
nekaj dejanskih okolnosti iz borbe za belokranjsko
železnico in perpetuam memoriam tukaj pribiti
oziroma obelodaniti, da morejo naši dolenjski
rojaki in ves slovenski svet izvedeti, kako  so
naši klerikalci delali v prilog (?) belokranjski že¬
leznici in kake zasluge so si stekli za to železnico.

Treba je, da sežemo za par let nazaj in to
v ono dobo, ko je dolenjsko meščanstvo bivšemu
svojemu državnemu poslancu, preblagorodnemu

1

dvornemu svetniku Franu Šukljetu, radi njegove
dokazane politične vihravosti obrnilo hrbet in ga,
akoravno je županom privatno pisal, da bi
mandat sprejel,  če bi ga spontanno volili,
vrglo med staro politično šaro.

Mesto Šukljeta je bil izvoljen državnim po¬
slancem Plantan in le-ta je želel takoj iz početka
državnozborskega zasedanja nadaljevati delo radi
priboritve dolenjske oziroma belokranjske železnice
in radi preložitve državne ceste od Gorjancev do
Metlike.

Ker je bil prejšnji poslanec Šuklje v obeh
zadevah najbolj informiran in ker je vrhu tega
še ožji rojak Belokranjcev, mislil je novoizvoljeni
poslanec Plantan, ker so mu tudi Belokranjci tako
bili izrecno naročili, da je najbolje, če se on do
svojega prednika Šukljeta v teh zadevah radi
informacij obrne in da potem na podlagi teh
informacij stori nadaljne korake v svrho ugodne
rešitve navedenih za Belokrajino velevažnih
vprašanj.

Obrnil se je torej poslanec Plantan do sta¬
rega svojega prijatelja Šukljeta radi informacij in
pojasnila, kaj je on do takrat v obeh zadevah
storil, da bode on, Plantan, vedel, kje to delo
nadaljevati in pristavil je v svojem dopisu, da se

2

v tej zadevi obrača na Šukljeta kot prejšnjega
poslanca in sicer vsled izrecnega naročila Metli¬
čanov in Črnomeljcev.

Toda Belokranjci in ž njimi posl. Plantan
so se hudo motili, ko so računali na rodoljubje
Šukljeta, kajti on je dal tak odgovor, kakršnega
bi ne bil nihče pričakoval.

Gospod Šuklje, rojen Belokranjčan in bivši
poslanec Belokrajine, pokazal je svoje tolikokrat
hvalisano rodoljubje in svojo posebno vročo lju¬
bezen do svoje rodne zemlje na tako jasen način,
da so se vsakomur oči odprle in da je izginil
vsak dvom o zlatočistem patriotizmu (?) vpoko-
jenega državnega poslanca Šukljeta.

On je odgovoril dne 23. marca 1901. posl.
Plantanu skrajno odurno brez vsakega ozira
na želje ožjih belokranjskih rojakov, brez vsa¬
kega ozira na važnost in resnost  belo¬
kranjske železnice in preložitve državne ceste od-
vrha Gorjancev do Metlike, da noče dati nobenih
informacij in pojasnil v tej zadevi. On piše do-
slovno:

„Vsak poslanec mora enake stvari natančno
preštudirati; navzlic temu bi se ti drage volje dal
na razpolago, ako bi bil na drugi način
prišel do svojega mandata,  kajti obče

3

l*

znano je, da si ti postal poslanec le vsled nelepe
intrige maloštevilne peščice volilcev pod vodstvom
S. R.tembolj sem bil neprijetno prese¬

nečen po tvojem postopanju v volilni
dobi.  (To je bržkone zahvala, ker je Plantan kot
kandidat na vseh svojih volilnih shodih zasluge
Šukljeta izrecno in nepogojno priznaval in ga v
zvezde koval ter ni ene Žale besedice proti njemu
izrekel). Naravno je, da v takih razmerah
nimam niti najmanjšega poželjenja,
sodelovati pri tvojih parlamentarnih
p o s k u s i h.“

Iz tega pisma je razvidno do jasnega, da
je Šukljetu več bilo za njegovo lastno osebo,
nego za koristi in blagor Belokrajine, ki je nje¬
gova ožja domovina, kar je čestokrat naglašal po
javnih shodih itd., z drugimi besedami, on je od¬
klonil vsako sodelovanje samo radi tega, ker ni
bil več poslancem izvoljen.

Vprašamo le, ali je tak človek res rodoljub,
ki se iz zgolj osebnih in sebičnih razlogov od¬
teguje delovanju v prospeh svoje ožje domovine,
če ga ona prosi, da pripomore pri rešitvi vpra¬
šanja radi belokranjske železnice? Vsakdo mora
to vprašanje odločno zanikati, kajti sveta dolžnost
vsakega poštenega in zavednega rodoljuba je, da

4

vse svoje moči posveti delovanju v prospeh svo¬
jega naroda in svoje domovine, ne brigajoč se
za svoje osebne koristi in častihlepne načrte.

To pa moramo že sedaj naglašati, da do¬
kažemo, koliko je resnice na trditvah „Slovenca“,
da je Šuklje vedno in energično v zvezi z dok¬
torjem Šušteršičem zastopal koristi Belokranjcev
in za belokranjsko železnico deloval! Dokazano
je, da je nasprotno res, in da je svoje sode¬
lovanje celo odklonil,  akopram so ga Belo¬
kranjci za to izrecno naprosili.

Šuklje torej niti svojemu nasledniku poslancu
Plantanu ni hotel povedati, kje naj ta z delom v
prilog belokranjski železnici prične oziroma kje
naj pričeto delo nadaljuje; tako je postopal prvi
rodoljub belokranjski gospod dvorni svetnik Fr.
Šuklje.

To pa ni poslanca Plantana ostrašilo, on je
stopil najprvo v dotiko z železniškim ministrom
Wittkom in ga pridobil za to, da se je vdal in
odstopil od svoje zahteve, da more belokranj¬
ska železnica biti le ozkotirna,  ter se
sprijaznil z načrtom normalnotirne železnice. Za¬
hteval je pa minister, da se mu novi načrti predlože
ter obljubil, da jih bode dobrohotno uvaževal in
rešiti dal.

5

Ker sta mesti Črnomelj in Metlika odločno
protestovali zoper projekt Šuklje-Goriany, ki je
zahteval le ozkotirno železnico od Novega mesta
v Belokrajino in se ni brigal za želje obeh okrajev,
je pisal Plantan dr. Gorianiju, da je pooblaščen
mu izjaviti, da Belokranjci ta ozkotirni načrt od¬
ločno odklanjajo in da ne prispevajo za tako
železnico niti vinarja.

To je Plantan povedal tudi železniškemu
ministru, — dr. Goriani je uvidel sedaj, da ga je
Šuklje do takrat za nos vodil, ker je podpiral
projekt ozkotirne belokranjske železnice, akopram
mu je dobro znano bilo, da se ves belokranjski
okraj odločno protivi vsaki ozkotirni železnici.
Goriani se je vdal na dopis Plantana takoj in umaknil
je svoj in Šukljetov projekt za ozkotirno železnico,
akoravno je bila že revizija proge dovoljena.

Iz tega sledi, da je bila intervencija dvornega
svetnika Šukljeta pospešitvi belokranjske železnice
le na kvar, ne pa v prilog; kajti s tem nesrečnim
projektom za ozkotirno železnico se je stvar
vsled svojeglavnosti Šukljeta, ki se ni za neštevilne
prošnje in izjave Belokranjcev čisto nič brigal, in
jim je ozkotirno železnico navzlic njihovim pro¬
testom vsiliti hotel, le za več let prav po nepo¬
trebnem zavlekla.

6

Ko bi bil Šuklje dr. Gorianiju in ministru
tako odločno stališče Belokranjcev napram ozko¬
tirni železnici pojasnil, kakor je to posl. Plantan
leta 1901. storil, gotovo bi se bila oba sprijaznila
tudi z načrtom za normalnotirno železnico, kakor
se je to kasneje zgodilo.

Proti Šukljetu je vladalo že leta 1900. po
vsej Belokrajini veliko ogorčenje in ves svet je
glasno govoril, da je Šuklje prodal Belokranjce
Gorianiju, ker se je za koristi slednjega bolj brigal,
kakor pa za koristi svojih volilcev v Belokrajini,
ki so izrecno od njega kot poslanca zahtevali, da
naj le podpira projekt normalnotirne železnice,
nikakor pa ne Gorianijev projekt za ozkotirno
železnico. Tega pa Šuklje ni hotel storiti in radi
tega so se čule na volilnih shodih od strani nje¬
govih volilcev jako pikre besede.

Takšno je bilo torej toli hvalisano in po „Slo-
venčevih“ predalih kot edina rešitev Belokranjcev
opisano delovanje dv. svet. Šukljeta pred 1. 1901.

Ker je minister Wittek zahteval nov nor-
malnotirni projekt, kajti naravno je, da se nor-
malnotirna železnica ne da po takih progah
izpeljati, kakor ozkotirna, — misliti je moral
poslanec Plantan, da se izvrši novo trasovanje za
normalnotirno železnico.

7

Informiral se je na kompetentnem mestu v mi¬
nistrstvu radi potrebnih korakov in stopil je v pis¬
meno dotiko s svojimi volilci v Metliki in Črnomlju.

Kmalu se je pa pokazalo med Metliko in
Črnomljem veliko nasprotstvo glede bodoče proge,
kajti Črnomeljci so zahtevali z vso odločnostjo,
da mora železnica iz vrha Semiča (Kumpmatia)
naravnost na Črnomelj steči in od tam pa naprej
v Metliko in dalje do hrvaške meje. Takrat je
minister Wittek namreč zavzemal stališče, da se
ne sme železnica do hrvaške meje graditi, ker je
bil proti zvezi s hrvaško železnico, katero je
smatral za nevarnost proti Trstu. On se je namreč,
bal, da bi zveza s Hrvaško promet od Trsta v
Reko odvajala in tako Trst oškodovala. Na drugi
strani so pa Metličanje zahtevali, da mora železnica
biti izpeljana od Kumpmatlovega vrha po najkrajši
progi naravnost v Metliko, ker nikakor ne dovo¬
ljuje progo v Črnomelj in od tam stoprav v Me¬
tliko, ker bi se s tem vožnja iz Novega mesta v
Metliko izdatno podaljšala in tudi za osebni in
zlasti trgovski promet brez vsakega vzroka in brez
potrebe podražila. Nastalo je tekmovanje med
obema mestoma tako živahno, da se je po pravici
moralo bati, da pade belokranjska železnica vsled
teh nasprotstev v vodo.

8

Poslanec Plantan je miril pismeno Črno-
meljce in Metličane in jim prigovarjal, da se
vendar za eno skupno progo zedinijo, ker sicer
bodo celo vprašanje za nedogledne čase pokopali.
Železniško ministrstvo se je namreč vedno na to
sklicevalo, da če niso Belokranjci glede proge
med seboj edini, tudi ministrstvo nič ne more storiti,
kajti ono ne bode vsililo nobene železnice zoper
voljo Belokranjcev. Vse to je poslanec Plantan
svojim volilcem v Metliki in Črnomlju odkrito
povedal in jim na sporazumljenje svetoval.

Ker se pismenim potom prepad med zahte¬
vami Črnomeljcev in Metličanov ni dal premostiti,
pozvali so Metličani oziroma njihov železniški
komite poslanca Plantana, da pride s strokov¬
njakom. za zgradbo železnic g. dr. Meyrederjem,
t. j. takratnim državnim poslancem v Belokrajino,
da se poskusi po intervenciji strokovnjaka doseči
kako sporazumljenje glede bodoče proge.

Vsled tega poziva  sta se podala posl.
Plantan in inžener dr. Meyreder dne 29. aprila
leta 1903 v Belokrajino. In to imenuje resnicoljub
„Slovenec“ „agitacijsko potovanje Plantana po
Belokrajini“, akoravno je bilo znano, da je posl.
Plantan takoj po prvem letu poslanstva odločno
izjavil, da bi že iz ozirov na svojo pisarno nikdar

9

več ne kandidiral, ker je ne nemogoče na dve
strani uspešno delovati. Plantanu ni bilo treba
prav nobenih glasov, kakor „Slovenec“ laže, ker
ni nameraval več kandidirati. Naravno je pa, da
se je odzval vabilu svojih volilcev v Metliki in
da je šel do njih, da poskusi najti način, kako
bi se železniško vprašanje v Belokrajini za obe
mesti ugodno in pravično rešilo.

II.

Dne 29. aprila 1. 1903. se je vršilo v Metliki
posvetovanje in sicer je bil župan povabil občinski
svet in železniški odsek in takrat je poročal posl.
Plantan o korakih in razgovorih v ministrstvu in
o tem, kar mu je bil povedal minister Wittek, s
katerim je radi te železnice opetovano govoril,
in pa o stališču, ki ga zavzema železniški minister.

Ker je bil minister nasproti Plantanu izjavil,
da ne more iz ministrstva oziroma iz stavbnega
oddelka za novo trasovanje belokranjske proge
prepustiti nobenega inženirja, tudi ne proti plačilu
in na drugi strani brez novega projekta za nor-
malnotirno železnico ministrstvo v tej zadevi ni¬
česar ni hotelo ukreniti, uvideli so vsi zborovalci,
da se mora vse storiti, da se čimpreje izdelajo

10

novi načrti za normalnotirno železnico, kakor jih
je minister Wittek zahteval.

V tem obziru bilo je pa rešiti težko in za¬
motano vprašanje, kako naj se nova proga od
Novega mesta, ali od Straže v Belokrajino trasuje,
da bo zahtevam Črnomeljcev in tudi Metličanov
ustrezala.

Prisotni drž. poslanec inžener dr. Mayreder,
ki je po štabni oziroma specijalni karti in prvotnem
ozkotirnem načrtu, v kolikor to sploh mogoče,
krajevne razmere že na Dunaju proučil, razložil
je, da je mogoče belokranjsko železnično zvezo
na tri načine izvršiti, ako se noče odnosno tunel
pod Gorjanci izpeljati, kar bi sicer najkrajša pa
morda tudi najdražja proga bila. Mayreder je
predlagal kot prvo progo zvezo Novega mesta-
Šmihel-Poganice-Stranska vas-Birčna vas-Uršno
s e 1 o-Laze-Rožni dol-Preloge - Semiški vrh-Se-
m i č - Štrekljevec - Cerovec - Krupa -Metlika.  Kot
drugo varijanto je predlagal: Novo mesto-Uršno
selo-Semiški vrh-Kot-Petrova vas-Tušev dol-Grič-
Jelšovnik-Čr n o m el j-Vranovče-Klošter-Metl ika.

Prva varijanta je direktna brez tunela mogoča
zveza Novega mesta z Metliko in ustreza najbolj
zahtevam Metličanov; druga proga je direktna
zveza Novega mesta s Črnomljem in ugaja Črno-

11

meljcem, dočim se ji Metličanje protivijo, ker bi
morali po ovinku čez Črnomelj iz Novega mesta
se v Metliko voziti, kar pomenja zanje zgubo
časa in podraženje vožnje.

Da bi se po možnosti ustreglo Metličanom
in obenem tudi Črnomeljcem, nasvetoval je inžener
Mayreder III. varijanto, to je prvo navedeno progo
Novega mesta-Uršna sela-Semič vrh-Semič-Štre-
kljevec-Krupa in od tod naj bi se proga cepila
na Metliko in na drugi strani v Črnomelj, tako
da bi obe mesti imeli enako daleč od glavne
proge, kar bi bilo najbolj pravično in kar bi po
možnosti odgovarjalo zahtevam obeh mest.

Kot zadnjo in IV. varijanto predlagal je
zvezo Straže preko Toplic-Semiški vrh-Tušev dol-
Črnomelj odnosno dalje Metlika.

Naglašati moramo, da se je minister Wittek
izrecno protivil vsakemu projektu, ki bi železnico
nameraval izpeljati do hrvaške meje.

Belokrajina bi se za prvo morala zadovoljiti
pač le s podaljšano železniško zvezo do Metlike
in Črnomlja in radi tega so bile vse 4 varijante
v tem smislu projektovane.

Na tem zboru izrekli so se Metličani v prvi
vrsti za I. varijanto, to je Novo mesto-Uršna sela-
Semič-Štrekljevec-Metlika to je za najkrajšo zvezo

12

z Novim mestom. Na prigovarjanje Plantana in
inženerja Mayrederja in v interesu stvari so se
pa potem izrekli končno tudi za III. varijanto
Novo mesto-Urš n a sela -Sem ič-Štre¬
kljev e c-Krupa in od tod v Metliko  in na
drugi strani v Črnomelj.

Obenem so zbrani veljaki sklenili, da se
naroči navzočemu inženerju dr. Mayrederju, da
napravi potrebne načrte teh tras, ki se imajo že¬
lezniškemu ministrstvu v odobrenje predložiti v
svrho revizije.

O tem se je sestavil tudi zapisnik, ki ga
hrani mestno županstvo v Metliki.

V predstoječih vrstah je pojasneno, da so
Metličanje bili odločno za to, da se takoj prične
s pripravljalnimi deli za trasovanje in da bi bili
radi nase prevzeli primerno vsoto za ta dela.

Po tem sklepu je bilo upati, da se bodejo
tudi Črnomeljci zedinili tako, kakor Metličanje na
III. progo potom kompromisa, ker bi ta zahtevam
obeh mest najbolj odgovarjala.

Drugi dan sta bila Plantan in inžener May-
reder v Črnomlju, kjer so se člani tamošnjega
železniškega agitacijskega komiteja in odlični
mestni svetovalci na razgovor zbrali. Na tem
shodu razjasnil je poslanec Plantan položaj in

13

potem je inžener Mayreder opisal vse 3 oziroma
4 mogoče proge za zvezo z Novim mestom in
pojasnil težave za progo od Novega mesta preko
Semiča v Črnomelj, kajti ravno od vrha nad Se¬
mičem so krajevne razmere proti Črnomlju za
zgradbo železnice zelo neugodne in bi tudi stroške
te proge znatno pomnožile.

Debatiralo se je jako živahno in ker se niso
Črnomeljci hoteli na nobeno predlaganih črt,
izvzemši ono pod II. to je direktno zvezo Novega
mesta s Črnomljem, z Metličani zediniti, ni mogel
inžener Mayreder drugega obljubiti, kakor da
hoče potem, ko si bode to progo še istega dne
na licu mesta ogledal, še enkrat poskusiti, kako
bi se dalo na kak drug način željam Črnomeljcev,
ki so zlasti zahtevali, da se mora kolodvor v kar
največji bližini mesta Črnomelj zgraditi, ustreči in
tudi Metličane za tako rešitev pridobiti.

Plantan in inžener Mayreder sta odpotovala
preko Kumpmatla-Toplice na Stražo in v Novo
mesto ter si je inžener med potjo mimogrede
lego sveta ogledal.

Ta ekskurzija navedenih dveh poslancev po
Belokrajini je bila povod, da je častivredna go¬
spoda okoli „Slovenca“ z vso strastjo padla po
posl. Plantanu ter ga na vse mogoče podle na-

14

čine smešila in tajila, da je on sploh kak korak
v ministrstvu radi te železnice storil itd. Naravno
je, da Plantan ni na veliki zvon obešal svojih ko¬
rakov, kar bi bil lahko storil, če bi smatral „Slo¬
venca “ za kompetentno instanco, kateri se morajo
vsi koraki in vsi razgovori v ministrstvu prijaviti.
Živijo pa še skoro vsi dotični višji funkcijonarji,
s katerimi se je Plantan posvetoval, predno je
šel na poziv Metličanov, seveda ob svojih
lastnih stroških  v Belokrajino radi dogovora
skupne proge. Klerikalna gospoda, kateri se po
njenih trditvah gre vedno za stvar samo in ne za
sebične in strankarske namene, je kot pijana faki-
naža v »Slovencu"'sramotila in psovala pod za¬
ščito imunnega lažnjivega Kljukca dr. Žitnika posl.
Plantana iz gole zavisti, da je on pričel akcijo v
prilog belokranjske železnice.

Šuklje sam ni bil nič storil za to železnico.
Dokler je bil pred 1. 1901. državnozborski poslanec
dolenjskih mest, podpiral je edino-le ozkotirni
projekt po želji Gorijanyja in kasneje bomo po¬
jasnili, zakaj je to storil. — S tem projektom je
pa, kakor smo že zgoraj navedli, le stvar od 1895.
do 1901. 1. zavlekel. Od tega časa niso klerikalni
poslanci za to železnico se prav nič brigali.
Plantan se je že dne 10. junija 1901 v državnem

15

zboru bil energično za dolenjsko železnico ozi¬
roma za podaljšanje od Metlike in Črnomlja zavzel
in on je bil tisti, ki je tudi ministra Wittka v
toliko prepričal, da je ozkotirna belokranjska že¬
leznica nesprejemljiva in da se je minister izjavil,
da hoče projekt normalnotirne železnice v blago¬
hotni pretres vzeti in da je naročil, da se naj tak
projekt izdela in predloži.

Končno je tudi minister Wittek na prošnjo
posl. Plantanu rekel, da bi hotel za pokritje stroškov
novega trasovanja eno tretjino prispevati, če drugi
dve tretjini nase prevzameta dežela Kranjska in
pa interesentje. Tudi ta pridobitev je bila zna¬
menje naklonjenosti ministra Wittka in velike
vrednosti za stvar.

Klerikalci postali so, ko so videli, da so se
začeli Belokranjci v zvezi s svojim poslancem
Plantanom brez njihovega (t. j. klerikalcev) do¬
voljenja resno pečati s to železniško zadevo,
divji; kajti bali so se, da bi se morda to vpra¬
šanje rešilo brez ozira na prave, resnične in
dobrosrčne ljudske prijatelje, t. j. klerikalce. Vest
jim ni dala miru, kajti po Belokrajini se je glasno
govorilo, da so klerikalci več let prespali in da
so napredni poslanci belokranjsko železnico zopet
na dan spravili. Ta glasna očitanja bili so hudi

16

udarci za Jjudske privilegovane prijatelje in
rešitelje" in sklenili so, seveda iz čiste lju¬
bezni do Belokrajine,  brez vseh postran¬
skih ali celo umazanih namenov, po svoje,
kakor že znajo, v to zadevo poseči in račun
Belokranjcem in njihovim zaveznikom napred¬
njakom zmešati.

Iskali so, kje bi dobili pripravno orodje, ki
bi se dalo rabiti proti naprednjakom v želez¬
niškem vprašanju in našli so kmalu dobrega
pomagača v osebi velikega Belokranjca dvornega
svetnika Šukljeta.

Ta je takrat delal ravno pokoro za svoje
stare grehe izza liberalne svoje dobe in moral
je od farovža do farovža klečeplaziti in prositi
odpuščenja grehov.

Naložili so mu „za pokoro“, da spiše za
„Slovenca“ več člankov, v katerih svari Belo¬
kranjce pred sovražnimi naprednjaki in jim svoje
modre načrte za rešitev belokranjske železnice
brezplačno ponuja ter po naprednjakih s kolom
udriha.

Ker je srce starega aligatorja na Kamnu ob
zeleni Krki po državnozborskem mandatu kopr¬
nelo, zapisal je stari politik svojo dušo vragu,
ne vragu, temveč svojemu dobremu prijatelju iz

17

1. 1900., t. j. dr. Šušteršiču in pakt je bil kmalu
storjen, kajti našla sta se v duhu dva vredna
bratca par nobile fratrum.

Šuklje je mazal svojo učenost v predalih
„Slovenca“, lazil je po Belokrajini in tam lovil
kaline za svoje projekte in za nastop v parla¬
mentu; pa ni našel nikjer poslušalcev, kajti živa
duša mu ni več zaupala in vse se je čudilo,
čemu se med Belokranjce vsiljuje, ko vendar ni
njihov poslanec in ga nobeden ni poklical. Pri
vseh prilikah je zabavljal prav umazano nad
Plantanom in naprednjaki, samo da bi jim za
bodoče deželnozborske in kasneje državnozborske
volitve tla izpodkopal.

To je bilo njegovo neutrudljivo in ne¬
sebično  delovanje v prilog belokranjski želez¬
nici; on je to kar so naprednjaki napravili,
zavratno s svojimi spletkami podiral in izpodko¬
paval. To je pošteno delo za blagor domovine
in svojih bednih rojakov!

Tako je tudi na shodu dne 13. julija 1904
v Belokrajini nastopal in jasno naglašal, da ne
smejo naprednjakov v deželni in državni zbor
voliti ter obenem ponujal pomoč svojih novih
zaveznikov-klerikalcev prav po judovsko vsiljivo.

18

To je bila kot zlato čista ljubezen do
svojih belokranjskih rojakov in s po¬
nosom sme „Slovenec“ danes pisariti: Šuklje in
Šušteršič sta bila edina pogumna prvoboritelja
za belokranjsko železnico, kajti onadva sta jej
hotela na ta način pomagati, da sta skušala
pobiti najprej vse napredne poslance in potem
pa hotela vse, kar so drugi že pred njima zaradi
belokranjske železnice storili, kot svojo zaslugo
reklamovati, kajti klerikalci so slovenskemu na¬
rodu povsod in vselej, vse kar mu je dobrega
usoda naklonila, (dosti pač ni bilo), sami pri¬
borili,  pa če tudi niti mezinca niso ganili za
kako stvar.

Naprednjaki ne žrtvujejo nič, oni niso ho¬
teli trasovati, tako je pisal pred par dnevi resnico¬
ljub „Slovenec“. Res je, naprednjaki nimajo
ljudske posojilnice in njenih milijonov na raz¬
polago, da bi graščine z njenimi novci in brez
dolžnih pisem, po pol milijona in še več kupo¬
vali, ali pa železnice trasirali. Za to so poklicani
dežela, okraj in ministrstvo je 7, ponujalo. Ne¬
hote se spomnimo pri tej priliki na neko dejstvo,
ki jasno kot bengaličen ogenj osvetljuje požrtvo¬
valnost poslanca Šukljeja izza liberalne dobe, to
je že iz časa pred letom 1901.

19

Med spisi konzorcija Šuklje - Goriany se
nahaja v računih gosp. Gorianyja tudi postavka
„31. Dezember  1894 ftir Professor Šuklje
500 fl.“  in kasneje še 8 gld. To dokažemo
lahko po pričah in sedaj pa vprašamo, kaj po-
menja ta beležka Gorianyjeva drugega, kakor da
je Goriany'izdal ali plačal znesek 500 gl., zakaj,
tega ne moremo trditi, za prof. Šukljeja.

To dejstvo pa priča, da je iz Gorianvjevega
žepa 500 gld. za račun Šukljetov bilo efektivno
izplačanih petsto goldinarjev. Mi pribijemo to
dejstvo brez vsakega komentarja in prepuščamo
sodbo o tem kočljivem vprašanju vsem čitateljem
teh vrstic.

Dvomimo, da bo kdo trditi se upal, da diši
to dejstvo po .nesebičnosti, po ljubezni
do stvari in do milih belokranjskih
rojakov!

III.

Ker „Slovenec“ v št. 245. z dne 23. oktobra
laže, da so naprednjaki nasprotniki belokranjske
železnice in da so ravno klerikalni poslanci šli
na resno delo, da je ravno dr. Šušteršič od vlade
zahteval to železnico ter izjavil, da je to pogoj,

20

da se sploh klerikalci razgovarjajo o
nagodbi z Ogrsko, moramo te trditve oži¬
gosati kot ostudno laž brez vsake dejanske pod¬
lage in ravno tako je laž, da je Šukljetovo trezno,
naporno in vsestransko delo podpiralo akcijo
Šusteršičevo in da sta ona obe vladi pre¬
pričala,  da ste srčno željo naših Belokranjcev
med točke nagodbene predloge sprejeli. To je
laž in domišljavost prve mere.

To je največji humbug, ki si ga more le
kak političen -Harlekin dovoliti, ki greši na neraz¬
sodnost našega dobrega ljudstva.

Gospod Šuklje je od nekdaj jako čudno
vlogo igral v pripravah za pridobitev belokranjske
železnice in dokazali bodemo po par pismih nje¬
govih, kako je leta 1894 in 1895 kot poslanec
belokranjskih mest o tej železnici in njeni važ¬
nosti mislil in koliko skrbi je imel za občne
koristi Belokrajine.

Evo par drastičnih dokazov o veliki skrbi
Šukljeta za koristi njegove ožje domovine.

Wien, 24. Dezember 1893.

Verehrter Herr Doktor!

Gestern besuchte mich Baron Schwegel
zu einer langeren Unterredung. Ich beniitzte

21

den Anlafi,  um  auf  Ihr  Etablissement  das
Gesprach zu leiten und ihm die Notwen-
digkeit  auseinander zu setzen, das Unter-
nebmen nachdriicklichst zu fordern.

Er war ganz einverstanden und wir be-
schlossen gemeinsam, den Baron K- dahin zu
bearbeiten, dafi vor allenr die Frage der Cedern-
kistchen in Ihrem Sinne gel o st werde.

-Furst A. notifizierte mir die Ableh-

nung eines event. Eintrittes in das Comite.-

hiedurch haben wir den Willen der Čer-
nembler erfiillt  und sind auch nach
dieser Richtung hin gedeckt.

17.12. 1893. Šuklje  m. p.

— — — Die Kistchenangelegenheit in-
teressiert mich nach wie vor sehr, des Landes
wegen, dem etwas Industrie nottut und um Ihrer
Person willen, der Sie ja jederzeit soviel Riick-
sicht fiir mich und mein Haus bewiesen haben.
— Ich mufi ohnedies sehr bald zu K., schon
des Berichtes wegen und bei dieser Gelegenheit
will ich meine Minierarbeit vom neuen beginnen.

Wien, 7. Janner 1894.

Ich gedenke im Landtage einen Initiativ-
antrag einzubringen, wornach sich das Land

22

mit einem entsprechenden, d. h. m o glichst
hohen Betrageanden Kosten desVor-
projektes zu beteiligen hatte. Ich rechne auf
ca. 60—70%. Fiir die Begriindung ist es von
grofier Wichtigkeit einige Daten iiber die Ent-
wickiungsfahigkeit der zu beriihrenden Ge-
genden .. ., man mufi den Herren im Landtage
doeh eine gewisse Rentabilitat in Aussicht
steilen, sonst steigen sie eben nicht hinein. —
Ich habe meinen Plan insofern geSndert,
dafi ich es derzeit vermeide, mit K. uber die
Angelegenheit zu reden. Ich will auch den
Schein vermeiden, als stacke irgend ein per-
sonliches Interesse hinter meiner In-
tervention  fiir ihr Etablissement. Demnach
soli Schvvegel zunachst liber K., denn bei diesem,
nicht beim Minister liegt tatsachlich die Ent-
scheidung. Schw. soli voran, dann mache ich
den Hauptangriff  und zwar unmittelbar
bevor ich den Bericht im Ausschusse vortrage.
Gleichvvohl gab ich T. den Rat, sich noch in
diesen Tagen in der Generaldirektion zu mel-
den. Jedenfalls soli er die Herren an die
E x i s t e n z Ihres Etablissements und
an dere n gegrundete Anspriiche
erinnern.

23

Die Nachrichten iiber Gorjance haben michi
sehr interessiert, wie ich ja die ganze Unter-j
nehmung undderen Gedeihen mitder
lebhaftesten Sympathie verfolgte.

Šuklje m. p.

Kdor ima oči, mora uvideti, da je glavna
briga takratnega poslanca Šukljeta bila posvečena;
podjetju veleposestnika in tovarnarja dr. Gorianyja,|
kajti v vseh treh pismih vleče se rdeča nit, to je
tovarniško podjetje imenovanega na Gorjancih,:
za koje Šuklje gori, dočiin se za koristi Belo-
krajine niti malo ne ogreva.

Ali je potem čuda, če je zgubil pri Belo¬
kranjcih vsako zaupanje, kajti oni so ga sodili po
njegovih delih, ne pa po njegovih besedah.

Iz teh lastnoročnih pisem Šukljeta je posneti,
da je v prvi vrsti skušal željam dr. Gorianyja na
vse strani ustreči in se njemu za raznotero nje¬
govo veliko obzirnost nasproti njegovi rodbini
hvaležnega izkazati, kajti tako piše Šuklje sam
in on mora položaj gotovo najbolje poznati.

Torej tako izgleda prvotno patriotično in
resno delovanje Šukljeta za Belokrajino oziroma
gosp. Gorianyja.

Ne vemo, če bo kdo izmed cenjenih naših
čitateljev mogel trditi, da gori prijavljena tri pisma

24

Šukljeta o njegovi posebni ljubezni do ožje do¬
movine t. j. Belokrajine pričajo; mislimo, da so
le jasen dokaz za nasprotje te ljubezni.

Pa pustimo gosp. Šukljeta malo na stran in
poglejmo, kaj so naprednjaki po gori opisanih
zborovanjih v Belokrajini dne 29. in 30. aprila
leta 1903 v zadevi te večkrat imenovane želez¬
nice delali.

Po dolgotrajnem pismenem občevanju s
Črnomaljci in Metličani, po večkratnem in teme¬
ljitem posvetovanju v železniškem ministrstvu,
prepričal se je poslanec Plantan, da ni mogoče
zahtev Črnomaljcev in Metličanov v soglasje spra¬
viti, kajti prvo imenovani so pismeno njemu
končno izjavili, da ako Metličanov za progo
Uršno selo, Kumpmatel, Črnomelj - Metlika ne
pridobijo, pričel bode črnomaljski okraj sam akcijo
za zvezo s Kočevjem.  Nagovarjali so Plantana,
da se le za to progo poteza ali pa, da bi gg.
poslanci z združenimi močmi skupno delovali.

S tem je stvar v stagnacijo prišla, kajti če
se na eni strani Črnomaljci in Metličanje niso
mogli zjediniti, se na drugi strani tudi poslanci
niso mogli združiti, ker ni bilo skupnega cilja za
tako akcijo danega in stvar je za nekaj časa
skoro zaspala.

25

Končno je bilo posl. Plantanu v ministrstvu
nasvetovano, da naj energično kot poslanec izgo¬
toviti da take načrte, iz kojih bode razvidna naj¬
krajša proga, ker ona bode našla iz trgovsko-
prometnih in zlasti tudi iz strategičnih ozirov
pritrditev ministrstva.

Vsled tega zaprosil je Plantan dne 16. aprila
1905. pri železniškem ministrstvu za predkonce-
sijo za trasovanje belokranjske železnice in pred¬
ložil je skice za 4 varijante, kakor jih je bil
inžener dr. Mayreder 29. in 30. aprila 1903 v
Črnomlju in Metliki popisal.

Ministrstvo izdalo je potem Plantanu pred-
koncesijo z dne 7. junija 1905, št. 19137 s pravico
za pripravljalna dela za normalnotirno lokalno
železnico od Rudolfovega ali Straže preko Uršnih
sel, Semiško sedlo in Krupo v Metliko z odce¬
pitvijo na Črnomelj, in sicer za dobo enega leta.

Komaj so častiti gospodje klerikalci o tej
predkoncesiji zvedeli, počeli so besneti, kajti
prehitel jih je bil preklicani naprednjak in počeli
so ga po „Slovencu“ itd. kamenati, sramotiti in
trudili so se na vse kriplje, to koncesijo kot brez¬
pomembno razglasiti.

Očividna zavist na strani klerikalcev napotila
jih je, da so ta neobhodno pri vsaki železnici

26

l ] potrebni korak na najpodlejši način pobijali, dobro
■ vedoč, da s tem ne škodujejo koncesijonarju,
temveč Belokranjcem samim največ. Mesto da
bi se pridružili na skupno delo  v prilog
' pridobitvi te železnice, katero so sicer vedno na
: jeziku nosili, pobijali so vsako akcijo,
katero so naprednjaki započeli  na naj-
j ostudnejši način. Njihovo geslo je bilo, belo-
| kranjske železnice nesmejo naprednjaki
•priboriti, rajšipreprečimotoželeznico!

Tega načela so se tudi dosledno v kasnejši
dobi držali, kar hočemo dokazati.

Posl. Plantan ni morda zase to predkoncesijo
pridobiti hotel, moral je le radi tega v svojem
j imenu zanjo prositi, ker Belokranjci skupnega
komiteja sestaviti niso mogli.

Plantan pa je po treznem preudarku sestavil
konzorcij, ki je dajal vse garancije za uspešno in
resno delovanje v prilog končne rešitve belo¬
kranjskega železniškega vprašanja.

V njegov konzorcij vstopili so bili gg.
dr. Tavčar kot poslanec dolenjskih mest; Josip
Lenarčič, .predsednik trgovske in obrtne zbornice;
Ivan Hribar, župan ljubljanski in župani pl. Sla-
dovič iz Rudolfovega, Puhek iz Črnomlja in Jutraž
iz Metlike in ti so se konstituirali pod načelni-

27

štvom posl. Plantana. Sklenilo se je, da se kon¬
zorcij obrne na deželni zbor radi primernega
prispevka za pokritje stroškov novega predpro-
jekta, ki naj bi bil podlaga za revizijo trase.

Akoravno je bil že 1. 1901. minister Wittek
tudi od strani ministrstva tak prispevek obljubil,
akoravno je tudi vodja ministrstva sekc. načelnik
Wrba tak prispevek posl. Plantanu oficijalno z
dopisom z dne 17. novembra 1905 objubil, je
dr. Šušteršič v deželnem zboru kranjskem na do-
tično, po županu Hribarju vloženo prošnjo kon¬
zorcija za enak prispevek iz deželnih, za to
določenih sredstev, divjal kakor kak šnopsar in
posledica je bila, da je ostala ta prošnja brez¬
uspešna, kajti Šušteršič ni hotel ni vinarja iz
deželnih sredstev dovoliti.

Kdo je bil torej kriv, da se je nadaljevanje
pripravljalnih del zadržalo? Nihče drugi, kakor
Šušteršič in njegova klerikalna armada v deželnem
zboru. Običajno je povsod, da dežela eno tretjino,
ministrstvo drugo tretjino in interesentje zadnjo
tretjino prispevajo za trasovanje in tudi v tem
slučaju bi se tako lahko pokrili potom vračljivih
predujemov stroški novega trasovanja.

Naprednemu konzorciju ni hotel dež. zbor
pod poveljstvom Šušteršiča ničesar dovoliti, če-

28

ravno je Šuklje 1. 1895. Gorijanyju pisal, da bode
on v deželnem zboru zahteval izdatno podporo
v isti namen, in sicer 60—70 odstotkov in pristavil
je, da računa  na toliki prispevek.

Torej takrat je bil Šuklje pač drugega
mnenja, kakor sedaj.

Pa konzorcij bi ne bil radi tega ne ravno
honetnega postopanja deželnega zbora nad izpe¬
ljavo trasovanja ob svojih lastnih stroških obupal,
če ne bi bili ljubeznjivi izključno patentovani
rešitelji Belokrajine, to so gospodi klerikalci sklenili
še na drug način staremu naprednemu konzorciju
kamenje pod noge nametati in mu vsako uspešno
gibanje onemogočiti.

IV.

Ker so vrli naši klerikalci vedeli, da s svo¬
jimi lastnimi močmi ne ubijejo koncesijePlantanove
in njegovega konzorcija za trasovanje normalno-
tirne belokranjske železnice, skovala sta bratca
Šuklje-Šušteršič peklensko zlobni načrt, da prosita
v imenu lastnega novega konzorcija, katerega sta
čez noč med zasedanjem deželnega zbora sestavila,
za novo predkoncesijo za trasovanje ravno
iste proge,  kakor je Plantan koncesijo že imel

29

z edino razliko, da se je njijina prošnja za progo!
do hrvaške meje pri Metliki glasila.

Seveda jo ta sklep iz čiste ljubezni dol
Belokrajine izviral,  kajti Šuklje - Šušteršič ne
poznata zavisti in brezmejnega osebnega sovraštva j
in politične strasti in žrtvujeta nesebično in rodo¬
ljubno delo za blagor domovine.

Akoravno je Šuklje dne 21. novembra 1905
županu Ivanu Hribarju pisal: „Občutek, da bi
akcija dveh konzorcijev  mogla škodovati
podjetju, nikakor pa ne koristiti, jev
meni krepkejši nego osebni pomisleki",
je vendar šel 8 dni kasneje z mirno vestjo in
hladnokrvno na limance Šušteršiču in pomagal
mu sestaviti konkurenčni konzorcij  proti j
onemu naprednjakov in to samo radi tega, ker
je Šušteršič izrecno zahteval, da mora Plantan
Njegovemu Veličanstvu dr. Šušteršiču se ponižno
podvreči in da mora Šušteršič vrhovni poveljnik
novega konzorcija postati. Šuklje je skušal Le¬
narčiča in Hribarja iz Plantanovega konzorcija
izvabiti in je obema pisal, da naj v Šušteršičev
konzorcij vstopita.

Naravno, da je stari konzorcij Plantanov, ki
je že imel svojo koncesijo v rokah,  od¬
klonil tako ošabno zahtevo Šušteršiča, naperjeno

30

na to, da pred vsem svetom poniža stari, iz
samih naprednjakov obstoječi konzorcij in dokaže
neomejeno gospodstvo Šušteršiča  nad
naprednim konzorcijem!

Stari konzorcij se ni mogel samega sebe
osmešiti in se podvreči svojemu najhujšemu so¬
vražniku, oholemu dr. Šušteršiču, ki je hotel vodstvo
konzorcija s prozornim namenom v svoje roke
dobiti, da bi se kasneje mogel bahati, Belo¬
kranjci zahvaliti se imajo le njemu za
železnico,  kajti on kot general konzorcija ga
je izvojeval, njemu gre vsa slava in vsa hvala.
To je bila edina in prava vodilna misel dr. Šu¬
šteršiču in Šuklje mu je zvesto pomagal pri
izvršitvi teh častihlepnih namenov.

Konzorciju so pa na zunaj preskrbeli pre¬
meteni klerikalci poseben sijaj in zapletli so-
v svojo mrežo odličnega in nedolžnega
magnata grofa Harracha,  čigar blesteče
ime in nepoznanje naših razmer so brezvestno
izkoristili, in ga pred vsem slovenskim svetom v
jako čudno luč postavili.

Ko je vodja železniškega ministrstva Wrba
bil v parlamentu Plantanu povedal, da je Šušteršič
za novo koncesijo prosil, šel je Plantan dne
7. decembra 1905 k grofu Harrachu in mu pred^

31

ložil Ha lipogled Svojo koncesijo z dne 13. junija
1905, iz katere je razvidno, da je Šušteršičev
konzorcij pravi pravcati konkurenčni konzorcij
za ravno isto progo.

Ko je grof Harrach to spoznal, je vzkliknil
ves ogorčen in konsterniran: ja was hat man
sich mit mir da erlaubt, ich habe von allem
dem ja nichts gewusst, ich werde doch
nicht einemKonkurrenzkonsortium an-
gehoren und mich an Ihren politischen
krainischen Kampfen beteiligen. Ich
gehe zur Regierung (Ministerium) und
nehme meine Unterschrift zuruck. — Ich wi 11
Ihrem Lande niitzen und habe mich nur
aus dem Grunde zum Eintritte in da s
Konsortium herbeigelassen, da ich
nicht gewufit habe, dafi dasselbe eine
Konkurenz Ihrem Konsortium gegen-
iiber bilden solle. Da thue ich aber
nicht mit. — („ja, kaj so si pa z menoj dovo¬
lili, jaz nisem o vsem tem nič vedel, jaz vendar
ne bodem član konkurenčnega konzorcija in se
ne bodem udeležil vaših kranjskih političnih
bojev. Jaz grem takoj k vladi (ministrstvu) in
umaknem svoj podpis. Jaz želim koristiti vaši
deželi in sem se samo zaradi tega za

32

vstop v konzorcij odločil, ker nisem
vedel, da je ta konzorcij samo kot kon¬
kurenca nasproti vašemu konzorciju
namenjen. Pri tem pa jaz nočem sode¬
lovati.")

To so bile poštenega človeka odkritosrčne
resne besede in poslanec Plantan zapisal si jih
je takoj po tem razgovoru z grofom Harrachom,
ko se je vrnil na dom, da jih ne pozabi in se
lahko vsak čas nanje sklicuje.

Grof Harrach je brez vsakega vplivanja ali
prigovarjanja takoj spoznal, kako stališče mora
on kot prijatelj Kranjske, kot poštenjak in vele-
ugleden plemenitaš v tem slučaju zavzeti in dal
je odkrito duška svojim čutilom.

Razburjenost grofa Harracha bila je veli¬
kanska in priznal je izrecno, da je bil od Šušter¬
šiča nenadoma napaden (uberrumpelt),
da se mu je pripravljena vloga za predkoncesijo
kar na mizo v podpis predložila, da je tudi
čital in da niti ne ve, kdo so posamezni
člani novega konzorcija  in da je dal le
radi tega svoj podpis, ker se zelo zanima za belo¬
kranjsko železnico že 15 let in ker ni vedel, da
je novi konzorcij le konkurenčno podjetje
v  politične namene.

33

2

Grof Harrach je bil globoko užaljen, ker so
gg. Šušteršič et comp. njegovo zaupljivost iri
dobrohotno naklonjenost napram Kranjski na tak
brezvesten način za svoje umazane politične na¬
kane izkoristili in ga v nasprotje z napredno
stranko spravili, kajti ti gospodje so hoteli z ble¬
stečim imenom grofa Harracha ubiti Plantanovo
koncesijo in njegov že davno konstituiran kon¬
zorcij. Hotel je radi tega takoj iz Šusteršičevega
konzorcija izstopiti in svoj podpis na vlogi pri
železniškem ministrstvu izbrisati in črtati.

Ker se je stari grof Plantanu naravnost v
tem zanj sila neprijetnem položaju v srce smilil,
kajti videlo se je, da je grof bil naravnost po
Šušteršiču zapeljan in ujet za njegove osebne po¬
litične namene, kar je grofa očividno hudo bolelo,
— je stavil Plantan v svrho pomirjenja grofa in
v interesu Belokranjcev posredovalni nasvet, da
naj grof ne prekliče svojega podpisa, ker bi mu
tak korak bil gotovo skrajno neljub, — in da naj
ostane predsednik, in da naj sestavi nov
konzorcij iz obeh strank  (to je iz napred¬
njakov in Šusteršičjancev), da bodejo po enakem
številu v tem konzorciju pod njegovim (grofovim)
vodstvom z združenimi močmi za pridobitev belo¬
kranjske železnice skupno delovali.

34

Grof Harrach je izrekel Plantanu toplo
zahvalo  za ta patriotičen predlog, ker mu je
bi: vesel dokaz, da napredna stranka iz pošte¬
nega rodoljubja v stran pušča vse osebne in po¬
litične pomisleke in nasprotstva in se stavi v
službo koristi svoje domovine. Grof je rekel na¬
vdušeno: „Na ta način doživim jaz tudi
zadoščenje, da se pod mojim vodstvom
uresničijo moje najsrčnejše želje, da
se Slovenci na Kranjskem zedinijo na
skupno delovanjevsaj na gospodarskem
polju, kar sem vedno in povsod naglašal
in priporočal."

Dalje je grof Harrach tudi še izrecno priznal
prednost Plantanove koncesije  in izjavil,
da ostane na čelu konzorcija le tedaj,
če se obe stranki zedinita na skupno
akcijo.

Na vprašanje grofa, kdo da so člani Šuster-
šičevega konzorcija, mu je povedal Plantan do-
tična imena in tudi člane svojega konzorcija in je
na daljno vprašanje, kdo naj bi od naprednjakov
vstopil v konzorcij, ki se ima nanovo sestaviti,
izjavil Plantan, da predlaga predsednika trgovske
zbornice J. Lenarčiča, župana Hribarja in sebe.
Grof Harrach si je ta imena zapisal in obljubil,

35

2 *

da bode v tem smislu delal in preosnoval Šustei -
šičev konzorcij in Plantan je izjavil, da je pri¬
pravljen svojo koncesijo takoj prepisati novemu
skupnemu konzorciju. Grof Harrach je rekel ope-
tovano, da izstopi sicer iz Šusteršičevega kon¬
zorcija, kajti on da hoče pomagati, ne pa razdirati
in da je nesmiselno, če bi dva konzorcija isto¬
časno, istodobno isto progo trasovala, ker bi to
le stvari škodovalo in same komplikacije provzro-
čati moralo.

Grof Harrach je obljubil, da bo takoj Šu¬
šteršiča v parlamentu poiskal in mu vse to
povedal in od njega pojasnila zahteval. To je
tudi storil in Šušteršič je moral sicer s težkim
srcem Plantanu lastnoročno takoj pisati sledeče
pismo:

Vaše blagorodje!

Jasni gospod grof Harrach mi je naročil,
naj Vam sporočim, da se bode konzorcij v
doglednem času posvetoval o Vaših
predlogih.

Velespoštovanjem

dr. Ivan Šušteršič m. p.

Dunaj,  8. grudna 1905.

36

Toda odgovora ni bilo od jasnega gospoda
grofa dolgo časa nobenega in spoznati je bilo,
da je Šušteršič med tem časom na- vse mogoče
načine spletkaril proti naprednjakom in Planta-
novemu konzorciju.

Kmalu za tem je grof Harrach poslancu
pl. Vukoviču v tej zadevi izjavil: „da če takoj s
posl. Šušteršičem govoriti in zahtevati, da Hribar
in Lenarčič vstopita v oni odbor 1 . 1  (konzorcij).
Glede Plantana pa je grof rekel, da če i to
lahko iti,  ako Hribar kasneje stavi predlog, da
bode Plantan kooptiran.  Dne 13. dec. 1905
je videl Vukovič zopet grofa Harracha in ta mu je
izjavil, „da je govoril z dr. Šušteršičem in da mu
je ta obljubil, da če stvar urediti po n j e-
govi (to j e grofovi) želji.  Kadar se Šušteršič,
zopet v Beč vrne, ga bode grof H. vsekakor k
sebi pozval in vprašal, jeli to zadevo uredil. 11

Tako je posl. Vukovič od grofa Harracha
izvedel, da je res od Šušteršiča zahteval, da se
po predlogu Plantana on, Lenarčič in Hribar v
novo sestavljeni konzorcij združijo, kakor je bilo
to med Plantanom in grofom dne 7. decembra
dogo vorj eno.

To poročilo je pisal posl. Vukovič dne
13. decembra 1905 županu Hribarju.

37

Ravno tako je grof Harrach tudi županu
Hribarju samemu osebno obljubil, da odloži
predsedstvo, če se ne zedinita oba
konzorcija pod njegovim vodstvom.

Vendar je prišlo drugače, kajti Šušteršič je
grofa tako obdelal, da je nazadnje stari gospod
bil ves zbegan in da je popolnoma pozabil,
kar je bil Plantanu, pl. Vukoviču in Hri¬
barju obljubil.

Na dvakratni poziv radi končne rešitve te
zadeve, je pisal grof Harrach  Plantanu dne
14. februarja 1906 pod št. 84:

„Rešuje Vaš dopis podvizam se Vas obve¬
stiti, da je konzorcij vsled Vaših predlogov
sklenil sprejeti gospoda župana Hribarja in gosp.
Lenarčiča v konzorcij in sta oba gospoda na
moj poziv tudi izjavila, da vstopita. O drugih
Vaših predlogih mi ni nič znano."

To so posledice Šusteršičevih spletk in
grof Harrach je pozabil na to, da mu
je Plantan v imenu svojega konzorcija
predlagal,  da vstopijo on, Hribar in Le¬
narčič  v združeni konzorcij, pozabil, daje  on
Plantanu in Hribarju obljubil, da odloži pred¬
sedstvo, če se oba konzorcija ne zdru¬
žita  in tudi na to pozabil, da je poslancu

38

pl. Vukoviču dvakrat zagotavljal, da je on na¬
roči; dr. Šušteršiču, da uredi to zadevo, da mu
je ta tudi obečal,  da če stvar urediti po
njegovi,  grofovi želji in pozabil, da je on (grof)
Vukoviču povedal, da bode tudi stvar radi
vstopa Plantana lahko izvedljiva.

Grof Harrach je postal v drugič žrtev naj-
podlejšega spletkarstva Šusteršičevega in temu
naj se lepo zahvali, če je na Kranjskem njegovo
čestito starodavno ime na dosedanjem blesku
dobilo neke čudne lise, kajti ves svet more skle¬
pati, da se je postavil v tem prav domačem kranj¬
skem političnem boju končno popolnoma na
stran dr. Šušteršiča  in da ni niti izvršil
združitve obeh konzorcijev, in da pa tudi ni
odložil predsedstva Šusteršičevega konzorcija,
kakor je to večkrat izrecno bil obljubil. Dejstvo
je, da ni grof Harrach ne besede Plantanu pisal,
ali in kaj se je o njegovem vstopu kaj govorilo
in tudi ga ni obvestil, zakaj  se  ni  on,  kakor
je bilo to že 7. decembra 1905 dogovorjeno, v
konzorcij sprejel.

Odkrito priznamo, da nam je jako žal, da
se je dal grof Harrach tako omamiti in zbegati,
da je nazadnje pozabil,  kaj je s Plantanom,
Vukovičem in Hribarjem radi belokranjske želez-

39

niče govoril in kaj je radi Plantana in odnosnega
izstopa iz konzorcija obljuboval.

Mi le konstatujeino  brez komentara
dejstvo, da je grofHarrach ostalvŠuster-
šičevem konzorciju predsednik tudi še
potem,  ko se je prepričal, da ne privolita
Šušteršič in Šuklje, da bi načelnik prvega, t. j.
naprednega konzorcija in lastnik prve predkon-
cesije, Plantan, vstopil v ta novi konzorcij pod
vodstvom grofa in ko je bilo dognano, da
se ne združita obadva  konzorcija v en kon¬
zorcij pod njegovim predsedstvom.

Končno naj še naglašamo, da je bil po¬
slanec Plantan prvi, ki je začel delovanje za pri¬
prave radi trasovanja belokranjske železnice, da
je on že 10. junija 1901 v državnem zboru ener¬
gično vlado opozarjal na neobhodno potrebo te
železnice, da je on 1. 1902 do 1906 v železniškem
ministrstvu imel mnogo konferenc zlasti pri gosp.
dvornem svetniku Webru, sekcijskem načelniku
Wrbi in tudi ministru Witteku, da je imel raz¬
govore z vojnim ministrom, s takratnim šefom
generalnega štaba fcm. Beckom, podmaršalom
Potiorekom in načelnikom železniškega oddelka
polk. Loeblom in da so se vsi ti merodajni
gospodje za belokranjsko železnico od Novega

40

mesta do Metlike in tudi do meje iz strategičnih
ozirov izrekli ter obljubili, da hočejo akcijo za
o r i b o r i t e v te železnice kar najodloč¬
neje podpirati  ter prav srčno želijo, da se
ta skrajno potrebna in iz gospodarskih strate¬
gičnih ozirov velepomembena železnica čim preje
zgradi in tudi do Dalmacije podaljša, kar se
mora v kratkem času vsekakor zgoditi. — Če je
torej začel Šuklje, član konkurenčnega konzorcij a
Šusteršičevega 1. 1906. po vojnem ministrstvu
strašiti, pobiral je tam le stopinje Plantana in
Hribarja, kajti ona dva sta že davno prej v tej
stvari zagotovila in izprosila si podporo od voj¬
nega ministrstva in je bilo prav nepotrebno, da
se je še Šuklje post festum začel v vojnem mini¬
strstvu loviti. Gospodje so že davno bili svojo
podporo prvemu konzorciju obljubili, ker so vsi
o neobhodni potrebi te železniške zveze prepričani.
Koraki Šukljeta še niso imeli prav nobenih po¬
sledic, ostalo je vse kakor je bilo.

Nepobitno dejstvo je pa in ostane, da je
belokranjsko železnico poslanec Plantan dogo¬
vorno s svojimi volilci v Metliki in Črnomlju
zopet na razgovor spravil v parlamentu, in v
ministrstvih, in da je potem obširno dopisoval in
poročal svojim volilcem v Belokrajini, da je dal

41

po želji in naročilu Metličanov izgotoviti potrebne
narise in skice za železniško ministrstvo in da
je on bil prvi, ki je izposloval predkoi^
cesijo za napravo novegaprojekta n o r-
malnotirne železnice  iz Novega mesta v
Metliko in Črnomelj, dne 13. junija 1905 in da
je on s tem končno zbudil klerikalno družbo
okoli Šušteršiča in njega samega, ki se do takrat
ni vsa leta prav nič za to železnico brigal. Za¬
vist je bila gonilna moč na strani kleri¬
kalcev,  kajti jezili so se kakor besni, ker so
naprednjaki jih v boju za to železnico bili prehiteli.

To je jasno ko beli dan in tukaj ne pomaga
nobeno zavijanje vseh klerikajnih časopisov in
nobeno farbanje pohlevnih backov.

Skrajna predrznost je torej, če „Slovenec'“
laže in trdi, da so klerikalci ves čas vztrajno
in požrtvovalno delali za belokranjsko železnico
in humbug najgrše vrste je, če trdi ta list, da se
je edino klerikalcu Šušteršiču in Šukljetu zahvaliti,
da se je belokranjska železnica vzprejela v na-
godbeno poravnavo z Ogri. Tako znajo le še
cigani lagati..

Vse kar so klerikalci v zadevi belokranjske
železnice storili, bilo je na to naperjeno, da se
paralizuje in pokvari to, kar so napredni poslanci

42

v te:- pogledu storili ali započeli; klerikalci
s o P rezsrčnovse le podirali in nikjer
p o rn agali, da bi se opravičene želje in
zahteve Belokranjcev uresničile.

Ce ne bi bili naprednjaki akcije započeli,
ne bi bili tudi klerikalci niti prsta ganili v prilog
tej železnici. Tega dejstva ne more nihče utajiti,
kdor trezno presoja vse, kar se je v tem pogledu
zgodilo tekom zadnjih 6 let.

Da pa je neizbrisna blamaža na strani „Slo¬
venca “, Šukljeta ter Šušteršiča, to svedočijo tudi
razni časopisi, ki se norčujejo iz trditev „Slovenca“,
kateri poje na vse mogoče načine njima slavo,
akoravno dobro ve, da sta povsem nedolžna, če
je srečen političen slučaj nanesel tako, da se je
avstrijska vlada pri sklepanju nagodbenih dogo¬
vorov spomnila svoje dolžnosti in je zahtevala v
interesu tostranske državne polovice zvezo Kranjske
s Hrvaško in zvezo Dalmacije z državo iz poli¬
tičnih in strategičnih ozirov.  Če je Šuklje
po Hrvaškem in v Budapešti lovil slepe miši,
nima to nobenega pomena za belokranjsko že¬
leznico, kajti Hrvatov vlada v Budapešti radi
nagodbe ni prav nič vprašala in se oni tudi v
nagodbena pogajanja niso nikdar vmešavali in
Wekerle pa tudi ni potreboval učenih nasvetov

43

Šukljeta, ker on je imel le koristi onostranske
državne polovice pred očmi in se ni brigal za to,
kar bi nam in Belokrajini koristilo in pomagalo.
Vsa ta potovanja Šukljeta po Hrvaškem in Ma¬
džarskem so bila nepotrebna in brezuspešna in
so imela le namen ,.dobremu ljudstvu" neko¬
liko peska v oči natresti,  da ne more ono
resnice od neresnice razločevati in da bi mislilo,
da je res Šuklje tako mogočen politik, da je on
madžarsko vlado prisilil, da se je za zvezo Hrvaške
s Kranjsko in z Dalmacijo izrekla. Smešno je, če
„Slovenec“ blede, da je Šušteršič že leta 1905.,
ko se je prošnja za prispevek k stroškom traso-
vanja v deželnem zboru po Hribarju vložila, že
vedel, da ne bode treba trasovati, ker bo vlada
sama to delo izvršila. To je popolnoma izmišljeno
in v podkreplenje te svoje precizne trditve nava¬
jamo sledeče dejstvo:

Šušteršič in lepa družba vložili so 5. dec.
1905 prošnjo na železniško ministrstvo za pode¬
litev nove koncesije za vsa pripravljalna dela in
za trasovanje normalnotirne belokranjske železnice
in sta zasnovala prej mnogobrojen konzorcij,
kojemu sta na čelo postavila dobrosrčnega, pa
povsem neinformovanega aristokrata grofa Harra-
cha. — Sedaj pa vprašamo: Čemu sta Šusteršič-

44

Šuklie osnovala nov konzorcij, čemu sta mučila
starega gospoda grofa radi vstopa v ta konzorcij
in čemu sta vložila prošnjo za predkoncesijo za
to železnico, če sta itak vedela,  da bode
država to delo sama na svoje stroške izvršila?
Tu se vidi, da ima laž kratke noge, kajti če bi
bila to vedela, potem bi ne bila vendar konzorcija
sestavljala in povsod članov iskala in bi tudi za
predkoncesijo ne bila prosila, ker bi to vse
bilo popolnoma nepotrebno.  To je za
vsakega slepca dovolj jasno in ni potreba nobe¬
nega drugega dokaza več. Če sta pa vedela,
da bo država to železnico gradila in vsa dela za
priprave izvršila, potem sta na nesramen
način člane svojega konzorcija in od¬
ličnega magnata grofa Harracha ne¬
usmiljeno za nos vodila in vso javnost
goljufala.  Eno ali drugo sta gotovo storila in
da ni ne eno ne drugo lepo in pošteno, to mora
vsak priznati.

Take so zasluge dr. Šušteršiča in Šukljeta
za belokranjsko železnico. Da niso naprednjaki
trasovanja na podlagi Plantanove koncesije iz leta
1905 in potem iz leta 1906 faktično izvršili, je pa
lahko umevno; kajti klerikalci so že v deželnem
zboru na jesen leta 1905 na nedvomen način

45

dokazali, da nočejo  za irasovanje belokranjske
železnice ničesar prispevati, da nočejo tudi akcije
za to eminentno ne samo za Belokrajino temveč
za vso deželo Kranjsko in za našo državo vek -
važne železnice podpirati, ker so se naprednjaki
zanjo zavzeli. S tem je bilo tudi vsako upanj:
na ugodno rešitev v deželnem zboru, kjer gospo¬
dujejo Nemci in klerikalci, popolnoma pokopane,
in naprednjaki so ustavili vsled brezvestnih in
brezsrčnih spletk klerikalcev svoje zapričeto delo
ter prepustili so vso odgovornost *onim, ki so
zabranili uspešen zvršetek te železniške akcije.
To je zgodovinska resnica in kdor kaj drugega
trdi, ta resnici v obraz bije.

Iz teh vrstic naj naši cenjeni čitatelji posna¬
mejo, kako  so klerikalci postopali v prilog be¬
lokranjski železnici in kakšne zasluge so si stekli
za stvar.

46

uročilo železniškem odsebn

o zakonskem načrtu glede zgradbe nor-
mainotirnih železnic iz Novega mesta
preko Metlike do deželne meje v smeri
proti Karlovcu s postransko progo v
Črnomelj in iz Knina do deželne meje v
smeri proti Pribudiču na državne stroške.

Poročal poslanec Ivan Hribar.

Med najbolj gorečimi željami Dalmacije je
dobiti železniško zvezo, po kateri bi bila priteg¬
njena v železniško omrežje monarhije. Nad 40 let-
je stara ta želja ter so jo tako poslanci te kro-
novine v državnem zboru, kakor tudi v deželnem
zboru in v drugih korporacijah opetovano nagla-
šali. Naglašalo se je — in ne po krivici — da
ima dalmatinsko prebivalstvo pravico, zahtevati
od države, da nakloni tej mnogo let napol po¬
zabljeni deželi več zanimanja ter da skrbi — v
dobro razumevanem državnem interesu — za nje
gospodarsko povzdigo.

47

Pri takih prilikah pa se je tudi izrekalo pre¬
pričanje, da se na vztrajno akcijo v napomipanem
zmislu ne more misliti dotlej, dokler nima Dal¬
macija primerno naloženega železniškega omrežja;
posebno pa ne dotlej, dokler se ne spoji po želez¬
nici z ostalo monarhijo. Resničnost takih nazorov
je prodrla že takrat, ko sta se projektirali in dogra¬
dili progi Šibenik-Prkovič in Spljet-Prkovič-Knin,

Te železniške proge so smatrali namreč za
izid prometne politike, ki naj Dalmacijo v bližnji
bodočnosti zveže z deželami za njo, kakor tudi
z glavnimi prometnimi središči monarhije.

Nadaljevanje železnice od Knina je bilo na¬
meravano v severni smeri v Novi. Vkljub vsemu
prizadevanju interesovanih krogov in tudi vlade
same se vendar ni posrečilo, ustvariti predpogoje
za nadaljevanje železnice, ker seje vsak poiskus,
podaljšati železnico Spljet-Knin, razbil ob trdo¬
vratnem odporu Ogrske.

In tako so morali Dalmatinci gledati, kako
so bila vsa njihova prizadevanja glede železniškega
vprašanja podobna Sisifovemu delu in kako so
se njihovi mnogo let edini železnici v deželi —
med ljudstvom krn-željeznica imenovani — od¬
tegovali pogoji za povzdigo prometa in iz tega
izvirajočega narodnega blagostanja.

43

Podobno je bilo tudi glede Belokrajne. Ta
del vojvodine Kranjske je znan po svojih vino¬
gradih, sadjereji in svinjereji, slovi po idiličnih
pokrajinskih slikah, je bogat naravnih zakladov
ter je za blagodat kulture kakor ustvarjen, vendar
je bil dolgo časa od svetovnega prometa ktfkor
odrezan. Posledica je bila, da je prebivalstvo, ki
vsled prevelike oddaljenosti od svetovnih pro¬
metnih cest ni moglo primerno spraviti v denar
vina, kmetijskih pridelkov in živine, popolnoma
obubožalo. Ko se je k vsemu temu pridružila še
trtna uš, ni preostalo obžalovanja vrednim pre¬
bivalcem teh krajev drugega, kakor prijeti za potno
palico ter si iskati zaslužka daleč od domovine.

Ko se je nekaterim z domače grude po¬
beglim res posrečilo v inozemstvu dobiti dober
zaslužek, nastalo je tisto mrzlično izseljevanje, ki¬
je povzročilo, da so sedaj večinoma vsi belo¬
kranjski možje v Ameriki in da celo mladeniči,
ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, zapuščajo
rodna tla.

Žarek upanja je zasijal stiskanim in napol-
obupanim Belokranjcem. Ko se je namreč gradila
dolenjska železnica, so se zanašali, da se bo proga
Ljubljana-Grosuplje-Novo mesto-Straža kmalu
podaljšala v Belokrajno do ondotnih glavnih pro-

49

metnih središč Metlike in Črnomlja. Spozna- ši
pa kako jih je upanje varalo, so morali znova
zapasti apatiji.

Poklicani činitelji, posebno kranjski deže ni
zbor, pač niso opuščali prizadevanja, da napotijo
vlado za podaljšanje dolenjskih železnic v Belo-
krajno. Toda vsa tozadevna prizadevanja so ostala
brezuspešna. Celo za ozkotirno lokalno železnico,
ki se je projektovala, da bi se prihranilo na grad¬
benih stroških, ni bilo mogoče pridobiti vlade.
To je deloma umljivo, ako se upošteva, da bi po
vseh preračunitbah dohodki iz lokalnega prometa
ne pokrivali obratnih stroškov in primernega ob-
restovanja za založeni kapital.

Da bi se vendar kaj doseglo v tem oziru,
so sprožili prizadeti krogi zvezo via Belokrajna
s karlovško - reško železnico v Karlovcu ali v
Vrbovšku, oziroma v Ogulinu.

Toda tudi ta predlog ni našel odmeva v
merodajnih krogih, da, v c. kr. železniškem mi¬
nistrstvu so tako rešitev našega železniškega vpra¬
šanja zametavali zategadelj, ker so se bali, da bi
se dolenjski tovorni promet odtegoval Trstu v
prilog Reki. Čudno pa je, da se je tudi ogrska
vlada trdovratno in odločno branila, privoliti v
tako zvezo.

50

Pako je bila stvar do najnovejšega časa.
Obe zvezi, tako glede dalmatinskih železnic v
seve- i smeri kakor tudi belokranjske železnice
do karlovško-reške železnice ste dobili odločno
nasprotnico v ogrski vladi in kadarkoli je prišla
avstr iška vlada pred ogrsko vlado z rešitvijo
omenjenega — v narodno - gospodarskem kakor
tudi v celokupno državnem oziru zelo važnega
— železniškega vprašanja, stavila je ogrska vlada
tako dalekosežne protizahteve, da se ni moglo
doseči sporazumljenje.

Šele spretnemu operiranju avstrijske vlade
in posebno c. kr. železniškega ministrstva po¬
vodom nagodbenib pogajanj se je zahvaliti, da
je ogrska vlada po dolgem zoperstavljanju po¬
pustila in je, kakor se je to glede dalmatinske
zveze zgodilo že poprej, dovolila v zvezo pri Kar¬
lovcu, pri čemer je prevzela obveznost, da zgradi
približno 140 km  dolgo progo od Pribudiča v Tunj
s stroški do najvišje vsote 100 milijonov. In tako
je nastal predležeči zakonski načrt, ki naj ustavno
zagotovi eno najvažnejših železnic naše monarhije.

Tisti del nove proge, ki jo gradi Avstrija,
se zgradi na državne stroške. To pomeni za in¬
teresente belokranjske proge veliko prednost, ki
se lahko primerja z državno akcijo za povzdigo

51

ljudskega blagostanja v črnomeljskem političnem
okraju.

Kar se tiče Dalmacije, smatrati je železnico
Knin-Pribudič za tiste odredbe, ki jih je napo¬
vedala vlada za narodno gospodarsko povzdigo
Dalmacije. Ako tiči v železniški progi Ljubljana-
Karlovec - Tunj - Knin tudi pretežno celodržavni
pomen, je vendarle gotovo, da bo direktna želez¬
niška zveza Dalmacije z Dunajem in zapadno
Evropo prinesla deželi nepodcenljive gospodarske
koristi.

Kar se predvsem tiče osebnega prometa,
se bo najbrž kmalu precej živahno razvil. Sicer
se ugovarja, da bo osebni promet mednarodnega
potujočega občinstva, ki pač pride poglavitno v
poštev, šel slej kot prej po morju. To je lahko
res, kolikor se tiče v dosedanji meri potujočega
občinstva; toda gotovo je tudi, da bo nova že¬
lezniška zveza ustvarila nov promet, ki se bo
tembolj pomikal na novi železniški progi, ker so
naše parobrodne zveze z Dalmacijo žalibog — toda
ne brez sokrivde vlade — take, da ne zmorejo
večjega in intenzivnejšega osebnega prometa.

Toda celo v slučaju, ako se izboljšajo raz¬
mere v parobrodstvu, kar bi bilo zelo želeti, bi
se pomnožil, kolikor se da preudariti, osebni

52

promet po novi železniški progi, ker bi se med¬
narodno potujoče občinstvo veliko bolj obračalo
v Dannacijo in bi se večina potnikov posluževala
železnice že radi Plitvičkih jezer, ki imajo še
sijajno bodočnost.

Redni dnevni promet bo tudi povzročil, da
bo mnogo potnikov raje potovalo v Dalmacijo z
železnico nego s parnikom.

Končno pa se ne sme prezreti da bo možno,
čim se uvede brzovozni promet, veliko preje priti
z Dunaja v Split preko Ljubljane z železnico, kakor
po morju. Ako vzamemo za temelj daljavo

in hitrost brzovlakov 48 km  na uro, bodo potniki
z Dunaja lahko z železnico prišli v Split v

53

20 urah, dočim se rabi tjakaj po morju preko
Trsta 28, preko Reke pa 25 ur.

Potemtakem že z ozirom na navedene raz¬
loge ni smeti podcenjevati osebnega prometa po
novih železniških progah. Znano in splošno pri¬
znano dejstvo pa je tudi, da nove železnice tako-
rekoč pričarajo osebni promet in da dajejo baš
železnice same vedno nove impulze za potovanje.
To dokazujejo nepobitno številke o osebnem
prometu na dolenjski železnici. Pri tem ne pride
v poštev leto 1898., v katerem se je železnica
otvorila. Izkazi o osebnem prometu izkazujejo tele
številke:

54

Umljivo je, da se bodo ti računi, kar se
tiče osebnega prometa, zlasti pa mednarodnega
potujočega občinstva, izpolnili samo tedaj, ako
bo c, kr. železniško ministrstvo posvetilo potrebno
pozornost temu prometu. Zato je povsem po¬
trebno, da se obe projektirani progi zgradite tako,
da bo na njih mogoč brzovozni promet.

Takisto je tudi neizogibno, da se sklene na¬
tančen dogovor z ogrsko vlado glede prog Brod-
Karlovec in Tunj -Pribudič, ki jih ima ona zgraditi,
kakor .tudi glede zakonitega jamstva za zgradbo
in glede ureditve železnice. Obenem bo treba
c. kr. železniškemu ministrstvu že sedaj skrbeti
za to, da se bosta progi Ljubljana-Novo mesto
in Ljubljana - Jesenice tako preustrojili, da bosta
sposobni za brzovozni promet. Končno pa se je že
sedaj treba dogovoriti z ogrsko vlado glede direkt¬
nega voznega prometa med Dunajem in Splitom.

Pri tem je treba še opozoriti na to, da je v
svrho podviga tujskega prometa, ki ga je smatrati
za Dalmacijo kot najvažnejši vir narodnega bla¬
gostanja, nujna potreba, da se zgradi železnica
ob vsi dalmatinski obali in da se obenem še zida
primerno število hotelov. Želeti bi bilo, da bi
vlada posvečala primerno pozornost tudi hotelstvu
v Dalmaciji.

55

Kar se blagovnega prometa tiče, je razvidno,
da se po tej progi ne bo prevažalo blago en
masse, kakor vino in olje, ker za tako blago
transport po morju pride vsekakor cenejši; toda
blago, ki je časovno vezano — za to je transport
po morju prenezanesljiv — se bo vsekakor pre¬
važalo po železnici.

Treba je torej skrbeti, da se dobi takšno
tovorno blago. V to svrho je treba, da vlada deluje
na intenzivno kulturo zgodnje zelenjadi, raznih
cvetlic, zlasti pa rož, za kar je posebno prikladno
podnebje Boke kotorske. Ta cilj bo najložje do¬
seči, ako se ustanove vzorni vrtovi in druge pre-
skuševalne naprave in ako se dovole posebne
subvencije in premije. Saj je vendar sramotno, da
se dovaža zgodnja zelenjad iz Bara v Italiji celo v
Dubrovnik, ki ima milejše podnebje kakor Neapolj.

Sicer pa velja tudi glede razvoja blagovnega
prometa isto, kar se je navedlo o osebnem pro¬
metu. Poučni v tem oziru so uspehi dolenjskih
železnic, ki jih je posneti iz tehle izkazov :

Blagovni promet dolenjskih železnic:

56

Blagovni promet na dalmatinskih železnicah

57

1901

1902

1903

1904

1905

1906

139.344

132.420

171.335

196.865

199.106

263.035

Iz navedenih številk sledi, da se je blagovni
promet na dolenjskih železnicah od leta 1894. do
1906. torej v teku 13 let — skoraj podvojil, dočim
se je na progah Split-Knin in Perkovič - Šibenik
od leta 1890., torej v 17. letih, skoraj posedmenl.
Po teh zgledih soditi — in slične je dobiti skoraj
po vseh železnicah — je torej smatrati, da bodo
tudi železnice, o katerih se razpravlja, ugodno
vplivale na razvoj blagovnega prometa.

Ker se tiče specijalno zakonskega na¬
črta,  se mora poudariti, da so se stroški v znesku
11,400.000 kron za progo Knin - Pribudič dognali
na podlagi generalnega projekta in proračuna. Dela
trasiranja so bila namreč določena proti koncu
preteklega leta, ker je ogrska vlada lansko leto
— čeprav le pod gotovimi pogoji — pritrdila
zvezi dalmatinskih železnic z liško železnico in
projekt je bil dovršen tekom letošnjega leta.

Kar se tiče belokranjske železnice, je položaj
drugačen. Ogrska vlada je glede te železnice bila

58

vedno proti zvezi s progo Karlovec-Reka in je
hotela še lansko leto dovoliti zvezo z Dalmacijo
le od pogojem, da se resignira na zvezo pri
Karlovcu. Šele med nagodbenimi pogajanji se je
vdala tudi v tem vprašanju železniške zveze. Zato
se še niso za to progo izdelali nobeni generalni
projekti in proračuni stroškov in so stroški v
znesku 18,400.000 K računani samo približno. Z
ozirom na to, da železnica ne gre po nobenem
pretežavnem terenu in da je za kilometer — po
odbitku zneska 8000 K za nabavo voznega parka
— na razpolago 267.000 K, je smatrati, da se
bo shajalo z zneskom, ki je vzet v zakonski
načrt.

Ko priporoča železniški odsek predležeči za¬
konski načrt, da se prejme nespremenjen, je
mnenja, da naj sproži še nekaj drugih načrtov.

Ti so:

1. Mesto Kočevje želi zveze z novo belo¬
kranjsko železnico pri Črnomlju. Železniški odsek
je tej želji ustregel in bo predlagal primerno
resolucijo.

Ako bi pa železniškemu ministrstvu iz tehtnih
vzrokov ne bilo mogoče, upoštevati želje, izražene
v resoluciji, priporoča železniški odsek železni¬
škemu ministrstvu resolucijo, ki jo naj odstopi

59

notranjemu ministrstvu in ki se tiče podržavljena
sedanje deželne ceste Ljubljana - Ribnica - Kočevje-
Črnomelj - Vinica.

2. Z zvezo dolenjske železnice z ogrskimi
državnimi železnicami v Karlovcu in s tem po¬
sredno z dalmatinsko železnico se zviša pomen
zgraditve projektirane proge Kamnik-Polzela, s
katero bi se zgradila direktna zveza med Ljubljano
in Zeltwegom. Revizija trase te proge je bila od
18. do 20. novembra t. 1. in želeti je, da začne
vlada resno misliti na to, da se zakonito zagotovi
ta železnica.

3. Ravno tako se zviša pomen zveze Ljub¬
ljana čez Vrhniko in Hotedršico s kako postajo
nove alpske železnice in želeti je, da obrača vlada
tudi tej zadevi potrebno pozornost.

Končno predlaga železniški odsek:

„Visoka zbornica skleni:

1. Predležečemu zakonskemu načrtu se podeli
ustavna pritrditev.

II. Sprejmeta se sledeči resoluciji:

L Vladi se priporoča, da resno premišljuje
o železniški zvezi od Kočevja v Črnomelj.

2. Vlada se poživlja, da istočasno z zgoto-
vitvijo zgradbe dolenjskih železnic do deželne

60

meje podržavi sedanjo deželo cesto Ljubljana -
Rib ica-Kočevje - Črnomelj -Vinica-deželna meja.“

Na Dunaju,  2. decembra 1907,

Dr, Sylvester, Ivan Hribar,

načelnik. poročevalec.

* »

Pri tem poročilu je predložil referent tale
zakonski načrt:

Zakon

z dne. glede gradnje

normalnotirne železnice od Novega
mesta skozi Metliko do deželne meje v
smeri proti Karlovcu z odcepi j enjem
proti Črnomlju in od Knina na deželno
mejo vsmeri protiPribudiču na državne

stroške.

S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
smatram za potrebno, da odredim sledeče:

Člen I.

Vlada se pooblašča, da zgradi na državne
stroške normalnotirne lokomotivne železnice:

a)  od Novega mesta skozi Metliko na de¬
želno mejo v smeri proti Karlovcu z odcepitvijo
proti Črnomlju in

61

b)  od Knina na deželno mejo v smeri proti
Pribudiču s preračunanimi skupnimi strošk v
znesku 18,400.000 K za prvo in 11,400.000 K za
drugo železnico, kateri stroški imajo veljati kot
maksimalni doneski.

Člen II.

Železniške proge, ki so predmet tega zakona,
se imajo upravljati od državne uprave v lastni
režiji.

Glede njih spoja na meji se je zediniti s
kraljevo ogrsko vlado in se vlada pooblašča, da
enako uredi sporazumno tudi obratna in prometna
vprašanja, ki stoje s tem v zvezi.

Člen III.

Za pokritje potrebščine, določene v členu I.
v najvišjem znesku 29,800.000 K se vlada po¬
oblašča, da izda obligacije rente, ustanovljene z
zakonom z dne 2. avg. 1892. drž. zakonik št. 131,
v onem znesku, ki je potreben v dobitev imenovane
vsote.

Člen IV.

Glede železnic, ki se imajo zgraditi po
členu L, se podeluje oprostitev kolekov in pri¬
stojbin za vse pogodbe, vloge in listine v svrho

62

gradnje in instruiranja omenjenih železniških prog,
kak >r tudi oprostitev prenosnih pristojbin, ki na¬
rastejo pri odkupu zemljišč.

Člen V.

Izvršitev tega zakona, ki stopi v veljavo z
dnem razglasitve, se poveri Mojemu železniškemu
ministru in Mojemu finančnemu ministru.

63

Poročilo

poslanca Ivana Hribarja v seji poslanske
zbornice dne 17. decembra 1907. leta o
belokranj sko-dalmatinski železnici.

Visoka zbornica! Med govorom drugega
predgovornika častitega gosp. tovariša Neumanna,
je bilo v tej zbornici jako živahno. Drugi del
njegovega govora bi smatral kot vesel dogodljaj,
zakaj vzlic mnogim medklicem, ki jih je bilo
slišati, se je končalo vse v prijaznosti in ni nič
motilo te visoke zbornice.

Zdi se mi pa potrebno, čestiti gospodje,
poudarjati glede razpravljane zadeve, da so tako
gospod predgovornik, ki sem ga imenoval in
čigar govor je bil jasen in se je odlikoval po
redkem strokovnem znanju, kakor tudi drugi go¬
spodje govorniki, razpravljali strogo stvarno.

Ker je že precej pozno, bodete, čestiti go¬
spodje, pač uvideli, zakaj ne bom Vaše potrpe¬
žljivosti preveč izkoriščal in bom le na kratko
odgovarjal na nekatere opazke čestitih gospodov
predgovornikov.

64

Prvi gospod tovariš, ki je posegel v debato,
je bil moj ožji tovariš, čestiti dalmatinski poslanec
dr. Dulibič. (Ropot. Prezident pozvoni: Prosim
miru, gospodje!)

Razumem čuvstva, ki ga navdajajo in ra¬
zumem tudi ton, v katerem je govoril. Predvsem
je opozarjal — kar je železniški odsek v svojem
tiskanem poročilu sam naglašal — da je vlada
doslej vse premalo storila za kraljevino Dalmacijo
in da je naposled že čas, da vlada to sprevidi in
se loti resnega dela za povzdigo te dežele.

Čestiti gosp. poslanec dr. Dulibič je mnenja,
da vlada z železnico, o kateri danes razpravljamo,
ni naredila Dalmaciji nikakega darila. Rekel bi
skoraj, da je govoril tako, kakor bi hotel dejati:
Timeo Danaos et dona ferentes. Opozarjal je
namreč na to, da s to železnico ni izkazana no-'
bena dobrota, nego samo popravljena stara krivica.

Deloma je to res. Opozarjal bi pa na to,
da so si sedanja vlada, zlasti ekscelenca gospod
železniški minister in pogajalci, ki so dognali v
Pešti pogodbo z ogrsko vlado zastran belokranjske
in dalmatinske železnice, pridobili velikih zaslug
za končno zagotovitev dalmatinske železnice.

Ne sme se pregledati, da se je ogrska
vlada vedno bojevala zoper tako železniško zvezo

65

3

in da je bilo v interesu Avstrije, porabiti pravi
trenotek, da se končno doseže ta železniška zveza.

Resnica je, da je ta železniška zveza v občem
državnem interesu in zlasti strategičnega pomena,
neprerekljivo pa je tudi to, da je ta železnica naj¬
večje važnosti za narodnogospodarsko povzdigo
Dalmacije in sosednih dežel in da je tudi jako
velikega pomena za Hrvaško in za Kranjsko.

Vladi se je posrečilo — poudarjam novič
zaslugo železniškega ministra — premagati na¬
sprotovanja ogrske vlade in naj se stvar sodi že
kakorkoli, tega ni prezreti.

Tudi se je poudarjalo, da bi bila proga
Novi-Knin — moj častiti gospod tovariš Dulibič
je to naravnost trdil — za Dalmacijo veliko večje
važnosti, kakor sedaj projektirana proga Knin -
Pribudič-Ogulin ali Tounj-Novo mesto čez Ljub¬
ljano na Dunaj.

Gospoda moja! Nazori v tej stvari so pač
različni in jaz Vam moram priznati, da nisem
mnenja svojega častitega tovariša dr. Dulibiča. Jaz
stojim namreč na stališču avstrijskega državnega
poslanca in moram vprašanje o tej železniški
zvezi presojati z avstrijskega stališča.

Gosp. moja! Zveza Knin-Novi bi pred vsem
koristila Ogrski, in sicer prometu na Budimpešto.

66

Gospodje Madžari se že trudijo, da bi ves promet
obrnili na Budimpešto, na mesto, ki je smatrajo
za os ogrskega globusa. Vsled tega meri tudi vsa
njih prometna politika na to, Hrvate gospodarski
popolnoma potlačiti. Če bi se gradila železnica iz
Knina na Novi, bilo bi ustvarjeno novo sredstvo
za to gospodarsko potlačenje hrvaškega naroda.

Seveda, Knin ni bil bližje pomaknjen Za¬
grebu. Toda proga, ki se jo hoče zdaj graditi, bo
tekla čez Liko, ki bi sicer ostala brez železniške
zveze, bo tekla čez Kranjsko in bo zbližala dva
krvnosorodna naroda, kar se je danes tu že
naglašalo, ter ustvari zvezo z Zagrebom in z
Dunajem.

Jasno je, da bo železnica, ki pojde direktno
iz Spleta do Dunaja, imela vsekakor večji promet
— tako blagovni kot osebni promet — kakor
železnica, ki bi v prvi vrsti gravitirala v Budim¬
pešto. Iz tega priprostega vzroka sem mnenja, da
je ta železniška zveza tako z občedržavnega kakor
z dalmatinskega interesnega stališča veliko važ¬
nejša, kakor bi to bila železnica Knin-Novi.

Tudi se ne sme prezreti, da si prebivalstvo
Like in Krbave že dolgo želi železniške zveze
in da se je že opetovano s peticijami obrnilo na
ogrsko vlado, naj tako železniško zvezo zgradi.

67

Posrečilo se je v času bratovske ljubezni,
ki je nastala med Hrvati in Madžari po takozv.mi
reški resoluciji, da je ogrska vlada končno ob¬
ljubila hrvatskim poslancem, zgraditi lisko žel z-
nico in meni se zdi, da je bila prav lepa in jako
važna taktiška poteza avstrijske vlade, da je po¬
rabila to priliko in vse storila, da izvojuje reali-
ziranje železniške zveze, ki je s predležečitn
zakonom zagotovljena.

Cestiti gospod poslanec dr. Dulibič je izrazil
dvome, da se taka železnica zgradi. Njegovo
mnenje je, da, ker ogrska vlada še ni predložila
takega zakonskega načrta, kakor je danes tu na
razpravi, zato je dvomiti, če se bo gradila želez¬
nica skozi Liko, dočim bodeta pri nas dograjeni
obe železnici. Nadaljni dvom čestitega gospoda
poslanca dr. Dulibiča je ta, da bo ta železnica
morda tako zgrajena, da ne bo mogoč obrat z
brzovlaki. Iz predloge je razvidno, da bodeta
tako belokranjska kakor dalmatinska železnica
zgrajeni za obrat z brzovlaki. Samo ob sebi je
umljivo, da bi bilo največje škode in da bi na¬
stale težke gospodarske posledice, če bi se liška
železnica ne zgradila za obrat z brzovlaki. Z
ozirom na izjave, ki jih je podal ekselenca gospod
železniški minister v železniškem odseku, pa sem

68

.

popolnoma prepričan in sodim, da smem to iz¬
javiti tudi v imenu železniškega odseka, da je ta
bojazen tovariša Dulibiča popolnoma neutemeljena.

Pred vsem je že na to opozarjati, da bo
morala ogrska vlada, ki bo v liško železnico in¬
vestirala glavnico sto milijonov kron, skrbeti za
to, da se ji ta glavnica obrestuje in da bo mo¬
goča amortizacija te glavnice. V njenem lastnem
interesu je torej, zgraditi železnico skozi Liko
tako, da bo mogla biti kos polnemu prometu, ki
ji ga bodeta dovažali belokranjska in dalmatinska
železnica. Ni se torej čisto nič bati, da bi se
železnica ne zgradila prav.

A tudi, če bi tega ne bilo, imamo drugo
zagotovilo, da so se pooblaščenci ogrske vlade
izrekli pripravljene, zgraditi železnico v tem zmislu.
Strah, da se železnica sploh ne zgradi, je po
moji sodbi že zaradi tega ničev, ker mora biti
in je tudi Madžarom silno mnogo na tem, da
dobe izpopolnitev železnice Košice-Bohumin.

Izhajajoč s tega stališča so šele dovolili
zgradbo in zvezo dalmatinske železnice pri Pri-
budiču in zvezo belokranjske železnice pri Brodu.

Iz tega naj visoka zbornica razvidi, kako
veliko važnost pripisuje ogrska vlada izpopolnitvi
železnice Košice-Bohumin. To upoštevaje smo

69

lahko prepričani, da bo ogrska vlada zaradi do¬
sege te izpopolnitve, za katero se Madžari tru¬
dijo že desetletja, gradila železnico skozi Liko,
ker je to smatrati kot junktim.

Dalje meni tovariš Dulibič, da se še ni
doseglo porazumljenje, kje se bodo železnice
vezale. Točke, kjer se bodo železnice zvezale, so
natančno dogovorjene in določene. Dalmatinska
železnica je namreč že projektirana in pelje po
projektu do deželne meje v smeri na Pribudič,
dočim se bo, kakor je rečeno v vladnem po¬
ročilu, projektirala belokranjska železnica čez Me¬
tliko na Brod. Zvezne točke ne morejo vsled tega
biti drugje, kakor tam na hrvaški meji proti
Pribudiču in od Broda do Karlovca. Tudi v
tem oziru je vsaka bojazen popolnoma neute¬
meljena.

Brez ovinkov priznam, da Dalmacija še ne
more biti zadovoljna z železnico Splet-Knin-Pri-
budič in tudi ne bo; brez ovinkov priznam, kar
so tekom razprave omenili različni gg. govorniki,
da se mora zgraditi železnica Bugojno-Aržano,
če naj se povzdigne Dalmacija in če se hoče
skrbeti za krasno ležeče mesto Splet. Jaz tudi
mislim, da sem v nasprotju z dvomi čestitega
gospoda tovariša dr. Sylvestra toliko informiran,

70

da morem izjaviti, da misli c. kr. železniško mi¬
nistrstvo z največjo resnostjo na zgradbo proge
Aržano - Bugojno in se trudi, to zgradbo tudi
doseči. Pritrjevanje ekscelence gospoda železni¬
škega ministra mi to potrjuje in obveščam o tem
z zadovoljstvom visoko zbornico.

Čestiti gospod poslanec dr. Šušteršič je
sprožil nekaj misli, ki se tičejo deloma izpopol¬
nitve južnega železniškega omrežja monarhije,
deloma pa tudi drugih stvari, kar bom pozneje
pojasnil, ko dobim od predsedstva dotične pred¬
loge in resolucije.

Gospod dr. Šušteršič je opozarjal, da mo¬
ramo delati pametno jadransko in balkansko po¬
litiko in je rabil izraz, da leži naša bodočnost
na Jadranskem morju in na Balkanu. Popolnoma
se strinjam s tem, da je naša bodočnost na Ja¬
dranskem morju in opozarjam na opomnje g. dr.
Dulibiča, da si je avstrijska vlada nakopala veliko
krivdo, ko je avstrijsko trgovsko brodarstvo pu¬
stila propasti. Namestu, da bi bila pravočasno
skrbela, kakor se je to zgodilo v drugih državah,
da bi se po uvedbi parnikov na vijak povzdig¬
nile parobrodne družbe in zgradili parniki za
trgovino z inozemstvom, je čakala, in tako smo
postali, dasl imamo lepo Adrijo, ki pomeni za

71

nas izhod v širni svet, eden zadnjih narodov v
prekomorskem tekmovanju.

Prava avstrijska politika bi bila to že davno
pojmila, bi bila spopolnila lepe naravne pristane
in bi bila zlasti skrbela za parobrodno zvezo med
Dalmacijo in med državo.

Ali, gospoda moja, kaj vidimo celo v naj¬
novejšem času. Gre se za nekaj jako važnega,
za novo parobrodno zvezo z Dalmacijo, in če
pomislite, kako se je ta stvar pojmila v trgovin¬
skem ministrstvu, potem se ne smete čuditi, da v
takih razmerah in dokler se te ne premene, ni mi¬
sliti na pametno jadransko politiko od strani Avstrije.

Istotako, gospoda moja, je z balkansko po¬
litiko. Če hočemo delati pametno balkansko po¬
litiko, opozarjam tu na opombo g. predgovornika
dr. Sylvestra, ki je menil, da je naša zunanja
politika premalo inpulzivna — je pred vsem po¬
trebno, da balkanske narode umejemo in znamo
uvaževati njih posebnosti. (Živahno pritrjevanje.)
Če ne bomo tega storili, izgubimo simpatije teh
narodov in če smo izgubili simpatije, nam vse
drugo nič ne pomaga. (Dr. Korošec: Izgubili smo
jih že!)

Reklo se je, da smo te simpatije že izgubili.
To je resnica. A še je čas, si te simpatije novič

72

pridobiti. Treba je odslej — in ura je že dvanajsta
— delati tako politiko, s katero si je mogoče
simpatije novič pridobiti. (Pritrjevanje.)

Kar se tiče očitanja, da je naša zunanja
politika premalo impulzivna, pritrjujem popolnoma
čestitemu gospodu tovarišu dr. Sylvestru. Zlasti
smo bili premalo impulzivni tedaj, ko je šlo za
to, da bi Avstrija začela tekmovati z drugimi
trgovinskimi narodi. Vsled tega smo zaostali;
dasi bi mogli imeti lepo trgovino, ker je naša
industrija precej razvita, ostajamo skoro na zad¬
njem mestu, ostaja naša velika država daleč za
mnogimi manjšimi državami, ki imajo veliko večji
prekomorski eksport kakor mi. Tudi v tem oziru
je zadnji čas, da postane drugače. (Nemir. Pred¬
sednik zvoni.)

Sedaj še nekaj besed o Dalmaciji sami.

Že tiskano poročilo železniškega odseka
opozarja na to, da je mogoče, Dalmacijo po¬
vzdigniti. (Nemir. Konec!)

Gospoda moja! Vem, da Vam je vsled utru¬
jenosti in zaradi pozne ure neprijetno, ostati še
dlje tu. A ne morem drugače, kakor da izprego-
voriin nekaj besed o Dalmaciji, ker je stvar velike
važnosti.

73

Gospoda moja! Tiskano poročilo železni¬
škega odseka opozarja, da se more Dalmacija le
tedaj gospodarski povzdigniti, če se zgradi že¬
leznica tudi ob obrežju. Zato poudarjam, da bo
morala avstrijska vlada, ki si je napravila ta
program, v najbližjem času začeti z zgradbo že¬
leznic Zadar - Knin, Mostine - Bribirsko - Šibenik in
Splet - Metkovič, če neče, da bo ta lepa dežela
ostala tako zanemarjena, kakor je sedaj.

V Dalmaciji, gospoda moja, se dajo zakladi
izkopati, a razumeti je treba, kako jih dvigniti in
na vladi je, da to razumevanja posvedoči

S temi besedami, gospoda moja, končam
in nasvetujem sprejetje zakona. (Živahno odo¬
bravanje in ploskanje.)

Ponatisk iz ..Slovenskega Naroda 1 *. — Tisk »Narodne tiskarne"
v Ljubljani.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000510581