Štev. 31. V Ljubljani, sreda dne 31. januarja 1912 Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* iihaja vsak dan — tudi ob nedeljah in rrazniklh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10’— četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se * pošilja upravništvu. ::: >■ Ul Telefon številka 118, MLljlMPBP1 Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravništvo: p Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Si & Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana ptftMfr se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglHf se plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Ife zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju z: pust — Za odgovor je priložiti znamko, al s: Telefjn številka 118. «i Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico za Kranjsko. Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice): Ivan Korenčan, trgovcc v Ljubljani. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko obrt (rumene glasovnice): Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani. Sodna ulica. Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani. Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-lilko podpisati. Uradniki slovenskih denarnih zavodov. V nedeljo, dne 21. t. m. je sklicalo »Društvo jugosl. uradnikov denarnih zavodov« zborovanje v dvorani hotela »Ilirija«. Zborovanja se je udeležilo kaj lepo število uradnikov ljubljanskih. pa tudi nekaterih izvenljubljanskih denarnih zavodov, — vesel pojav, da je začela organizatorična misel prodirati tudi v tem sloju, ki menda edini pri nas še ni organiziran. In vendar je, kakor se je slišalo iz ust vseh udeležencev zborovanja, nujna potreba in že skrajni čas, da se vzdramijo, da se medsebojno LISTEK. J. BARBEYD’ AUREVILLY: Maščevanje žene. (Dalje.) Odprte steklenice na kaminu, so družile svoje dišave z mlačno atmosero tega prostora, ki je moral raztajati moško voljo pri tretjem dihu. — Dva svečnika istega kova, kakor pred vratmi sta svetila na obeh straneh kamina. Vsepovsod so ležale kože po preprogah. Računano je bilo za vse slučaje. Končno je mogel prodreti pogled skozi zastore v skrivnostno toaletno sobico, zakristijo te svečenice. Toda vse te posameznosti je Tressignies zapazil šele pozneje. V začetku je videl le žensko, h kateri je prišel. V svesti si, kje da se nahaja, ni uvaževal... Sedel je na zofo in potegnil žensko, ki je bila odložila klobuk in ogrinjačo in vrgla oboje na naslonjač, na kolena. Objel jo je okoli pasu s prekrižanimi rokami kakor s kleščami in jo motril od pete do temena, kakor pivec kupico vina. ki jo drži proti luči, predno srkne. Vtis iz bulvara ga ni varal. Za ukusneža, prenasičenega, vendar pa še v polni moči, je bila razkošna. Podobnost, ki mu je padla v misel na bulvaru je obstajala še vedno. Oni drugi le, na katero se je spomnil ni ležal v obrazu, ki sta si bila v potezah tako podobna, skoro strašeč izraz ponosne odločnosti, ki ga hudič veseli kolovodja vseh anarhij ni podaril vojvodinji, da ga je mogel podeliti — iz katerega vzroka? — ženski s ceste. Z odkrito spoznajo, se združijo in z združenimi močmi začnejo nastopati za svoje stanovske pravice iri koristi tudi uradniki naših denarnih zavodov. Tudi pri teh uradih se je začelo od strani ravnateljstev ono nečloveško in dobičkarsko izkoriščanje uradnikov, ki ga najdemo pri raznih tovarnah, družbah, podjetjih in zavodih, ko namreč uslužbenec preneha biti v očeh svojega kruhodajalca — človek in se ga hoče pretvoriti v brezčutno strojno orodje, katerega se rabi, kakor potreba zahteva. Težke so dolžnosti vsakega uradnika, zlasti težke pa uradnika, ki ima opraviti z denarjem. Trenutek nepazljivosti, kratka malomarnost lahko zadostuje, da si uniči eksistenco, da spravi v bedo sebe in svoje. Javnost, vajena soditi človeka po njega okolici in njegovem naslovu, stavi na uradnika denarnega zavoda često pretirane zahteve. Uradnik denarnega zavoda bodi elegantno oblečen, udeležuj se javnih prireditev, podpiraj razna društva, obiskuj gledališče, koncerte, plese itd. Nihče ne vpraša, ali pa uradnik tem zahtevam tudi more ugoditi? Človek bi mislil, da so vodstva denarnih zavodov toliko obzirna, da skrbi, nalogo in odgovornost, pod katerimi sive in se suše njih uradniki, tudi primerno upoštevajo. A žalibog, da tudi v rejenih telesih teh šefov zastonj iščeš sočutja, čuta pravičnosti in humanitete. V dokaz nekaj slučajev: Uradniki nekega zavoda so prosili svoje ravnateljstvo, da bi se odpravilo sprejemanje strank popoldne, ker to ovira in moti notranje poslovanje. V odgovor na to prošnjo je ravnateljstvo odredilo, da se oficijelno upelje popoldanska ura za sprejemanje strank. S tem so stranke pridobile za svoje občevanje z uradom po eno uro na dan več, nego so imele prej in to na škodo uradništva, kateremu se je čas za notranje poslovanje skrčil oziroma se podaljšal čez običajne uradne ure, ne da bi uradni-štvo prejelo za to kako kompenzacijo v prejemkih. Drugič so dotični uradniki prosili, da bi se jim podaljšala doba vsakoletnih dopustov. Ravnateljstvo je tudi tej prošnji takoj ustreglo ter je vsaki uradniški kategoriji dotakrat običajni dopust, za teden dni — skrajšalo, tako da so stari uradniki, ki so že po več let uživali po tritedenski dopust, se morali naenkrat zadovoljiti s 14dnevnim dopustom. Neki predsednik denarnega zavoda je zastopal stališče, da bodi uradniku že to dovolj, da sploh sme služiti pri njegovem zavodu. Ko so se mu prišli nekoč uradniki priporočat za zvišanje plače, jih zavrne: »Ali Vam to ni zadosti, da ste denarni uradniki? Koliko je takih, ki bi bili ponosni, da smejo biti naši uradniki in bi bili s tem zadovoljni!« Nekod v Ljubljani uradništvo že nad poldrugo leto prosi pomnožitve uradniških moči, a ravnateljstvo je za njihove prošnje gluho. Ne gane ga dejstvo, da se je promet v zadnjih letih za 50% pomnožil in ne vznemirja ga tudi ne dejstvo, da morajo nekateri uradniki, da rešijo svoje posle, delati po cele nedelje in praznike ter do 10. in 11. ure ponoči, ne da bi dobili za to le vinar odškodnine. Vse toži, da je draginja. Večina delodajalcev je s’- " uslužbencem zboljšala zaslužek. Ganila se je celo država, ki je v takih zadevah najbolj počasna. Vodstva nemških denarnih zavodov so že meseca decembra 1. 1. soglasno sklenila, zvišati svojemu uradništvu s tem le- galvo. z vranjimi lasmi, v rumeni obleki, razkošnimi rameni, katerih širokost so prekašali boki, je spominjala na Judito od Verneta (znano sliko z tistih dob), samo izraz njenega obraza je bil še bolj divji, njeno telo lepše ustvarjeno za ljubezen. Mrka divjost je prihajala morebiti od gube, ki se je rezala na nosnem korenu do lepih obrvi, ki so se vlekle tja do senc; Tressignies je videl enake obrvi pri nekaterih turških Aziatkah. Stiskala jih je tako skupaj, da so bile kakor zrastle. Kako kričeče nasprotje: ta ženska je pač imela po- stavo za svojo obrt, ne pa obraza. To telo deklice veselja, ki je burno klicalo: posluži se me, je nosilo glavo, katere veličasten izraz je krotil najsilnejše poželenje in moral spremeniti najžgavejšo pohotnost v tiho če-ščenje... K sreči pa je uslužno smehljanje kurtizane. s katerim je znala oskruniti bajno zaničljivost, ki so jo izražale ustnice, moglo pritegniti vsakega, ki se je morebiti prestrašil pošastne ošabnosti njenega obraza. Na cesti je nosila ta loveč smehljaj brezstidno na rdečih ustnicah, sedaj, ko je ležala Tressigniesju med koleni, se je zresnila in njene poteze so dihale tako neizprosnost, da ji je manjkal le krivi meč v rokah, da bi se mogel Tressignies, ne da bi si domišljal, smatrati se za Holofer-na. Prijel jo je za njeno neoboroženo roko in spoznal nje knežjo lepoto. Molče je to dopustila in tudi sama ga je motrila, vendar ne s površnostjo in lakomnostjo svojih tovarišic, ki pregledujejo moške, kakor slab denar. — Očitno je imela drugo misel, kakor ono na pričakovani dobiček ali na ljubezensko prelestje, ki naj je izvršuje. V tresočih se nosnicah, ki so bile ravnotako izrazite kakor oči in iz katerih se je vsipal, kakor iz oči ogenj strasti, tom dosedanje prejemke za 10 do 15%. Istotako so zvišala ravnateljstva hrvatskih denarnih zavodov svojim uradnikom dosedanje prejemke za 25 Jo. No, in naši slovenski uradniki? Kaj so dosegli? Da so dobili tuintam za božič oiiroma novo leto običajno vsakoletno nagrado v iznosu pol ali celmesečne plače, da se je pri neki ljubljanski hranilnici izplačala namesto svojčas obljubljene 10% le 5% enkratna dragonjska podpora za celo tekoče leto, to je vse, kar je naše uradništvo proti neznosni draginji prejelo od svojih zavodov, ki sicer ne štedijo z denarjem, kadar gre za kake špekulacijske namene. Pa poreče kdo: »Saj so uradniki denarnih zavodov itak dobro plačani!« Da, prijatelj, prokleto dobra plača je to, če dobiva Človek s srednješolsko naobrazbo po treh in štirih letih službe na mesec po 100 K ter mora od tega zneska plačati 28 K za stanovanje, 6 K za postrežbo. 50 K za hrano, po 4 K za perilo. 6 K v penzijski sklad, kar znaša skupaj 94 K ter mu ostane za obleko, kurjavo, zabavo in izobrazbo na mesec celih mastnih — 6 kron ali na dan 20 vin., znesek, ki ga dobivajo ponekod mestni oskrbovanci in berači. Jednako brilant-no izhaja uradnik z rodbino, ki po 10 službenih letih prejema mesečno po 275 K. a mora od tega zneska odložiti za stanovanje 54 K, za hrano 140 K do 160 K ter s preostankom 60 K skrbeti za obleko, knjige in odgojo svojih o-trok, podpirati razna društva, plačevati liste, se udeleževati prireditev, političnih shodov, plačevati zdravnika in skrbeti še za bodočnost svoje rodbine. Očitna krivica se dela uradnikom zlasti mestnih hranilnic s tem, da se njih prejemki regulirajo po prejemkih občinskih uradnikov. Namenoma se pri tem prezira dvoje: 1. da imajo hranilnični uradniki predpisano na dan več uradnih ur nego magistratni uradniki in 2. da imajo magistratni uradniki zraven uradnih prejemkov še postranske zaslužke, ki pa so hranilničnim uradnikom po njih uradnih pravilih prepovedani in po razdelitvi uradnega časa tudi — nemogoči. 2e ti dve dejstvi sami popolnoma opravičujeta zahtevo, da se hranilnični uradniki plačajo boljše nego magistratni uradniki, ne glede na to, da so dane za to še druge okoliščine. Če kje. je uradništvo gotovo pri denarnih zavodih oni faktor, ki za razvoj in procvit zavoda največ žrtvuje, ki more zanj storiti največ dobrega, pa mu tudi največ škodovati. O resničnosti tega dejstva javno snričujejo angleški, francoski, nemški in tudi nekateri češki denarni zavodi, kojih uprava oziroma vodstva zastopajo načelo: »Uradnik denarnega zavoda bodi dobro plačan. Le dobro plačan uradnik je vesten in zanesljiv delavec. Zanesljiv delavec pa je zavodu dobiček.« Tega načela naj se drže tudi uprave naših denarnih zavodov, pa se jim ne bo treba bati organizacije njihovih uradnikov. Uradniki slovenskih denarnih zavodov pa naj krepko nadaljujejo pričeto delo. Imeli bodo dobiček le oni in njihovi zavodi, za kojih koristi bo organizacija istotako skrbela. Od nobene strani pa se naj ne pozabi, da je v organizaciji moč, moč, ki ruši vlade in parlamente ter na razvalinah zastarelosti in ”r0-padlosti zida nove stavbe. X. je ležala skrajna odločnost, kakor za zločin, ki se mora izvršiti. »Kaka prigodba za me in za njo v našem času šibkosti, če je neizprosnost tega obličja enaka oni ljubezni in čutov!« je mislil Tressignies, ki jo je ogledoval, predno se je posluži, kakor angleškega konja... Izkušeni in kritični poznavalec žensk, ki je izbiral najlepše deklice na trgu v Adriano-plu in je poznal cene ženskih teles te struktur in te polti, je vrgel za dve uri, ki jih je namenil ti ženski, polno pest luidorov v modro kristalno posodo, ki se je nahajala v višini njegove roke in ki še nikdar ni sprejela toliko zlata. »Ah! Ugajam ti torej?« vzkliknila je nestrpno in pripravljena za vse pod pritiskom njegove roke; morebiti tudi že nepotrpežljiva zavoljo ogledovanja, ki je kazalo premagati poželjenje na ljubo radovednosti in ki se je zdelo, da jo žali ali pa da ji zapravlja čas. »Pusti, da vse to odložim« je pristavila, kakor da bi jo tiščala obleka in odpela gornje gumbe života... Izvila se je njegovim kolenom in odšla v toaletno sobico... Prozaičen teater! Ali je hotela morda varovati obleko? Toaleta je vendar glavno orodje teh delavk ... Tressigniesja, ki^je sanjal ob tem obličju o nenasitnosti Mesahne, se je polastila hladna vsakdanjost. Znašel se je pri vlačugi — pariški vlačugi, kljub božanski fiziognomiji ki je bila v tako krutem nasprotju z usodo nje nosilke. »Ba« je premišljal »poezija teh kreatur leži le na površini in pobrati jo je treba tam, kjeF leži.« In odločil se je, da si poezijo tam poišče, pa našel jo^e tudi drugje — in sicer tam, toer je ai pričakoval! Ciril Metodove šole. Denar, ki ga slovenski narod nosi na žrt-venik narodnih šol, ki ga zbira in žrtvuje za naše narodno-manjšinsko šolstvo, je plodo-nosno naložen narodni kapital, ki se nam obrestuje gotovo nad običajno obrestno mero. Naše narodne, Ciril in Metodove šole na mejah, so naše bojne narodne postojanke, katerih se še vse premalo zaveda naš narod in še vse premalo pojmimo njih visoke narodne naloge. Ni dovolj, da so naše obmejne šole samo dobre institucije za pouk in vzgojo našega narodnega naraščaja; one morajo biti torišče vsemu narodnemu življu nam ogroženega kraja. one morajo biti privlačna sila koncentracije vsega narodnega življa in dela v obmejnih krajih, ki pridobivajo ugled in vzbujajo narodni ponos v potujčenju podvrženih krajih in masah ljudstva. Iztrgovati iz rok tujca in z renegatstvom prepojene okolice vsakega posameznika; ga odvreči od nevarnosti tujčevanja; preprečiti da tujec ne skuša vplivati na mase, nam odtujiti in sebi asimilirati naše rojake: to je bram-beni moment naših narodnih bojnih postojank, ki so nameščene na naši narodni meji kot trdnjave, ki ne pripuste tujca na naše ozemlje. Tega naj se zaveda vsakdo, ki hoče pravilno ceniti funkcijo naše Ciril Metodove družbe! Slovensko šolstvo trpi danes pod krutim jarmom avtokratizma in birokratizma, ker slovenski učitelj je danes tlačan narodnih avtokratov in bodisi potem že vladnih ali voditeljev klerikalnih političnih strank. Narodni razvoj našega šolstva ubija danes birokratizem, ki ga vlada sili v šolo. Vladna politika je sicer zelo lepa v zunanjosti, ki prinaša našemu narodu tudi včasih par drobtinic s skromno željo, da zaveže narodne voditelje v hlapčevanje — ki nam je že itak prirojeno, — toda vladna politika še nikdar tudi v šolstvu narodna ni bila in narodna — ne bode. Danes bije tujec po naših šolah na Koroškem. Štajerskem in Primorskem; na eni strani pritiska Nemec, na drugi Italijan; toda vse šolstvo se mora prej kloniti nasilju, nego se bode temu klonilo šolstvo Ciril Metodove Družbe. In na to je lahko ponosen ves slovenski narod, kajti naše Ciril Metodove šole so svobodni narodni hrami za ljudstvo, katerih razvoja ne ubija niti avtokratstvo nad učiteljstvom, niti birokratizem nad šolo. Nekateri nam predbacivajo narodni šovinizem v Ciril Metodovih šolah. Kdor to trdi, ta premalo pozna naše meje in napadanje tujca, ki stoji vedno v ofenzivi na naše šole in naše rodne vrste. Zato trdimo, da je naše učiteljstvo — ne samo Ciril Metodovo, ampak splošno — še premalo šovinistiško in nekateri še premalo pojmijo pomen obmejnega učiteljstva, njega delo v šoli in zunaj šole, ker ga presojajo iz notranjosti: opazujejo boj iz varnega kraja. Narodne mase se ne da prisiliti zase. Psiha te mase na meji je tako različna od one v sredini, da igrajo pri narodnem boju najmanjše malenkosti svojo ulogo in le narodnemu šovinizmu je pripisovati dejstvo, da je naše učiteljstvo tako vstrajno v narodnem boju na mejah. Zato nikdar premalo ne dela učitelj na meji zunaj šole in je ravno njegovo narodnostno naziranje svitla točka njegove sposob- Do sedaj je sledil tej ženski iz nepremagljive zvedavosti in nizkotne kaprice; ko pa je stopila iz toaletne sobice, kjer se je popolnoma oprostila svoje večerne opreme v kostumu — ki pač ne zasluži tega imena — gladia-torke, pripravljajoče se na boj, je bil dobesedno zaslepljen od krasote, ki je ni slutilo niti njegovo umetniško izurjeno oko zunaj na bulvaru, pod goljufivo se gibajočo obleko. Ko bi udarila na mestu nje strela skozi vrata, ne mogla bi zadeti silnejše... Ni bila popolnoma gola; pa to je bilo hujše! Bila je daleko brez-stidnejša, kakor če bi bila naga. Kipi so goli, pa nagota je sramežljiva. Da. bravura sramežljivosti je. Ali ta vlačuga s svojo ničvredno nesramnostjo. ki je gorela kakor Neronove baklje. da je podžigala čute moških še silneje in ki je o-čitno prodrla svoji obrti do najnižjih globin, je združila sugestivno prikritje in drznost nagote z genijem in neukusnostjo najgnusnejšG pohotnosti, kajti kdo ne ve, da ima na polju pregrehe neukusnost svojo moč? ... Posameznosti te strašne izivajoče toalete so spominjale Tressigniesa na kipec, ki je bil tisti čas v Parizu razstavljen pri vseh trgovcih z umetninami. pred katerimi je pogosto postajal in ki so nosili skrivnosten podpis »Madame Hus-son«. Nevarne sanje pregrehe! Tu pa so postale resničnost. Tej razburjajoči resničnosti nasproti, tej popolni lepoti, ki pa ni bila mrzla, kakor so lepote le prepogosto, bi mogel Tressignies, ki se je vrnil iz Orienta, če bi bil tudi najblaziranejši paša, zadobiti čute kristjana, da celo puščavnika. (Dalje.) ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK, k: nosti za obmejnega učitelja. Radikalizem, odločnost in lastna energija v delovanju, mu je kvalifikacija v sposobnosti. To so vprašanja naroda, ki se jih je do danes javnost nekako malo dotikala, ki se jih je izpuščalo precej iz vidika, ki so pa najvitalnejša točka uspehom našega narodno obmejnega šolstva. Ni vseeno kdo vodi in ne vseeno — kdo uči naš narod! Do danes je naše Ciril Metodovo šolstvo najsvobodnejše izmed slovenskega šolstva, ker ono služi izrecno samo narodu in ni izpostavljeno demagogiji klerikalne politike, ki je uprav nad slovenskim učiteljstvom zavladala danes bujno in se razvila v gnusno korupcijsko gonjo. Žrtve^ torej, ki jih narod doprinaša za naše obmejno šolstvo, so pozitivno delo, ki ga lahko izvršuje vsakdo izmed nas. Naloga našega časopisja pa je, da pospešuje prospeh in revizijo našega obmejnega šolstva in proučevanja obmejno podrobnega dela. SPLOŠNi PREGLED. t Dr. Ebenhoch. Po daljši bolezni je umrl na Dunaju bivši poljedelski minister dr. Ebenhoch. Ebenhoch je igral včasi v avstrijski politiki važno vlogo, bil je vodja stare kleri-kalno-konservativne stranke in kot tak dal ime tudi zloglasnemu Ebenhochovemu šolskemu zakonu, ki je v letih 1897. razburjal vso avstrijsko napredno javnost. Ko pa se je organizirala krščansko-socialna stranka in pri prvih volitvah po novem volilnem redu pritisnila konservativce ob steno, je Ebenhoch kmalu doigral. Ker je bil resen in res parlamentaren politik, so mu dunajski krščanskosocialni kričači pristudili politiko in tako je odložil lansko leto svoj državnozborski mandat. — Ebenhoch je bil svoječasno gornje-avstrijski deželni glavar, član parlamenta in delegacije. Bil je tudi priden časnikar in sodeloval veliko pri obširnem konservativnem dnevniku »Vaterland«. Napisal je tudi patri-jotično dramo »Andrej Hofer«, ki se je z uspehom igrala v Linču in Insbrucku ter več drugih beletrističnili del. Politične konference. O konferencah, ki so se vršile v Času Stiirgkhove navzočnosti v Bu-dimpešti ter Khuenove na Dunaju se poroča naslednje: Dogovori obeh ministrskih predsednikov so veljali v prvi vrsti vprašanju o rešitvi brambne predloge, prišla pa so tudi na vrsto druga parlamentarna in vojaško - politična vprašanja. Vsled bolezni grofa Aehrenthala je čas delegacijskega zasedanja negotov, oba ministrska predsednika pa stojita na stališču, da delegacijsko zasedanje ne sme prekiniti brambne razprave. Konference obeh ministrskih predsednikov niso dovedle do končnega zaključka, zato se nadaljujejo v kratkem času na Dunaju. Glavna pogajanja se sučejo okoli določitve vojaških emblemov, ker v ti točki so si mnenja avstrijske in ogrske vlade popolnoma različna in bo mogoč nazadnje le nekak provi-zorij, po katerem bodo nosili ogrsld regimenti do končne rešitve rdeče-belo-zelene znake z uvezenim ogrskim državnim grbom. Nesoglasja se pojavljajo tudi pri takozvanem deklaracijskem paragrafu, ker se vlade zaradi' aneksije Bosne ne morejo zediniti za primeren državno-pravni izraz. Kakor kaže sedanji položaj, bo vprašanje o vojaškem kazenskem zakonu rešeno odredbenim, ne zakonitim potom. Srbi v Macedoniji. Iz Soluna se poroča, da je srbska tajna organizacija »Črna roka« začela s svojo akcijo v kosovskem vilajetu. Proti srbski vladi pa že dolgo časa vlada velika nezadovoljnost radi njenega neodločnega stališča v macedonskem vprašanju, zato hoče »Crna roka« pričeti z akcijo sama in organizirati srbske čete, ki se v zadnjih časih niso udeleževale nikakesra gibanja. V turških krogih so vzbudile te vesti precejšnje nerazpoloženje kjer je znano, da so srbske čete najpredrznejše m naj-neustrašenejše, kar so Turki skusili že dostikrat sami na svojem telesu. DNEVNI PREGLED. Cenjenim zunanjim naročnikom smo priložili danes položnice za vplačanje naročnine. Kdor ima že naročnino plačano, naj ohrani položnico za prihodnje ali jo pa odda dalje. Od 1. svečana dalje bo inkasiral inkasant »Dana« mesečno naročnino pri ljubljanskih naročnikih. Opozarjamo, da se vplačuje »Dan« vnaprej in bode torej inkasiral inkasant naročnino za januar in februar pri tistih, ki še nimajo zajanuar_ plačane naročnine. Novi naročniki »Dana« dobe na zahtevo ves do koncarjanuarja izišel roman Hiša Saint Pol (Hiša sv. Pavla) brezplačno. Enotnost in edinost stranke ne sme trpeti! Dogodki zadnjih dni so neznansko razburili osobito našo napredno javnost. Kako pa tudi ne. Krivičnemu in zakonolomskemu razveljavljenju mandatov ljubljanskih dveh poslancev Ribnikarja in Reisnerja je sledil impozanten shod v Mestnem domu, kjer se je na izra-zovit določen in nepobiten način konstatiralo, da so klerikalci izvršili zakonolomski atentat nad Ljubljano in njenima poslancema. Na podlagi stenografskih zapisnikov je dr. Triller dognal, da so klerikalci prelomili dano besedo in da je njihova stranka postala stranka brez častne besede. Vihar ogorčenja je šel v naših vrstah in samo ena želja, samo eno hrepenenje je valovalo po naših srcih — pri prvih volitvah se maščevati. Dva, tri dni — razočaranje, izjava, ki je nikdo razumeti ni mogel. Vsa jeza, ves srd je od tega hipa obrnjen proti Izjavi. Politika je za javnost često nerazumljiva. Velikokrat si politiki niso v svesti kakšen rezultat dosežejo s svojo taktiko. O političnih korakih in osobito o taktiki bo ložje po pravici sodila bodočnost kot sedanjost. Eno stvar pa ne smemo prezreti. Vsled taktike posameznih oseb v stranki, ne sme še trpeti enotnost in edinost stranke. Izjava, ki jo je dobil dr. Šušteršič je sicer zanj poniževalna. Dejansko ni v njej nobenega preklica, nobene opravičbe. Ali izjava že sama na sebi slabo vpliva. Je izraz konservativnega krila naše stranke, ki smatra boj z rokavicami in kavalirsko popustljivost napram klerikalcem za edino pravo in dobro taktiko. Že včeraj smo odkrito povedali, da smatramo v boju proti nasilnim in brezvestnim klerikalcem tako taktiko za neumestno in zato tudi tako izjavo za nepotrebno. Mi bi v enakem slučaju za nobeno ceno in pod nobenim pogojem ne dali take izjave. Naj bi dež. glavar še tako »uradno zasliševal« (nesramnost, da se je dež. glavar kaj takega drznil), naj bi deželni glavar še tako grozil z represalijami proti Ljubljani, nas ne bi ustrašil, nas ne bi omajal! Večjih represalij kot so jih klerikalci itak že več ne morejo nam prizadejati. In kaj bi bilo. ko bi recimo dr. Trillerja res z brahialno silo vrgli iz deželnega odbora? Ljubljančani bi ga po rokah nosili po ljubljanskih ulicah. Nasilstvo bi rodilo tak odpor, da bi zmaga morala biti na naši strani. Kakor rečeno take in enake misli se nam porajajo, ako razmišljujemo položaj. Katera taktika je bila umestnejša, radikalna ali konservativna, pokaže šele bodočnost. Eno je gotovo. Stvar, ki je sedaj samo še osebna zadeva posameznih gospodov, pride v razgovor tudi v izvrševalnem odboru. Enotnost in edinost stranke ne sme trpeti! Stojimo sredi najhuj-šega boja s klerikalci in volitve v trgovsko-obrtno zbornico so pred durmi. Največji naš greh bi bil, ako bi se dali v tako važnem tre-notku zapeljati od strasti in bi ne znali iti preko tega, kar je bilo, do novih bojev, do novih zmag! Kaj je z rekurzom proti občinskim volitvam v Šiški? 24. septembra lanskega leta, torej pred štirimi meseci so se že vršile v Spod. Šiški občinske volitve, pri katerili je,kakor znano, zmagala narodno-napredna stranka v dveh razredih, v tretjem razredu so pa socialni de-rnokratje dobili le par glasov več kot naprednjaki. Klerikalci so sramotno propadli v vseh treh razredih. Vsega skupaj so dobili le malenkostno število glasov. Volitve je vodil gerent Zajc, katerega ima Šiška največ po zaslugi Šte-fetovega pobratima Jančigaja. Vzlic temu, da so se volitve pravilno izvršile in da sta bila klerikalca Orehek in njegov kornpanjon pri sodišču obsojena radi vsebine rekurza proti volitvam, vzlic temu, da ni niti najmanjše podlage za razveljavljenje volitev se iste ne potrdijo. Rekurza se sploh ne reši iri gerent Zajc še danes uživa dnevnih 10 kron za to, da za občino nič ne dela. Župan je stal letno 1600 K in je bil 3000krat boljši kot Zajc, ki stane občino na leto 3600 K. Nečuveno je, da c. kr. deželna vlada sluša samo klerikalne strankarske želje, na o-pravičene in zakonite zahteve in pravice o-gromne večine Spod. Šiške se pa še ozira ne. Čudno ni da smo Šiškarji izgubili že vsako zaupanje v poštenost in pravico. Zanimive kupčijske zveze klerikalcev. Stara stvar je, da se klerikalci zvežejo v dos0 vinnrjev. Pismenim vprašanjem js priložiti znuinko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni ni« popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji insereuti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana. Zahvala. Vsem, ki so mi povodom prebridke izgube mojega svaka, gospoda Vincenca Sirnika zasebnika izrazili srčno sočutje ter počastili dragega rajnika s svojim spremstvom k večnemu počitku izrekam mojo iskreno zahvalo. Osobito se pa zahvaljujem prečastiti duhovščini sv. Jakoba, vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi gg. pevcem društva BSlavec“ za gi-nljivo petje in vsem darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, 31. januarja 1912. Franja Sirnik. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! AiIICUIE Štampilje vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver In Izdelovatelj kavčukovih Stamplllj. Ljubljana, stari trg it m. Ceniki franko. FR. P. ZAJEC optični zavod Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. „DAN“ se prodaja v Ljubljani \ sledečih tobakamah: SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. HTRKOVlO, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. Rez. fond nad ii K 800.000, TsSz: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. %£, (lastna hi&a) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 2 0 — 44 — meni trojica vaših življenj, sto. tisoč, milion življenj, če se mi posreči razrešiti veliki stvu slovenskega gledališča svojo novo dramo v treh dejanjih »Tekma«. Godi se v umetniških krogih in sicer kiparskih, ter vsebuje boj med avtoritetami in umetniškim naraščajem. Delo je pisano v modernem duhu in trdijo o njem oni ki so ga videli, da je pričakovati velikega uspeha. Drama se uprizori na slovenskem odru v najkrajšem času; to bo torej v tekoči sezoni že sedma izvirna noviteta v slovenski dramatiki. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek se poje drugič za par-abonente vesela opereta »Revizor« iz ruskega življenja. — V četrtek za nepar-abonente Ivana Cankarja dramatska pesnitev »Lepa Vida«. — V petek popoldne za mladino »Revček Andrejček«. — V soboto prvič li. Bahra »Koncert«. — V nedeljo popoldne Jurčič - Govekarjev »Deseti brat«. — Prihodnji torek opera »Rusalka« z gdč. M. Peršlovo, ki je angažirana za prihodnjo sezono v Poznanj (Posen). — Nato takoj »Caričine amazonke.« Gdč. Marija Peršlova, bivša altistka slov. gledališča, zdaj gojenka operne šole v Pragi, je gostovala v ulogi Amneris na mestnem gledališču v Poznanju (Posen) ter je tam angažirana za prihodnjo sezono. »Možiček« v Celju. Celjsko »Dramatično društvo« priredi v nedeljo dne 4. svečana v Narodnem domu večer enodejank. Glavna točka večera je dr. Ipavčeva pantomina »Možiček«, katera se je z zelo velikim uspehom uprizarjala med drugim že v Gradcu in Celovcu. Vaje za »Možička« se vršijo pod osebnim vodstvom g. skladatelja, kateri bode vodil tudi uprizoritev samo. — Poleg »Možička« se uprizorita še Sudermannov »Fric« in Cavalottijeva »Jeftejeva hči«. »Dramatično društvo« si je naložilo veliko žrtev, ker smatra za svojo nalogo, nuditi našemu občinstvu res kaj dobrega. Upravičeno torej pričakuje mnogobrojnega obiska iz Celja in dežele. Zanimanje za nedeljsko prireditev je zelo živahno; radi tega se opozarjajo zlasti zunanji gostje, da si pravočasno oskrbijo vstopnice. Predprodaja vstopnic je. kakor vedno v trgovini Goričar in Leskovšek. — Posebej opozarjamo, da se začne predstava točno ob določeni uri. Najnovejše vesti, telefonska poročila. DEŽELNI ZBORI. Gradec, 30. januarja. V današjni seji štajerskega deželnega zbora je z ozirom na sklep nemških strank posl. Verstovšek govoril daljši obstrukcijski govor. Ob polu 2. uri popoldne je bila seja zaključena in predsednik je izjavil, da skliče prihodnjo pismenim potom. Splošno se smatra, da vzsledi v najkrajšem času od-goditev ali pa razpust štajerskega deželnega zbora. Gradec, .30. januarja. Slovenski klub v štajerskem deželnem zboru je imel po današnji deželnozborski seji posvetovanje v katerem so se razmotrivale razmere in položaj, ki je nastal vsled najnovejše taktike nemških strank. Sklenila se je resolucija v kateri se naglaša, da so bila mirovna pogajanja v najboljšem teku, toda vsled Wastianovega nastopa je padla vsa akcija v vodo, tako da ni upati na nobeno ugodno rešitev več. Zadar, 30. januarja. V današnji seji dalmatinskega deželnega zbora je izjavil namestnik grof Attems, da ogrska vlada pristane na zgradbo železnice Lika-Knin, dela na Hrvaškem se začno že tekom tega leta. Obenem je naznanil, da izvrši vlada telefonsko zvezo med Zadrom-Krkom-Lošinjem in Opatijo potom podmorskega kablja. AVDIJENCA VOJNEGA MINISTRA. Dunaj, 30. januarja. Danes je sprejel cesar v daljši avdijenci skupnega vojnega ministra Auffenberga. t DR. EBENHOCH. Dunaj, 30. januarja. Truplo bivšega poljedelskega ministra dr. Ebenhocha prepeljejo v četrtek iz Dunaja v Wels, kjer se vrši v petek pogreb. KARTELNA ANKETA. Dunaj, 30. januarja. Trgovinsko ministrstvo sklicuje za te dni kartelno anketo, h kateri pozove člane poslanske ter gosposke zbornice, kakor tudi različne strokovnjake trgovskih ved. CRNGORSKI KRALJ NA POTI V RUSIJO. Kotor, 30. januarja. Črnogoski kralj Ni-kita je dospel danes semkaj v spremstvu svojega sina Petra in ministra zunanjih del, ter je odpotoval v Petersburg, kjer se pokloni kot kralj ruskemu carju. Iz Kotora je poslal brzojavni pozdrav avstrijskemu cesarju. ČETRTI AVSTRIJSKI DREADNOUGT. Reka. 30. januarja. Včeraj so tukaj začeli slovesno z zgradbo četrtega avstrijskega dre-adnoughta. PATER RAJMAN — POBEGNIL. Dunaj, 30. januarja. Prijor pavlanskega samostana v Čenstohovu pater Rajman, ki je bil udeležen pri čenstahovskih tatvinah in deloma sokriv Maczochovih zločinov je pobegnil v Ameriko. Od 15. maja pa do novembra leta 1911 se je mudil v Hiitteldorfu pri Dunaju v nekem sanatoriju. Takrat pa je nenadno odpotoval in sicer je rekel, da mora na eksercicije v neki ženski samostan v Krakovu. Od onega časa pa ni o njem več sledu. Zdaj se je šele dognalo, da je imel prijor Rajman pri svojih znancih spravljenega precej denarja, ki si ga je nabral od vernih vernikov in v cerkvi; ta denar je sedaj dobil in ž njim odpotoval v Ameriko. problem! Glave so se jim začele zibati. Bili so na robu blaznosti. Besnost je plamtela iz njih obširnih očij, napolnjenih s prošnjami in tožbami. Vašo kri, je povzel Saitaito s temnim in trepetajočim glasom, hočem mešati, kapljo za kaplja s srčno krvjo tega mrtvega. Dovolj!... Na delo!... Odprimo najprvo srce mrtvega otroka!... S nepopisnim strahom, izrazi blaznosti in divje nezavednosti so poslušali te besede, ki so se jim zdele grozne, nerazumljive in blazne. Ogenj, ki je plapolal v Saitanovih očeh, njega glas, ki je zvenel tako strašno, jim je segal v mozek in kri... vsaka njegova kretnja je bila tako tajinstvena, da se jim je zdelo, kakor da se plazi po ozračju nevidna, a gotova pošast, ki se pomika proti njim, da jih zagrabi za vrat. potisne na tla ter duši in davi... In njegove besede so prebujale tudi v njih samih besnost, hoteli so videti nekaj groznega bili so kakor da pričakujejo čudežev, nerazumljivih čudežev, prošnje in tožbe, ki so se prej izražavale v njih očeh, so se spreminjale v divje želje, po dejanju, pa naj se zgodi kar- koli- • * -i Razgalil je Hardyjeva prsa m postavil bakljo k njegovi glavi. Iz železne omare je vzel tri steklemcice enake onim, kakor jo je bil dal kraljici in jih postavil na mizo. Poiskal si je nato v skrinjici jekleno orodje, ki je bilo zelo drobno in ko- — 41 — Opravljeno je bilo. Bois Redon je utihnil. Dolgo in natanko je preiskoval Hardyja, polagajoč mu roko in nato ušesa na prsi. — Mrtev vsled utopljenja. In brez praske je. Vse gre dobro izpod rok. Hajdi! Pograbil je z rokami mrliča in zapazil, da je popolnoma otrpel. Niti roka niti noga se ni dala upogniti. — Oh, je vztrepetal Redon, ali je res že nastopila smrt. In tako urno? Naložil je truplo na ramena kakor desko, krenil v mesto, pretekel ulico auff Feves in se ustavil pred vegastvo in grbasto hišo, ki sta jo sosedi podpirali na obeh straneh kakor dve berglji. Na udar kladiva se je prikazal Saitan. Bois Redon se je hitro prekrižal in stopil v drugo sobo. Zastor je bil odgrnjen. Živi trije so bili tu na svojih klopeh, z napetimi žilami na sencih, od strašnega prizadevanja, da bi kričali z blaznimi očmi in naježenim lasmi. In videli so ... Videli so... Videli so Redona s, kakor deska trdim truplom ... — Hodite, je dejal Saitano. Bois Redon je stopil, šklepetajoč z zobmi v tretjo sobo. Bila je tlakovana. Edino pohištvo, ki je bilo v nji je obstajalo iz velike mra-mornate lahko naklonjene mize, v kotu pa je stal lesen čeber, v katerem je bila ogromna goba. Bois Redon je razumel in odložil na mra-mornato mizo Hardyjevo truplo. Vse to ga je navdajalo z grozo in s strahom. Človek bi dejal, da se je v tej sobi usedla pošastnost sama. Bois Redon se je ponovno križal in se tresel, kakor mrzličen. Hiša Saint-Pol. 11 Zaradi inventure prodaja Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mesini trg št. 5 vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno. o. Berna tovič. M Izdelki solidni. Zmerne cene. IBS Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. .♦. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. ::: Sprejemajo se tudi opreme hotelov. j| Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: || • /lin **an Ije£ova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. KUM Slap&ak: Turki pri Sv. Tilnu, ifustrovana mm knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1/50 K. Šiupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 150 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mtšlček: Beležke iz Km lizike in kemije. Cena 40 v In. l((y Marolt: Zgodo-vinske uf ne s i-ke. Cena 2 K Vizitke Engelbert Gangt: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60. Kuverte s firmo Kaj izide zopet 9 • Trgovske račune p Knjižnica Učiteljskega konvikfa: Julčka Mišja kovčka | zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena ii 1/50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek. Cena si 20 vin. ■ Bretl: Kako si o-m*A hranimo zobe. liffl Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanj si umetnih gnojil. Vse tiskovine za s—* knjižnice. Mil S! m*A Uradne tiskovine (ffl za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-hrtno - nadaljevalne šob Stereotipija Litografija Muzikali je Založba knjig' Im fJA V ,,Učiteljski tiskarni« se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš* M Vffl Slovenski llnstrovani TV dni k. Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, mil Muj Jtfaša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. 42 — Pomagajte mi, je rekel Saitano. Začel je popuščati močne vijake, ki so priklepali noge klopi k tlom. Bois Redon je ubogal. Kmalu so bile vse tri klopi prenesene v tlakovano sobo, tik k mramornati mizi in nore oči živih treh so se uprle v mrtvega... Bois Redon je odšel. Komaj na ulici se je spustil v beg, kakor norec... bal se je. Saitano je ostal — z mrtvim in z živimi tremi. Bil je to mož brez starosti, nenavadno slok, ne brez vse lepote, resno strašnega obličja; nad žarečimi očmi, ki so se zakopale človeku do drobovja, se je širilo veličastno in strašno čelo. Bil je v Palermu, v Neaplu, v Benetkah, v Florenci, v deželah vampirjev in čarodejcev. Prihajal je iz Rima, in njegov pogled, ki je gotovo izpraševal Sybiline potomce, je odseval skrivnostni žar. s katerim so stoletja objela večno Mesto. Italija je bila takrat vulkan umetnosti in zločina, praznoverja in mišljenj vulkan, ki je bljuval na Evropo svojo lavo, kamenje in ogenj. V noči srednjega veka žari kakor mogočna in mračna grmada, ki kaže svetu pot renesanse. Dajte, ohladite malo to glavo in v nji najdete vse vprek Danteja in iMedicejce, Tassa inAre-tina, Machiavela in Giordana Bruna, Borgie in Siksta petega... Zamišljen, s pogledom vsezanim v otrplo truplo Hardyja je Saitana na glas govoričil: — Se en napor in dosegel sem! Kar sem preizkusil na oni ženski v ulici Saint-Martin mi je priča, da sem na pravem potu. — In Kaka bi bila usoda tega otroka, ko bi mu jaz — 43 — ne bil zastavil poti?... Kdo ve?... Dovolj! Ali naj mar točim solze za mrliči, ki sem jih kradel v Montfaucon v svrlio študij svojih in raz vešala? Ali naj objukujem te tri, katerih kri potrebujem? Njegove oči so se zadele s pogledi priklenjenih treh. ki so izražali prokletstvo in grozo. — Passavant? je povzel. Hardy de Pa ssavant. Plemenita kri mora to biti... Mir, vi drugi, mir!... Zakričal je to besedo trem ovezanim, katerih oči so tulile. Razumeli so! Slišali so njegove besede, ki so padale kakor raztopljen svinec na njihove uboge možgane in se tam vtisnile za vedno ... — Ne tulite tako, jim je dejal, nimam usmiljenja za vas in ne bojim se vas. Moje ime izključuje vsak človeški občutek. Imenujem se Veda. In veda vsebuje neizprosno logiko. Kaj je veda? Zmaga življenja. Najvišja logika in pridobitev absolutnega življenja ... Veliko delo! Življenje brez konca! Večnost!... Priti mora, v desettisočih letih morda. In zakaj ne že danes? In zakaj ne ravno to noč, ko bo smrtpoteptana z vedo? Kaj je zato treba? Skromna miza zadostuje, da prekoračim brezdno Večno življenje! Kake sanje, kake sanje!... Ta bedasta kraljica si domišljuje, da iščem sredstev, da ugodim njenim nizkotnim, bebastim poželjenjem in uničim norca Hiše Saint-Pol!... In zato naj žrtvujem troje življenj... poklensko bi to bilo! S smrtjo se vojskujem, ukrotiti jo hočem in postati enak Begu: Zato jih žrtvujem!... Molčite! Kaj po- „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. državni KOLODVOR. v BLAZ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CESARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. v 1 ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Zidovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg