Slovenska vadnica
za
višje razrede osnovnih šol
m za .
meščanske šole.
\
—a®-
«
Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja
za
višjo stopnjo.
—659— Spisal
Josip Brinar,
ravnatelj meščanke šole v Celju.
-659-
Drugo, neizpremenjeno izdanje.
Odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vero, z dne 14./10. 1922. šiev. 3642, za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole.
—GS9—
Cena Din ..................
	«	4J
	N	C
	0)	
	S	N
i	o.	<S>
	p	u
	(J) J* (Ji	5>
a	C CC	0
C	iS o	> cfl
G	Čl. E	O u- C.
□
Ui O
oi ^ r- Ui
ki >tž)
>
O tsS uj
u
>x
d C
o O
bi n
OS
<0
C 2 ot N J*
. o O -A
o Q
o
K
-a O
Založila
Goričar &. Leskovšek v Celju. 1923.
J5 w ° o © ffiO
KAZALO.
Slran
I. Slovniške vaje.
A.	Govorni razpoli.
1.	Samostalnik:
a)	Ponavljalne vaje............................1
b)	Vrste samostalnikov................4
c)	Spol in število samostalnikov................5
č) Sklanjatev samostalnikov ....................6
2.	Pridevnik:
a)	Ponavljalne vaje............................9
b)	Določna in nedoločna oblika ........11
c)	Stopnjevanje pridevnikov ..........12
3.	Zaimek:
a)	Osebni zaimki...............13
b)	Svojilni zaimki..................14
c)	Kazalni zaimki...............15
č) Vprašalni zaimki..............16
d)	Oziralni zaimki ..............16
e)	Nedoločni zaimki..............17
4.	Števnik...................17
5.	Clagol:	•. » ; •
a)	Ponavljalne vaje .'.............19
b)	Spregatev........... .....23
c)	Tvorna in trpna oblika...........25
č) Deležniki.................27
d)	Glagolnik.................29
* e) Glagolske vrste..............30
6.	Členice:
a)	Prislov..................33
b)	Predlog .................34
c)	Veznik..................35
č) Medmet..................37
B.	Besedotvorje.
1. Iz glasoslovja....................39
* Glasovna izpreminjava . . . .........41
Sfran
2. Izpeljava besed:
a)	Pripone pri samostalnikih..........43
Manjšalna obrazila .............46
*	Besede tujega izvora...........47
b)	Pripone pri pridevnikih...........50
*	Pridevniki, izpeljani iz tujih besed......51
3 Sestava besed:
a)	Sestavljeni samostalniki...........52
b)	Sestavljeni pridevniki............52
c)	Sestava s predlogi.............53
C. O stavku.
1.	O stavku sploh................56
2.	Prosti stavek:
a)	Osebek (osebkova beseda) ..................57
b)	Povedek (povedkovo določilo)........58
*	Vezanje povedka z osebkovimi besedami ...	59
c)	Prilastek ..'...'............60
č) Predmet.................63
d)	Prislovno določilo.............67
Razčlemba prostega stavka ..........70
3.	Zloženi stavek................71
a)	Priredje .................72
Vezalno priredje.....N.........72
Protivno priredje..............73
Sklepalno priredje.............74
b)	Podredje ..................75
Osebkovi stavki..............76
Povedkovi stavki..............77
Prilastkovi stavki.......... ...	77
Predmetni stavki..............78
Prislovni stavki (krajevni, časovni, načinovni, vzročni
stavki).................80
*c) Stavkova določila v veljavi odvisnikov.....85
4.	Množno zloženi stavek.............87
Stavkove slike...................88
*5 Besedni red v stavku . . ...........92
II.	Pravopisne vaje.
A.	Naglasna znamenja ..............97
B.	Razzlogovanje...............99
C.	Pisava sestavljenih besed..........100
Č. Raba velike začetnice............103
D.	Ločila....................108
E.	Kratice...................115
Pregledne vaje ob raznih prilikah.........115
III.	Spis je.
* A. O slogu in o pesniškem jeziku.
1. O slogu...................117
Rečnice, tropi in figure............119
1. O pesništvu.................126
Razdelitev pesništva..............126
Pesniška oblika................128
B.	Prosto spisje.
1.	Razporedba	...........132
2.	Pripovedni spisi............. . 133
3.	Opisi...................134
*4.	Orisi................'... 135
*5.	Primerjatve in razpravice .....-.....137
6. Lastna opazovanja in lastni doživljaji.....138
C.	Pisma.
1.	Zasebna pisma . ...............140
2.	Poslovna (trgovska) pisma...........144
Č. Poslovni sestavki.
1.	Nakaznica, spremni in prejemni list . ......146
2,	Dolžno pismo in pobotnica ..........147
*3. Zaveznica in hranilni list............148
*4. Službeno izpričevalo.............149
*5. Pogodba . . ................149
6. Vloge pri uradih...............150
*7. Oporoka..................151
v
I. Slovniške vaje.
A. Govorni razpoli.
1. Samostalnik.
a) Ponavljalne vaje.*)
Pozabljena beseda. Kmetiški sin je bil prišel iz mesfa, kjer je hodil v šolo, domov k očeiu na počitnice. Bila je baš košnja. Družina je spravljala seno in bi ga bila rada še tistega dne spravila v skedenj. Oče reče sinu, ki je, roke križem držeč, stal in gledal delavce: „Vzemi grablje in pomagaj nam grabiti I"
Toda sinku se ni hotelo delati. »Učil sem se znanosti," odvrne, »vse kmetiške besede sem pozabil. Kaj je to: grablje?" Nato odide po senožeti in stopi slučajno grabljam na zobe, Grabljišče švigne kvišku in ga udari po glavi. Deček se prime za čelo in vzklikne: „Oj, vražje grablje! Kdo pa jih je vrgel tako nerodno semkaj?" Oče se nasmehne in reče: „To mi je pa všeč, da se ti je tako hitro vrnil spomin." (Po L.N. Tolstem.)
1.	vaja. Določite v sestavku »Pozabljena beseda",
a)	kakšni govorni razpoli so zapored posamezne besede,
b)	katere izmed teh besed so pregibne, katere nepregibnel
2.	vaja. Napišite zglede pregibnih govornih razpolov (besednih vrst), in sicer po 5 samostalnikov, pridevnikov, zaimkov, števnikov in glagolov 1
3.	vaja. Poiščite po 4 zglede nepregibnih besednih vrst (členic), namreč prislovov, predlogov, veznikov in medmetov 1
*) Prim. J. Brinar,^Slo venska vadnica za osnovne šole, srednja stopnja !
1
4.	vaja. Izvršite pregibanje 4 imen (samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik) in pregibanje 3 glagolov! V čem se razlikuje pregibanje imen (sklanjatev) od pregibanja glagolov (spregatev)?
5.	vaja. Vprašujte v sestavku »Pozabljena beseda" po imenih (sam., prid., zaim., štev.) ter določite jim sklon! Pri tem pomnite izraze :
1.	imenovalnik (nominativ)	kdo? ali kaj?
2.	rodilnik (genitiv)	koga? ali česa?
3.	dajalnik (dativ)	komu? ali čemu?
4.	tožilnik (akuzativ)	koga? ali kaj?
5.	mestnik (lokal)	pri kom? ali čem? (kje?)
6.	orodnik (instrumenta!)	s kom? ali s čim?
6.	vaja. Sklanjajte v stavkih po primernih vprašanjih tele samostalnike s pridevniki v ednini (singular), dvojini (dual) in množini (plural): kmetiški sin, zgodnja košnja, leseno grabljiščel
7.	vaja. Postavite v stavkih a) 5 moških samostalnikov, zaznamujočih živa bitja, v rodilnik in tožilnik ednine, b) 5 moških samostalnikov, zaznamujočih nežive stvari, v imenovalnik in tožilnik ednine! Primerjajte nato sklonila (končnice samostalnikov)!
8.	vaja. Uporabite [v stavkih a) v orodniku ednine in dvojine, b) v rodilniku in dajalniku dvojine in množine naslednje moške in srednje samostalnike: lice, bič, groš, polž, kraj, učitelj, konj!
Katere izpremembe nastopijo v končnicah -ov. -om, ako stoje za mehkimi soglasniki (c, č, š, ž. j; lj, nj, rj)?
9.	vaja. Rodilnik. a) Postavite v stavkih tele eno-zložne samostalnike v rodilnik ednine (z naglaski vred): dar, glad, glas, god, lan, led, med, mah, pot (t. j. znoj), prah, rod, stan! — N. pr.: Prevzetnež ni vreden daru božjega.
b) Postavite namesto črtic primerne enozložne samostalnike (z naglaski) v rodilniku množine:
Hudomušnež vpraša: »Kakšno sličnost malih in starih — poznate?" Dovtipnežu odgovore: »Otroci in stari možje nimajo na glavi — in v Ustah —*. Na vojaškem taborišču smo videli brez Števila —. Koliko —je bilo pač treba za pripregol Zima je bela ko golob, pa je volčjih —.
c) Izpopolnite tele stavke z ženskimi samostalniki y rodilniku množine (z naglašenim -a): A duh visoko vrh — z duhovi rajskimi ti biva v objetju večnega Boga, tam blaženstvo brezmejno vživa, visoko vrh —! Mladega še pripeljajo konja, ki je uren ko vrh — postojna. Ne preziraj ubogih bratov in —1 Imena — in — so zemljepisna lastna imena. Mogočno se dvigajo naše gore, ozirajo se na cvetoče polje, pošiljajo toke mu bistrih —, navzdol se podvizajo hčere —. Lovec zasleduje po skalah tropo divjih —.
č) Postavite ženske in srednje samostalnike (voklepajih) v rodilnik množine in vrinite v končnice ,e" ali „i" : »Sit sem že predstav in (zaslišbe), teh (tožbe) in (prošnje) ves dani* car Makso vzdihuje v Augsburgu. Toliko je Turka na terišču kolikor (mravlje) na mravljišču. Pred hišo na selu sodnik sedi, na mizi usodnih <pisma) snopiči. Kdo ne pozna drobnih (živalce) kresnic, teh bajnih (lučce) kresnih noči! Kolikor (kaplje), toliko let, Bog nam daj na svet' živet'! Katerih (škarje) se otroci živih boje, kuhanih vesele? Plazovi z visokih (pogorje) in strmih (pobočje) so divjadi pogubni. Pred Turki so se prebivalci iz neutrjenih (premestje) umikali za varno mestno obzidje.
10.	vaja. Postavite naslednje ženske samostalnike v stavkih v rodilnik in dajalnik ednine ter v dajalnik in orodnik množine (z naglaski): gos, dlan, kost, klop, reč, peč, skrb, vasi — N. pr.: Lovcem je znana opreznost divje gosi. Zato pridejo gosi (gosem) težko do živega. Pavliha je zletel 'z gosmi pod oblake.
11.	vaja. Odgovorite v ednini, dvojini in množini s pridevnikom in samostalnikom »izobražena gospa"! Čigava (koga) govorica je premišljena? Komu ne ugaja puhlo laskanje? Pri kom se ne zbirajo klepetulje ? (Dodajte sklonilom potrebne na-glaske 1 Prim. Slov. vadnica, sred. stop. 38. vaja!)
12.	vaj a. a) Sklanjajte samostalnika „mati" in »hči"! b) Opišite v stavkih sorodstvooče, mati, roditelji ali starši (ne: stariši), brat, sestra, otroci, ded, babica, praded, prababica, vnuk, vnukinja, pravnuk, pravnukinja, stric (ujec), teta, nečak, nečakinja, bratranec, sestrična, tast, tašča, zet, snaha, očim, mačeha, pastorek, pastorkal
13.	vaja. Sklanjajte naslednje srednje samostalnike a) s prirastkom -et: [bolno dete, nedolžno jagnje, čivkajoče pišče, popadljivo ščene; b) s prirastkom -es: tanko^črevo, košato drevo, bistro oko, kosmato uho; c) s prirastkom -en; težko breme, krstno ime, kravje vime, kaljivo seme!
14.	vaja. Poiščite v sestavku »Pozabljena beseda" samostalnike in določite jim spol, število in sklon! — N. pr. sin (m. sp., ed., im.)
b) Vrste samostalnikov.
Beograd. Beograd, glavno mesto in prestolnica države Srbov, Hrvatov in Slovencev, se razprostira v krasni legij, ki mu daje sama po sebi veliko važnost. Že v starodavnih časih se je Beograd visoko cenil zaradi svoje lege, a imel je zaradi nje tudi mnogo pretrpeti. Stoji na precej visokem brdu, ki sega prav do kota, kjer se izteka Sava v Dunav. Ako se popneš na najvišji vrh sredi trdnjave, imaš prekrasen razgled na vse strani. Na zapadni strani se vidijo v veliki daljavi gore kolubarske in mačvanske, dvigajoče se nad Podrinjem. Na severozapadu prek Save vidiš v sinji daljavi Fruško goro, kjer je mnogo srbskih samostanov ter se zaradi tega imenuje [srbska Sveta gora. V neposredni bližini Beograda onkraj Save leži mesto Zemun. Na severovzhodu prek Dunava se razprostira ravni, rodovitni Banat. Dalje proti vzhodu se vidi mesto Pančevo, a daleč za njim zadnje predgorje erdeljskih planin, zlasti visočine okoli mesta Veršca. A proti južni strani je polno posejanih ali z vinsko trto zasajenih brd, ki se vijejo v polkrogu od Dunava proti Savi.
(A. Bezenšek.)
15.	vaja. Poiščite iz berila »Beograd" vse samostalnike (substantive), ki zaznamujejo a) različne p red met ej(n.pr. Beograd, mesto, prestolnica itd.), b) razne pojme (n. pr. država, lega, vežnost itd.)!
16.	vaja. Napišite 10 stvarnih (konkretnih) in 10 pojmovnih (abstraktnih) samostalnikov!
17.	vaja. Izpišite iz gorenjega berila vsa lastna imena!
Samostalniki so ali stvarni (konkretni), n. pr. kovač, kamen, ali pojmovni (abstraktni), n. pr. lega, pridnost.
Stvarne samostalnike delimo v 4 vrste:
1.	Lastna imena, ki zaznamenjujejo samo poedine osebe ali predmete, n. pr. France Prešeren, Beograd, Banat, časopis Zvonček.
2.	Občna imena, ki kažejo splošno vrsto oseb ali predmetov, ne pa poedinih stvari, n. pr. mesto, brdo, gora, kmet.
3.	Skupna imena, ki zaznamenjujejo celoto posameznih predmetov, n. pr. gorovje, kamenje, listje, resje, grmovje, živad, deca, gospoda, truma.
4.	Snovna imena, ki kažejo snov ali tvarino, n. pr. prst (zemlja), žveplo, železo, sol, apno, kruh, les.
18. vaja. Poiščite v ... . berilu a) občna, b) skupna, c) snovna imena 1
* 19. vaja. Poiščite v naslednjih stavkih besede, ki povzročijo, da se izognemo dvojini in množini snovnih imen, (kiserabijo navadno le v ednini) I Pravljica pripoveduje, da je dal modrijan speči tri hlebe kruha. Novorojenčku polože na jezik dve, tri zrnca soli. Kovač zvari dva kosa razbeljenegaželeza.KrčmarimanastavIjene iri vrste vina. Mlinar zmelje na beli kamen dve številki moke. Prvotno so si ljudje napravljali ogenj tako, da so vztrajno drgnili dva kosa lesa, — Torej ne: Modrijan je dal speči tri kruhe ...
c) Spol in*šlevilo samostalnikov.
20.	vaja. Napišite po 5 samostalnikov, o) ki se končujejo na soglasnik in imajo v edn.rod. -a ali -u, bj ki zaznamenjujejo moške osebe in samce v živalstvu!
21.	vaja. Napišite po 5 samostalnikov a) na -a, -ev ali na soglasnik (z -i v edn. rod.), b) ki so imena ženskih oseb in samic v živalstvu 1
22.	vaja. Napišite po 3 semostalnike, a) ki se končujejo na -o ali -e, b) ki imenujejo mlada bitja!
Spol samostalnikov določujemo po pomenu ali po končnici.
Moškega spola so imena moških oseb in samcev v živalstvu (sin, vojvoda, deček; oven, jelen) ter samostalniki na soglasnik, ki imajo v edn. rod. -a ali -U (zvezek, travnik; grad, med).
Ženskega spola so imena ženskih oseb in živalskih samic ^hči, teta; psica, košuta, krava) ter samostalniki na -a, -CV ali na soglasnik, ki dobivaju -1 v edn. rod. (miza, cerkev; peč).
Srednjega spola so imena mladih bitij (dete, jagnje, žrebe) ter samostalniki na »o in -C (okno, oko, seme, lice).
23. vaja. Določite v tehle stavkih dvojen spol samostalnikov (pot, lov, sled, laket): Cesar je vprašal Krpana, kako je kobilico tako zlahka s poti prestavil. »Prej bo solnce zašlo s svoje drage, kakor Fabricij s poia poštenosti!" je vzkliknil Pir. Razna pota peljejo v Rim. Vitez pa je lov lovil po temni hosti, nikdar mu ni bilo lova, nikdar ne krvi zadosti. Jurčič je poetično opisal polšjo lov v jesenski noči. Na novo
*) Z zvezdico (*) označene vaje so namenjene višje organizovanim •osnovnim šolam in meščanskim šolam.
zapadlem snegu kažejo sveže sledi, kod je prehajala divjad. Izginil je, da ni tiru, ne sledu za njim! Laket-brada je imel en laket dolge brke. Sedeč ob mizi se ne opiraj na lakti!
24.	vaja. Tvorite stavke se temile samostalniki, ki jih rabimo samo v množini, a) moški sam.: starši, možgani, otrobi, rezanci, Železniki, Vinkovci; b) ženski sam.: hlače, bregeše, ikre, garje, koline, mekine (t. j. drobni otrobi), tropine, pomije, toplice, škarje, statve, vice, vislice, klešče, vile, vilice, Benetke, Studence; cepi, duri, gosli, jasli, svisli, sani, obrvi, prsi; c) srednji sam.: usta, pljuča, jetra, nosila, vešala, tla, kola, vrata!
25.	vaja. Rabite v stavkih v množini (namesto v dvojini) imena tistih delov teles, ki jih imamo po dvoje (roke, noge, oči, ušesa, lica, kolena): — N. pr. Draga mati je prosila, roke okol' vrata vila.
26.	vaja. Vpletite v stavke tale skupna imena, ki jih rabimo le v ednini: grmovje, hrastovje, bukovje, jelovje, smrečje, gabrje, cvetje, brstje, trsje, grozdje, perje, skalovje, gospoda, divjad!
č) Sklanjatev samostalnikov.
Zajčev samogovor. Oj zajčje življenje, kako si ti žalostno! Tako nesrečne živali ni pod solncem kot smo zajci. Vse nas zalezuje, „kar leze ino grede", kakor ne bi bilo drugih živali na svetu, kakor volkov, psov, mačkov, lisic, medvedov, jazbecev, kun, dehorjev, podlasic, orlov, kraguljev, sov — cele litanije! Zajcu ne privoščijo mirne ure ne podnevi ne ponoči. Nas se upa lotiti vsaka živalca, bodisi še tako drobna! In vendar nismo tako majhni; ali orožja ni pravega, orožja! Ta dolga ušesa, zakaj jih imamo? Da se nam smejejo pa da nas človek prijemlje zanje; otroče se ne boji zajca, ko ga že drži za ušesa! Zajec ti svoje žive dni ne bo junak. Nam junaštvo, pa — »zajcu boben".	(Stritar.)
Nekateri samostalniki izpahujejo polglasni C v končnici (zajec — zajca), drugi celo v korenu (pes — psa), kadar jim priraste v sklonih kak glas na koncu.
27.	vaja. Postavite v stavkih naslednje samostalnike v rodilnik ednine: sel, sen, starček, deček, sinek, kupec, mutec, glušec, semenj, ogenj, nohet, oven; rabelj, škratelj, krempelj, brencelj, krhelj, črevelj, žrebelj! — N. pr. Nestrpno pričakujemo poštnega sla.
28.	vaja. Postavite v primeren sklon samostalnike, ki ohranijo polglasni C: Lisica prepusti cesto svojemu (tekmec jazbec) lisičino. Balada »Leonom" pripoveduje o (jezdec mrtvec). Sokrata ne častimo le kot (mislec), ampak tudi kot (učitelj).
V	nesreči šele spoznamo pravega (prijatelj). Zlato je'premamilo Izraelce, da niso slušali svojega (učitelj in voditelj) Mozesa.
V	(premislek) bodi podoben polžu, v dejanju ptici!
29.	vaja. Uporabite v stavkih naslednje samostalnike, ki jim vstavljamo mehčalni j pred sklonilom: goldinar, vinar> cesar, gospodar, pastir, doktor, dehor, sla-dkor, mehur, dež! N. pr. Brez vinarja ni goldinarja.
30.	vaja. Sklanjajte tele samostalnike brez mehčal-nega j: prostor (prostora), prizor, šator, prapor, tabor, tovor, razor, javor, govor; biser, sever, večer, stožer (— tečaj), Ijudo-žer, prepir, okvir!
31.	vaja. Sklanjajte moške samostalnike v oklepajih po zgledu ženskih samostalnikov na -a : Dve nedelji bodi zdrave, da jo s (paša) zaigrava ! Na Gosposvetskem polju je še ohranjen prestol korotanskih (vojvode). Borba za srbsko samostojnost se je pričela 12. februarja 1804., ko je Črni Jurij zbežal v šumo k (harembaša) Glavašu. Vitezi so jemali s seboj na lov svoje (oproda). Zadružani so se morali pokoriti svojemu (starosta, starešina). Jugoslovanska akademija je bila utemeljena po (vladika) Strossmayerju. — Opomba: Izjemoma (v pesmih in narodni govorici) se teko sklanja iudi „oča": Natoči oči starešini! Vida vsak dan je pri oknu stala, se po sinku, oči, mož' jokala. Joj, ti nesrečni otrok moj, še bolj nesrečen oča tvoji
32.	vaje. Sklanjajte po zgledu usta (2. ust, 3. ustom, 4. usta, 5. ustih, 6. z usti) samostalnike: jetra, čreva, rebra vrata, kola (= voz)!
33.	vaja. Postavite samostalnike v oklepajih v rodilnik množine: Zvitorepka je obrala petelinčka do belih (kcst). Domače pletno je tkeno iz hodnih (nit). Ne kvari v somreku z drobnim delom svojih (oko)! Let divjih (gos) ima obliko klina. Svet je vseh (ljudje) dom.
Pomni: Nepačni so rodilniki: kosti j, nitij, oči|, gosi j, ljudij, namesto: kosti itd. — Samostalnik .človek" se v pomanj-ševalnem pomenu rabi tudi v množini, n.pr. Po strmem porebrju pri skokonogi drobnici trobijo pastirji na rogove, piskajo na piščalke, da leti majnik s holma do holma in dol v dolino — vsi brez najmenjše skrbi v srcu, najsrečnejši človečki na zemlji I
* 34. vaja. Nadomestite z navadnimi oblikami stare (v narodni govorici običajne) oblike samostalnikov: Na Kranjskem imam tri gradi, da bi moji, prosim, lastni b'li. Zvitorepka je prišla v kuropetnik nepovabljena v gosti. Skrb lasi beli. — Vse vzel mi je Tahi imetje, oropal mj s krutoj rokoj, Orodja za tlako vsak nese s seboj: ta s cepcem, ta s kijem, tam oni s koso j, ta z vilami je oborožen.
Sklanjatev lastnih imen.
Janezu Trdini se imamo zahvaliti za lepe bajke, Metelku in Slomšku pa za poučne basni. Nagrobni napis Franceta Prešerna je posnet iz njegove pesmi „V spomin Andreja Smoleta". Koseskega so svojčas primerjali Schillerju in Goetheju. Leva Nikolajeviča Tolstega ne častimo le kot pisatelja, ampak tudi kot oznanjevalca ljubezni do bližnjega. Na krznarskem semnju se zbirajo lovci od vseh vetrov: iz Trnovega, iz Ubeljskega, iz Gorij, iz Adlešičev, iz Železnikov, iz Laz, iz Sel, iz Škofje Loke, iz Velikih Lašč itd. Porečje Save sega od Hude luknje pri Slo ven j-gradcu preko Podkorena blizu do Predjame na Notranjskem pa do ustja pri Beogradu.
Lastna imena sklanjamo: A. Osebna imena.
1.	Moška osebna imena na -a po ženski sklanjatvi na -a (Trdina, Trdine).
2.	Moška osebna imena na -O po zgledu „travnik" (Metelko, Metelka).
3.	Domača osebna imena na-C s prirastkom-Ct (France, Franceta; Smole, Smoleta).
4.	Tujim osebnim imenom na -e vtikamo -j- (Goethe, Goetheja).
5.	Moška osebna imena s pridevniško obliko se sklanjajo kakor pridevniki (Koseski, Koseskega; Tolstoj (= Tolsti), Tolstega).
B. Krajinska imena.
1.	Množinska krajinska imena a) moškega spola (Adlešiči, Adlešičev; Železniki, Železnikov) ;
b)	ženskega spola (Laze, Laz; Gorje, Gorij);
c)	srednjega spola (Sela, Sel).
2.	Krajinska imena s pridevniško obliko a) kot pravi pridevniki (Trnovo, Trnovega; Ubeljsko, Ubeljskega);
b)	samostalniki z ločenim pridevnikom (Škofja Loka, Škofje Loke; Velike Lašče, Velikih Lašč);
c)	samostalnik, spojen s pridevnikom ali predlogom (Slovenj-gradec, Slovenjgradca; Beograd, Beograda; Predjama, Predjame).
35. vaja. Sklanjajte: Matija Valjavec, Jurij Kobila; kraljevič Marko, Simon Jenko; Andrejčkov Jože, pisatelj Stare; italijanski pesnik Dante; Rodoljub Ledinski, vojskovodja Radecki, zgodovinar Palacky. — Krakovo, Poljčane, Žiri, Vinkovci, Studence, Zabukovje, Novo mesto, Carski brod, Ovčje polje, Mokronog, Podgorica, Nabrežina!
*36, vaja. Zvalnik(vokativ). Poiščite v naslednjih stavkih samostalnike a) v stari zvalnikovi obliki na -C, b) v obliki imenovalnika z zvalnikovim pomenom, c) v zvalnikovi obliki na-e namesto imenovalnika: O, kaj ti pravim, Krištofe! Kriste, usliši nas! Cesar se razhudi, rekoč: »Varuj se me, Krpane, moja roka je dolga!" Pridi mi, brate, na pomoč! Kaj ti pravim, sine ti! Kam se dvigaš, oj škrjanče mali! — Naprej, fantje, za domovino! Tu na, pobratim, roko mojo, ti mi podaj desnico svojo! Prijatelj, ne bodeš za zlo pač mi vzel resnobne besede na praznik vesel! — Mu odpisal je Adame, Siska vrli poglavare. Pravi Ravbarju Andreje: »Voda sega že črez brege."
2. Pridevnik. a) Ponavljalne vaje.
Zvonček. Kojeskopnelprvisnegpoprisolnčnihobronkih, zagledamo ondi na zelenem brežuljku nekaj belega — kakor zadnji sled še neskopnelega snega. To so zvončki, snežno-beli zvončki. Ti cvetki, ti snežno bel i, nežni zvončki, kako so res lepi! Človeku se kar srce širi, ko jih prvič vidi v zgodnji pomladi — da, ginjena duša se mu taja v prsih, kakor se topi sneg o pogledu jasnega solnca. Kako ljubeznivo, cvetka draga, je tvoje dvojno krilo, vsako iz treh listov: notranje krilce je iz srčastih in ljubo zelenkasto obrobljenih lističev, vnanji listi pa so daljši in snežnobeli — čisto krilo nedolžnosti! Na vrhu je zelen bucek — zelena barva, znamenje sladkega upanja; okoli travnatozelenega bučka pa je suhokožnat krovni list, lepo obrobljena pečica. Ta ki masti cvet je obešen na sočni betvi, obviti od dveh sabljastih, sinjezelenih listov. — Pa zakaj ste nam še
tako posebno ljubi, zgodnji beli zvončki? Vi nam oznanjale izmed vesoljnega rastlinstva prvi veselo pomlad. Saj bi skoraj mislil, da jevtebi, cvetka draga,skrito neko nadnaravno bitje — vitka, bela vila, ali sama čarokrasna boginja pomladi.
(Iz Zvona.)
37.	vaja. a) Določite v gornjem berilu pridevnike (adjektive) in pripadajoče samostalnike po spolu, številu in sklonu ! N. pr. prisolnčnih obronkih = m. šp., ran., mest.
b)	Poiščite iz berila .Zvonček" pridevnike (deležnike), ki so narejeni iz glagolov!
c)	Vprašujte po pridevnikih v iem berilu in določite, ali so kakovostni ali čfgavosini!
38.	vaja. a) Postavite v primerjalno stopnjo (kom-parativ) in presežno stopnjo (superlativ) tiste pridevnike iz zgornjega berila, ki jih stopnjujemo z obrazili (-ejši, -si, -ji; -a, >e)F
b) Stopnjujte tiste pridevnike (označba barv, deležniki) iz zgornjega berila, ki jim delamo primerjalnik in presežnik s pomočjo prislova bolj (najbolj) I
39.	vaja. Izrazite visoko stopnjo lastnosti s tem, a) da pridenete: močno, jako, silno, zelo, kaj, prav, neznano — temle nestopnjevanim pridevnikom: bolan, vesel, bogat, priden, nespameten, predrzen, radoveden;
b)	da zvežete nesfopnjevane pridevnike (drag, slaven, cenjen, učen, mogočen, star) s predponami: pre-, vele-, vse-, pra-;
c)	da postavite pridevnike (širen, velik, globok, temen, silen) dvakrat zaporedoma! N. pr. širno, širno morje.
40.	vaja. Izrazite višjo stopnjo lastnosti s primerami; priden —mravlja; počasen —polž; zvit —ovnov rog; temno —meh; čemeren — slebo vreme; nagel — blisk; jezikav — sraka; grdogled — zaboden vol; prost — ptica pod nebom ; nedolžen — angel! N. pr. Skrbna gospodinja je pridna kakor mravlja.
41.	vaja. Uporabite v stavkih naslednje pridevnike v to-žilniku ednine v zvezi z moškim samostalnikom, ki pomeni a) živo bitje (poosebljeno stvar), b) neživ predmet: novkonj (nož), velik učenjak (hrast), glasen pevec (klopotec), rdeč Turek (mak), grozen velikan (prepad), gromonosen Perun (oblek) 1 — N. pr. Gospodar je kupil na semnju novega konja, sinku pa je prinesel nov nož.
Kadar stoji pridevnik sam in se nanaša na samostalnik v prednjem stavku, ne delamo razlike med živimi in neživimi stvarmi,, n.pr. Mladina novi svet preveč čisla, starega pa zanemarja. Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni.
b) Določna in nedoločna oblika pridevnikov.
Črni Jurij, slavni začetnik vladarske rodbine Karadjordjevičev^ je bil kmetskega rodu. Ko je beli kruh pošel, je prišel ovsenjak na vrsto. Lep je božji svet, gora mu je cvet. Slovenski svetr ti si krasan! Daj nam naš vsakdanji kruh! Oj naš veliki petek sam — kdaj vzkresne stara pravda nam ? Mali David je premagal orjaka Goljata. Hudobni se boji svoje sence.
Prazen sod ima močen glas. Medved je čokat in tršal, a vendar okreten in uren. Večerja naša je valpetOV bič. Materin jezik nam bodi svet zaklad!
V edninskem imenovalniku in tožilniku moškega spola razločujemo določne in nedoločne oblike pridevnikove.
Samo določno obliko imajo :
1.	pridevniki, ki kažejo lastnost znane (določene) stvari, ali ako označujemo vse stvari ene vrste, n. pr. Brdavs visoko vzdigne ostri meč. Mladina stari svet zanemarja.
2.	svojilni pridevniki na -ji, -Ski in vsi pridevniki na -nji, n. pr. božji, vražji, levji; slovenski, bratovski, kmetiški; vsakdanji, zadnji, sprednji, brezdanji, nocojšnji;
3.	pridevniki v sestavljenih imenih, n. pr. veliki petek, pustni torek, tržni dan, povodni mož, divji petelin, Veliki Otok;
4.	pridevniki, ki imajo sploh samo določno obliko (mali -—-nedol.: majhen — pravi, obči);
5.	pridevniki s samostalniškim pomenom, n. pr. hudobni, bližnji.
Samo nedoločno obliko imajo:
1.	pridevniki, ki kažejo lastnost neznane (nedoločene) stvari, n. pr. Priden gospodar zgodaj vstaja;
2.	pridevniki kot povedna določila v stavku, n. pr. Medved je uren;
3.	vsi svojilni pridevniki na -OV (-ev), -in, n. pr. valpetov bič, Marijin praznik.
42. vaja. Uporabite v stavkih a) določne oblike: slavni vojskovodja, novi vek, kravji zvonec, savinjski hmelj, nocojšnji večer, masni plašč, deseti brat. obči potop, mali traven, duhovni (= duhovnik);
b) nedoločne oblike: prazen klas, bel kruh, [Prešernov spomenik, materin blagoslov, vilin darl;
c) Stopnjevanje pridevnikov.
43.	vaja. Tvorite primernik in presežnik a) ž obrazilom -Ši (ša, -še) naslednjim enozložnim pridevnikom: lep, ljub, slab, grd, hud, mlad, trd;
b)	z obrazilom -ji (-ja, -je), izpreminjajoč k, g, h v osnovi (deblu) v č, ž, š: jak, drag, gluh; mehek, lahek, nizek, ozek, visok;
c)	z obrazilom-ejši (ejša,-ejše) večzložnim pridevnikom: priden, ljubezniv, droben, bister, krepak, šibek 1
44.	vaja. Vpletite v stavke primernike tehle pridevnikov s posebnim stopnjevanjem: dober, velik, majhen (riedol.)! — N. pr. Boljša je kratka sprava ko dolga pravda.
45.	vaja. Tvorite primernik in presežnik s prislovom bolj (najbolj): a) pri pridevnikih, ki pomenjajo barve: bel, črn, rumen;
b)	pri pridevnikih na -Č (prid. deležnik sed. časa): cvetoč pekoč, vriskajoč;
c)	pri pridevnikih, na -el (tvor. deležnik pret. časa) in na -en (trpni deležnik): vrel, gnil, ozebel; učen, izpremenjen, znan;
č) pri pridevnikih na -ji in -ski: divji, slovenski, kme-iiški, gorski!
*46. vaja. Uporabite tele posebne pridevnike v stavkih:
a)	žal, peš, napak, res, všeč (ki se ne sklanjajo, n. pr. Zal besede v ustih ni.);
b)	rad — rajši (ki ima samo imenovalnik, n. pr. Mačka hodi najrajši ponoči na lov.);
c)	rajni (poleg samostalnika rajnik, n.pr. Ne pozabite besed rajnih staršev!);
č) cen, cenen (bolje prislov: poceni, ceno, n. pr. To blago je poceni.) ;
d)	prednji, zadnji, prvi, poslednji, dolnji, [gornji, skrajni, (ki nimajo primernika)!
3. Zaimek.
Ponavljanje.
Jeftejeva prisega. Kleči glavar na travi rosni,
da zmago bi m u Večni dal v usodni vojski, smrtonosni: „0 čuj me, bojnih trum Gospod, usliši mojo Ti molitev, otmi, otmi Svoj sveti rod! Ti vodi ga v zmagalno bitev, dodeli srečno mu vrnitev, in — to prisezam — prvo stvar, ki po dobljeni slavni zmagi m e sreča na domačem pragi', zakoljem Tebi v žgalni dar, usode vojskne Gospodar!"
(Gregorčič.)
Določite po pomenu zaimke iz zgornjega sestavka!
Zaimek (pronomen) se rabi namesto samostalnika (jaz, ti, on itd.) ali pridevnika (moj, tvoj, ta itd.). Po pomenu so:
1.	osebni: jaz, ti, on; povratno-osebni: sebe;
2.	svojilni (posestni): moj, tvoj, njegov; svoj;
3.	k a žalni: ta, tisti, oni, tak, tolik, tolikšen; sam;
5, vprašalni: kdo? kaj? čigav? kateri? kakšen? kolik?
5.	oziralni: kdor, kar, ki, kateri, koji, kakršen, kolikršen;
6.	nedoločni: nekdo, nihče, marsikdo, nekaj, nič; neki, nekateri, marsikateri, sleherni, vsak, ves.
a) Osebni zaimki.
47*vaja. Izpustite v naslednjih napačnih stavkih imeno-valnike nepoudarjenih osebnih zaimkov: Kaj ti zijaš v oblake, dečko ? Jaz ptiče opazujem; oni se zbirajo za selitev. Viteza cenjena, kam sta vidva namenjena? Midva greva v boj nasovraga, Kdo pa ste vi, otroci? Mi smo vojaki, korenjaki. (Pesniška svoboda.) Jaz pa pojdem na Gorenjsko. (Pesn. svob.) Jaz sem pa zvedel nekaj novega. Kaj pa je počenjal Krjavelj ? On je bral smolo po hosti in jo prodajal kmetom, da so si oni mazali kola.
Pomnite: Pravilno pa je, da zaimek postavimo, ako ga poudarjamo: Mi smo sejali, vi boste pa želi.
48.	vaja. Postavite namesto edninskega orodnika z menoj (teboj, seboj) krajšo obliko z mano (tabo, sabo); Nad in en o j|,"pod menoj, krog mene je Bog. S teboj, prijatelj, ni dobro črešenj zobati. Ti ga nimaš pod seboj, da bi skusil se z menoj. Pozdravi Bog te, belo. mesto, nad teboj sivi, stari grad!
49.	vaja. Vstavite kratke oblike (naslonice: me, te, se, ga itd.), kjer zaimek nima poudarka, in daljše oblike {mene, tebe, sebe itd.), ako ima zaimek stavčni poudarek: Ako (ti) nisem storil nič žalega, zakaj (jaz) biješ? Kdor (vi) posluša, (ja*) posluša, in kdor (vi) zaničuje, (jaz) zaničuje; kdor pa (jaz) zaničuje, zaničuje (on), ki (jaz) je poslal. Bog sprimi, svetlo (ti) jezero, iz srca kličem (ti) vesel! Kdor (ti) s kamenom, ti (on) s kruhom! Pozdravlja (ti), proslavlja (ti) Triglava siva glava in hči (on) bistra Sava. Valjhun zastonj tam išče mlado lice (on), ki kriv moritve je velike. Kakor ( - povr.-oseb.) postelješ, tako boš spal. Kdor sam (- povr.-oseb.) povišuje, prazno glavo oznanjuje.
50.	vaja. Spojite zaimke s predlogi in dodajte naglaske: Jabolko je padlo v travo; France, stopi po njega (ponj)! Ljub'ca moja čast in slava, hajd'mo za nje v boj! Bog je naša lolažba in pomoč; zaupajmo v njega! Krpan odgovori Brdavsu: Jaz njsem vedel za tebe, ne za tvoje velikanstvo." Kar ni dobro za mene, tudi za tebe ne bo koristno. Brigam se za njega, ko za lanski sneg. Bojan ustreli na njega, in Zlatorog se zakadi v njega. Iz kapelj krvi', ki*so kanile pred njega, vzrastejo triglavske rože. Globoko vdihavaj v sebe sveži zraki
*51. vaja. Poiščite kratke oblike zaimkov, ki spremljajo samostalnik, da ga krepijo: Bodi ga Bog zahvaljenl Ni ga lasu na glavi več. Daj mu sitnežu kruha! Kdo je ne pozna zvitorepke, te drzne tatice I Nobeden si je ni upal ne črne ne bele črhniti. Ni ga prostora', [kamor bi Sin človekov glavo naslonil.
b) Svojilni zaimki.
52. vaja. Postavite namesto črtic ženske svojilne zaimke v dvojini (njun, -a, -o): Taščica in penica sta ptici pevki; — glas je droban in nežen kakor — kljunček, iz katerega prihaja. — petje najlaže uživamo zjutraj zarana. A tudi pozno na večer se še razlegajo — pesemce. Najljubše — bivališče je gosto grmovje. Tu najdemo tudi — okroglo gnezdeče.
Pomnite: njun glas, njihov prijatelj, njegov brat (nikoli: njuni, njihovi, njegovi itd.); zakaj zaimki nimajo določne oblike kakor pridevniki 1
53.	vaja. Vstavite namesto črtic posestne zaimke (moj, -a, -e itd.), ki kažejo, čigav je predmet, ali pa svoj (-a,-e), ki se nanaša na osebek istega stavka: Smrt vse omaja, —kosa Icosi od kraja. Ljubim — domovino. Vsak naj pometa pred — pragom! Bruno v — očesu vidiš, pezdirja v — pa ne. Staro Ijeslo veli: »Svoji k — 1" Tu na, pobratim, roko —, ti mi podaj desnico —1 Oj mati —, domovina, ljubezen — ti edina, ti — skrb in bolečina! Vsak berač — malho hvali.
c) Kazalni zaimki.
54.	vaj a. Vstavite zaimek ta (ta, to), ki kaže bližnje, In oni (ona, ono), ki kaže na oddaljene predmete: — ni tvoj prijatelj, ki se ti laska v sreči, marveč —, ki te ne zapusti -v nesreči. Moje kraljestvo ni od — sveta. Brodnik se domisli, da je poprej nekaj trkalo na okno; torej je bil gotdvo kdo na — bregu; kako, da ga zdaj kličejo na — stran Kolpe? To jc -velik greh in pravijo, da zanj ni odpuščanja ni na — ni na — svetu.
55.	vaja. Postavite v edninski dajalnik ali mestnik ženskega spola: a) zaimek ta (tej, pri tej): Kdo ve ime (ta bolezen)? Na (ta stvar) ni trohe resnice. Srbi so 1. 1914. premagali Avstrijce na Rudniku in Ceru: o (ta zmaga) se bo v zgodovini še mnogo razpravljalo. Hm, pravijo, da ni baš varno ati tod obsorej, popotnike da včasih rado straši ob (cesta ta).
b) pridevnik*in svojilni zaimek (svoji skrbni materi; napačno: svojej skrbnej materi): Živi po (božja beseda)! Kdo še ni čital pravljice o (bela kača) ? Darujmo življenje in imenje {svoja ljuba domovina)! Zgodovina nam pripoveduje o (izredna velika požrtvovalnost) srbskega junaka Tita Dugoviča.
56.	vaja. Vpletite v stavke kazalne zaimke tale (tegale,
temule i. t. d.), le-ta (le-tega, le-temu----), onile, le-oni,
takle (takale, takole), le-tak! (Pišite vezaj, če stoji „le" pred zaimkom!)
vaja. Uporabite v stavkih tele besede, v katerih je ohranjen zaimek s-, si, SC (= ta. ta, to): dosihdob, posihdob, dosihmal, posihmal, danes (= ta dan), letos (= to leto), sinoči, -osorej (= o si ori)!
*58. vaja. Določite po pomenu in sklonu zaimek oni, ona, ono (= nekdo, ki ga ne moremo ali nečemo imenovati):
Neki one se pred njim je razprezal. V jami ugleda nenadoma onega — no tistega z rogovi in parklji. Pri onem — kako so mu že dejali ? — so se zbirali vaščani na prejo. Veš, bil je one, tisti dolgi Janez!
(Odtod tudi pridevnik onegav in glagol onegaviti.) Bilo je tistega leta, ko je lan pozebel; onegav hlapec je oral po lanišču. Moram iti gledat, kaj kaj onegavijo družina moja in tlačani. Kaj bi onegavil!
*59. vaja. Uporabite v 5 stavkih zaimek sam, da po-kažete z večjo določnostjo na kako stvar! — N. pr. Lenuh sam sebi čas krade.
č) Vprašalni zaimki.
60.	vaja. Vpletite v vprašalne stavke naslednje zaimke: kdo? (komu?, pri kom?), kaj? (pri čem? s čim?), kateri? čigav? kakšen? kolik? koliker?
61.	vaja. Sklanjajte : čigav potni list? katera Krka ? kakšno vreme? koliki sklon? kolikšna soba? kolikero vino?
d) Oziralni zaimki.
Gorje, kdor nima doma. kdor ni nikjer sem svoj gospod ! Ne veruj vsega, kar slišiš ; ne stori vsega, kar moreš ; ne pravi vsega, kar veš; ne želi vsega, kar vidiš; ne porabi vsega, kar imaš; ne pokaži vsega, kar znaš! Življenje človeško je podobno vodi, ki vsaka po svoji strugi hodi.
Zaimki, ki se nanašajo (ozirajo) na kako stvar v drugem stavku, so oziralni zaimki; ti so : kdor, kar; kateri (-a, -o), koji (-a, -e), kakršen (ne: kakoršen), kolikršen (ne: kolikoršen), ki.
Kdor se nanaša na osebe, kar pa na reči; sklanjata se takole: 1. kdor, 2. kogar (čigar), 3. komur, 4. kogar, 5. pri komer. 6. s komer; — 1. kar, 2. česar, 3. čemur, 4. kar, 5. pri čemer, 6. s čimer.
62. vaja. Tvorite stavke s pcmočjo oziralnih zaimkov kdor in kar v rodilniku, mestniku in orodniku! — N. pr. Čigar kruh ješ, tega zapovedi moraš poslušati!
*63. vaja. Uporabite a) zaimek kateri v več (3.4...)stavkih, kjer se nanaša na eno izmed mnogih stvari, in b) zaimek ki v stavkih, kjer se govori o stvari sami zase, ne glede na druge! — N. pr. Kateri bo poklican, naj se oglasi! Ne iščite zakladov, ki jih molji snedo!
e) Nedoločni zaimki.
64. vaja. Tvorite (poiščite v... berilu) stavke z nedoločnimi zaimki: kdo (nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsikdo, vsakdo), nekaj, nič; nekateri (marsikateri, malokateri), kak (marsi-kak), sleherni, vsak (vsakteri), neki, ves!
Neki, nekateri, sleherni imajo samo določno obliko!
Pravilno: ves čas, vso zimo, vse leto (ne: cel čas, celo zimo, celo leto)!
Zaimek n i č včasih ne sklanjamo, n. pr. Iz nič ni nič. Sklanjamo ga pa takole: 1. nič, 2. ničesar, 3. ničemur, 4. nič, 5. pri ničemer, 6, z ničimer.
65. vaja. Prepišite naslednje stavke, a popravite napake v zaimkih: V deželo je prišel nek velikan, ki mu ni bil nikedo kos. Minilo je leto in nekater dan. Resnično vam povem, sle-heren izmed vas bo stopil pred sodni stol. Celo zimo so ptički stradali, zato pa jim je poleti cel dan miza obložena. V ničimer se toliko ljudi ne vtopi ko v vinski kaplji. Ovaduhom so Rimljani vžigali sramotilno znamenje, ki se ni dalo z ničemer odpraviti. Nekater kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu.
4. Števnfk. Ponavljanje.
Nebesna telesa. Ozri se na plameneče nebo! Tjakaj gre najina pot. Dovoli, tovariš, koliko hitrost želiš? „Sto kilo* metrov^na uro!" — Ha, to bi bilo prepočasi! S to hitrostjo bi dospela do solnca šele v 61.937 dnevih, t. j. v 169 letih. — »Torej pa 100 kilometrov v sekundi!" — Prepočasi, prijatelj! Rabila bi za pot nad 17 dni. — .,Torej pa letiva s hitrostjo svetlobe, i j. 300.000 km na sekundo!" - Izvrstno, v 8 minutah in 15 sekundah bova na solncu!... Onale živordeča zvezda nadesnijepremičnica Mart, majhen [svet, ki ga obkrožata 2 luni; naša zemlja ga v ■velikosti presega sedemkrat. Na levici nama sveti žarkobeli

Jupiter; to ti je mogočna premičnica; nič manj nego 1414 zemelj bi moral staliti, da bi zvaril njeno mogočno kroglo; osmerb lun se vrti okoli nje. Ravno vzhaja izza horizonta Saturn, najzanimivejši podložnik našega solnca. O smer o lun teka okrog njegovega velikanskega obla, ki je sedem sto dvainsedem-desetkrat večje od naše zemlje, vrhu tega pa ga še obkolja več obročev. (Grošelj.)
66.	vaja. Napišite z besedami glavne števnike v tem sestavku, n. pr. v ena in šestdeset tisoč devet sto sedem in tridesetih dnevih!
Pomnite: od dvajset dalje štejemo tudi: dvajset (in) eden, dvajset dva, itd.!
Š t e v n i k i so:
1.	glavni (na vpr. koliko?) eden (en), dva, trije;
2.	vrstilni (na vpr. koliki? — e, — o): prvi (1.), drugi (2.), tretji (3.);
3.	ločilni (na vpr. koliker?) dvoj (oboj), troj, četver;
4.	delilni (na vpr. po koliko?): po en, po dva, po trije;
5.	ponavljalni (na vpr. kolikokrat? kolikič?) enkrat (prvič), mnogokrat.
Nedoločeno število stvari izražamo z nedoločnimi zaimki (nekaj, nekoliko, nič, nekateri, vsak, sleherni, ves); z nedoločnimi števniki (malo, manj, premalo; dosti več, preveč; mnogo, veliko, obilo, precej, nekoliko); s samostalniki (obilica, trop, množina, tema, sila).
67.	vaja. Vstavite števnik en (noben) pred samostalnikom, toda eden (nobeden), kadar stoji sam zase:— krivičen vinar deset pravičnih sne. Na — zamah ne pade — hrast. — Beograda se lotiti upal ni. Celo brez skrbi ni — človek. Z — roko daje, z dvema jemlje. — se pred smrtjo ne more srečnega imenovati.
Izjema! Kadar je zaimek eden posebno poudarjen, ga pišemo tudi pred samostalnikom, n. pr. Pred Bogom je tisoč let kakor eden dan.
68 vaja. a) Vstavite namesto števnika (nedol. člena) „en" primeren zaimek neki, kak, kateri, kdo, (nekdo) v naslednjih napačnih stavkih! Tezej je ubil eno grozovito pošast. V deveti deželi je žival en moder kralj. Ali ne bi hotel en večer priti k nam v vas? Stric, pa vi povejte eno pametno! Hlapec je šel k sosedu, da mu ene tri kraje preorje in poseje. Pa naj eden roče, da ga nisem presekal, na dva kosa presekal! Eden je pri hiši, ki ga nihče rad ne sliši.
b) Namesto števnika enkrat se rabi (v časovnem po-pomenu) kdaj (nekdaj), nekoč. Popravite torej napake v tehle stavkih: Bil je enkrat en kovač, ki je imel tri sinove. Bodi človek, bodi lonec, vsakega bo enkrat konec. Zdaj se vije »železna kača" križem svet, a enkrat ni bilo tako. Da bi že vendar enkrat učakali srečnih dni, o katerih sanja Matjaževa vojska.
69.	vaja. Napišite z besedami vrstilne števrike:
Rodopis Karadjordjevičev. Naš kralj Aleksander I.
je bil rojen dne 17. decembra 1889. leta. Oče njegov, kralj Peter 1. Osvoboditelj, pa se je porodil dne 12. julija 1.1844. v Beogradu ter se poročil dne 12. avgusta 1883. na Cetinju z Zorko Ljubico, ki je umrla 17. marca 1890. Veliki kralj Osvoboditelj je dne 16. avgusta leta 1921. legel k večnemu počitku. Sestra kralja Aleksandra I., princeza Jelena, je bila rojena na Reki 6. novembra 1884., njegov brat Djordje pa dne 9. septembra 1887. na Cetinju. Kralj Aleksander se je poročil dne 8. junija 1922.
70.	vaja. Določite ločilne, delilne in ponavljalne števnike v tehle stavkih: Kristus je razlagal na gori osmero blagrov. Mavrica je sedmer trak. Mali mož na prste stopi: petkrat šest je trideset. Kačji kralj Babilon je predrl troja vrata. Se drugič Pegam zaleti, se Krištofu pokaže kri. Po dvoje in tudi po več vitezov se je poizkušalo na turnirjih. Slovenom je rabilo dvoje pismo, gla-golsko in cirilsko. Drvarji ostajajo po tri tedne v gozdu.
* 71. vaja. Razlikujte nedoločne zaimke od nedoločnih števnikov: Med dosti kmeti je malo kmetovalcev. Čič ne da nič. Špartanci so znali z malo besedami mnogo povedati. Vsak je svoje sreče kovač. Kdor veliko govori, dosti ve ali pa mnogo laže. Dosti psov, zajcu smrt!	4
72. vaja. Poiščite v . . . . berilu imena (samostalnike, pridevnike, zaimke, števnike) in določite jih po spolu, številu in sklonu!
5. Glagol.
a) Ponavljalne vaje.
Vile. Mož je šel po stelje in je našel, da so vile na solncu spale. Tiho gre in jim pripravi senco. A ko se je hotel vrniti, se vile prebude in ga vprašajo, kaj hoče imeti za plačilo, ker jim je hlad napravil, ali novcev ali platna ali preje; karkoli hoče, to
mu dado za plačilo. Mož jim odgovori: „Ne vem, kaj bi!" A vile mu reko, naj vendar pove, kaj hoče najrajši. „No, pa mi dajte klobko preje! Vile so mu ga dale in rekle, da bo lahko zmeraj z njega motal in tkal, da bo lahko dosti denarja imel, samo da ne zakolne nad klobkom. In res je motal in tkal in tkal, a nit ni nikoli potekla. Nekoč se mu je že čudno zdelo, pa je rekel „0 križemte, klobko! Pa res dolgo tečeš!" In tedaj je naenkrat izteklo.	(Nar.-Šašelj.)
73.	vaja. Poiščite v sestavku „Vile" vse glagole in določite jih po trajnosti dejanja (dovršni, nedovršni), po osebi, številu in času! — N. pr. je šel = nedov., 3. os., edn.r pret. č.
74.	vaja. Spregajte gornje glagole v kratkih stavkih ter jih postavite (kjer možno) tudi v pogojnik, velelnik in želelnik! — N. pr. Grem po stelje. Greš po stelje .... Šel sem po stelje .... Poj dem (= bom šel) po stelje.... Pojdi po stelje! Itd.
Nedovršni glagoli.
a) Irajni, ki izražajo trajajoče dejanje (stanje): nesem, berem, cvetem;
goreti, deževati;
b) ponavljalni, ki izražajo večkratno ponavljanje istega dejanja:
nositi (= večkrat nesti),
prebirati (= večkrat brati),
----->-
laziti (= večkrat lesti),
Ponavljalniki višje vrste pomenijo, da se dejanje v večji meri (redno) ponavlja:
noševati (= večkrat, redno nositi), **-II — II — II — II-
hojevaii (= večkrat hoditi), -c--II - II - II - II-
velevati (= večkrat veleti). -«■-- II — II — II — II->
75. vaja. Označite v naslednjih stavkih nedovršne glagole*
ali so trajni (^->-), ponavljalni (^-----
ali ponavljalniki višje vrste (<-1| —1| —1| —1|->)!
a) Pozimi vrabcu gostije minevajo in tedaj upokojeva svoj gladni želodec s čimerkoli. V smeteh in na gnojišču pobira drobtine in luščine, obskakuje konjske obroke, lovi pajke iti druge žižce in, posebno spomladi, dokler še žito ni šlo v klasje in dokler pita svoje mlade, pobira gosenice po drevju, s čimer vsaj nekoličkaj [povračuje škodo, ki jo sicer dela na polju. Kako koristna ptica bi mogel biti, ako bi hotel
dobro storiti in biti vsaj poleti zadovoljen s samimi žižci! Toda žitno zrnje mu gre čez vse. Za ratarjem poskakuje na polju, priskakljuje k mlatiču na gumno, za hlapcem prifrfoleva v stajo, celo v čumnato priletava, vse prebrskava in prevrtava, kjerkoli se mu obeta kaj za v kljun.
b)	Pesem je človeku potrebna: nebo mu odpira, ker je iz nebes, daje mu srce, tolaži mu dušo in preganja skrbi iz glave. Poj mi, ptiček, poj! Ko ptičica sem popevala! Ko stari govore, otroci naj molče! Poleti koše vam planine, -doli, in srpe bruševam, ko žito zori. Prst mu molim, roke želi. Ko ti kola č vili j o, maži; ko se dva prepirata, tolaži! Kdor dolgo pokašljuje, bo dolgo živel.
N.pr. Pozimi vrabcu gostije minevajo (-<—1| —1| —1|—>-)itd.
c)	Napišite po 10 glagolov, ki izražajo trajnost ali ponavljanje dejanja, ter 5 ponavljalnikov višje vrste!
a) v trenutku dovršeno dejanje (= začetek in konec v istem trenutku): ustrelim, skočim, kriknem.
Dovršni glagoli:
b) začetek dejanja, ki se potem lahko nadaljuje: zbolim, vzcvetem, zavladam

c) konec dejanja (= trenutek, ▼ katerem se trajanje dejanja konča): premagam,ujamem, priženem -1
76. vaja. a) Označite v naslednjih stavkih dovršne glagole, ki pomenijo: a) v trenutku dovršeno dejanje (|—|), b) začetek
dejanja (l-c) konec dejanja -1): Solnce je že umrlo
za gorami, ko sva s prijateljem izpehana prisopihala do vrha Kuma. Zvonjenje sva že zdavnaj začula, ali cerkve le nisva ugledala. Zdajci se je gozd razsvetlil in obstala sva sredi romarjev. Ravnokar je minila pridiga in vse je za-drvelo v cerkvico k litanijam. Tudi midva sva zavila proti cerkvici, ali bila je natlačena, da ni bilo moči predreti, torej sva se ozrla okrog, kjer so se u ta borili ljudje, ki so poskrbel i za telesne potrebe romarjev. (Erjavec.)
N. pr. Solnce je že umrlo (-<-1) za gorami, ko sva s prijateljem izpehana prisopihala (-<--l) . . .
6) Uporabite v stavkih naslednje dovršne glagole, ki zna« -čijo: 1. v trenutku dovršeno dejanje: sesti, planiti, pasti, krik-
niti, počiti; začetek dejanja: zaspati, zblazneti, zahreščati, vzkipeli, zablisniti se; 3. konec dejanja: dovršiti, spisati, napolniti, uiti!, zmrzniti!
c) Napišite (izpišite iz ... berila) po 10 dovršnih glagolov, ki pomenijo: 1. v trenutku izvršeno dejanje, 2. začetek, 3. konec dejanja!
77. vaja. Uporabite naslednje glagole v stavkih, in sicer a) prehodne, ki morejo imeti kako dopolnilo (predmet) v to-žilniku: pisati, sekati, delati, nesti, orati; b) neprehodne, ki ne morejo imeti dopolnila v tožilniku: cveteti, stati, umreti, zaupati, goreti; c) povratne, ki se rabijo samo s povratnim zaimkom se: bati se, smejati se, bliskati se, izprehajati se, nadejati se!
Glagol (verbum) znači kako dejanje (pišem) ali stanje (gorim).
Glagoli so:
1.	prehodni (transitivni), katerim lahko dejanje prehaja na predmet v tožilniku (pišem nalogo);
2.	neprehodni (intransitivni), ki ne morejo imeti dopolnila (predmeta) v tožilniku (cvetem, potrebujem dobre hrane);
3.	povratni (refleksivni) s povr. zaimkom (čudim se).
Po trajnosti dejanja (stanja) so glagoli:
1.	d o vršni (perfektivni) : skočiti;
2.	nedovršni (imperfektivni); skakati.
78.	vaja. Tvorite stavke z dovršniki, ki jih dobite po sestavi nedovršnikov s predponami:
a)	pre: bosti, čuti (noči), govoriti, delati (obleko), gristi, biti, iskati, kovati (konja), staviti, trpeti, živeti;
b)	U: brati (strune), bežati, čakati, česniti (mladiko), delati (krzno), gasiti, iti, liti (zvon, dež), kuhati (bravetino), nesti, meriti,. sahniti, sekati (vejo), tešiti, trgati, tolažiti, žaliti;
c)	s (z): klatiti, klicati, plesti, pustiti, tolči, tresti; biti, (zaboj, klobuk z glave), brati, brisati, ganiti, nositi, rojiti;
č) vz: dihati, gojiti, klikati, kliti, kloniti, kipeti, plamteti, trajati! — N. pr. Žalost prebode materi srce.
79.	vaja. Vpletite v stavke naslednje glagole a) v neprehodnem, b) v prehodnem pomenu: sedeti — posaditi; oslepeli — oslepiti; sloveti — slaviti; učiti se — učiti; viseti — vesiti: ozdraveli — ozdraviti; živeti — živiti! — N. pr. Kdor česa nestrpno pričakuje, mu pravimo, da mora na britvah sedetiV Romul in Rem sta posadila Numitorja na prestol.
b) Spregalev.
80.	vaja. Vstavite osebna obrazila a) za ženski in srednji spol (-ve, -te); 6) nadomestite jih z obrazili za moški spol (va, -ta): Na jesen išče — veverici pod orehom hrane. Ko pade oreh z drevesa, brž skoči - obe, da ga pobere —. Tekmovalki se ne sporazume —, ampak se skrega — in stepe —. Naposled pozove — opico za sodnico. Ali medtem, ko obe prepirljivki čaka - razsodbe in cedi - sline, pozoblje opica jedrce.
Sosedovi iskri žrebeti se pase — na senožeti. Ko se na siti —, jame — hudomušno poskakovati. Veselo hrže — in bije — s kopiti. Ko pa zaide - prešerni živali na deteljišče, ju zapodi pastir v stajo.
81.	vaja. Postavite stavke iz prejšnje vaje v pretekli čas!
82.	vaja. Uporabite v stavkih glagole v 3. množinski osebi a) s krajšo, b) z daljšo obliko: bežali, bučati, bati se, častiti, dolžiti, govoriti, kositi, molčati, moleti, moriti, peti, posvariti, rojiti, smejati se, spati, sedeti, streti, žvrgoleti! — N. pr. Sovražniki beže (bežijo).
9
83.	vaja. Postavite tele stavke iz sedanjika v pretekli predpretekli in prihodnji čas: Lepa beseda lepo mesto najde. Prisleparjen dobiček gre rakom žvižgat. En krivičen dinar deset pravičnih sne.
84.	vaja. Poiščite (podčrtajte) v naslednjih stavkih pripovedni sedanjik (praesens historicum), ki v živahnem pripovedovanju slika preteklo dejanje tako, kakor bi se pred našimi očmi godilo:
Prišel je čas boja z velikanom; bilo je ravno na svetega Erazma dan. Krpan vzame kij in mesarico, zasede kobilico pa odjezdi iz mesta na travnik, kjer se je bojeval Brdavs ... Ko ugleda Brdavs jezdeca, svojega sovražnika, se zagrohota in reče : »Ali je to tisti Krpan, ki so ga poklicali name tako daleč, tam z Vrha od Svete Trojice? . . Krpan mu odgovori: „Če nisi še spravljen z Bogom, urno skleni, kar imaš; moja misel ni, dolgo čakati; mudi se mi domov za peč ..." Velikan se nekoliko začudi, ko to zasliši. Naglo prijezdi ter mu poda debelo roko. Krpan pa mu jo tako stisne, da precej kri izza nohtov udari. Brdavs malo zareži, pa vendar nič ne pravi, ampak si misli: rTa je hud in močan; pa kaj bo — kmet je kmet. Saj se ne
zna bojevati, kakor gre junakom." Urno zasukata vsak svojega konja in si zdirjata od daleč naproti. Brdavs visoko vzdigne meč, da bi že s prvim mahom odsekal sovražniku glavo. Ali Krpan mu urno podstavi svoj kij, da se meč globoko zadere v mehko lipovino. Preden ga velikan more izdreti, razjaha Krpan kobilico, potegne Brdavsa na tla pa ga položi, kakor bi otroka v zibel deval, ter mu stopi za vrat in reče: „No, zdaj pa le zmoli en očenašek ali dva in pa svojih grehov se malo poke-saj!..." To izreče, vzame počasi mesarico, mu odseka glavo in se vrne proti mestu.
85. vaja. Poiščite glagole v dovršnem sedanjiku s prihodnjim pomenom: Kadar se porodi tak junak, da pride v goro in potegne veliko sabljo iz nožnic, tačas se kralj Matjaž zbudi, plane z vso vojsko na svet in premaga vse naše sovražnike. Kadar lesene ribiče več ne bo, vsa tvoja sreča pojde za njo. Življenje ti vzamem, ako me izdaš. Tega ne izveš, če se na glavo postaviš. Ne uideš mi; saj še prideš v mojo cerkev k maši!
*	86. vaja. Napišite (povejte) pravilno naslednje stavke, v katerih se nedovršni sedanjik napačno rabi s prihodnjim pomenom: Ob koncu šolskega leta se vrši velika veselica. Drevi pa grem k sosedu v vas. Jutri zarana se peljemo z vlakom. V prihodnjem pismu ti poročam o veseli novici. Pojutrišnjem pišemo šolsko nalogo. Samo še uro hoda, in smo na vrhuncu ter se veselimo lepega razgleda. — N. pr. Pravilno: Ob koncu leta se bo vršila . . . .
*	87. vaja. a) Izpremenite naslednje stavke v nikalne vclelnikc, ki jih tvorimo pravilno le od nedovršnikov: Stori sovražniku to sramoto! (delati) — Pojdi se drsat! (hoditi) — Prisezi pred živim Bogom! (prisegati) — Andreje, drvpri-vlec'! (vlačiti) — Hlapec, pel j i seno domov! (voziti) — Odpusti nam naše dolge! (odpuščati) — Ko greš v gozd, vzemi psa s seboj! (jemati) — N. pr. Ne delaj sovražniku te sramote !
b) Postavite v e 1 e 1 n i k namesto nepravilnega nedo-ločnika: Ne se na okno naslanjati! Ne kaditi! Ne po tleh pljuvati! Ne psov s seboj jemati! Ne se po cestah poditi! Ne z bičem pokati! — Pravilno: Ne naslanjaj se! itd.
Izjemoma se rabi nedoločnik v velelnem pomenu v zvezi s prislovom nikar (nikarte): Nikar lagati! Nikarte se smejati! Nikar jokati!
c) Izrazite velelnik z vprašalnim prihodnjikom: Ne hvali se! Ne pehaj se za to malenkost! Nikar se ne cmeri! Ne kvasi takih neumnosti! Ne veži praznih otrobov! — N. pr. Kaj se boš hvalil!...
c) Tvorna in irpna oblika.
88 vaja. Tvorite trpno obliko o)-s trpnopreteklimi deležniki: Moja glavca je (zaspati), moja postelj'ca (postlati). Men' je srce žalostno, s trnjičem (ograditi), s pelincem (nasaditi). (Dopolniti) je, kar je bilo (prerokovati) po prerokih (ne: od prerokov). Sovražnik je (pobiti in streti). S tistim orožjem bodete (pokončati), s katerim zdaj druge pokončujete. Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala (ukrasti). — N. pr. Moja glav'ca je zaspana ...
b) s povratnim zaimkom SC pri prehodnih glagolih: Kar ne (storiti), ne (zvedeti). Oven na ražnju (peči). Kar (roditi), smrti zori. Kjer (delati) vse nedelje, tam se sreča mimo pelje. S časom vse (pozabiti). Kakor (posojevati), tako (povračevati), — N. pr. Kar se ne stori, se ne zve.
* c) da pridenete prehodnim glagolom povratni zaimek „se" ter da predmet v tož. izpremenite v osebkovo besedo (v imenov.): Zanjice žanjejo dozorelo pšenico na polju. Požeto klasje povežejo v snope in ga zložijo na vozove; nato ga odpeljejo v kozelce. Ko je suho, na podu žito o mlatijo. Odtod slišimo cepce od davi do drevi. Mlatiči spravljajo zrnje v kot na vrščaj, omlačeno slamo pa mečejo z vilami v parno. Lačne želodce si okrepčajo s smetanovimi štruklji, a prašna grla si izplakujejo s sadjevcem. Naj le pogoste pridne mlatiče; saj tudi nam pripravljajo ljubi kruhek! — N. pr. Dozorela pšenica na polju se žanje. Itd.
Trpno obliko tvorimo :
1.	s trpnim deležnikom, n. pr. Od sreče togotne bil nisem tepen, od tvojih sem rok le bil glajen.
2.	če prehodnemu glagolu dodamo povratni zaimek ,se", n. pr. Koder solnce teče, povsod kruh se peče.
Pomnite: Pravi povratni glagoli ne morejo imeti trpne oblike, n. pr. Kjer se prepirajo, ni božjega blagoslova (ne: kjer se prepira ...).
Ako stoji v tvorni obliki predmet v tožilniku, moramo v trpni obliki postaviti imenovalnik (oseb. bes.), n. pr. Škodo (tož.) moramo popraviti. Toda: Škoda (imen.) se mora popraviti, (ne: Škodo se mora popraviti.).
*	89. vaja. Izpremenite v nastopnih stavkih predmetne to-žilnike, ki stoje nepravilno poleg trpne oblike, v pravilne imenovalnike (osebkove besede)! Šolo naj bi se okrasilo z državno zastavo. Na Nizozemskem se črpa vodo z mlini na veter. Nobeno juho se ne posreblje tako gor k o, kakor se je skuhala. Kmete se vidi na polju. Sovo se sliši in skovirja„ ki pojeta mrtvaško pesem. Išče se pridno dekle in krepkega hlapca. Proda se (kupi se) trgovsko hišo in kmetijo. Janeza Kremena se vabi k seji. Potrebno bi bilo, da bi se njivo oplelo. V gozdu se sliši kose, deti je, kobilarje in druge ptiče. Crešnji je ugodno, če se jo večkrat presadi.
N. pr. Šola naj bi se okrasila z državno zastavo.
*	90. vaja. Pretvorite naslednje dvoumne (ali napačno iz povratnih glagolov narejene) trpne oblike v pravilne tvorne oblike: Ti ljudje se povsod hvalijo. Kjer se prepira in pravde^ tam gine ljubezen. V šoli naj se lepo vede. Volkovi pritisnejo v vasi, gnani od lakote. Od sreče sovražne bil nisem tepen, od njenih rok bil sem le glajen (pesn. svoboda). Z ognjem naj se ne igra. — N. pr. Te ljudi povsod hvalijo.
Pregibanje glagola imenujemo spregatev (konjugacija), prž kateri razločujemo:
1.	osebo (prvo, drugo in tretjo osebo);
2.	število (edn., dvoj., množ.);
3.	čas (sedanji, prihodnji, pretekli in predpretekli č.);
4.	naklone (določni, velelni, želelni in pogojni nakl.);
5.	obliko (tvorna in trpna obl.).
Nekaterih nedoločenih glagolskih oblik ne moremo spregati; te so:
1.	nedoločnik (pisati, stati.. .);
2.	namenilnik (grem pisat...) ;
3.	deležniki: a) pridevni sed. časa (pišoč ...),
b) prislovni sed. časa (pisaje ...), e) I. tvornopretekli (napisavši ...), i	č) II. tvornopretekli (pisal...),
d) trpnopretekli (spisan, razbit...).
4.	g 1 a g o 1 n i k (pisanje).
* 91. vaja. Uporabite v več (3, 4...) stavkih nedoločttike v zvezi a) s pomožnim glagolom biti (sem, si, je); n. pr. Dajati je slajše nego jemati.
b)	v zvezi z glagoli hoteti, moči, želeti, dati (=pustiti), smeti, nehati, ukazati, utegniti, učiti, braniti, znafiV pretiti; n. pr. Lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata.
c)	za pridevniki dolžen, vreden, zmožen, željen; n. pr. Dober pastir je dolžen dati življenje za svojo čredo.
č) za samostalniki oblast, pravica, dolžnost, potreba, navada, namen, prilika; n. pr. Sin človekov ima oblast odpuščati grehe na zemlji.
92.	vaja. Popravite tele napačne stavke, v katerih se nedoločnik veže s predlogom za : Bog je ustvaril dan za delati, noč za počivati. Nekaj važnega vam imam za povedati. Dajte siromaku za jest i in za piti. Nekateri menijo, da je samo v tujini dosti za zaslužiti. Take smešne je pravil, daje bilo za počiti. Solnce pripeka, da je za stopiti se. Saj še ni z a o b u p a t i; z a z m e n i t i se je. - N. pr. Bog je ustvaril dan za delo, noč za počitek. — Imam vam povedati...
93.	vaja. Poiščite glagole premikanja (izražajoče namen), ki povzročajo rabo namcnilnika v naslednjih stavkih ; I d e si odpirat gornje line, ide gledat doli na ravnine. V coklah ne hodi zajcev lovit! Kupivši klobuk, so mi šli ded gradu razkazovat. Roditelji so dali (= poslali) sinn študirat. Pojdi rakom žvižgat in ribam gost! Pojdi se solit! Ptica prileti na okence tolažit in kratkočasit jetnika; v narodni pesmi pride klicat kralja Matjaža, naj se odpravi na vojsko, in pozneje mu prileti na bojišče oznanjat, da so mu Turki uplenili kraljico Alenčico.
* 94. vaja. Tvorite namenilnike iz nedovršnih glagolov (namesto nepravilno iz dovršnikov) v tehle stavkih: Prišel sem te izpovedat (prav: izpovedovat), na smrtni poti ti oznanit (prav: oznanjat) mir. Teci kravo vrnit! Pojdiva konja izbrat! Puta in petelinček gresta v leščevje lešnikov nabrat. Oba mravljinca gresta naznanit lepo vreme.
Pomnite: Dovršnika leči, sesti imata izjemoma tudi na-menilnik: n. pr. Truden si prijatelj, pojdi leč! Kadar si jezen, pojdi v koprive sest! Krjavelj je hodil sosedovim za peč sest.
č) Deležniki.
95. vaja. Tvorite iz naslednjih nedoločnikov prišlovne deležnike (sed. č.) ter uporabite jih v stavkih: iti, klečati, sedeti, stati, ležati, gledati, hoteti, molčati; izpraševati, kupovati, skakati ! — N. pr. Grede mimo bezga, se mu odkrij!
Določite glagole, iz katerih smo tvorili deležnike, po trajanju dejanja!
96.	vaja. Vstavite namesto nedoločnikov prislovne deležnike: Škrjanec se dviga (pevati) v jasne višine. (Molčati) orožje vsak si vzame. MladeneK cveten zbor, slavilno pesem {prepevati), srebrne strune (prebirati), privre črez prag na beli dvor. (Iti) v zaton, še solnce svet pozdravi. In zapre se grad (škripati). Kletka se je (ropotati) prekolebnila. Otroci (mižati) love slepo miš. Holmcu ob vznožju se vije (šumljati) bister potoček z rumenimi bekami in tožnimi vrbami.
97.	vaja. a) Namesto prislovnega deležnika uporabite pri-devni deležnik na-č (s prislovnim pomenom): Megle temno-sive se vale črez vrte, trate, njive, (grmeti) grozno, (pretiti) strašno. Po obrazu (soditi), je to njegov brat. (Bivati) na deželi in (občevati) s preprostim našim narodom ter povrh se še (učiti) raznih slovanskih jezikov, je dobil Levstik slovenščino tako v oblast, da mu ni bilo v tem vrstnika med Slovenci.
b) Popravite nepravilne deležnike (iz povratnih glagolov): Orohotaje zaloputne sirovež vrata. Mamica mu smejaje seže v besedo. Ob potoku izprehajaje, si je nabral mačic. Z mačko igraje, glej ji na kremplje! — Pravilno: Grohotaje SC zaloputne sirovež vrata.
98.	vaja. Vstavite namesto nedoločnikov pridevne deležnike (sed. časa) na -č : Mila, blažena trata, posuta s tisoč in tisoč živobojnimi, (dišati) cveticami, mično (kaliti) iz zelenega krila, je privabila (koprneti) deklico spletat prvo kitico po-mladnjega cvetja. Deklici se zdi, da se z njo radujejo tudi vse neštevilne živalce po (dehteti) loki okoli nje: (šumeti) čebelice, (nabirati) si medene rose po (cveteti) bilju; (bučati), pasasti čmrlji, (iztikati) po mahovitih tleh; črni murni, (cvrketati) pred oglajenimi luknjicami na toplem solncu; (brenčati) žužki, (skakati) kobilice in pisani metulji, (kriljati) hitro od cveta do cveta — kakor zlate sanje mladostne!
99.	vaja. Sklanjajte v vseh številih: zeleneč travnik, dišeča cvetica, kaleče seme!
100.	vaja. o) Vstavite namesto nedoločnikov tvorno-pretekli deležnik na -ši (vši): In vas (poraziti) so divjali Turčini naprej na krvavo pot. To (reči), vzame klobuk in odide. In (sprejeti) to prisego sveto, kralj moravski trudno glavo nagne, njega silni duh k očakom ide. Svojo pesem (dokončati), zleti
kos v mirno gnezdo. Caplja, domanje močvirje (zapustiti), na viš leti v oblake visoke. (Spoznati) svoje grehe, se človek iz-pokori. — N. pr. Vas porazivši (= ko so vas porazili), so divjali Turčini naprej ...
Pomnite: Deležnike na -ši (-vši) tvorimo leoddovršnih glagolov. Nepravilne deležnike je že Prešeren očital Ravnikarju: Gorjancev naših jezik potujčavši, si kriv, da kolne kmet, molitve bravši.
101. vaja. Določite, katere čase in naklone opisuje Ivornopretekli deležnik na -1 (-la, -lo) v tehle stavkih: Ko ne bi bil zajec nazaj zijal, ne bi ga pes pobral. Praznega skednja se bo miš hitro naveličala. Krjavelj ni počel nič posebnega: smolo je bral, kislega mleka hodil prosit gospodinje v vas, smolno olje prodajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice streljal, pekel in jedel, poginile prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, hudirja na barki, videl. ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je ..štatljivemu" konju navado odpravil itd. — nič drugega ni revež počel.
* 102. vaja. Uporabite v stavkih namesto neobičajnih Irpnopreteklih deležnikov na -en ali -t (n. pr. pretečen, nagnit, uvenjen, usahnjen, dozoren, ozebljen, premražen, zamrznjen, otečen, otrpnjen, zavret...) pravilne tvornoprelekle deležnike, (ki so nekateri že postali pridevniki): preteklo leto, gnilo jabolko, uvelo listje, usehel studenec, dozorelo grozdje, ozebli prsti, premrzle noge, zamrzel polok, otekla rana. otrpli udje, vrela voda, trhel les, osamela sirota! — N. pr. Preteklo (ne: pretečeno) leto smo se marsičesa iz slovnice naučili.
d) Glagolnik.j
103. vaja. Tvorite iz nedoločnikov glagolnike(skončnico -je), ki izražajo dejanje v samostalniški obliki: (Piti) in (kaditi) ti krati (živeti). Ne škoduje toliko večerno (sedeti), kakor jutranje (ležati). Zvitorepka je volku zaklicala: „Na (se videti!)" Ti lajšaj in slajšaj človeško (trpeti) F V delavnico sem tvojo zrl in videl vedno sem (vrteti), prelivajoče se (živeti), (prerojevati), (prenavljati), iz bitja v (biti) (presnavljati). N. pr. Pitje in kajenje ti krati življenje.
Pomnite: hrepenenje (ne: hrepenjenje), poželenje (ne: poželjenje), koprnenje (ne: koprnjenje), žvrgolenje (ne: žvrgo-Ijenje); — toda zvonjenje, valjenje itd.:
* e) Glagolske vrste.*)
Učenci pišejo slovniške vaje. Pišite razločno! Vsak ne zna lepo pisati. Grem v sobo nalogo pisat. Pisma pišoč, je Cezar obenem poslušal in narekoval. Nalogo napisavši, sem se oddahnil. Ta vaja še ni prepisana. Kdor peresnik krčevito drži, ga od pisanja roka boli.
Glagoli se raznovrstno izpreminjajo, kakor da je neko življenje v njih, kot n. pr. v drevesu. V naravi je sicer drevo neraz-družljiva celota, a človek ga je v svojem premišljevanju razčlenil v koren (korenine), deblo in veje. Prav tako opredeljujemo glagol po njegovih sestavnih delih, n. pr. glagol
pisati
nedoločnik obrazilo (veja)
pišem:
sedanjik E — obrazilo (veja)
I
nedoločniška osnova (deblo)
v — osnovni
samoglasnik
>»
»2 — koren
u
sedanjiška osnova (deblo)
CS — spona
I •
— koren
A
Iz osnov se tvorijo naslednje oblike:
pisa — (nedoločniška osnova) 1. pisati 2. pisat 3. napisavši — pisal 4. spisan 5. pisanje
(nedoločnik) (jiamenilnik)	(Ivomopret. deležnika)	(Irpnopret. del.) (glagolnik)
piše (sedanjiška osnova) 4. pišem 2. piši	3. pišoč — pisaje
(sedanjik) (velelnik)	(Ivornosedanja deležnika)
104.	vaja. Razstavite naslednje nedoločnike a) na koren, spono in obrazilo (končnico); b) na nedoločniško osnovo In obrazilo: govoriti, risati, delati, gasniti, darovati, misliti, učiti, goreti, sedeti, žalovati! — N. pr. govor-i-ti; govori-ti.
105.	vaja. Razstavite tele sedanjike a) na koren, osnovni samoglasnik in obrazilo (osebilo); b) na sedanjiško osnovo in osebilo: računim, sekam, mignem, kupujem, žarim, veselim se, kopam, pravim, molčim, diham! — N. pr. račun-i-m; računi-m.
*) Z zvezdico (*) označena poglavja so namenjena višje organizovanim osnovnim šolam in meščanskim šolam.
106. vaja. Poiščite, kateri člen manjka v naslednjih razstavljenih a) nedoločnikih: nesti, gristi, pasti, cvesti, dolbsti, lepsti, pleti, leči, peči, meti, mreti, vreti; b) sedanjikih: sem, jem, vem, dam! — N. pr. nes (koren) -f- ti (obrazilo).
Na podlagi nedoločniške osnove (koren -j- spona) delimo glagole v šest vrst:
I.	brez vrstne spone (korenska vrsta): nes-ti ple-ti;
II.	vrstna spona -ni- : dvig-ni-ti;
III.	„ „ -e- : gor-e-ti (za šumniki spona -a-: ljež-a-ti);
IV.	„	-i- : hval-i-ti;
V.	„ „ -a- : del-a-ti;
VI.	„ „ -ova-: kup-ova-ti, kralj-eva-ti.
Po korenskem končniku delimo I. (korensko) vrsto v sedem razredov:
1.	zobniški razred na -d, -t: sesti (iz sed-ti), plesti (izplet-ti);
2.	sičniški „ „ -s, -z: nes-ti, gristi (iz griz-ti);
3.	ustniški „ „ -b,-p, -v: dolbsti (iz dolb-ti), hropsti
(izhrop-ti), pleti (iz plev-ti);
4.	goltniški „ „ -g, -k: leči (iz leg-ti), peči (iz pek-ti);
5.	nosuiški , „ -m, -n: o-žeti (iz o-žbm-ti), raz-peti
(iz raz-ptn-ti);
6.	jezikovski „ „ -1, -r: mieti (iz mel-ti), mreti (iz mr-ti);
7.	samoglasniški razred na samoglasnik: zna-ti, bri-ti. Glagolom sem, jem, vem, dam se pritikajo osebna obrazila neposredno na koren; ker torej nimajo sedanjilke osnove (debla), jih imenujemo brezosnovne glagole.
107. vaja. Korenska vrsta, a) Tvorite nedoločnike iz korenov: bred-, krad-, pad-, pred-; met-, cvet-, gnet-;
b)	iz korenov: rek-, sek-, tek, tolk-; mog-, vpreg-, seg-, streg-, strig-. vrg-!
c)	Spregajte: gristi (grizem), tresti, leSti (ležem); skubsti (skubem), grebsti, speti (spem); meti (manem), žeti, sneti, najeti (najmem), oteti (otmem); dreti (derem), treti, odpreti, cvreti, zavreti; viti, kliti (klijem), ubiti; pluti (plujem ali plovem), rjuti, snuti, veti (vejem), deti (dejem, dem)!
č) Uporabite tele pravilne deležnike v stavkih: idoč, našel (ne: najdel), zarasel (ne: zaraščena steza), popasen, prenesen, pomolzen, zgrizen, zavržen, vrgši, umrši, strši!
d)	Povejte (napišite) v stavkih velelnike in namenil-n i k e tehle glagolov (goltniškega razreda): teči, peči, reči, tolči.
seči (sečem) ; seči (sežem), streči, vreči, vpreči, leči, po-močs (morem, toda : morati - moram)! - N. pr. Teci, teci, srca vir krvavi! Pastirji gredo krompir peč.
108.	vaja. Izpremenite naslednje dovršne glagole II. vrste v nedovršnike V.vrste: ogniti (iz ogib-ni-ti), kaniti (iz kap-ni-ti),. tresniti (iz tresk-ni-ti), migniti, zehniti, pihniti, poginiti (iz pogib-ni-ti), ugasniti I - N. pr. ogni-ti, ogib-a-ti.
109.	vaja. Spregajte glagole III. vrste (s spono -e-, za šumniki -a-) in določite trajnost dejanja: doneti, grmeti, goreti,, kipeti, sloveti, želeti; bežati, bučati, kričati, tičati!
110.	vaja. Tvorite iz tehle glagolov IV. vrste trpno-pretekle deležnike, spajajoč spono i s spredaj stoječimi soglasniki:
a)	I, n, r + j = 1|, nj, rj : hvaliti (hvaljen, iz: hvali-en) braniti, udariti, misliti.
Pomnite: Ako je pred r kak soglasnik, se j izpušča: n. pr. odobren, ohrabren, poostren, posrebren :
b)	b, p, v, m + j = bij, pl]", vlj, mlj : pogubiti, pokro-piti, ozdraveti, zlomiti;
c)	S + J .= Š; z + j = ž : nositi, voziti;
č) d + j = j; t + j = č: soditi, vaditi, urediti, gladiti, rediti, izpriditi; ukrotili, osramotiti, nasititi, zmotiti (zmočen in zmoten), pustiti, častiti (čaščen, v molitvi: češčen), oprostiti, zapečatiti (zapečačen in zapečaten)!
Pomnite deležnike, v katerih spona i izpade: učiti — učen; posušiti - posušen; obljuditi - obljuden; nagrmaditi — nagrmaden; tožiti — tožen; začuditi — začuden!
111.	vaja. Tvorite sedanjike iz naslednjih nedoločnikov V. vrste, izpreminjajoč soglasnike pred pripcno -je-:
a)	c, s, z + je — č, š, ž: klicati (n.pr kličem, iz klic-je-m), vezati, rezati, pisati, risati;
b)	k, h, g, sk + je = č, š, ž, šč: plakati, skakati, dihati pihati; lagati, strgati, iskati, obiskati;
c)	d, t + je = j, č : glodati, metati, ropotati;
č) b, p, v, m + je = bij, pij, vlj, mlj: gibati, zobati, kopati, sipati, devati, dremati!
112.	vaja. a) Napišite 10 glagolov VI. vrste, katerim se za mehkimi soglasniki (c; č, š, ž ; j) izpreminja spona -ova- v -eva-! — N.pr. zanič-eva-li.
b) Tvorite iz naslednjih dovrš'nih glagolov IV. vrste ne-dovršnike VI. vrste: krstiti, rešiti, platiti, izpolniti, namestiti, posoditi, zadostiti, nasititi, posvetiti, premisliti, zatrditi, zahvaliti! — N. pr. krščevati.
113.	vaja. Tvorite v stavkih naslednje oblike brezosnovnih (dam, vem, jem, sem) glagolov: a) tretjo [množinsko osebo; b) velelnik in pogojnik! — N. pr. Kadar vesta dva, tedaj se še zariglja; kadar vejo (ali vedo) trije, vejo vsi ljudje.
Pomnite: V nar. pesmih se še rabi oblika osnovnim samoglasnikom; n. pr. Kar po zemlji leze inoj grede', o hudobi tvoji pravit' vede.
114.	vaja. Določite glagole iz sestavka „Vile" (str. 19.) a) p i s m e n o (n. pr. j e š e 1 - nepreh. nedov. gl„ 3. os., ed., pret. č., tv. obl„.dol. nakl., I.vr.); b) ustno (n. pr. je šel je neprehoden, nedovršen glagol v tretji osebi ednine, preteklega čase, tvorne oblike, določnega naklona in spada v prvo vrsto)! - Več takih vaj po raznih berilih!
6. Členice. *)
a) Prislov.
115.	vaja. Določite v naslednjih stavkih (s pravilnimi vprašanji) krajevne, časovne, načinovne in vzročne prislove: Vsaka pot ne drži domov. Ker se doma skvasi, ne razglasi! Davi je pa slanca pala na zelene travnike. Kdor rano vstaja, temu kruha ostaja. Kjer se botrina krega, zemlja križem poka. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi 1 Kanja se največ živi z mišmi; zategadelj ji tudi mišur pravimo. Kdor je len, je sčasoma tudi lesen. Skoraj še ni nikoli zajca vjel. Zvita struga počasi teče, ali hudo dere. Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot ?
116.	vaja. Uporabite v stavkih a) krajevne prislove: sem in tja, tod, odtod, ondod, gor in dol, semkaj;
b)	časovne pr.: vsekdar, sinoči, davi, drevi, dosihdob, pozimi, ponoči, spomladi, včasih, še, šele, že;
c)	načinovne pr.: nagloma, da (seveda), res, ne, le, vsaj, saj, količkaj, dosti;
č) vzročne pr.: zato, torej, tedaj, zaradi tega, zategadelj!
*) Ponovite nakratko nauke o členicah iz J. Brinarjeve Slovenske vadnice, srednja stopnja!
117.£vaja. Poiščite \ ... . berilih stavke, v katerih se nahajajo^zairnenski prislovi (izhajajoči iz kakega zaimka), in sicer vprašalni (kje? kam? kdo? doklej...), oziralni (kjer, kamor, odkoder, dokler, kolikor...), kazalni (tu, tja, odtod, tedaj, dotlej', toliko"...), nedoločni (nekje, nekam, nekdaj, nekako*..".)!
118]. vaja'. Tvorite stavke, v katerih se bodo naslednje besede*rabile : a) kot pridevniki srednjega spola, b) kot načinovni prislovi: lepo, glasno, rdeče, vroče, milo, urno, pobožno, hitro, pohlevno, visoko I —N. pr. Cvetoče drevo je lepo. Petelinček lepo poje.
*119. vaja. Postavite naslednje kakovostne prislove v primerjalno (ali presežno) stopnjo in vpletitejih v stavke: lahko, dobro (bolje, najbolje znati...), bolj (najbolj učen...), blizu', cesto, daleč, malo, mnogo! — N. pr. Dvema pastirjema volk laže ovco ukrade kot enemu.
b) Predlog.
120. vaja. a) Vpletite predloge, ki se vežejo z rodilnikom (brez, do, iz, cd) v stavke! — N. pr. Brez potu ni medu. v b) Postavite imena za sestavljenimi predlogi (izmed, iznad, izpod, izpred, izza) in za nepristnimi predlogi (blizu, dno...) v primeren sklon: Eden izmed (vi) me bo izdal. Ob turških napadih so iznad (visoke gore) zaplapolali kresovi. Izpod (skala), iz poke male virček hladni vije se. Izpred (oko, množ.), iz misli. Še preden pripluje solnce izza (gora, množ.), pozlati zarja planine.
Stare vrane ne pobirajo črvov blizu (brana). Tudi dno (morje) rasto rastline. Glede (ne: z ozirom na...) (milota glasu) ni slavčku vrstnika. Cankar lepo opisuje veselico koncem (šolsko leto). Kraj (suho drevo) tudi sirovo gori. Nič ni lepšega mimo (čista duša). Okoli (zlato tele) svet na sapo raja. Okrog (vogel) zavija strupena burja. Bog živi tudi vas poleg (mi)! Le na noge, le vstanite, nas prek (Sava) predrožitel Razen (dobra dela) nimamo nikogar, ki bi nas spremljal pred Vsesodnika. Tabor stal je sred' (goščava). Takraj (Sava) je Zemun, onstran (reka) pa Beograd. Tik (sreča) nesreča preži. Lisico spričo (prekanjenost) tudi zvitorepko imenujemo. Cerkvica vrh (gora), cerkvica bela! Vštric (Narodni dom) je Trubarjev spomenik. Krpan pravi: „Tudi zavoljo (mošnjiček) se ne bom krčil."
121.	vaja. Uporabite v stavkih a) predloge, ki se vežejo z dajalnikom (k, h, proti, (na)vzlic; (v)kljub 1 - N. pr. Marsikatera bukev k svojemu koncu toporišče da.
b) predloge, ki se vežejo s tožilnikom (črez, raz, skoz(i), zoper)! — N. pr. Gre skoz les, a ne vidi dreves.
Pomnite: raz drevo, raz polico (ne: raz drevesa, police) I
122.	vaja. Postavite v primeren sklon imena za predlogi, ki se vežejo z mestnikom (o, pri), in za predlogi, ki se vežejo z orodnikom (s, z) : O (kres) se dan obesi. Zgodovina nam pripoveduje o (slavni junaki). Krava pri (gobec) molze. Ba5 tako je bilo, pri (moja vera) ! (Bolje: n a mojo vero!) Kdor se z (volk) druži, mora z (on) tudi tuliti. Bolezen gre z (voz) v človeka, iz človeka po niti. Pridna gospodinja je s (prvi svit) na nogah.
Pomnite: Napačno je: Učili smo se Od junakov.
123.	vaja. Zvežite predlog S (z) s samostalniki z vsemi (a-ž) začetnimi črkami! — N. pr. Z apnom, z bratom, s cepinom itd. — Na katero vprašanje vežemo s (z) z rodilnikom in kdaj z orodnikom?
124.	vaja. Uporabite predloge na, ob, po, v v stavkih, in "sicer v zvezi s tožilnikom (kam?) in z mestnikom (kje?)! — N. pr. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. Vrana gnezdi na drevesu.
125.	v a j a. Zvežite istotako predloge med, nad, pod, pred z imeni v tožilniku (kam?) in orodniku (kje?)! - N.pr. Gorje golobu, ki med orle zajde. Kondor je med orli največji.
126.	vaj a. Uporabite predlog za pred imeni v rodilniku (kdaj?), v tožilniku (kam?) in v orodniku (kje?)! — N.pr. Za kralja Petra I. Osvoboditelja je Jugoslovanom napočila doba svobode. Trdovratnežu takrat v uho poči, ko mu smrt za tilnik skoči. Krivica se za mizo smeje, pravica pa za vrati joče.
*127. vaja. Nadomestite s pristno slovenskimi predlogi naslednje iz tujih jezikov posnete predloge: glasom, potom (=po, z), povodom (= ob, ob priliki) v očigled (= spričo), z ozirom (= glede), s pomočjo (= s, z): Glasom vladne odredbe je prepovedano razdirati ptičja gnezda. Glasom meteoroloških poročil je pričakovati, da se bo vreme izpremenilo. Povodom svojega bivanja v Bukarešti se je kralj Aleksander zaročil s kraljično Marijo. Ne pljuvajte na tla; zakaj razni kužni bacili se tem potom prenašajo na človeka. Potom brzojava moremo
pošiljati novice v daljni svet. Z ozirom na prirodno bogastvo se more malokatera država kosati z našo očetnjavo. Ribe imajo v drobovju mehur, s pomočjo katerega se lahko v vodi dvigajo in potapljajo. — N. pr. pravilno: Po vladni odredbi je prepovedano . . .
* 128. vaja. Določite, kateri prislovi so v tehle stavkih odveč, ker že predlog sam izraža dotično dejanje: Kaj čutar'co črez pleča iz mesta ven hitiš ? (Isto dejanje kakor „ven" izraža že predlog iz. ) Človek bi kar ven iz kože skočil! Planšar prižene v jeseni živino dol s planine (s = dol). Mašnik je naredil sveti križ in je velel: „Mataj, gori vstani, grehi so ti odpuščeni!" (vstati = vz-stati; vz — premikanje navzgor.) Sovražnik se umakne nazaj v zakope. (umakniti se = nazaj iti.) Prijatelji, skupaj zbrani, si lepo pesem zapojo. (zbrati = skupaj biti.) Iz krtove dežele se nihče nazaj ne vrne. (se vrniti = nazaj priti.)
c) Veznlk.
Mera in vaga v nebesa pomaga. Stare vere in starih prijateljev se drži! Po ravnem polju cesta gre ter s ceste vidi se okrog snežnik in brdo, gozd in log.
Niti bodi med, niti bodi jed. Lepota slovenščine ni v posameznih čistih besedah, marveč ona obstoji v zalih domačih podobah. Počakaj, saj nisi voda!
Med se liže, ker je sladek! Ako te mika jedro, zgrizi lupino! Kadar je vojska, tedaj so nebesa odprta. Človek ni zato na svetu, da bi lenobo pasel.
Ve z ni k i vežejo stavkove člene ali cele stavke v skupine; po njih rabi jih ločimo v priredne, ki vežejo stavkove člene in prirejene stavke, in v podredne, ki vežejo nadrejene stavke z odvisniki.
1. Priredni vezniki:
a)	vezalni: in (pa), ter, tudi, dalje, potem, nato, naposled, vrh tega; ne le — ampak tudi (ne samo - temveč tudi), niti - niti (ne — ne, ni - ni), tako - kakor, včasi - včasi; zdaj - zdaj;
b)	protivni: a (ali, pa, toda), le, samo (samo da), vendar (vendarle); ne — ampak (temveč, marveč), ali — ali;
c)	sklepalni (vzročni): zakaj, kajti, saj, sicer; zato, zatorej (torej, tedaj), zategadelj.
2. Podredni vezniki:
a)	krajevni: kjer, koder, kamor; odkoder, dokoder;
b)	časovni: kadar (ko), dokler, kar (odkar), preden, prej ko;
c) način o v ni: kakor (ko, nego) J čim — tem, kakor — tako, kolikor — toliko ; ne da, s tem da; da, tako da; dasi, čeprav, četudi, akoravno ;
č) vzročni: ker (ki, ko); da; če, ako, ko; da, samo da.
129.	vaja. Vstavite na primernih mestih a) priredne, b) pod-redne veznike:
a)	Bodi sam priden, — ne bo ti treba biti zaviden. Slovenščino vdruje Kras, burja — Čič. Majhna je ptica prepelica,
—	upeha konja - junaka. Žetev je velika, — delavcev je malo. Konja ne hvali radi dlake, - radi brzote l Molči, molči, mlada Breda, že nama stolp naproti gleda! Delajte pokoro, — ne veste ne ure ne dneva! Bolezen sto imamo, — zdravje eno samo.
b)	— stari govore, otroci naj molče! — solnce teče, povsod se kruh peče. Najhujša staršem bolečina, - mora biti sram jih sina. — mati prede, — hči tke. — koza laže, rog ne laže.
—	greš volku naproti, pokliči psa s seboj. Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači — truplo leži. — človek, — lonec, vsakega je enkrat konec.
č) Medmet.
130.	vaja. Določite pri naslednjih medmetih: a) kateri naznanjajo dušne občutke (radost, žalost, začudenje itd.), b) kateri posnemajo naravne glasove (pazite tudi na ločila): Juhejsa, bodimo veseli! Joj, kam bi del? I, kjer si vzel! Oh to teži, tišči! Glas doni iz mlak: reg, reg, reg, kvak, kvak! Urno cepec izpod rok, pika, poka, pika, pok! Sinica vrže lisici koprivo na smrček; brrr, kako je to ščegetalo in peklo! Trk, trk, trk, potrka Zvitorepka kmetiču na vrata. O joj, o joj, kaj bo, sneg zapadel je goro!... Kar pride nekaj sem po morju in pravi z nogami: comp, comp, comp! No, potlej je plezala tista pošast ob barki prav naglas: škreb, škreb, škreb! Pa sem zavzdignil bridko sabljo in loputnil: lop ! — pa sem ga presekal, samega hudobca sem presekal, na dva kosa. Dvakrat je padlo v morje; prvič je reklo: šfrbunk! drugič pa se je slišalo: štr-bunk! — Civ-čiv, čiv-čiv, še dolgo bom živ, živ-žav, živ-žav, še dolgo bom zdrav: na sredi polja tri vreče prosa 1
*131. vaja. Uporabite v stavkih kot medmete naslednje vzklike (brez zveze z ostalim stavkom): Bog ne zadeni, za Boga, hvala Bogu, na mojo vero, bes te lopi, bes te plentaj, raca na vodi, sapramiš, hencaj te, primaruha, buzarona (buza«
kljuna), jemnasta, gromska strela, da te strela, ti šentana para, turška motika, za božje delo, za pet krvavih ran, anti, ovbe (ojme), šember (šembraj), oblast te udari! — N. pr. Nu, vrabec, dober dan, kosmata kapa, zdaj si vgnanl
Na domačem pragu
se petelin lahko repenči.
Zgled določevanja govornih razpolov.
predi, z mest.
prid. i. si \ m mes, edn sam., obe. im. J povr. os. zaim.
sam., obč. im., m. sp., im. edn. prisl. nač.
povr.nedov.gl., 3. os. edn., sed.č., tvor.obl., dol., IV. vr.
B. Besedotvorje. 1. Iz glasoslovja.'
132. vaja. Razdelite naslednji stavek v besede, zloge in glasove: Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane!
Govor delimo*v enote; v stavke, besede, zloge in glasove. Glasove označujemo z glasniki, pišemo pa jihTs pismenkami. * Slovenščini rabi latinska*) abeceda. Glasove delimo na samoglasnike (vokale a, e, i, o, u) in na soglasnike (konsonante). Soglasniki so po govorilih, ki pri izgovoru sodelujejo: jezikovci: 1, n, r, (Ij, nj) ; zobnika : d, t; ustniki: b, p, v, m, f; goltniki: g, k, h ; sičniki: c, s, z ; šumniki in nebnik : č, š, ž; j.
133. vaja. Napišite po 5 besed, ki se začenjajo z jezikovci, zobniki, ustniki, goltniki, sičniki in šumniki 1
Samoglasniki.
*134. vaja. Uporabite v stavkih naslednje besede:
a)	v katerih se polglasni i izpušča : 01j(i)ska gora, rajn(i)ci star(i)ši, majh(i)no dete, lažniva mar(i)nja, vsak(i) človek;
b)	v katerih se i mora pisati: očetova dediščina, težko kladivo, zvita lisica, okusna malica, strogi očim, pisana paličica, žvrgoleča sinica (sCnica = shramba za seno); materin jezik, trije modri, vesoljni potop, neki (sleherni) človek!
*135. vaja. Tvorite stavke z naslednjimi besedami:
a) v katerih se izgovarja c ozko (med = mied, lep = le^": led, pet, leča, jetra, deset, začeti, vežem; delo, fjed, mesto, stena, treba, jesti; .
*) Prvi je uvedel latinski črkopis Primož Trubar. V slovnici je prvi učil ta črkopis Adam Bohorič (1584); zato se je imenoval bohoričica (f=s, Ih=š, zh = č), Ljudevit Gaj je pomnožil latinico z nekaterimi češkimi znamenji (č, š, ž, ki jih je izumel Jan Hus). Okoli 1.1840. so se tudi Slovenci oprijeli gajice.
b) v katerih se izgovarja e široko (peta = pata): jedro, reklo, mesti, metla, sestra, meč, lev!
Razlikujte: Sv. Krištof je velik svetnik. Sodnik je imenovan za svetnika. Otrok rad je, ker je zdrav. Peti razred je bil v nedeljo pri peti maši.
*136. vaja. Uporabite v stavkih naslednje besede, ki imajo polglasni e (=e):
a)	v korenih: betica, bezeg, čeber, dehor, deska, kesati se, megla, mencati, menih, mezeg, nečke, peček, pes, semenj, skedenj, sel, sen, Steber, šey, tema, ženjica ;
b)	v končnicah: hlapec, torek, gladek, kotel, topel, oven, pesem, ljubezen, bister, hrbet, posel, krempelj, pisemce, okence, gnezdeče, mestece, britevca, vlakence 1 — N. pr. Z betico ne predreš zidu.
137. vaja. Uporabite v stavkih tele besede, v katerih je r samoglasnik (zlogotvoren) : rja, rž, rdeč, rjav, rjuha, rtič; vrl, čmrlj, umrl, stri, žrl, grm, vrt, strm, drn, strn, črn, zoprn, srebrn, vetrn, kvatrn; ministrski, litrski, metrski, šentpetrski, novembrski!
Toda: cerkovnik, merjasec, verjeti, žerjav, žerjavica, per-gament; ničemurev, sleherni, biseren 1
Soglasnik „1".
Lipa. Sredi vasi je velika, lepa lipa, pod njo je bela kamenita miza. Dekleta so s cvetlicami okrasila razpelo na deblu. Ob nedeljah se zbira pod lipo mladina, ki ne mara z drhaljo v gostilne.
V lipovi senci nam je ded pripovedoval (u): kako je bil(u) srečal (u) vol(u)ka v gozdu, kako se je bojeval (u) na Italijanskem, kako je čol(u)nar prepeljaval(u) pol(u)he črez vodo — vse tako je razlagal (u) in marnjal(u).
Soglasnik 1 se čisto izgovarja:
1.	pred samoglasniki: velika, lepa, lipa ;
2.	za soglasniki: dekleta, deblo ;
3.	pred j v orodniku ženskih samostalnikov: z drhaljo.
Pred soglasniki in v končnici -el (-al, -il) se 1 izgovarja kakor u (v) : volk (vouk), bil srečal (biu srečau).
138. vaja^ Utemeljite po navedenih pravilih, zakaj v berilu „Lipa" izgovarjamo v nekaterih slučajih 1 = 1, v drugih 1 = u I
139.	vaja. Postavite naslednje besede v ženski spol ali pa v množino, da se s tem prepričate, ali je izgovorjeni U (v) na koncu besede pisati 1 ali v : bev, zdrav, govoriv, prav, ^pastirska) piščav, piškav, dav, rjav, računiv, kozav (obraz), kazav, sekav, cev (puške), cev (lonec), kriv (krovec), kriv (dren) 1 — N. pr. bela ruta, beli zidovi, zdrava pijača, zdravi ljudje.
140.	vaja. Pomnite besede, ki jih pišemo z lj, in vpletite jih v stavke: bršljan, brisaljka, češplja, godlja, halja, koklja, kodelja, ljuljka (ne: ljulika), mandelj, sablja, škiljav, zajklja (iz: zajkulja), volkulja, nagelj, tempelj 1
Toda: angel (angelski), bergla, kopel, krogla, orgle, škatla, zavozlati, zelnik (zelnat) 1
141.	vaja. Ce si v dvomu, piši lj, ako izgovarjamo čisti 1; toda piši 1, ako izgovarjamo U1 Določite to v besedah (izgovorjenih): pouh, konopla, zemla, doug, poun, mravla, žemla, prišu, učitel, rivec, žouna, pisatel!
142.	vaja. Uporabite v stavkih tele besede, v katerih je ohranjen prvotni v : brivec, delavec (delavka), bolehavec, klavec, kimavec, krativec, pevec, sevec, zajedavec. - Z v pišemo tudi: bravec, igravec, poslušavec, šivavec (šivilja), volivec, delivec, ponavljavec.
*143. vaja. Uporabite v stavkih besede, v katerih izgovarjamo čisti 1:
a)	v besedah, ki smo jih prevzeli od drugih Slovanov: bolnica, bivol (bivolski), bogomilski, glagol, kolek (kolkovati), pomol, polk (polkovnik), stolp, razkolnik, talec, velblod, obal, ohol, prestol ;
b)	v tujkah in manj znanih besedah: general (generalen), kanal, kamelski, Dalmacija, Daniel: glavobol, mislec, stalen, polotok, polmeseci - N. pr. Ko je bolnica okrevala, se je vrnila iz bolnice domov.
Opomba. Učitelj narekuje primerne sestavke (osobito veliko besed z „1") v domačem narečju dotičnth otrok, in učenci pišejo v pravilni pismeni slovenščini. (Mnogo takih vaj!)
* Glasovna izpreminjava.
a) Izpreminjava samoglasnikov.
144. vaja. Mehčanje. Poiščite po 5 zgledov, kjer se za mehkimi samoglasniki (c, č, š, ž, j) izpreminja o v mehek e:
a) v sarnostalniških sklonih -om (-oma), -OV, n. pr. z Matjažem;
b)	v edninskem imenovalniku srednjih samostalnikov (ire pridevnikov), n. pr. cvetoče lice ;
c)	v glagolski sponi -ova, n; pr. kraljevati;
č) pri tvoritvi pridevnikov in sestavi besed, n. pr. Janeži-čeva Slovnica, poljedelec.
145.	vaja. Odpravite zev s tem, o) da zataknete j: Maria, Italia, kavaleria, harmonia, komedia, idea (toda v zloženkah in deblih ostane zev: priimek, nauk; januar, februar, biblioteka, ocean, poezija, realka, Gabriel, Mihael);
b) da izpremenite U v v: Europe, Australija, August, Zeus, Pauzanija, Eltgenija!
b) Izpreminjava soglasnikov.
146.	vaja. Mehčajte goltnike (k, h, g) pred e in i v šumnike (Č, š, ž): uk-, rek-, plak-, pek-, mok-, sek-, skak-, oko, smreka; suh-, dih-, plah-, greh-, uho; blag-, strg-, streg-, drag teg*, igo! — N. pr. učiti (učen), sušiti (posušen), blažiti (blažen).
147.	vaja. Uporabite v stavkih velelnike, v katerih se k in g mehčata v C in z: rek-, pek-, sek-; vrg-, strig-, streg-, seg-1 — Reci jim, da ti ne porečejo1.
Pomnite: V imenovalniku in mestniku moških samostalnikov se je ohranilo to mehčanje pri samostalniku otrok (otroci, pri otrocih; toda : z otroki) ter v narodnih pesmih tudi pri drugih samostalnikih, n. pr. Paša stopa ob potoci, velik boben nosi v roci.
148.	vaja. Priličite (prienačite) sprednji soglasnik naslednjemu, in sicer n + b=mb; s + lj (nj) = šlj (šnj); z + lj (nj) = žlj (žnj) : premen-iti, bran-iti, hlin-iti; koS-iti, mis-liti, pros-iti, pos-lati, letos; voz-iti, griz-ti, groz-iti. N. pr. V vremenu je izprememba nastopila.
Pomnite izjeme: pazljiv, izpraznjevati (izpraznjen), kaznjevati, pojasnjevati (pojasnjevan)!
149.	vaja. Izvršite prilikovanje zvenečih (b, d, g, j; 1, m, b, r; v, z, ž) in nemih soglasnikov: s-bor (=zbor), s-goditi, s-ložiti, s-dražba, s nesti, s-rasti, s-družiti; s-hod (=shod), s-klad, s-pev, s-tiskati, s-celiti, s-plaliti, s-pehniti!
Izjeme (uporabite v stavkih) : Svada (prepir), Svaljek, Svitek, Slog, Sloga, smoter!
150.	vaja. Uporabite v stavkih naslednje besede, ki jih pišemo po izvoru, (ne pa po pravilu prilikovanja): gladka (iz: gladek), šibka (šibek), ozka (ozek), zvezki (zvezek); kdo,, kdaj, nikdar, klobko (klobčič), glasba, risba, opazka, svatba, ljudstvo, brezskrben, vzhajati, navzkriž! — N. pr. Pred smrtjo ne obvar'je koža gladka (izg.: glatka)!
151.	vaja. Izpahnite iz označenih besed: a) soglasnik T: Z velikimi gospodi ni dobro črešenj zobati. Vsak sam ve,. kje ga črevelj žuli, Črez gore in črez planine. Žrebec je izgubil žrebelj s podkve.
Pomnite: Obe obliki, z r in brez r (črešenj - češenj,, črez — čez), sta pravilni 1
b) Izpahnite soglasnik v: Drvar je zabil v hvojo debelo zagvozdo. Ko dozori proseno vlatje, imajo vrabci svoj praznik, četudi jim strašilo obvesiš. Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! Škorec je vzletel na visoko vzrastlo črešnjo. Ko se Tonček zjutraj vzbudi in vzdrami, se brž vz(s)kobaca z vzglavja, poklekne ob vznožje postelje in njegove misliš in prošnje vzlete k Vzveličarju.
2. Izpeljava besed.
a) Pripone pri samostalnikih.
152.	vaja. Tvorite samostalnike s tem, da priklopite gla-golski (ali tudi samostalniški itd.) osnovi pripone (obrazila) ::
1.	-ač (za ženske osebe -ica), ki pomenja opravilo (rod itd.) : kovati, kopati, brati, jahati, bahati se, orati, postopati, pretepati, vezati; kljun, brada, noga, gost, uho; n. pr. kovač, kovačica;
2.	-ai, ki pomenja: a) delujoče osebe: čuvati, ščuvati, kričati, točiti, streči; b) slovniška ločila : klicati, oklepati, po-mišljati, vezati, vprašati; c) r a z d a 1 j o: lučati, stezati, streljati, teči;
3.	-ak (-jak), ki pomenja: a) osebe po stanu: divji, pošten, mož, prost, rod, siromašen ;
b)	prostor (shrambo) : čebel-en, ulj, golob, konj, sadov-en,. vod-en, žlič-en, pes; (razlikujte : golobinjak, pesnjak (hlev) — golobjak, pesjak (blato);
c)	samce v živalstvu: gos, lisica, srna;
č) papirnat denar: pet, deset, sto, tisoč;
4.	-atl (-jan; ženske —ka), ki pomenja osebe: a) po domovanju: Celje, Celovec, Egipet, Gorica, Praga, Rim; mesto, trg, vas; (toda : Ljubljančan, Mariborčan itd., ki je nastalo iz Ljubljenec, Mariborec itd.);
b) po opravilu (lastnosti): tlač-iti, žup-a, moder, pes, velik;
5.	-ar, ki pomenja osebe po njih opravilu (rokodelstvu): drva, gosli, kamen, knjiga, meso, mlin, ovca, pisa-ti, rešeto, slep, tes*ati, tisk-ati, vrata, vrt-en, zid-ati, zlato, zvon, žlica;
6.	-ec, ki pomenja: a) osebe po domovanju, rodu (opravilu): Sloven, nem, gorjan, poljan, samotar;
b)	osebe po lastnostih: bel, črn, gluh, golobrad, grbav, kriv, kruljav, lažniv, peš, slep, svoj, zapravljiv;
c)	delujoče osebe: god-em, jezd-im, kos-im, kup-im, bri(v)-jem, pi(v)-jem, ple(v)-jem; bra(v)-, igra(v)-, mori(v)-, pisa(v)-, plesa(v)-, svetova(v)-, tka(v)-; priš(e)l, prebival, pral, tkal;
č) trpeče osebe: dojen, poslan, rejen, učen, utopljen, znan ; pogorel, umrl;
d)	pijače: bezgov, brinov, hrušev, sadjev, pelinov, slivov, tepkov, tropinov;
7.	-ik (ženske — ica) pomenja: a) osebe po dejanju (stanju) : bolen, dolžen, govoren, pomočen, reden, tožen, vozen, grešen, duhoven, glasen, namesten, popoten, puščaven, deseten;
b)	trpeče osebe: jeten, mučen, poslan (toda tvoren pomen : učenik, odrešenik);
c)	orodje: budilen, rezalen, svetilen, držalen, umivalen, pihalen, ključ(aven).
153.	vaja. Tvorite samostalnike, ki imajo zaničljiv pomen, s pripono :
-Cž: grab-iti, gul-iti, klat-iti; hudoben, lakomen, prevzeten, siten, sned-en;
-in: bogat, grd, fant, cap-a, potep-ati se, štrkol-iti;
-uh: len, potep-ati se, skop, oder-em, smrd-eti, požr-eti;
•on (-un): hlač-e, mečk-ati; grd, liz-ati;
-avs: kmet, grd, brd, glod-ati 1
154.	vaja. Izpeljite ženske samostalnike iz naslednjih besed in uporabite jih v stavkih 1 Poslužujte se pri tem pripon:
1.	-ača: bris-ali, igr-ati (se), kop-ati, pokriv-ati, tre-ti (iz: 4er-ti) ; zapenj-ati, pi-ti, ugriz-ti, koz-a ;
2.	-ad (-jad): črv, živ-al, prhelj, divj-i, srn-a, suh, zelen;
3.	-ava (-java): a) pis-ati, sklanj-ati, stopnj-evati, izpre-minj-ati, velj-ati; b) dalj-ni, gost, niz-ek, plan-o, pust, šir-ok, vis-ok; c) gren-ek, lajš-i, tež-ek, zmeš(a)n, zmot(e)n; diš-ati, kres-ati, kur-iti, mle-ti (iz: mel-ti), svet-iti ;
4.	-ba : a) draž-iti, služ-iti, sod-iti, tolaž-iti, tož-iti, tvor-iti, vad-iti; b) nared-iti, obran-iti, opom-niti, pogod-iti, ponud-iti, izpremen-iti, ured-iti;
5.	-lev (-tva): a) kle-ti, kosi-ti, moli-ti, ple-ti, sklanja-ti, trga-ti, voli-ti, že-ti; b) bri-ti, obu-ti, ode-ti;
6.	-ica: a) per-em, plej(v)-em, pred-em, ter-em, žanj-em (koren : žen); b) hiš-a, dev-a, gor-a, kobil-a, koz-a, lestev, mati, pastir, rok-a; c) bister, desen, kriv, lev, mlad, mnog, prav, sam, sladek, tanek, turšk-i; č) čitalen, drvaren, bolan, piven, spalen, sušiien, žiten; d) goreč, mrzel, padav(e)n, pljučen, vroč, zlat; e) deževen, kapen, potočen, snežen, studenčen, zelen ; f) nog-a, peroten, pleten, seven, slamen, izpoveden, vetren; g) dvoj, troj, četver ; pet, deset; stoleten ;
7.	-ija (iz romanskega -ia, zato se tega obrazila kolikor mogoče ogibljemo): a) podrt, prevzet, razprt; b) namesten, oblasten, soden, škof, kmet;
8.	-ina ; a) banov, knežev, kraljev, domov(en). pajčev(en), trgov(en); b) lesen, prten, železen, peruten, druž(en) ; c) brav-ec, glav-a, goved, svinj-a, krav-a; č) broden, cesten, deset, mosten, vozen ; a) slovensk-o, srbsko, rusko, češko, nemško, francosko, latinsko; e) bukov, hrastov, črešnjev, javorov; kisel, meden, srebrn, zlat;
9.	-OSt: hvaležen, liter, mlad, moder, pobožen, prevzeten, samogolten, učen, veren ;
10.	-ota : čist, gluh, gorek, mehek, nag, sladek, slep, topel I
*155. vaja. Ugotovite pomen, ki ga dajejo razna obrazila izpeljanim samostalnikom v prejšnji (154.) vaji! — N. pr. Obrazilo -ača (brisača, ugrizača) daje pomen orodja ali snovi.
156. vaja. Izpeljite srednje samostalnike iz naslednjih besed z obrazili:
1. -je: a) iz trpnopreteklega deležnika (glagolniki) : pisan, darovan, povzdigovan, premišljevan, risan, učen ; odkrit, (za)pit, (pre)vret, (pre)štet; b) skupna imena: cvet, drev-o, grozd, kamen, kol, koren, list, per-o, prot, sad, snop, šib-a, trs, zel; bor(ov), cvet(ov), dež(ev), dob(ov), grm(ov), skal(ov), val(ov) ; c) kraji (lega): med-(pod, po, pred, za) gor-o; med-(na, raz)
■pot; pred mest-om, pri mor-ju, vz glav-o (noge), nad strop-om, pod streh-o; č) pojmovna imena: obil-o, vesel, zdrav, zelen, <o)življen.
2.	-išče: a) kraj: boj, dvor, gnoj, strn ; gledal, igral, pokopal, pribežal; b) deli orodja: grablj-e, kos-a, plat, postelj, topor.
3.	-ivo: snov in priprave za delo, kar je izraženo v korenu: grad-(iti), gnoj-, mlat-, net-, pec-(k)-, plet-, pred-, rez-, strel-.
4.	-lo : orodje ali sredstvo: drža-ti, kaza-ti, gleda-tl, ora-ti, pisa-ti, zrca-liti, ome-sti; črni-ti, gladi-ti, gnoji-ti, krmi-ti, obrazi-ti, rdeči-ti, ši-ti, uči-ti, živi-ti, sed-eti, tes ati, ves-lati.
5.	-sivo: a) stan (občestvo): cesar, gospod, kristjan <krščan), ljud (ljudje), pogan, poljedel(ec), sosed, učitelj, voj-vod-a, vohun; b) urad ali umetnost: glavar, mornar, mizar, mlinar, tiskar, vrtnar; c) lastnost (stanje): boga(t), lakom(en), pijan, pregnan, svoj, ubož(en), (po)veličan.
Manjšalna obrazila.
157. vaja. a) Izpeljite samostalnike, ki pomenjajo majhne ali mile stvari, z naslednjimi obrazili 1 — b) Uporabite izpeljane besede v stavkih!
1.	moška imena:
-CC: brat, grad, hleb, kos, vrt, zvon;
•ič: črv, kol, nož, prt, snop, vrh;
-ek: klobuk, kruh, nož, potok, sin, stric, vol, žep;
2.	ženska imena:
•ica: glav-a, hiša. Izba, kaplja, megla, muha, noga, roka, zvezda, žena; (pomnite: ženska i-debla dobivajo navadno obrazilo -ca : luč-ca, krvca, brvca, stvarca, živalca ; toda: vasica, povestica; klopca in klopica, pesemca in pesmica);
-ka : miš, nit, piščal; mama, hči (hčer), žena;
3.	srednja imena :
-ce : drev-o, jedro, krilo, kolo, pero, vino; (pomnite: zaradi blagoglasja se vrine e: gnezdo: gnezdeče, jajčece, me* steče, pisemce, solnčece, stebelce itd.);
-iče : grozdj-e, kolje, perje, snopje;
4.	v otroškem govoru:
-ek: hlebec, kosec (košček!), nožič, sinek, volič;
•ica: glavic-a (glavičica), jelka, stvarca, kostka.
* Besede tujega izvora.
158.	vaja. Dajte naslednjim grškim in latinskim imenom slovensko lice in uporabite jih v stavkih I
1.	Moška imena na soglasnik se sklanjajo po moški, ženska na -e in -a po ženski sklanjatvi: Caesar = Cezar <Cezarja, Cezarju ...), Christus = Kristus (Krist), Zeus = Zevs, Jupiter, Ares ; Penelope = Penelopa, Athene = Atena, Aurora = Avrora, Agrippa = Agripa, Creta = Kreta.
2.	Pri imenih na »as (-es, -is, -os, -us), »um odpahnemo končnice: Eurothas = Evrota, Demosihenes = Demosten, Nea-polis = Neapol, Probus = Prob, Saguntum = Sagunt.
Včasih vtikamo gibljivi e: Alexandros = Aleksander, Pa-Iroklos = Patrokel, Cipros = Ciper ali pristavljamo j : Andreas = Andrej, Menelaus = Menelaj, Aloisius = Alojzij, Byzantium = Bi-zancij.
Pristno slovensko lice dobe: Ambrosius = Ambrož, Blasius = Blaž, Lucas = Lukež (Luka), Matthaus = Matevž, Tho-mas = Tomaž.
3.	Nekatere samostalnike izpeljemo iz rodilnika tujega imena: Cicero = Ciceron, Xenophon = Ksenofont, Nero = Neron, Plato = Platon; Ceres = Cerera, Pallas = Palada, Hellas = He-lada, Karthago = Kartagina, Salamis — Salamina, Tigris = Tigrida.
159.	vaja. Uporabite v stavkih naslednje množinske oblike (pluralia tantum) krajevnih imen, ki se tudi v slovenščini sklanjajo v množini: Alhenae = Atene (2.Aten, 3.Atenam..), Delphi = Delfi, Cyclades = Ciklade, Syracusae = Sirakuze, Pom-pei = Pompeji, Thermopylae = Termopile! — N. pr. V Atenah se je dvigala ponosna Akropola.
160.	vaja. Tvorite kratke stavke s tujimi besedami, 1. kjer •v končnicah-ia (-ie,-ea) zapira „j" zev: Cornelia = Kornelija, italia = Italija, kavaleria = kavalerija, komedia = komedija, ko-lonia = kolonija, idea = ideja ;
2. kjer ostane v debl u zlog odprt: amoniak (ne: amonijak), biblioteka, dialog, eventualno, februar, genialen, ideal, januar, kolonialen, licealen, mozaik, ocean, oficial, oleander, patriarh, perioda, poet (poezija), realka (realen), socialen! .
Pomnite: V deblo viikamo „j" v naslednjih udomačenih besedah : komedijant, gimnanjalec, gvardijan, milijon, milijarda, misijon, škorpijon.!
161.	vaja. Nadomestite v naslednjih stavkih pri izposojenih glagolih: a) tujo končnico na „-iraii" z domačo ,-Ovati";
b) rabite namesto tujih glagolov domačinke, (navedene v opombi)!
Na shodu. V nedeljo so v sosednjem trgu aranžirali velik shod. Ob otvoritvi je predsednik shoda konstatiral, da se je zbor pravilno sklical, ter je apeliral na občinstvo,, naj mirno posluša ter stvarno debatira. Nato so razni govorniki začeli politizirati: nekateri so kritizirali, ker se v inozemstvo preveč eksportira, drugi so konštatirali„ da premalo eksploatiramo naše prirodne zaklade, ter so protestirali, ker se v časopisju kolportirajo neresnične vesti o narodnem gospodarstvu ter se ljudstvo tako napačno informira. Nekdo je atakiral predsednika, naj se ne kompromitira s tem, da premalo kontrolira, ali se dovolj dostojno debatira. Predsednik replicira,. da garantira za svobodo govora, a povzročitelji nemira bodo aretirani. Koso naposled navzočemu poslancu v o tir ali zaupnico, se je začel zabavni del prireditve. Mladina je zapela in dekla mi ral a nekatere pesmi, nato pa je začela koncertirati godba, ki so jo za ta shod angažirali iz bližnjega mesta.
Opomba: Aranževati=prirediti; konstantovati—ugotoviti; ape-lovati = pozivati, sklicevati se; debatovati = razpravljati; politikovati = o javnih zadevah razpravljati; kritikovati ocenjevati, grajati; eksporto-vati = izvažati; eksploatovati = izrabljati; protestovati = ugovarjati 'y kolportovati = raznašati; informovati = poučiti, obvestiti; atakovati = napasti, zgrabiti; kompromitovati = osramotiti; kontrolovati = pregledovati, nadzorovati; replikovati = odgovoriti; garantovati = jamčiti; aretovali = prijeti; votovati == glasovati; deklamovati = prednašati (po nem.); koncertovati = gosti, skladbe proizvajati; angaževati = najeti, v službo vzeti.
162.	vaja. Nadomestite v naslednjih stavkih s slovenskimi izrazi tujke na ,-irati", ki jim ne moremo pritikati domače končnice ,,-ovati"!
Vojaki marši raj o po cesti na vežbališče, kjer potem eksercirajo. Pridni dijak je absolviral šolo, lenuh pa je ostal faliran študent. Na kliniki profesorji docirajo, kako se bolniki operirajo in mrtveci secirajo. Arondirano posestvo je laže obdelovati nego razkosano. Vlada je demen-tirala poročilo časnikov, da namerava ministrstvo demisio-nirati. S klišejem (ploskanico) moremo reproducirati poljubno število slik.
Opomba. Marširati = korakati; eksercirati = vežbati (se); ab-solviraii = zvršiti; falirati = ponesrečiti; docirati = učiti; operirati = zdravniško rezali; secirati = raztelesiti; arondirati = zaokrožiti; de-m entirali = preklicati; demisionirati = za odpust prosili; reproducirati = obnoviti.
163.	vaja. Uporabite v stavkih naslednje udomačene besede, ki so: a) germanskega izvora; barva, bukva, cerkev, čeber, čep, dila, dreta, fižol, hip, hiša, izba, lina, lopa, luknja, mrha, opica, penez, post, škoda, vitez, voščiti, Žida;]
b)	romanskega izvora: bajta, barka, barigla, burja (bora), burkle, cekin, čavelj, čelada, dacar, denar, dota, facanetel, forint, fužina, goljuf, jagnje, kočija, kuhinja, lavor, majolika, marjetica, mustače, očali, omara, omrela (marela), peza, pladenj, račun, škrlat, tisa, tropa, vino, žara-;
c)	iz madžarščine; baršun, beteg (bolezen), gazda (iz slov. gospoda), gumb, hasek, jezero (tisoč); kinč, lopov, oproda, orjak, pajdaš, šajka, šator, tolovaj;
č) turškega izvora: boja (barva), čižem, čorba, čutara, jarek, klobuk (kalpak), kragulj, tabor, tolmač, top, tovor, žep.
164.	vaja. Nadomestite v naslednjih stavkih besede in rečenice, ki so po tujih izrazih posnete, z domačinkami, (ki so navedene v opombi) 1
a)	Ne skrbimo le zase, ampak tudi za splošni dobrobit. Obtoženec je doprinesel dokaz resnice. Ker se je zagovorniku dopadla resnicoljubnost, je za osumljenca doberstal. Lisica ima fin nos in sluh. Na materin imen dan smo igrali na g laso-vir. Gotovim ljudem ne moreš nikoli ustieči. Pijanec ne j en j a zapravljati, četudi znabiti ne more izhajati s pičlim zaslužkom. Velblod je konju predbacival sedlo, a je sam s svojo grbo še smešneje izgledal. Sovražnik podvzame vse korake in predpriprave, kakor predstraže itd., da bi nasprotniku ne nasedel. Naši predniki so morali ob turških navalih veliko gorja prestati. Pravičen sodnik uvažuje tudi protirazloge. V slučaju, da se otrok zoperstavlja in ne uboga, se morajo roditelji, žalibog, poslužiti tudi šibe.
b)	Ko dijak položi izpit, se mu nudijo razne prilike za izbiro stanu. Preden se je maša brala, je duhovnik držal govor, kako bi prišli v okom človeškim strastem in razvadam. Uslužbenec je dobi J nos, ker njegovo delo ne odgovarja
vsem zahtevam. Slepec ni vstanu brljavcu pomagati. Ko se je umelnik podal v tujino, je igral tamkaj veliko vlogo ter žel mnogo slave.
Opomba: Dobrobit (napačno) = blaginja (prav); doprinesti = opraviti; dopasti = ugajati; dober stati = jamčiti, porok biti; fin = tenak, dober; imendan = god; glasovir = klavir; gotovi ljudje (stvari) = neki, nekateri; jenjati = nehati; znabiti = morebiti; izhajati — prebiti, strpeti; predbacivati = očitati; izgledati = je videti; podvzeti = podjeti, podjamem ; predpriprava = (poprednja) priprava; predstraža = prednja straža; nasesti = ujeti se (v zanko, past), na led speljati; prestati = prebiti; protirazlog = nasprotni razlog; v slučaju zoperstavljanja = če bi se upiral (po robu postavil); ubogati, ubogljiv = slušati, poslušen; poslužiti se (česa) = rabiti, uporabiti (kaj); žali-bog = žal.
Izpit položiti = napraviti (delati); prilika se nudi = p. nanese; p. imeti (dobiti); mašo brati = m. opraviti, maševati; govor držati = g. imeti; v okom priti = preprečiti; nos dobiti = pod nos d.; odgovarjati zahtevam = ustrezati; v stanu biti = moči (utegniti, utrpeti); podati se (kam) = odpraviti se (napotiti se); vlogo igrati = velik pomen imeti; slavo žeti = si. doseči (si steči).
IITMPriponc priTpridevnikih.
165. vaja. Tvorile svojilne pridevnike iz naslednjih samostalnikov s priponami:
1.	-ov (za mehkimi sogl. -ev): brat (god), Gospod (dan), krt (dežela), križ (pot), lavor (venec), sosed (sin), učitelj (opomin), zlatar (zlato), jazbec (mast), medved (koža), slon (kost), črešnja (cvet), lipa (čaj), leska (mast), ogljenec (kislina), Zvon (urednik).
Pomnite: jagode na molku (ne: molkove jagode), roka kipa (ne: kipova roka), pod podobo kruha (ne: kruhovo podobo), uho pri škafu (ne: škafovo uho)!
2.	-in: Ana (god), Marija (vnebovzetje), mati (blagoslov), gospa (pajčolan), mačka (solze), matica (celica), kraljica (poroka), rejenka (očim), Micka (greda).
Pomnite: vojvodov (ne: vojvodin) grb, starešinova (ne: starešinina), daritev, Trdinov (ne: Trdinin) življenjepis!
3.	-ski (-ški) (včasih z vrinkom -ov, -ev): brat (pozdrav),fant (pesem), osel (glas), protestant (pisatelji), Egipet (mumije), dete (leta), nebesa (veselje), vitez (igre), Pariz (mir), gospod (suknja), Bled (jezero), Carigrad (mošeje).
Pomnite: moška beseda, praški velesejem, kmetiški (in kmečki) dom, hrvaški (in )■■ vatski) bratje!
4. Razlikujte in uporabite v stavkih: pastirjeva in pastirska palica, lončarjeva in lončarska glina, bratova in bratovska obljuba, žabin in žabji krak, lisičin in lisičji rep, knezov in knežji grad; materina in materinska ljubezen, vragov in vražji stric, turkov in turški meči — N. pr. V kotu sloni pastirjeva, ne pa hlapčeva palica. Pastirska (splošno) palica je navadno zakrivljena.
166.	vaja. Tvorite kakovostne pridevnike iz naslednjih besed z obrazili:
1.	-av (-ava, -avo): grča (les), grba (starec), krv (bitka), koze {obraz), luska (oklep), žila (meso); bahati se (domišljavec), dremati (mačka), gizdati se (dekle), kujali se (otrok);
2.	-en: apno (kamen), meso (klobasa), lan (olje), kamen (spomenik), kost (gnojilo), led (burja), les (križ), med (potica), proso (kaša), sneg (zamet), kruh (peč), mleko (kaša), svinec <(ruda), kuga (bolezen), gnoj (ulje), pšenica (moka); kazati, svojiti (zaimek), piti (voda), začeti (črka), obseči (zemljišče);
3.	-iv: črv (jabolko), snet (klas), plesen (kruh), lažen (govorica), zabavljati (sosed), zapravljati (pijanec), krasti (sraka), plašiti.(zajec), postreči (deček), pozabiti (starec), umreti (človek);
4.	-ast: igla (drevo), grba (nos), dim (koza), lisa (vol), cevka (steblp), bel (apnenec), rdeč (zarja), dleto (zobje);
5.	*at: brada (kralj Matjaž), kosem (kožuh), krilo (pevec), mož (beseda), štiri noge (žival), pleče (Brdavs), rog (bognas-varuj), uho (zajec); močen (jed), skalen (vrhunec).
* Pridevniki izpeljani iz tujih besed.
167.	vaja. Tvorite pridevnike:
a)	z domačo priporočljivo končnico ,-en" (-na, -no): mo-ral-a (= nravnost), anarhist (prevratnik), dinast-ija (vlad. rodbina), fantast (sanjač), gimnast (učitelj telovadbe), beletrist (leposloven pisatelj), central-a (središče), sarkast (zasmehovavec), real-ije (resnični predmeti);
b)	s končnico ,-ičen": etik-a (nauk o nravnosti), logik-a (umoslovje), praktik-a (izvršitev, vaja), poetik-a (nauk o pesništvu), simpat-ija (nagnjenje, sočut), skeptik (dvomljivec).
168.	vaja. Obrazujte pridevnike s končnico ,-ski" iz samostalnikov v oklepajih!
Na (filozof) oddelku vseučilišča se dijaki pečajo s (kemija, geometrija, historija, geografija, astronomija) nauki. Grki so uprizarjali vsako četrto leto (Olimpija) igre. Za kmetovalca je
(organ) kemija posebno zanimiva. Zgodovina nas uči o (aristokrat> in (demokrat) ljudovladah. Iz latinščine so se razvili (Roma-n) jeziki. Špartanci so se odlikovali z (Lakon-ija) odgovori.
Pomnite I Obrazila „-ški" se navadno ogibljemo; udomačilo se je pa v sestavljenih besedah z »-loški", n. pr. filološki (jezikosloven), psihološki (dušesloven), zoološki (živaloznanski).
3. Sestava besed, a) Sestavljeni samostalniki.
Ko opravijo kmetje meseca vinotoka delo v vinogradu, ko odide medved spat v svoj brlog, ko zamrznejo vodotoki po dolinah; tedaj zabrnijo kolovrati v kmetiških domovih.
V sestavljenih besedah (n. pr. vinotok) se spajajo med seboj posamezni govorni razpoli.
Prva beseda v sestavljenki je določilna (vino-), druga pa osnovna (-tok) beseda.
169.	vaja. Razložite naslednje sestavljene samostalnike na sestavne dele in določite govorne razpole: rokopis, blagovestnik, črkostavec, jugozapad, čarodej, vodotoč, konjederec, vodovod, krvotok, medved (iz medu-jed-ec), vinotržec, piskrovez, belo-glavec, krivokljun, tresorepka, zvitorepka, veseloigra, dvoboj, stoklas, šestoper, samouk, stoletje, izprevod, prelaz, samoglasnik, zapeček, nesreča, križempot, nejevera, bognasvaruj, Prekmurje, Zagorje, Trpimir, Zvonimir, Vladislav! - N. pr.roka (sam.)+pis- ati (gl.)
170.	vaja. Tvorite sestavljene samostalnike:
a)	iz določilne besede „voda" in osnovnih besed: nos iti, met-ati, mer-iti, pasti (pad-ti), pivec, shramba, toč-iti, vod-iti; — n. pr. vodonos;
b)	iz osnovne besede „pis" (pisje) in določilnih besed: črka, lepo, leto, pravo, priroda, roka, tesno, zemlja, žival! — N. pr. črkopis.
b) Sestavljeni pridevniki.
171.	vaja. Razstavite naslednje pridevnike na sestavne dele in določite govorne razpole: brzonog, čudotvoren, krvoločen, kodrolas, sadonosen, nadobuden, gologlav, sladkosneden, radodaren, bistroumen, širokopleč, vitorog, samorašč, svojeglaven, razoglav, enook, nedolžen, nejeveren, nejevoljen, triglasen, enokrak, dvoglav, trmoglav, duhomoren. — N. pr. brz (prid.) -f-noga (sam,).
172.	vaja. Poiščite v sestavku „Zvonček" (str.9.) sestavljene pridevnike in določite, kakšni govorni razpoli so določilne in osnovne besede!
173.	vaja. Sestavite aj določilno besedo „eden" (eno) z naslednjimi osnovnimi besedami: bojen (barven), ceven, cveten, časen, dneven, doben, glav(a), kaličen, nožen, leten, ličen, list, mesečen, ok(o), rog, rok(a), staven, stranski, številčen, zložen, zob, zvočen;
b)	določilno besedo „samo" z osnov, besedami: čist, delaven, držen, edin, giben, glaven, golten, hlepen, hoten, hvalen, kolen, kresen, lasten, ljuben, moder, oblasten, paš(a), priden, prodajen, rad, rasel, (rašč, raščen), roden, rogast (rogat), seven, srajčen, stojen, svoj, težen, tržen, uk, vladarski, voljen, zveličalen!
c)	Uporabite te sestavljene pridevnike v stavkih!
c) Sestava s predlogi.
174.	vaja. Sestavite nepopolne besede (označene s —). s primernimi predlogi: Meč z oklepom v dno — dna brenkoče. Kdor rad pleše, kmalu — pleše. Nesreča človeka hitro — ide. Volk že ve, s čim si zobe — trebi. Lisica se dlake — levi, zvijač se ne iznebi. Nekemu kralju se je sin — rodil. Kovač ima klešče, da si rok ne — peče. Kdor na moči slovi, večkrat — tepen na dragi — leži. Kakor se — zdravlja, tako se — zdravlja. Smrt stare — kosi, mlade — streli. Starost vsem lase — beli. Čas vse — orje. — siljena reč ni dobra. Povsod je vrag zavist — nesel. Kakor se - nosi, tako se — trosi. Ti — tretl me moreš, — treti nikdar, usode — vražne besneči vihar ! — raja z njo, jo — vrti, da glavica jo — boli. Blago se po niti — bira, pa po vrvi — pravlja. Kreposti — makni srce na stežaj, a skrbno ga strasti - kleni!
* 175. vaja. Uporabite v stavkih naslednje besede, ki so sestavljene z neločljivimi predlogi:
pa- (znači nekaj poznejšega, slabejšega): paberek <paberkovati), paglavec (paglav = pritlikast), panoga (stranska noga), pavrsta (stranska vr.), parobek, pastorek; — n. pr. Kdor dolgo izbira, p a b e r k e (izbirke) dobi.
pra- (kaže prvotni početek): prababica, praded, pra-<ioba, pravnuk; prastar, pradaven;
pre- (znači: a) poviševanje, b) premikanje, č) preseganje črez mero): a) prelepota, premlad, premraz, premalo,
prešeren; b) prenesti, preplavati, prehoditi (prehod), preteči, preseliti se, preobrniti, prestaviti; c) preplačati, preobjesti se, presoliti;
pro- (sličen pomen kot pre-): prodati (naprodaj), prodirati (v sovražnikovo ozemlje), proizvajati, prostor, progon, produh (odprtina), propoved (pridiga); toda prepoved (prepovedati), predreti (steno itd.), prebuditi se, preklet, prerok;
SO-(pomeni: a) družbo, b) nedostatek): a) sodelovati, sosed, sošolec, součenec, sotrpin; b) somrak (napol mrak), so-ržica (rž in pšenica), sopraznik, sokrvica, sovtanje (nepravi, notranji podplati);
vz- (znači: a) premikanje navzgor, b) začetek dejanja) : a) vzdigniti, vziti (vzhajati, vzhod), vzkipeti, vzkliti, vzgoja, vznožje, vzbokel; b) vzdirjati, vznemiriti se, vzbuditi (zbuditi), vzdivjati (zdivjati),
*	176. vaja. Vstavite namesto črtic predlog v-, (ki pomeni pomikanje v notranjost), ali predpono 11-, (ki pomeni odstranitev ali pa dovršitev dejanja): Se—bada, se—pira, za smit le skrbi. Kdo bo na Martinji dan —badal in krpucal! Lenuhu je težko kaj v glavo —biti. Po svetu se —bijam kakor voda od kamena do kamena. Zlatar —dela biser v prstan. Krompirju ugaja celina prav tako kakor —delan svet. Solze se mu —dero po licu, ko začuje, da je sovrag —drl v deželo. Na večer —žene planšar živino v stajo. Nesreča ni nikoli —gnana. Včasih je treba v kislo jabolko —grizniti. Kdor zelo zine, malo —grizne. Bolniku prija —kuhano sadje. Bravetina se močno —kuha. Kadar kozarec žganja spiješ, olja na ogenj—liješ. Dež se -lije kakor iz vedrice. Tatovi —lomijo zapah in nato —lomijo v hram. Ko je reka —padla, jo je sovražnik prebredel in —padel v deželo. Meh —pihava sveži zrak v ogenj. Zvitorepka je že marsikomu kašo pihala. Na Prešernovem spomeniku so —rezane njegove lastne besede. Čuvaj si —reže gorjačo in jo —lije za tatom-Krjavljevi suknji se že ni več poznalo, katera zaplata je prvotna in katera je —stavljena šele potlej. Narodna skupščina je na Vidov dan sprejela novo —stavo. Mlinar prinese vrečo žita in ga —suje v tečaj. Ledeno zrnje se na žito —suje. — N. pr. Se ubada, se Upira, za smrt le skrbi.
*	177. vaja. Uporabite v stavkih naslednje besede, sestavljene s predlogom iz- (ki pomeni a) pomikanje iz znotraj vun, b) izvršitev dejanja), in s predpono s- ali z-, (ki znači
a) združitev predmetov, b) premikanje navzdol): izbrati (izbira) — zbrati (zbor); izbiti (iz glave)—zbiti (zaboj); izbrisati (eno črko) — zbrisati (tablo); izdetati (se) — zdelati; izgnati — zgnati; izgristi - zgristi (na drobno); izhod (izhoditi) — shod; izjokati se (končati) — zjokati se (začeti); izključiti — sključiti; izkopati (zaklad) —skopati (celino); izkrčiti (gozd) —skrčiti; izleteti (izlet) — zleteti («let = zbiranje); izliti — zliti (zlitino iz več kovin); izmekniti (vzeti) — zmekniti (zbližati); izmesti — zmesti; izmetati — zmetati; izmotati — zmotati; iznoreti (končano dejanje) — znoreti (začeti n.); izpehniti — spehniti; izpeljati — speljati; izpisati (izpis) — spisati (spis); izpoditi — spoditi; izponesti se (uspeti, obroditi) — sponesti (očitati); izpustiti — spustiti (zastor); izrezati (rano) — zrezati (zrezek, meso); izsuti — sesuti; izteči (iztek) — steči (sfočje dveh rek); iztepsti — stepsti; iztisniti (iztisk) — stisniti; iztočiti (iztok) — stočiti (dvojno tekočino združiti); iztresti — stresti (za lase); iztrgati — strgati; izvaliti (jajce) — zvaliti (kamen); izvesti (delo) — zvesti (prodati). — N. pr. Kdor dolgo izbira, izbire k dobi. Na boj na divje Amonite je Jefie hrabro četo zbral.
C. O stavku.
1. O stavku sploh.
Vstanem. Sinko, vstani! Ali si že vstal? Ne vstajaj nikoli prepozno! Dobro jutro!
Kdor rano vstaja, temu kruha ostaja.
a)	Poičšite glagole, ki so določeni po osebi, številu itd.!
b)	Ponovite o stavku iz Slov. vadnice, srednja stopnja (str. 59—75)!
S pomočjo določenega glagola izražena misel je stavek.
Vsak določeni glagol v stavku nam pove kako dejanje (pišem) ali stanje (stojim); zato se imenuje povedek (predikat).
V	določenem glagolu je vedno obsežen tudi že osebek (subjekt), tj. 1., 2. ali 3. glagolska oseba.
Glagolski osebek je včasih še natančneje izražen z osebkovo besedo, ki stoji v imenovalniku (Učenec piše) ali v zvalniku (Sinko, vstani!)
Mimo povedka in osebkove besede more stavek obsegati še druge člene, in sicer: prilastek (atribut), predmet (dopolnilo, objekt) in prislovno določilo (prislovje, adverbiale). Stavek z enim povedkom je prosti stavek.
Ako združimo več prostih stavkov v eno celoto, dobimo zloženi stavek.
Svoje misli izražamo v stavku trdilno ali nikalno, in sicer na štiri načine: 1. naznanjalno (pripovedovalno), 2. vprašalno, 3. velelno, 4. želelno.
V	nekaterih stavkih ne izrazimo povedka, ki ga lahko v mislih dopolnimo : Dobro jutro (želim) 1 Tak stavek je po obliki nepopoln (eliptičen).
178. vaja. Izrazite svoje misli v prostih stavkih s pomočjo določenega glagola in naslednjih skupin besed: Tudi slepa kokoš zrno najti. Ena lastovica ne storiti poletje. Vsaka lisica svoj rep hvaliti. Grm ne podreti drevo. Lepe črešnje rasti na konec veja. Sila hrast rvati. Brez gnoj ne biti proso. Po povožena cesta
ne rasti trava. Dob ne pasti na en mah. Dvanajst veje imeti drevo, vsaka veja gnezdo štiri, sedem mladi v gnezdu se šopiriti: kaj to biti?
179.	vaja. Napišite (povejte) po tri naznanjalne (pripovedo-valne), vprašalne, veleine in želelne stavke, a) trdilno, b) nikalno!
180.	vaja. Napišite (povejte) po tri proste stavke, ki bodo izraženi: a) samo s povedkom (določenim glagolom), b) s po-vedkom in osebkovo besedo v imenovalniku, c) s povedkom in osebkovo besedo v zvainiku, č) s povedkom in še več drugimi stavkovimi členi!
* 181. vaja. Popolnite naslednje nepopolne (eliptične) stavke s povedki (in morebiti še z drugimi členi stavka): Lahko noč! Dober dan! Srečno! Z Bogom! Živio (živela)! Dragi prijatelj! Lastna hvala, cena mala. Bog s teboj! Dolga bolezen, gotova smrt. Kakršna preja, tako platno. Turčin narobe prekoval in kralj z levico zlat dajal. Da te poberin! — N. pr. Želim ti lahko noč!
2. Prosti stavek.
a) Osebek (osebkova beseda).
1.	Zrelo jabolko samo odpade. Kopriva ne pozebe.
2.	Mokri se boji dežja. In koj se oglasi jih sto: Le-ta tiam županil ne bo. Pridnemu en »danes" več velja kakor lenuhu dva Jutri". Skoraj še ni zajca ujel. Dva in tri je pet. Izza je sestavljen predlog. Abc je črkopisu ime.
3.	Boga ljubiti je največja modrost. Dober kralj biti jc težko. Zvesto na strani mi hodi pošast, poslušati godbo ji je slast in strast. Dajati je slajše nego jemati.
Poiščite v teh stavkih a) glagolske osebke, b) vprašujte po osebkovih besedah (kdo? kaj?) ter določite, s katerimi govornimi razpoli so osebkove besede izražene!
Za osebkovo besedo nam rabijo:
1.	samostalniki;
2.	vsaka druga beseda, ki jo rabimo samostalno;
3.	glagolski nedoločniki.
Osebkova beseda stoji navadno v imenovalniku (na vprašanje: kdo? kaj?)
182. vaja. Napišite (povejte) devet stavkov, v katerih bo osebkova beseda izražena s samostalnikom, pridevnikom, zaimkom ... in medmetom!
183. vaja. Določite v naslednjih stavkih, katerim glagolom (povedkom) ne moremo dostaviti osebkove besede: Jeseni včasih po več dni vse v en dilj dežuje. Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo grmi? Po gorah siloviti sneži in mete. Bolnika trga po sklepih, zbada ga v prsih, v glavi mu brni in se mu moti. Iz megle prši in rosi.
Pomnite: Glagoli, ki nimajo osebkove besede, nam rabijo le v 3. edn. osebi (impersonalni gl.).
* 184. vaja. Določite sklon osebkove besede v naslednjih stavkih: Oče in mati sta doma. Očeta in matere ni doma, Če mačke ni doma, miši plešejo. Brez potu ni medu. Od zdaj petdeset let ne bode nas, ne črevljev, ne dret. Devet igralcev še enega petelina ne redi. Veliko ljudi je poklicanih, malo izvoljenih.
Kriste, uslišinas! Podaj mi, brate, desnico svojo 1 Oj kmet» li veš do kruha pot? Bože, ohrani našega kralja i naš rod!
Pri nikalnem pomožnem glagolu (nisem ,..) in pri števniku z delnim rodilnikom (deset let) stoji včasih osebkova beseda v rodilniku; pri ogovorih (velelnikih) pa v zvalniku.
* 185. vaja. Napišite (povejte) po 5 stavkov, v katerih bo osebkova beseda a) v rodilniku, b) v zvalniku!
b) Povedek (povedkovo določilo).
1.	Čič ne da nič, delavec je hlebavec. Sava je ponekod nevarna. Mi nismo svoji, ampak božji.
Proti vrhu planine postaja grmičevje pritlikavo. Ostani mi zdrav, prijatelj! Vse skrito postane očito. Svetišče zdi se oljkov gaj. Postolka se tudi mokosevka imenuje. Mavrici se tudi božji stolec pravi.
Ležal boš na zemlji krvav, kakor sam cesarjev sin in sto drugih. Ribič se truden na veslo opira. Zmagovit na tla domača se Jefte s hrabro četo vrača.
2.	Te pesmi SO goriškega slavčka. Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave.
Vitovec je bil postavljen poveljnikom celjske vojske. Ptiči SO orla izvolili svojim kraljem.
3.	Sloga je od Boga. Za hlapca nam očetom boš služil ti lahko. S srcem obupnim si prišel domu.
Poiščite v teh stavkih: a) povedke, b) povedkova določila T Določite, v katerih sklonih stoje povedkova določila v navedenih stavkih!
Ako je povedek pomožni glagol (biti), je navadno potrebno v stavku še posebno pojasnilo, ki se imenuje povedkovo določilo (povedje), (n.pr.— je hlebavec, — je nevarna).
Povedkovo določilo zahtevajo tudi glagoli: ostati, postati (nastati) — imenovati se (klicati se), zdeti se itd. (n.pr. Ostani zdrav).
Povedkovo določilo more biti:
1.	Povedkov imenovalnik (n.pr. Sava je nevarna);
2.	kak drug sklon, najčešče rodilnik ali orodnik (n. pr. Bodimo dobre volje! — Izvolili so ga županom.);
3.	kak sklon s predlogom, t. j. povedkovo razmerje (n.pr. Služil boš za hlapca.
186. vaja. Poiščite v naslednjih stavkih povedkova določila in ugotovite jim sklon: Tihe vode so deroče. Lastna hvala je cena mala. Slovani niso bili bojaželjni. Vodnik je bil imenovan ravnateljem prve slovenske gimnazije. Ti spisi so Antona Martina Slomška. Ta zlat je kralja Matjaža. Zvonimir je bil venčan za hrvatskega kralja. Dušan Silni se je imenoval car Srbov. Leskova mati je čudodelna. Bodite mirni in brez skrbi! Desetega brata so klicali za Spaka.
* 187. vaja. Tvorite po tri stavke, v katerih bo povedkovo določilo a) imenovalnik, b) rodilnik ali orodnik, c) sklon s predlogom!
* Vezanje povedna z osebkovimi besedami.
188.	vaja. Zvežite povedek (povedkovo določilo) z oseb-kovo besedo tako, da se bosta ujemala v spolu in sklonu (navadno tudi v številu)!
Iz obilnosti srca usta (govoriti). Mi (orati) zemljo, Bog (orati) pa nas. Lastovica (ptice selivke) nas jeseni (zapustiti). Dalmatinci (biti) izborni (ribič in mornar). Pobožna dejanja (biti) lestva v nebesa. Čednost (biti draga) Bogu in ljudem. Dolgost življenja našega (biti kratka).
189.	vaja. Z osebkovo besedo v ednini združite povedek v množini: a) kadar govorimo o osebah posebno spoštljivo : Boljši (biti) mati mrtva, kakor je živa mačeha. Oče (tepsti, pret. č.) me,mati (jokati se). Mati moja, (zdrav ostati) Vil
Pomnite: Gospa ste dobrotljivi. Mati so bolni. — Napačno: Gospa ste dobrotljiva. Mati so bolna.
b) kadar je osebnova beseda skupno ime: Gospoda (se spogledati), smrt mu (prizanesti). (Priti) k njej žlahta njena. Gospoda (biti vsi malojeden).
190.	vaja. Postavite pri samostalnikih groza, strah, sram, škoda, konec povedke v srednji spol preteklega časal Ko je Krpan ugledal velikana, ga (ne biti) groza. Toliko ga (biti) sram, kakor (biti) volka strah. Škoda (biti, pogojni nakl.) po toči zvoniti. Ko (biti) konec zasliševanja, so porotniki izrekli razsodbo.
191.	vaja. Postavite v naslednjih stavkih določeni glagol (povedek) v ednino, četudi se nanaša na več osebkovih besed; spol se naj ravna po najbližji osebkovi besedi.
Laž in zvijača (poginiti), le resnica in pravica (ostati). Človeku (potreben biti) jed in oblačilo. Delo in čas dela (biti = velel., primeren) starosti in moči! Dobrota in milota (se zrcaliti) že na obrazu. Strah in trepet (se razširiti, pret. č.) med ljudstvom. Strah in trepetanje (priti, pret. č.) nad mene. Sebičnežu (biti, pret. č.) samo korist in hasek pred očmi, plemenitega človeka pa (nagibati) tudi lepota in dobrota.
N. pr. Laž in zvijača pogine...
192.	vaja. Zvežite v naslednjih stavkih povedek z več osebkovimi besedami, ki si jih ne mislimo kot celoto (eno reč). Ako so osebkove besede raznega spola (razne osebe), stopi povedek v pomembnejši spol po redu: 1. moški — 2. ženski — 3. srednji sp. (1. — 2. — 3. oseba.)!
Sršeni, ose in čebele bodo vedno prepir (imeti). Zamet in svila (pogasiti) ogenj na ognjišču. Trubar, Levstik in Stritar (biti) najznamenitejši Velikolaščani. Jaz in ti si (ostati) dobra prijatelja! Ogenj in voda dobro (služiti), slabo (gospodariti). Ker niso meč, sekira in lopata jih (moči), lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata. Kralji, cesarji v škrlati, knezi' in grofje bogati (imeti) svoje skrbi. — N. pr. Sršeni, ose in čebele bodo vedno prepir imeli (ne: imele).
c) Prilastek.
Večer in slavec. Zadnjikrat je poljubilo žarno solnce -gorske vrhove v slovo, potem pa se je hitro pomeknilo za večerno pogorje, da skrije svoje obličje. Hladen zefir za-
veje od večerne strani, po vsej naravi pa zakraljuje blago~ dejen mir. Mokrotni mrak pada na livade ter rosi zelenje, omamljeno od dnevne vročine. Cvetice zapirajo čašice in povešajo trudne glavice — zamišljajo se menda v ljubeznive sanje— pevalice po gozdu potihnejo in se spravljajo k nočnemu počitku. Bledi mesec vzplava, mile zvezde se prižigajo.
Nič ne drami skrivnostne tišine — samo tam v kotu vrta, v gostem grmu, v dišeči seči se pričenja šele zdaj pravo življenje. Oglasi se pravi pevec, pevec nad vse pevce, jasnoglasni slavec. Lepi večer in čarobna noč sta mu oživila pevsko srce, mu razvnela n e ž n o m i 1 o hrepenenje, da se je vzradostil, da je jel izlivati čute v milo-glasne pesmi. Zdaj mu kipi t o ž n a pesem iz srca, t o ž n i glasovi pa se spet okrepijo'in močna pesem radosti mu privre iz jasnega grla, da doni in zvoni po tihi dolini v večernem mraku. Mnogovrstne so slavčeve melodije, kakor so mnogovrstni čuti, ki mu pretresajo čuteče pevsko srce.
(Iz Zvona.)
193. vaja. Določite v sestavku „Večer in slavec" govorne razpole, ki se rabijo za prilastke!
b) Razlikujte priredne prilastke (ki se ujemajo s samostalnikom v sklonu, spolu in številu) od podrednih (= samostalnik v rodilniku ali s predlogom)!
Priredni prilastki se ujemajo s samostalnikom v sklonu, spolu in številu; kot priredni prilastki ntrn rabijo:
1.	pridevniki, deležniki in pridevni zaimki (kakšen? čigav?), n. pr. Žareče solnce skrije svoje obličje za večerno pogorje;
2.	števniki (kolik?), n. pr. Dober glas seže v deveto vas;
3.	neodvisni samostalniki (v istem sklonu), n. pr. lev ko-smatinec (= kosmati lev), čebela delavka, kralj Aleksander, pesnik Prešeren.
Neodvisen samostalniški prilastek se imenuje pristavek, (apo-zicija); ako je poudarjen, stoji za pojasnjenim imenom, n. pr Kralj Matjaž, slovenski narodni junak, spi pod goro Peco.
Podredni prilastki se pridevajo samostalniku:
1.	v rodilniku (redko tudi v dajalniku), n. pr. Dolgost življenja našega je kratka. — Težnost je vzrok padanju.
2.	v kakem odvisnem sklonu s predlogom, n. pr. Misel je ko petelin na strehi.
194.	vaja. Določite v naslednjih stavkih sklon pristavkov in z njimi pojasnjenih samostalnikov (pozor na vejice!): Kralj Peter Osvoboditelj, prvi vladar jugoslovanski, je bil poročen s kneginjico Zorko, hčerjo kneza Nikolaja. Štefan Nemanja, ustanovitelj d nastije Nemanjičev, je vladal, od 1.1168. do 1.1196. Jurij Petrovič, imenovan Karadjordje, je začetnik sedanje vladarske rodovine. Francetu Prešernu, najslavnejšemu slovenskemu pesniku, so postavili v Ljubljani prekrasen spomenik. Cesar Mihael Tretji je poslal na Velikomoravsko Cirila in Metoda, slovanska blagovestnika. Vladarja Dušana Silnega, utemeljitelja znamenitega Zakonika, so oklicali Srbi za carja.
195.	vaja. Pretvorite v priredne prilastke naslednje podredne prilastke, ki so izraženi z rodilnikom osebnih imen ali imen živečih stvari, (česar se slovenščina ogiba)!
Hči skopuha je dostikrat žena požeruha. Pesmi Gregorčiča primerjamo petju slavca. Trobesa osla ne gredo v nebesa. Mnogo psov je smrt zajca. Ti lajšaj in slajšaj trpljenje človeka! Grožnja neznanca mu v uho šumi kot kletev Vsesoinika. Blagoslov matere otrokom hiše zida, kletev očeta pa jih podira. Valjhun, sin Kaj ti m ara, boj krvavi že dolgo bije za vero kristjanov. — N. pr. Hči s kopu ho v a je dostikrat žena požeruhova.
196.	vaja. Omogočite rabo prilastkovega rodilnika s tem, da mu pridenete primerno pojasnilo!
Zvestoba — prijatelja se ti pokaže v nesreči. Draga vas domača, kjer hiša — stoji očeta! A duh visoko vrh zvezdš z duhovi rajskimi ti biva, v objetju — Boga. Rog odmeva bojni po Moravi, po državi — Svetopolka. Driči na beli Dunaj z njo, z — Pegama glavo. Valjhun zastonj tam išče mlado lice njega, ki —. N. pr. Zvestoba pravega prijatelja...
* 197. vaja. Uporabite naslednje skupine besed v stavkih, v katerih bodo prilastki: a) delni (partitivni) rodilniki: kos kruha, vrč vode, kepa zlata, šopek cvetic, jerbas jabolk, perišče jagod, zvezek pesmi; — pet igralcev, osmero blagrov; malo dela, malo jela; kruha malo, zob dosti, nič denarja; — prvi slovenskih pesnikov, najznamenitejši jugoslovanskih junakov;
b) skloni s predlogom: ljubezen do domovine (= domovinska Ij.); boj brez upa zmage; življenje po smrti; skrb za samega sebe; cerkev na hribu; sukno iz »uine;
oje pri vozu; ključ od vrat; oklep za na prsi; pokrov za na kad! — N. pr. Jetniki v grajski temnici so dobivali ie kos kruha in vrč vode.
Razločujte: Jame na Krasu (= prilastek) so svetovno-znane. Na Krasu (=prisIovje kraja) so svetovnoznane jame!
* 198. vaja. Popravite v naslednjih nepravilnih stavkih prilastke, ki se napačno rabijo: a) ker se morajo vsa lastna (osebna) imena sklanjati: Slovnica profesor Anton Janežiča je še dandanes podlaga našim slovnicam (prav: Slovnica profesorja Antona Janežiča...). Kranjska Čbelica je objavljala pesmi doktorja Franceta Prešeren. Izprevod se je pomikal ob Janez Trdinovi in Matija Gubčevi ulici. V Splitu je še deloma ohranjena cesar Dioklecijanova palača, južno od Gornji grada se dviguje greben M en in a planine.
b) ker se predlog od rabi po romanskem načinu: Slovenci smo lahko ponosni na poezije od Prešerna (prav: Prešernove poezije). V šolah smo praznovali stoletnico od Runjanina Kuzminčanina, skladatelja nepeva od Lepe naše domovine. Miklavž je prinesel otrokom lične knjige: Pisanice in Cicibana od Zupančiča, Tolovaja Mataja od Milčinskega, Pravljica o d Golarja i. dr.
č) Predmet (dopolnilo).
O vremenu. Na kmetih se naučite poizvedovati, kaj bo jutri z vremenom". Nikar ne zaničujte vremenske vednosti preprostega kmeta! Mislite, da kmet ne gleda na vetrove? Že imena, ki jih daje vetrovom bistri Slovenec, pričajo, da jim priznava poseben vpliv na lepo in grdo vreme. Po zemljepisnih krajih jih imenuje in po njih vremenskem značaju, ko pravi temu »sever", onemu »burja". »Krivca" tudi pozna in »gorenjca", prav kakor loči »suhi veter" od »mokrega juga".	(S. Šubic.)
Določite v gornjem sestavku govorne razpole, ki rabijo za predmete, in ugotovite, katere besede ti predmeti dopolnjujejo!
Predmet (dopolnilo) natančneje določuje (dopolnjuje) pomen glagolov ali pridevnikov.
Za predmet nam rabijo:
1. Samostalniki (zaimki) v rodilniku (n. pr. Ne zaničujte vednosti), v dajalniku ali tožilniku (n. pr. Slovenec daje vetrovom imena);
2.	samostalniki (zaimki) s predlogom (n. pr. Kmet gleda na vetrove; on pazi nanje);
3.	nedoločniki (n. pr. Naučite se poizvedovati).
199.	vaja. Tvorite v stavku predmete v rodilniku z naslednjimi besedami: ogibati se (pijanec), dotakniti se (luč), dočakati (boljši časi), iskati (razvedrilo), manjkati (mlinu voda), napiti se (voda), rešiti se (smrtna nevarnost), spominjati se (dobrotniki), varovati se (mačke, ki spredaj ližejo...), veseliti se (svoj god), želeti (obila sreča)! — N. pr. Pijanca se z vozom ogibajte!
200.	vaja. Vstavite v naslednjih stavkih delne (partitivne) r o d i I n i k e : (Strup) mi bo v vinu napivala. Dajte zobati (pšenica zrela), dajte piti mu (rebulja bela)! Neso (zlato, kadilo) Gospodu v dar, Hlapec pripelje (seno), naloži (kamenje in prst), nakosi (detelja) in nasuje v jasli (zob), Brž po (olje) mi pošljite !
Razločujte: Urežite mi kruha (= predm. rod.). Urežite mi kos (= predm. tož.) kruha (= prilastek).
201.	vaja. Tvorite predmete v rodilniku: a) pri samostalnikih: groza, strah, sram, skrb, mar, žal, treba, škoda (n. pr. Groza, strah me je samije.);
b) pri pridevnikih: vreden, potreben, deležen, poln, kriv, lakomen, željen (n. pr. Bog je hvale vreden, človek, pa pohvale)!
202.	vaja. Izpremenite naslednje trdilne stavke v nikalne in postavite predmete v rodilnik: Zaradi ene muhe si prede pajek mrežo. Prodajaj kožo, dokler medved v brlogu tiči! Veruj vse, kar slišiš; stori vse, kar moreš; pravi vse, kar veš; želi vse, kar vidiš; porabi vse, kar imaš; pokaži vse, kar znaš! Gospodar sam vodi hrabre (več) vojnike, sam suče meč nad sovragi, sam proži puščice (več) iz loka, sam gleda boje (več) krvave. — N. pr. Zaradi ene muhe si ne prede pajek mreže.
203.	vaja. Tvorite predmete v dajalniku v naslednjih stavkih: Sova (sinica) glavana pravi. Hinavščina se studi (Bog in ljudje). (Kdo) ne toži po mladosti? (Laž) je plitko dno. Kdo je utrdil (nebo) svetle zvezde? Kdor rad pomaga (drugi) iz nadlog, (on) rad pomore tudi Bog. (Sit trebuh) še bel kruh ni všeč. (Se-) seješ, (se-) tudi žanješ. Kdor (drugi) jamo koplje
sam v njo pade. (Hinavstvo in podlost) v dušo ne daj. ne ^krivda), ne (zlcba) nobeni; (kreposi) razmakni srce na stežaj, a skrbno ga (strast) zakleni 1
204. vaja. Tvorite predmetne dajalnike pri:
a)	neprehodnih glagolih : škodovati, koristiti, pomagati, služiti, veleti, braniti, slediti, priseči, pretiti, verovati, zaupati ;
b)	povratnih glagolih: čuditi se, posmehovati (smejati) se, poznati se, prilizovati se, smiliti se, spodobiti se, rogati se, zahvaliti se;
c)	pridevnikih: drag, dober, enak, mil, koristen, prikladen, primeren, škodljiv, vdan: — n. pr. Kajenje škoduje zdravj u.
*205. vaja. Kadar se godi (ne godi) kaj posebno po volji nam ali drugim, izražamo to z dajalnikom osebnega zaimka (dajalnik duševne deležnosli = dativus ethicus) ; n.pr. Po Dunaju mi dirja v skok. To vam je fant od fare! — Tvorite več sličnih zgledov (ali poiščite jih v berilih, osobito v narodnih pesmih) 1
206. vaja. Tvorite a) trdilne, b) nikalne stavke z naslednjimi prehodnimi glagoli (in pridejanimi besedami) ter določite sklon predmeta: spoštovati (otrokstarše),kositi(otava), snažiti (meč), napajati (konji), odpirati, (duri), nositi (praznična obleka), ustreliti (divji kozel), ostaviti (domovina), kaznovati (tat), delati (nova hiša), zasledovati (zajec), loviti (divjačina), sekati (drva), krasti (sam sebi čas), tolči (lenuh, tuja vrata po petah)! — N. pr. Priden otrok spoštuje svoje starše (tož.). Hudoben otrok ne spoštuje svojih staršev (rod.).
* 207. vaja. Tvorite (poiščite v berilih) več stavkov, v katerih imajo neprehodni glagoli predmet v tožilniku: a) pri glagolih, ki so istega korena (pomena) kot predmet (notranji predmet) : bojevati (boj), spati (spanje), hoditi (pot), govoriti (govor), živeti (življenje), igrati (igra), umreti (smrt), n. pr. Valjhun boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero.
b) pri glagolih : boleti, peči, stati (= veljati), skrbeti, srbeti, ščemeti, zebsti, žuliti, pri katerih stoji pa samo predmet osebnih imen v tožilniku. — N.pr. Po slabi tovarišiji rada človeka glava boli.
208. vaja. Tvorite stavke z dvojnim predmetom: a) z dvojnim tožilnikom (osebnim in rečnim): (Tujci) smo učili (naša beseda), (se -) pa ne. Kdo (ti) je naučil (ta pesem) ? To (ti) bo stalo (glava). Hočem (vi) vprašati (neka uganka).
b)	s tožilnikom in dajalnikom: Krpan je natovorB (kobilica) (vreča soli). Studenci bistri Oaz) teko, hlade mi (čreda in glava). Pokaži (popotnik) (prava pot) 1 V nedeljo (se) tudi ubožec privošči (počitek). Tri (palica) (vi) podajem šibke.
c)	s tožilnikom in rodilnikom: Obvaruj (mi) (nadloge) !J[Sanje opominjajo včasih (človek) (nesreča), ki bi se (on) utegnila pripetiti. Mati (mi) je prva učila (materin jezik). Oroza, strah (jaz) je (samija). Ravne učite (mi) (hoja) 1
č) z dajalnikom in rodilnikom: Kdor rano vstaja, (ta) (kruh) ostaja. (Strup) (ja*) bo v vinu napivala. Neso (zlato, kadilo) (Gospod) v dar. Podeli Bog (vi) (kruh bel)!
*209]. vaja. Tvorite iz naslednjih skupin besed stavke, v katerih bodo predmeti izraženi z nedoločnikom: odpreti (lakota preti); piti (žolča dati); pomagati (neposlušnež* ni moči); slušati (starše morati) ; pisati (učenec znati); videti (domovino želeti) ; izpreminjati (vreme se začeti) ; cmeriti (otrok se nehati); držati (veleti, jezik za zobmi) ; vesti se (učiti otrok spodobno); dati (pastir dolžen za čredo); ganiti (govornik zmožen). — N. pr. Lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata.
210. vaja. Katere določene glagole popolnujejo v naslednjih stavkih predmeti s predlogom: Kdor za smolo prime, ta se osmoli. Ded nam je pod lipo pripovedoval o turških vojnah. Misli na Boga; nikdar ne pozabi nanj (=na njega)! Ne'zanašaj se na slepo srečo! Z vami se bo zgodilo kakor z razvezanimi palicami. Mladost, po tvoji temni zarji srce zdih'valo bo: Bog te obvarji!
* 211. vaja. Ločite predmetne tožilnike od poved-k'o'v i h tožilnikov, (poved, tožilniki določujejo glagole: biti; postati, nastati, ostati; —kot (za) kaj: imenovati, postaviti, izvoliti, izbrati, storiti, narediti, spoznati, častiti...): Zadrugarji so navadno najmodrejšega člana (= pred. tož.) izvolili za starešino (= pov. tož.). Gospoda svojih del si ga postavil. Storil se bom mrtvega. Samoto t]ovariš'ico (= za tovarišico) si izvoli. (Kot) Stvarnika, dobrotnika in očeta ga častite. Sloga je od Boga (= božja). Srbske narodne pesmi pripovedujejo o kraljeviču Marku, ki ga časte kot največjega junaka. Pošljejo po pada rja, po tist'ga ljub'ga Dragarja. Zanj družba ne mara in on ne za njo. Ti si me postavil za kralja Izraelcem. Lakota je siromaku za tovarišico. Sloveni so Velesa smatrali za zaščitnika čred. Pri vsakem delu mislite na konec!
— bi —
d) Prislovno določilo (prislovje).
Pri studenca. Tu v prijetni dolinici pri bistrem, hladnem studencu je ono idilno zatišje, oni poetični kraj, kjer se o hladnem poletnem večeru čuje sladko žuborenje valčkov. Zvečer, ko je že zatonilo žarko solnce, ko se že vračajo mukajoče krave z napetimi, polnimi vimeni s p a š e domov in se daleč naokrog razlega črednikov rog in zvon-kljanje zvoncev, ko polagoma pada mrak na zemljo, ko se i e svetita n a jasnem nebu svetla večernica in srpasti polmesec in ko se druga za drugo prižigajo nebeške zvezdice: tačas se zbirajo pri studencu brhke, žarnolične vaške deklice z belimi predpasniki, z vrči v rokah ali vedri pod pazduho. Tedaj se prične kratkočasno pogovarjanje in sladek smeh, da mehko zvenč ljubki glasovi in se izgubljajo v blagodejnem večernem hladu in mirni tišini temnega mraka. Ko so se našepetale in nasmejale deklice pri srebropenem vrelcu, napolni vsaka svojo posodo in potem odidejo po stezi proti domu. Spotoma pa krepko in milodoneče zapojo, da se razlega njih petje v večerni mrak in odnašajo sapice hladnega zefira zveneče glasove.	(k Zvona.)
Razločujte v tem sestavku prislovna določila (prislovja) kraja, časa in načina ter določite, s katerimi govornimi razpoli so izražena 1
S prislovnim določilom se natančneje določujejo glagoli in pridevniki, in sicer po kraju (kje?, kod?, kam?), času (kdaj?, koliko časa ?, odklej ?, doklej ?, kolikokrat ?), načinu (kako ?, koliko ?) in vzroku (zakaj?, čemu?),
Prislovno določilo more biti: 1. samostalnik ali zaimek (navadno s predlogom), n. pr. V dolini je zatišje; 2. prislov, n. pr. Tu je prijetno; 3. deležnik, n. pr. Deklice milodoneče zapojo; 4. glagolov namenilnik, n. pr. Ljudje gredo spat.
Prislovno določilo kraja.
212. vaja. Poiščite s primernimi vprašanji prislovna določila kraja in ugotovite, s katerimi govornimi razpoli so izražena!
Le vstanite, nas prek Save predrožite! Jabolko ne pade daleč od drevesa. Kam drži na desno cesta, kam drži na levo
pot? Solnce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, tenek
y
veter zunaj piše; tam na klancu je vse živo, vkup so iz vasi otroci, vsak sani v premrli roci vozi in drži se krivo. Starec je blizu groba, da mu že smrt za ramo koso kleplje. V koči nizki, leseni grel se ob peči in žvižgal je star očak ; roke raztezal dolge, gledal v gozdič sneženi in pokal tobak. Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč. Romata po svetu Kristus in Sentpeter tod, onod in vsekod, koder piha veter.
213.	vaja. Uporabite v stavkih kot prislovna določila tele krajevne prislove : a) kje: tamkaj, ondi, drugje ; b) kam: semkaj, tjakaj, drugam; c) kod: odtod, dotod, ondod!
Prislovno določilo časa.
214.	vaja. Določite govorne razpole, s katerimi so izražena prislovna določila časa v tehle stavkih: Sredi noči, opolnoči iz sanj se kralj Matjaž zbudi. Rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš. O kresi se dan obesi. Do poldneva nosi angel vodo za človekom. Mati na tla pade, omedli, pri tej priči dušico izpusti. Včasih teče pes, včasih pa zajec. O pustu na gorici, o Veliki noči v izbici. Črez sedem let vse prav pride. Oh, meni mudi se, in preden zdani se, mi daleč je priti nocoj! Z gostije sinoč sem se vračal domov. Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni.
*215. vaja. Tvorite po tri stavke s prislovnimi določili časa, ki bodo naznanjala a) čas, kdaj se kaj godi (sedaj, zdajci, vsekdar); b) začetek dejanja (odslej, iz mlada, od davi); c) konec dejanja (dotlej, do drevi, do smrti); č) ponavljanje ali nadalje.vanje dejanja (marsikrat, stokrat, včasih)!
Razločujte: Pomladi (samost. rod. = predm.) vse se veseli. Toda: Spomladi (= prisl. časa) vse se veseli.
Prislovno določilo načina.
i 216. vaja. Poiščite (izpišite) stavke, v katerih se kot prislovno določilo načina rabijo: a) samostalniki in druga imena,navadno s predlogom; b) deležniki (prislovni, včasih tudi pridevni); c) pridevniki v srednjem spolu; č) prislovi načina: Blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja. Molče gre romar za opatom. Počasi se daleč pride. Majhen lonček hitro vzkipi. Kdor po malem pije, veliko popije. Navzlic velikim oviram napreduje omika. Sabljica je težka centa dva. Mladenek cveten zbor, slavilno

pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre črez prag na beli dvor. Molče orožje svoje vsak si vzame. Megle temno-sive se val£ črez vrte, trate, njive, grmeč grozno, preteč strašno. Kdor se z zlatim orožjem bojuje, je gotov zmage. Ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje te, jaz ljubim tem zvesteje te, a ljubim te — s solzami 1 Kar sevec na polje na rami nese, se vozi s polja polne vozove domov. Gospodar veselih očes srečo pregleda in blagor nebes. In mirno plavala bi moja barka. Mogočno se dvigajo naše gore. Živi se brez plenka o petju ko ptič. Oj drago oljkovo drevo, pozdravljam te srčno, srčno! Ptič se s ptičem druži, žaba z žabo v luži. Vozi se ali hodi peš, smrti naravnost naproti greiš.
*217. vaja. Vpletite v stavke kot prislovna določila načina: a) naslednje načinovne prislove: inače, navzkriž, nekoliko, dokaj, količkaj, dosti, da (seveda), kajpada, vsekako, res (zares), ne, nikar, lahkoma, nagloma, curkoma, sparoma, križem(a), skokoma;
b) pridevnike na -ski s prislovnim pomenom: slovenski govoriti (toda: po slovensko govoriti), bratski, dejanski, francoski, laški, latinski, latovski (rokovnjaški)!
*218. vaja. Razločujte v tehle stavkih prislovna določila n ačina (koliko ?) od predmetov (koga ? kaj ?): P e t č e v 1 j e v (koliko ?) merim palcev pet (koliko?). Očka, ne bodite tako trdi in na-maknite še (kaj?) kak palec blaga ! Ta zvezek stane tri dinarje. Daj beraču kos kruha in en dinar 1 Trgovec je prodal dva metra svile. Svila meri dva metra. Sol tehta nekaj stotov. Krpan je natovoril nekaj stotov soli. Laketbrada je bil jedva p eden j velik. Odstrizi p eden j blaga I
Prislovno določilo vzroka.
219.	vaja. Tvorite iz naslednjih skupin besed stavke s prislovnimi določili vzroka: od vročine pokati; radi težnosti padati; iz ljubezni delati; od žalosti zboleti; zaradi deževja narasti; spričo draginje pomanjkanje trpeti; spričo nove odredbe prepovedano biti; zavoljo pravice preganjan biti; zbog slabega vremena gniti; od zlata in srebra se bleščati; na pomoč priti; na smrt obsoditi; ostrmeti nad čudežem; pohujšati se nad grehom; za plačilo storiti; za pet krvavih ran prositi; za grižo zboleti; za lakoto umreti 1 — N. pr, Ob suši zemlja od vročine poka.
220.	vaja. Izrazite vzročno prislovno določilo (namen) z namenilnikom: Lažnivi zvezdogledi, vsi pojte rakom — 1 Pojdi
se —! Oče je dal sina —! V coklah ne hodi zajcev —1 Ide si — gornje line, ide — doli na ravnine. Puta in petelinček gresta v leščevje lešnikov —. Oba mravljinca gresta — vreme. Predivo smo dali —. Oj ve prijazne tovarišice, ki ste iz južnih krajev priromale k nam (gnezditi) ter s prijetnim, neutrujenim prepevanjem (oživljati) naše polje, gozde, ledine in podnebje ter (vedriti in razveseljevati) nam srce, kako tožno in medlo zdaj v jeseni pomolkujete vse 1
Razčlemba prostega stavka.
221. vaja. Razčlenite (analizujte) naslednje stavke: a) po stavkovih členih, b) po govornih razpolihl
Petelinček in Zvitorepka. Petelinček Peter je morai že v zgodnji mladosti zapustiti varno okrilje svoje skrbne matere Grahorke. Nemila usoda ga je zanesla z varnega dvorišča vaškega sodje v preperelo kolibo starega drvarja. V tej samoti je bil mlademu Petru edini tovariš maček Krnjav. Nekega dne je Krnjav po stari navadi nesel kosilo drvarju v gozd. Medtem se je priplazila lisica Zvitorepka iz gošče. Hinavka je s sladkimi besedami izvabila neizkušenega petelinčka iz koče. Maček Krnjav ni slišal milih klicov Petrčkovih. Zvitorepka je odkrivopetila s petelinčkom pod brezico sredi pustopoljine ter ga je obrala do belih kosti.
Zgled.
Govorni
Petelinček Peter
ie | moral j
že
(zgodnji mladosti zapustiti varno okrilje A svoje 1 skrbne J matere ? Grahorkej
Stavkovi členi pril. os. bes.
pov.
prisl. d. č.
pril. prisl. d. č. predm.
pril. predm.
pril.
pril. pril.
razpol
sam. obe. im. 1	. ,
... > m. sp., im. edn. sam. last. im. J
pom. gl., 3. os. edn.
preh. nedov. gl., 3. os. edn., pret, č., prisl. č. [tv. obl., dol. nakl., V, vr-predi. 5. prid. I. stop. sam. pojm.
preh. dov. gl., nedol., IV. vr. prid. I. stop. 1 ^ t0£a e(]n> sam. pojm. im. ) svoj prid
sam. obč. im. j sam. last. im., ž. sp
)p: }ž. i. im. J
sp., mest. edn.
foj. zaim. ] rid. I. stop. }■
ž. sp., rod. edn.
rod. edn.
3. Zloženi stavek.
1.	Pitje in kajenje ti krati življenje. Kralja, siromaka smrt enako čaka.
2.	a) Stoječa voda se usmradi, rjava kosa ne Kosi. Po ravnem polju cesta gre ter s ceste vidi se okrog snežnik in brdo, gozd in log
b)	Sanje SO laž, a Bog je istina. Na volka kriče, lisico rede.
c)	Ne mučite živali; zakaj tudi one čutijo bolečine. Počakaj, saj ne gori voda ?
3.	Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. (Ošabnež prazno glavo oznanjuje.) Ko stari govore, otroci naj molče. (Med govorjenjem starih otroci naj molče.)
1.	V vsakem prostem stavku je le en povedek (določeni fflagol).
2.	Ako združimo več prostih stavkov v eno celoto, dobimo zloženi stavek. Kolikor povedkov (določenih glagolov) ima zloženi stavek, iz toliko stavkov je zložen. Samo iz dveh stavkov zložen stavek je enovito zložen.
Posamezni stavki v zloženem stavku so lahko med seboj v različnem razmerju:
a)	vezalno razmerje, kjer so posamezni stavki po vsebini sorodni (vezniki: in, ter, tudi ...) ;
b)	protivno razmerje, kjer je vsebina stavkov med seboj v nasprotju (vezniki: toda, a vendar...);
c)	sklepalno razmerje, kjer se navaja v drugem stavku vzrok, ki utemeljuje veljavnost prvega stavka, ali pa se pove posledica, ki izvira iz prejšnjega stavka (vezniki: kajti, zakaj, zategadelj. ..).
3.	V nekaterih zloženih stavkih so posamezni stavki drugim podrejeni; po teh odvisnih stavkih lahko vprašujemo z besedami nadrejenega, (glavnega) stavka tako, kakor po kakem stavkovem členu v prostem stavku.
Zveza samih glavnih stavkov se imenuje priredje (zgornji stavki št. 2, a — c!), zveza glavnih (nadrejenih) in odvisnih (podrejenih) stavkov pa podredje (stavka št. 3 1)
222. vaja. Razločujte v naslednjem sestavku: a) proste in zložene stavke, b) v kakšnem razmerju med seboj (prirejeni, podrejeni) so posamezni stavki v zloženih stavkih!
Mladost. 1. Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega solnca in prešernega smeha. 2. Ako v poznih letih in v grenkih urah pogleda človek nanjo s tujimi, hladnimi očmi,
se mu zdi morda nevesela, kelih krivičnega trpljenja in prezgodnjega spoznanja. 3. Ali težko je tako pogledati nanjo; (zakaj) nenadoma se razmakne, se v nič raztopi megleni zastor in zasmeje se mlado solnce. 4. Spomin je sladek kakor pesem; prsa napne vzdih, zastro se oči in ustnice boža smehljaj. 5. Spomnim se na stari dom, na zgodnjo mladost, na to prelepo, vso s svetlimi sanjami prepreženo ; in takoj se zmislim na peč. 6. Bila mi je visoka in obširna planjava, bila mi je zavetišče v samotnih otroških sanjah. 7. Tam sem sedel ter sem žvečil paiec desnice kar ves dan. 8. Lasje so mi bili predolgi; zato mi jih je mati povezala v čop, ki me je ščegetal na tilniku. 9. Palec mi je nazadnje obvezala z veliko in debelo cunjo, ki je bila gnusna. 10. Žvečiti nisem mogel več in sem jokal; izpod solz pa sem videl prostrano izbo, videl sem mater in očeta, brate in sestre, videl sem okna, neznansko široka, in daleč za okni onkraj ceste milo vabeče mesarjeve klade. 11. Tam se je nehal ta prostrani svet.	(Cankar.)
a) Priredje.
1. Vezalno priredje.
223. vaja. Zvežite naslednje proste stavke s primernimi prirednimi vezniki (in, ter, (pa), tudi, potem, nato, vrh tega, zlasti (posebno), naposled) v vezalna priredja in vstavite potrebna ločila!
Na bregu stojim — v morje strmim. Tolažba moja Bo§ je sam — upanje le vanj imam. Krpan brž prime kobilico in tovor z njo — jo prenese v stran. V vinu utone mnog« mušica — človek (utone): stara resnica. Misli poprej — govori; dvakrat premisli, enkrat stori! Najprej vzame človek en požirek — spet en požirek — vzame požirek človeka! Lažnivcu nihče ne verjame — vrh tega so lažniva usta tudi Bogu v zameri. Postojnska jama ima veliko lepih kapnikov — prosojno zagrinjalo je svetovnoznano. Zvitorepka pride na svojih roparskih pohodih dostikrat v škripce — se le kakor že koli izvije. Svetopolk zadnje zbere še moči telesne — besede govori jim take.
Pomnile: Pred „in" in »ter" navadno ne stavimo vejice ; tudi pred „pa" (= in) jo izpuščamo, n.pr. Hej, vzamem veslo v roke pa veslam naprej.

224.	vaj a. Združite naslednje proste stavke s pomočjo sestavljenih veznikov v vezalna priredja!
Mraz me trese. Vročina me kuha (zdaj - zdaj). — Slast srce napaja. Jok ga pelini spet (včasih - včasih). — Bodi med! Bodi jed (strup)! (niti - niti). — Smrt pokosi starost. Ona postreli mladino (ne le - ampak tudi). — Žganje je zdravju škodljivo. Ono ubija dušo (ni samo - marveč ttidl). — Netopir je ptiču podoben. On nas spominja tudi na miš (niekoliko— nekoliko).
225.	vaja. Katere veznike lahko dodamo (v mislih) y naslednjih vezalnih priredjih med posamezne stavke?
Pod zeleno goro leži ravno polje, po širnem polji tem mi bela cesta gre. Zimzelen si za trtik je del, kokotovo pero pripel, Stoje na holmu hiše tri, pod holmom potok čist šumi, ribice tam plavajo, po vodi se vzigravajo. Kovčeg lahek nese mi v levici, solze z desno briše si po lici; joče milo mi sirota Anka, stoče milo, toži brez prestanka.
2. Protivno priredje.
226.	vaja. Združite naslednje proste stavke s primernimi protivnimi vezniki (a, ali, pa, toda, le, samo (le da, samo da), vendar (vendarle); ne - ampak (marveč, temveč), ali - ali) v protivna priredja in vstavite potrebna ločila!
Žetev je velika. Delavcev je malo (a). — Odprta noč in dan so groba vrata. Dneva ne pove nobena prat'ka (al'). — Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili. Srce gor mi sili nazaj v planinski raj (pa). - Lisica se dlake izlevi. Zvijač se ne iznebi (toda). — Vse nas zapusti v smrti. Dobra dela nas spremljajo pred Vsesodnika (samo). - Vse na svetu se stara. Narod vedno živi (le). — Krokar je zelo podoben vrani. Krokar je večji in čisto črn (samo da). Laž nima rok. Ona človeku upanje raz-dere (vendar). — Ne posnemaj pri učenju raka. Čebela naj ti bo zgled (ne - ampak)! Živ človek si ? — ,si duh (ali - ali) ?
227.	vaja. Tvorite (poiščite v berilih) protivna priredja, v katerih bodo vezali posamezne člene protivni vezniki, ki so našteti v prejšnji vaji!
228.	vaja. Katere veznike lahko v mislih dodamo v tehle protivnih priredjih?
Prst mu moli, roko želi. Na med se muhe love, na sladke besede ljudje. Tudi jaz sem pela mlada deklica, zdaj sem tiha, ▼ela stara mamica. Drugim braniš proso, svoje puščaš vrabcem. V premislekih bodi podoben polžu, v dejanju ptici 1 Žganci streho dero, štruklji po svetu ženo. Smrt stare pokosi, mlade postreli. Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi poj6.
3. Sklepalno priredje.
229.	vaja. Združite naslednje stavke s pomočjo prirednih vzročnih veznikov v sklepalna priredja ter vstavite primerna ločila (navadno podpičje) !
Mož pametnik samo za žejo pije. Črez mero vina pamet M ubije (kajti). — Čujte in molite! Vrag hodi ko rjoveč lev okoli (zakaj). — Ne plaši se znoja, ne straši se boja! Moško dejanje krepčuje moža (saj). — Z velikimi gospodi ni dobro črešenj zobati. Siromaku ostanejo navadno le peclji (namreč).
—	Brž ubogaj! Šiba bo pela (sicer). — Poboljšaj se! Iz tebe ne bo nič prida (drugače, inače).j
230.	vaja. Tvorite sklepalna priredja s pomočjo prirednih sklepalnih veznikov 1
Krpan je bil močan in silen človek. Nikogar se ni bal (zato). — Slaba tovarišija izpridi dobro zadržanje. Ne zahaja} med slabe tovariše (torej)! — Tega človeka ne poboljšaš. Kaj bi prazne besede razdiral (torej). — Na Fruški gori je obilo samostanov. Fruško goro imenujejo srbsko Sveto goro (zaradi tega).
—	Peter I. Karadjordjevič je osvobodil Jugoslovane. Dobil je priimek Osvoboditelj (zategadelj).
231.	vaja. Katere vezni k e lahko dodamo v naslednjih sklepalnih priredjih ?j
Najgorja svetovalka je jeza ; v pogubo človeka ščuje in dreza. Boj se hudega jezika; huje nego gad on pika 1 Mladost je norost; črez jarek skače, kjer je most. Krokar kroka, slavec poje; vsaka božja stvar po svoje (živi). Pusti delo in počivaj, zlati čas je preč! Smrt je slepa ; od kraja pobira, nič ne izbira.
*232. vaja. Tvorite (poiščite v berilih) sklepalna priredja:
a)	z vzorčnimi vezniki kajti, zakaj, saj, sicer, namreč, kjer utemeljuje drugi stavek veljavnost prvega stavka;
b)	s sklepalnimi vezniki zato, torej, tedaj, zatorej, zaradi tega, zategadelj, kjer sklepamo iz prvega stavka na posledico v drugem stavku!
b) Podredje.
Zmaj Vukoiin. Zmaj Vukotin je delal nekdaj strašna škodo, ker je požiral celo ladje in vozove. Po suhem in po mokrem je divjal, da ni bilo nobenega zavetja pred njim. Ko pa so jeli zidati cerkve in so zapeli zvonovi, je zbežal pod Velebit. Ko ne bo v Primorju nobene pobožne duše več, takrat šele pride spet na dan. Že je dobil zmaj Vukotin toliko duška, da izpušča skor gorske jame svojo silno sapo. Ta sapa je grozovita .senjska burja", ki silno razsaja po Primorju. Kadar pride spet zmaj Vukotin, pa gorje ljudstvu in deželil
(Nar. pripovedka.)
Vprašujte po razprto tiskanih stavkih, kakor se vprašuje po stavkovih členih v prostem stavku I
Katere besede vežejo v navedenih zloženih stavkih posamezne stavke med seboj?
Ako kak člen prostega stavka s posebnim stavkom izrazimo,, nastane odvisen stavek.
Po odvisnih stavkih vprašujemo z besedami glavnega stavka prav tako kakor po stavkovih členih prostega stavka. Odvisni stavki so torej: 1. osebkovi, 2. povedkovi, 3. prilastkovi, 4. predmetni, 3. prislovni.
Odvisni stavki so glavnim (neodvisnim) stavkom podrejeni.. Zvezo glavnih in odvisnih stavkov imenujemo podredje.
Odvisnike vežejo z glavnimi stavki: 1. podredni vezniki (kjer, ko, če, da...), 2. oziralni zaimki (ki, kateri, kdor...), ali 3. vprašalni zaimki (kdo, kaj, koliko...).
Po redu, v katerem se vrste z glavnimi stavki, so odvisniki::
1.	sprednji stavki (Ko stari govore, otroci naj molče.);
2.	zadnji stavki (Prijetno se na slamci spi, če vest človeka ne teži.); 3. srednji stavki (Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha.)
Med glavne in odvisne stavke postavljamo vejice.
233.	vaja. Napišite (povejte) po štiri podredja, v katerih bodo vezali odvisnik z glavnim stavkom : a) podredni vezniki,. b) oziralni zaimki, c) vprašalni zaimki 1
234.	vaja. Tvorite (poiščite v berilih) [po tri podredja, v katerih bo odvisnik: 1.sprednji, 2. zadnji, 3.srednji (vgozdeni) stavekl (Pozor na vejice 1) — N.pr. 1. Kdor mlad vino pije, olje na ogenj lije. 2. Pijanec se spreobrne, kadar se vjamo zvrne. 3. Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri B
b) Razločujte v naslednjih zloženih stavkih srednje (vgozdene) odvisne stavke od glavnih vmesnih stavkov! (N.b.Vmesni stavki (parenteze) so: 1. glavni stavki, 2. lahko jih izpuščamo, ne da bi motili glavno misel ostalega stavka, 3. ločimo jih navadno od ostalega stavka s pomišljajem, zlasti če so daljši.)
In tebe — pač moti te cvetje na poti — to občno veselje se tudi poloti. Ne čutiš — naj srca ne vara te čut! — da vhod le v življenje je s cvetjem posut? Pokora, ki se prisili, le malo velja. Bo, mislim, pisemce za te. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Marija — kdo se stavi v bran! — grozečo roko dviga. Glej, iz oči — pogled strašan! — ognjen plamen ji šviga. Človek, ki veliko govori, dosti ve ali veliko laže. Tristo dinarjev, veš, je dosti denarja! Zupančičev Ciciban — saj poznate vsi to knjigo — je mladini mil, prijeten znanec.
1. Osebkovi stavki.
235.	vaja. Tvorite podredja tako, da nadomestite osebkovo besedo v naslednjih prostih stavkih z osebkovim odvisnim stavkom!
Lenuh sam sebi čas krade. Dobro se samo hvali. Resnicoljubni ne maši resnici ušes. Gibanje zemlje okoli solnca ni človeštvu še dolgo znano. Ali ti je jasen postanek dežja in toče? Mačji rod rad miši lovi. Postopač ni vreden neslanega kropa. — N. pr. Kdor je len, sam sebi čas krade.
236.	vaja. Poiščite v naslednjih podredjih: a) osebkove odvisnike, b) govorne razpole, ki vežejo odvisnike z glavnimi stavki!
Koger kača piči, se boji zvite vrvi. Kdor za smolo prime, se osmoli. Za časa začne žgati, kar kopriva če postati. Ni gotovo, ali je naše solnce res zvezda stalnica. Kdor košček kruha za-metuje, drobtinice večkrat poiskuje. Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse žive dni. Česar oko ne zagleda, to srcu ne preseda. Hudodelec je, ki svojih staršev ne spoštuje. Najbolje se pogaja, kar je iz domačega kraja. Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
237.	vaja. Dodajte v podredjih, navedenih v prejšnji vaji, -glavnim stavkom kazalni zaimek, ki kaže na osebkov odvisnik ! — N. pr. Kogar kača piči, ta se boji zvite vrvi.
2.	Povedkovi stavki.
238.	vaja. Izpremenife naslednje proste stavke v podredja š tem, da nadomestite povedkovo določilo (ne povedek) spovedkovim odvisnim stavkom, poslužujoč se oziralnih zaimkov „ki" in „kar" !
Bog je pomočnik v sili. Bog je stvarnik neba in zemlje. Ščuka je v vodi volk (v gozdu), Duh je povzdigovanje človeka nad živali. Črni Jurij je ustanovitelj dinastije Kara-djordjevičev. Jefte je bil rešitelj Izraelcev. Ptice so snažilke sadnega drevja. Dolga ušesa so očitek oslu. Učenec, ne postani rak (med živalmi) 1 — N. pr. Bog je, ki nam pomore v sili.
3.	Prilastkovi stavki.
239.	vaja. Vprašujte s primernimi vprašalnicami (kakšen? kateri? koliko?) po prilastkovih odvisnikih v naslednjem sestavku!
Mavrica. Piš, ki je pripogibal drevesa, je spet ponehal. Trava in drugo rastlinje, ki je bilo ubito v tla, se polagoma vzbuja in vstaja. Po potih še vedno teko hudourniki, ki so nastali ob tolikem nalivu. Solnce, katero se je že nagnilo k zapadu, je spet razsvetlilo z mrklimi žarki roseče kapljice. In glej, ondi na jutranjem obzorju sedmero-barven oblok, ki se v izpreminjajočih barvah razprostira na nebesnem stropu od hriba do hriba. To je mavrica ali božji stolec, kamor seda Večni sodnik, kakor si ga preprosto ljudstvo slika. Ta čudoviti mavrični oblok lije v verna srca toliko tolažbe, kakor ga daje malokateri prirodni pojav. Kdo se ne bi spomnil besed, ki jih je izpregovoril Bog iznad pisanega stolca Noetu: »Mavrica, ki sem jo postavil v oblake, bodi znamenje moje zaveze, da ne po-gubim človeškega rodu."	(Iz Zvona.)
240.	vaja. Poiščite prilastkove odvisnike v naslednjih podredjih 1
Nos je oni greben na morju obličja, ob katerem se često-krat razbije ladja lepote. Ne spravljajte si na zemlji zakladov, ki jih rja in molj konča 1 Dela, ki ga moreš danes storiti, ne odlagaj na jutri! Slomšku gre velika zasluga, da je povzdignil narodno šolstvo. Kdo bi hotel rešiti vprašanje, ali je pero ali plug izomikal svet? Pes, ki nič ne laja, globoko zobe zasaja. Vse zlato, kar ga je na svetu, ne odtehta zlatega srca materinega.
Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enaki Muha, ki prileti, huje piči. O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta! Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima mil'jonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico. Zravea si take zdravice pojemo, da ni nesrečen, kdor v grobu leži
Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
0
241.	vaja. Pretvorite naslednje stavke v podredja, izpre-minjajoč prilastke v prilastkove odvisnike : Očitanje neodkrito-srčnosti proti prijatelju je bridko. Oblaki so ograja za obešanje perila v nebesih. Zadnji srbski car Lazar je izdihnil 1. 1389. na Kosovem. Lažnivemu človeku nihče ne zaupa. Bogastvo iz odrtije se razbije. Prisiljena pokora le malo velja. Še dandanašnji vidiš Ajdovski gradeč imenovano razvalino. Valjhun zastonj tam išče mlado lice krivca velike moritve. — N. pr. Očitanje, da smo prijatelju neodkrito-*rčni, je bridko.
4. Predmetni stavki.	*
242.	vaja. Poiščite v naslednjih podredjih s primernimi vprašanji (koga ali česa?, komu ali čemu?, koga ali kaj?) predmetne odvisne stavke ter ugotovite besedne razpole, ki vežejo odvisnike z nadrejenimi glavnimi stavki!
Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Bog že ve, kateri kozi rog odbije. Kdor ni dalje prišel ko do korita, temu je vsaka mlaka morje. Greh stori, da človek na Boga pozabi. Kogar Bog ljubi, tega kaznuje. Varuj se tistih, ki se ti prilizujejo! Kdor preveč leži, ga rada glava boli. Komur gozd prijazen je, neznana mu bojazen je. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori 1 Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se služi kruh. Če meniš* da nate katera je zabavljica, ne zabi, da nimaš sam neumitega lica!
243.	vaja. Izpremenite predmete naslednjih stavkov v pred« metne odvisnike!
Smrt]ozdravi bolečine. Zgodaj vstajajočemu kruha ostaja. Naj čuje zemlja in nebo pesem pobratimov. Vera nas uči o minljivosti vsega posvetnega. Nepekoče ne g6si. Naj ne ve levica za delo desnice. V malem zvestem'u se da veliko v pest. — N. pr. Smrt ozdravi, kar nas boli.
*244. vaja. Tvorite (poiščite v berilih) po pet podredij s predmetnimi odvisniki:
a)	v katerih bo odvisnik vprašalni stavek (pozor na ločila, ki se ravnajo po glavnem stavku), n. pr. Rože poljske, dejte razodeti, kaj sirote delamo na sveti 1 — Napačno: —,kaj da sirote delamo ...;
b)	v katerih bo želelni naklon brez veznika „da" po glagolih: ukazati, veleti, zahtevati, prositi, opominjati, naročiti itd. N. pr. Domovina je ukazala, (da) naj gremo zanjo v boj.
* 245. v a j a. Napišite po 5 predmetnih odvisnikov z veznikom .da", ki imajo veljavo glavnega stavka, aj če kaj želimo, it. pr. Da mi ne pojdeš od doma I b) za izraz začudenja, m. pr. Da te ni sram!
Premi govor.
Stiški opat nagovori kmetica Kadunjčarja: „0, kako lepe hruške imate!"
.Lepe so lepe, res," pravi nato Kadunjčar.
Opat poizveduje dalje: »Ali so kaj dobre?"
Kmetič pritrdi: »Tudi dobre so, gospod oče!"
»Kako jim je pa ime?" povprašuje opat.
„Po-kus-je," pravi Kadunjčar; zakaj hruškam se je res dejalo »pokusje".
„Kako jim je ime, pravim!" reče opat nejevoljen.
„1, pokusje," pravi drugič Kadunjčar.
Tako se nista pobogala, in opat je jezen odšel, rekši: .To je pa vendar odveč, da me kmetje tako grdo tikajo in še ne povedo, kar vprašam."
Odvisni govor.
Stiški opat nagovori kmetica Kadunjčarja, da ima lepe hruške.
Kadunjčar pravi nato, da so res lepe.
Opat poizveduje dalje, če so kaj dobre.
Kmetič pritrdi gospodu očetu, da so tudi dobre.
Kako (da) jim je ime, povprašuje opat.
Kadunjčar pravi, da »po-kus-je"; zakaj hruškam se je res dejalo »pokusje".
Opat reče nejevoljen, da vpraša, kako (da) jim je ime.
Kadunjčar pravi drugič, da pokusje.
Tako se nista pobogala, in opat je jezen odšel, rekši, da je to vendar odveč, da ga kmetje tako grdo tikajo in še ne povedo, kar vpraša.
Govor kake druge osebe navedemo lahko dobesedno (direktno), t. j. tako, kakor je kdo govoril, ali pa v odvisni (indirektni) obliki predmetnega stavka.
Direktni stavek je sicer sam zase neodvisen (glavni) stavek, "v miselni zvezi z napovednim stavkom pa predmetni odvisnik.
V indirektnem odvisnem govoru spreminjamo prvo ali drugo osebo (direktnega govora) v tretjo osebo in zvežemo predmetni •dvisnik z napovednim stavkom z veznikom »da".
Premi govor označujemo navadno z narekovajem („") ter postavimo predenj tudi še dvopičje, ako stoji napovedni stavek na prvem mestu.
246.	vaja. Izpremenite premi govor v predmetne odvisne stavke 1
Kristus uči: „Ljubite svojega bližnjega I* Pregovor pravi: »Kar te ne peče, ne gasi!" Gregorčič nas bodri: »Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata!" Kmetje tečejo pred tabor, prosijo tam viteza: „Ce končaš nam plodno polje, nas feoš ranil do srca!" Prešeren toži: „Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne?"
247.	vaja. Postavite napovedni stavek : a) za premi govor, b) med premi govor ter pazite na ločila!
Stritar uči: »Ne samo do praga, vun črez prag nesnaga!" Pregovor pravi: „Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti!" — Peter poprosi skopuljo: »Prosim te za kak božji dar." Starka zagodrnja : „Hm, božji dar, kje ga bom pa vzela ?" Peter povpraša : „Kaj, tudi koščka kruha nimaš ?" Staruha zarenči t »Tudi kruha nimam; saj vesta, da bolezen vse požre!" Svetnik vpraša nato: „ Glej, kaj pa imaš v tej nogavici ?" Skopulja se izvije : »Ej, to so same luskine." Peter pa ji reče : »Same luskine ? Bog ti jih blagoslovi!" — N. pr. „Ne semo do praga, vun črez prag nesnaga!" uči Stritar. »Ne samo do praga," uči Stritar, »vun črez prag nesnaga!"
5. Prislovni stavki.
1.	Kjer laž kosi, tam ne večerja. Goved se pase, koder trava rase.
2.	Kadar stari govore, otroci naj molče. Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči!
3.	a) Zajec vara zasledovalce s tem, da dela pred svojim ložem »zanke", b) Kakor se posojuje, tako se vračuje. c) Nič na svetu ni tako skrito, da ne bi s časom postalo očito. č) Vol je vol, četudi mu roge odbiješ.
4. a) Med se liže, ker je sladek, b) Ali si zato pri hiši, da bi ptice nam moril? c) Ako bi ljudje ne mrli, bi že davno svet podrli.
Prislovni odvisni stavki, ki nadomeščajo prislovna določila glavnega stavka, so naslednji:
1.	Krajevni stavki (na vprašanje: kje? kod? odkod? kam?).
2.	Časovni stavki (na vprašanje: kdaj? kako dolgo? odklej? doklej?).
3.	Načinovni stavki (na vprašanje: kako? koliko? vkljub čemu ?), ki so :
a)	pravi načinovni odvisniki, izražajoči način, kako se glavno dejanje vrši;
b)	primerjalni odvisniki, pojasnjujoči glavni stavek s kako primero;
c)	posledični odvisniki, naznanjujoči posledico (učinek) glavnega stavka;
č) dopustni odvisniki, dopuščajoči to, kar je glavnemu stavku v nasprotju.
4.	Vzročni stavki (na vprašanje: zakaj? čemu? s (pod) katerim pogojem ?), ki so:
a)	pravi vzročni odvisniki, izražajoči vzrok dejanja ali stanja v glavnem stavku;
b)	namerni odvisniki, naznanjujoči namero (namen) dejanja ali stanja v glavnem stavku;
C) pogojni odvisniki, obsegajoči pogoj, s katerim se dejanje v glavnem stavku vrši.
Krajevni stavki.
248. vaja. Tvorite iz naslednjih prostih stavkov podredja s krajevnimi odvisniki, poslužujoč se krajevnih veznikov (ozi-ralnih prislovov): kjer (kjerkoli), koder (koderkoli), kamor (kamorkoli), odkoder, dckoder!
Vsaka ptica rada leti tja. Ptica se je izvalila. — Ni tožnika. Ni sodnika. — Solnce teče. Kruh se peče. — Oko se ozre. Povsod se ti nov svet odpre. — Pridne mačke ni v hiši. Dobro se imajo miši. — Glad mori lenuha. Pridni najde dosti kruha. — Na Krasu so hojam vse veje prihuljene na severni strani. Burja prihaja s severa. — Največ sveta otrokom sliši Slave; tja bomo našli pot. Nje sinovi si prosto voljo vero in postave. — Pozdravljeno bodi, Sorsko polje. Moji očaci v grobih leže; zibel je moja stala nekdaj; rojstna stoji še hiša mi zdaj.
*249. vaja. Izpremenite v naslednjih podredjih prilastit o]v e odvisnike v k r a j e v n e stavke.
Ptica rada leti v kraj, kjer se je izvalila. Mladost je norost, črc.z jarek skače na mestih, kjer je most. O zori (vitez Ravbar drvi) spet črez njive, koder klasje rumeni. Romata po svetu Kristus in Šenpeter tod, onod in vsekod po krajih, koder piha veter. Na vsakem kraju, kjerkoli sva se srečala, sva se pozdravljala. V deželi, kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha. Kamor se drevo nagne, na isti prostor pade.
N. pr. Ptica rada leti v kraj (= samost.), kjer se je izvalila. (V kateri kraj? = pril. odvisnik). — Ptica rada leti tja (== prisl.), kjer.se je izvalila. (Kam leti? = kraj. odvisnik).
Časovni stavki.
250. vaja. Vstavite v naslednjih podredjih namesto črtic primerne časovne veznikel (01. str. 361)
— prosi, zlata usta nosi; — pa vrača, hrbet obrača.
—	lonec se zdrobi, se jeza ohladi. Delaj pokoro, — je še časi
—	zarja z modre nam višave zvezda naznanja milijon, naznanjaš ti Zemljanom: ave Maria. — z drevesa odleti, v rdečem kljunu zeleni mu ,oljkova mladika. Oljkove mladike te mir bodo in blagost rodile, — hiše, vrte in polje blagoslavljaje pokrope.
—	se v gori utrga plaz, kdo mu li zastavi gaz? — svojo moč najbolj vihar razklada, okrog vrat straža na pomoč zavpije. O kosa, zvoni zeleni travi k pogrebu, - se bliska biserna rosa,
—	ne peče solnce na nebu!
*251. vaja. Tvorite (poiščite v berilih) podredja, v katerih bodo časovni odvisniki zvezani z glavnimi stavki s temile pod-rednimi časovnimi vezniki: kadar, ko, dokler, kar (odkar), preden (prej ko, prej nego), dočim!
Načinovni stavki.
252. vaja. Poiščite (z vpraš. kako?) v naslednjih podredjih prave načinovne odvisnike in ugotovite (podčrtajte) veznike, ki jih vežejo z glavnimi stavki!
Burja je osobito na »zbrisih" tako silovita, da prevrača težke vozove. Zapravljivec živi, ne da bi pomislil na konec. Solnce pripeka, da zevajo živali in ljudje. Zvitorepka je speljala Lakotnika na led s 'tem, da mu je obljubila tolstih ogorjev.
Pravi junak gre v smrt, ne da bi trepetal. S tem, da modri mož molči, tudi odgovori. Nikoli ne grem mimo križa, da se ne bi odkril. Kdor molči, ne da bi črhnil besedo, stoterim odgovori.
Napačno: Zapravljivec živi, brez da bi pomislil na konec.
253.	vaja. Vstavite v naslednjih podredjih primerjalne načinovne veznike (kakor, ko (kot), nego, kolikor — toliko, več ko — več, čim — tem)!
Nič ni lepšega, — je strah božji. Lepše, - srebro in zlato se sveti, sije modrost. — se drugim posojuje, — se vedno nam vračuje. — ima, več naj da. — više kdo stoji, — niže mora pasti. — podzravljaš, — ti odzdravljajo. — si je postlal, — bo ležal. Leže mrličev trope, — ob ajde žetvi al' pšenice po njivah tam leže snopovja kope.
Razločujte: 1. Prosti stavek: Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu (= prisl. določilo nač.) 2. Podredje: Človek se med ljudmi obrusi, kakor se obrusi kamen po sv.etu (= prislov, odvisni stavek).
254.	vaja. Določite v naslednjih podredjih posledične ■(načinovne) odvisnike ter ugotovite a) podredne veznike v odvisnikih, b) kazalne prislove, ki stoje (ali jih moremo v mislih dodati) v glavnih stavkih!
Zaškrtne podkev, zapraši (tako), da pesek in ogenj se kadi. Nobena zver ni tako dobra, da ne bi bila včasih tudi zla. Dober govornik govori glasno in tako razločno, da ga vsak poslu* šavec lahko razume. Slomšek je tako lepo govoril, da bi ga bil ves dan poslušal. Paša stopa ob potoci, grmeč boben nosi v roci, jezen trdo vanj teleba, da razlega se do neba. Bilo je mrzlo, da je drevje pokalo.
255.	vaja. Združujte naslednje proste stavke v podredja z dopustnim (načinovnim) odvisnikom, uporabljajoč veznike: dasi, dasitudi, dasiravno, akoravno, četudi, čeravno, čeprav!
Sad prepovedan mika. Sad je lesnika. — Brata sva si. Mošnji si nista sestri. — Obraz svetnika ni; svetnice slika ni. Podoba ta je meni sveta, časti jo moja duša vneta. — Sv. Jakob žito zori. Solnče se kuja. — Siromak se peha ko črna živina. Ne izkoplje se iz dolgov. - Kit ni riba. On živi le v vodi. - Mala je ptica prepelica. Ona upeha konja in junaka. — (Naj) je vrag vaš zvitejši od Frankov; — je ljučji od Arpadov ljutih; — pri-dere od večere strani; — od juga toplega privreje, — odkoder
solnce zlato vstaja: vse orožje eno vam premaga, bratovska je sloga to orožje. — N. pr. Sad prepovedan mika, četudi je lesnika.
Postavite, kjer le mogoče, v glavni stavek: vendar, toda!
Vzročni stavki.
256.	vaja. a) Poiščite v naslednjih podredjih prave vzročne odvisnike (na vpr. zakaj? ter ugotovite veznikel
Pregrinja s črnim krilom se višava, ker solnce proti večerni zemlji plava. Ptice selivke zapuščajo v jeseni naše kraje, ker jim manjka hrane. Bog vam daj zdravje, ko (= ker) ste mi dobro storili! Ko (= ker) niso meč, sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata. Na taji, ki (= ker) dobro vem, da si kriv! Vsa voda naenkrat izgine s Krasa, da žejo trpe, ki (= ker) so jedli meso!
N. b.! Kako izgovarjate veznik „ker" v vašem narečju? — N. pr. Bil je tepen, k* je lagal.
b) Izpremenite v naslednjih sklepalnih (vzročnih) priredjih glavne stavke, ki navajajo vzrok veljavnosti drugega stavka, v vzročne odvisnike!
Ljubite Gospoda in poslušajte ga; zakaj vaše življenje je on in podaljšek vaših dni. Na luni ni živih bitij, kajti ona nima ne vode ne zraka. Junaška srbska vojska se je morala prebiti prek Albanije; zakaj od severa so pritiskali Nemci in Avstrijci, od jogovzhoda pa Bolgari. Naj ne bo prepira med nama in najinimi pastirji; saj sva si brata! Volk Lakotnik in lisica Zvitorepka, dast sorodnika, sta si huda sovražnika; »saj žlahta je raztrgana plahta". Ne igrajte se z ognjem; zakaj otroci so"po-vzročili že marsikak požar.
N. pr. Ljubite Gospoda in poslušajte ga, ker je vaše življenje in podaljšek vaših dni. (Pozor na besedni red v odvisniku !)
257.	vaja. a) Dostavite naslednjim glavnim stavkom manjkajoče namerne odvisnike (na vprašanje: čemu?)! Čebela zbira med poleti, da —. Vinsko trto škrope z galico, da —_ Človek je zato na svetu da, —. Jemo zato, da (živeti); a ne živimo zato, da (jesti). Da (pozabiti reve in teže), na posteljo starček se vleže. Čaplja ima dolg kljun in vrat, da —. Vaščani se zbirajo ob nedeliah pod lipo, da —.
b) Postavile namesto namenilnika namerni odvisni stavek! Pojdiva si konja izbirat! Kos hodi na vodotoč si žejo gasit. Ptičica priletava na okence tolažit in kratkočasit jetnika;

"V narodni pesmi pride klicat kralja Matjaža, naj se pripravi na vojsko; pozneje mu pride na bojišče oznanjat, naj hiti domov, ker so mu Turki uplenili kraljico Alenčico. — N. pr. Pojdiva, da si konja izbereva!
258. vaja. ,Dodajte v naslednjih podredjih pogojnim odvisnikom primerne veznike (če, ako, ko, da, li)!
Ni ga več moža besede, — bi ga z lučjo iskal. — ne teče, kaplja. — želiš učenosti, pojdi v mesta med učene ljudi; — pa želiš prave sreče, ostani v domovini! — te jedro mika, zgrizi lupinol — ga zemlja k sebi ne vleče, še krila bi mu zrastla. — bi Bog vse licemerce v pekel pahnil, takoj zaduše ogenj. Hočeš — ;Boga iz srca prositi, temu je mesto povsod. Jezik mi prirasti na nebo, — te, slovenska govorica, kdaj pred svetom zatajim plašno!
*259. vaja. Tvorite (poiščite v berilih): a) tri podredja s pogojnikovim odvisnikom, v katerem bo veznik da (= ko); b) po tri podredja s pravimi vzročnimi in namernimi odvisniki; c) po tri podredja s krajevnimi, časovnimi in na-činovnimi odvisnimi stavki!
Siavkova določila v veljavi odvisnikov.
(Skrajšani stavki.)
1.	a) V razoru grede (= ko gre v razoru), naj se sveti lemežl Mladenek cveten zbor, slavilno pesem prepeva je, •(= tako, da je prepeval...), srebrne strune prebiraje privre črez prag na beli dvor. Drevesa otresajo tisoč in tisoč kapelj, lesketajočih se (= ki se lesketajo) po zeleni njihovi obleki.
b) Prišedši do svoje hoste (= ko je prišel...), za-čuje iz teme: Joj, kam bi del? Kdor te zidal je, se spoti vsi •<= ko se je spotil), te podrl je, kri prelivši (= ko je kri prelil).
2.	Sebe spoznati (= da sebe spoznamo), je največja modrost. Dober pastir je dolžan, dati življenje za svojo čredo (= da dž življenje...).
3.	Simon Gregorčič, naš goriški slavček (= ki je naš...), se je narodil pod Krnom. Lisica Zvitorepka, pre ve-jana tatica (= ki je...), je že marsikoga speljala na led.
Katere odvisne starke nadomeščajo zgoraj označene (razprto tiskane) besedne skupine? V kakšnem naklonu stojč glagoli? Kaj se je zgodilo z vezniki (zaimki, pomožnimi glagoli)?
Namesto popolnih odvisnikov rabimo včasih stavkova določila v veljavi odvisnikov. Imenujemo jih tudi skrajšane stavke; vendar to niso pravi stavki, ker nimajo določnega glagola.
Skrajšani odvisniki odgovarjajo istim vprašanjem kakor popolni odvisniki. Izražamo jih pa:
1.	z deležniki a) sedanjega časa, b) preteklega časa na
.-ši";
2.	z nedoločnikom;
3.	da glagol izpustimo (pristavek ali apozicija.) Razen tega izpuščamo v skrajšanih odvisnikih tudi podredne veznike (zaimke, pomožne glagole).
Skrajšane odvisnike navadno ločimo (kakor popolne odvisnike) z vejico od glavnih (nadrejenih) stavkov.
260.	vaja. Skrajšajte odvisne stavke z deležniki sedanjega časa, (kjer je dejanje glavnega in odvisnega stavka istočasno), in z deležnikom pret. časa na „-ši", (če je dejanje odvisnega stavka že minilo)!
Pod nebom se ziblje škrjanček, ki žvrgoli slavospev Stvarniku. Ko je usodne besede izgovoril, je starček izginil. Metulji nabirajo slaščic (tako), da letajo od cveta do cveta. Ko greš mimo bezga, se mu odkrij! Ko si dospel na vrh gore, se ti odpre diven razgled. Usiiši glase (onih), ki k Tebi vpijo! Turki so po deželi razsajali (s tem), da so sežigali, česar se je iskra lotila. Al* te huda je razrila burja, ko je (bila) usula točo iz nebes širokih, ko je oplaknila glave gor zelenih, ko je izplak-nila zlatopesko glino? — N. pr. Pod nebom se ziblje škrjanček, žvrgoleč... Izgovorivši usodne besede, je starček izginil.
261.	vaja. Izpremenite v popolne stavke a) skrajšane odvisnike (izražene z nedoločniki) in b) apozicijel
a)	Vsakemu rodoljubu je sveta dolžnost, spoštovati domače šege in navade. Po mestu z bičem pokati, je prepovedano. Na Prešernovem nagrobnem spomeniku je izražena njegova lastna želje, ležati v zemlji domači. Clovečji sin ima oblast* odpuščati grehe na zemlji. Boga ljubiti je najlepša modrost; Boga se bati, je korenina modrosti. Te videt', grji videti napake, je [srcu rane vsekalo krvave. — N. pr. Vsakemu rodoljubu je sveta dolžnost, da spoštuje...
b)	O sin, večerna zvezda mojih dni I Tem po nebu zvezda plava, svetla zvezda, blažena danica. Prijazno oljkovo drevo, pomnik nekdanjih dni cvetočih, prerok krasnejših dni bodočih, pozdravljam te! Starka, kot dobra duša, je molila zanj noč ins.
dan. Oj mati moja, domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te! Kdo tak je še med nami kot on (Erjavec), speč v prezgodnji groba jami, Dosuti v zimi z venci, s šopki rož? - Nr. pr. Oj sin, kisi večerna zvezda...
4. Množno zloženi stavek.
1.	Na bregu stojim in v morje strmim ; pod mano srdito valovje rohni ob kamnito bregovje; do neba praši se megleni dim, v obraz mi brizgajo pene od skalne stene; a stena skalna ostane stalna; in jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem.	(Gregorčič.)
2.	a) Pomladansko solnce pripeka in pregreva mravljišče na kraju smrekovega gozde, odkoder je sneg izvečine že zbežal pred solnčnimi žarki; in vendar je mravljišče še mrtvo, kakor bi bila kuga pomorila njegove prebivalce.
b) Ne ene mravlje ni videti; vse še spe v gorkem stanu, kjer se skrčene druga druge tišče, kakor čaka silna vojska kralja Matjaža v votlem hribu.	(Erjavec.)
3.	Pozno na jesen, ko odlete ljube ptice, vse najboljše pevke, že davno od nas; ko stoje po rjavih pašnikih zapuščena igraltšča, ker so pastirji pekli krompir in bili svinjko pri čredah; ko pari bridka slana poslednje blede cvetice brez duha in severna burja rezno brije po mrkli ledini, v vrtincih se igraje z listjem, nagoljenim z drevja: tedaj se še enkrat prijazno razvija nežno zelenje po njivah, češ da nam polje še zadnjikrat pokaže svoje nadepolno obličje, preden se skoraj potem za dalje časa zagrne v beli plašč.]	(Ogrinec.)
Določite: a) po koliko stavkov je združenih v eno celoto ; b) kakšno je medsebojno razmerje posameznih stavkov; c) kateri vezniki vežejo in katera ločila ločijo posamezne stavke!
Zvezo stavkov, ki združuje tri ali še več stavkov v eno celoto, imenujemo množno zloženi stavek.
Množno zloženi stavek je lahko sestavljen:
1.	iz samih glavnih stavkov (množno priredje);
2.	iz glavnih in odvisnih stavkov množno podredje);
3.	iz glavnih in odvisnh stavkov, ki so zloženi v posebno umetno skupino (sestavje ali perioda), sestoječo iz dveh delov (prorek in porek).
Odvisni stavki v množnem podredju so:
a)	na enaki stopnji, t. j. vsi odvisniki so le glavnemu stavku podrejeni;
b)	na neenaki stopnji, t. j. glavnemu stavku so podrejeni odvisniki (1. stop.), tem pa so podrejeni zopet drugi odvisniki (2. stop.).
Slike množno zloženih stavkov.
1. Na bregu stojim in... (Gl. stavke na prejšnji strani 1)
Gl Gl. Gl. Gl Gl. ^ Gl. Gl Gl Gl
<C^prot.
2. a) Pomladansko soince pripeka ...
Gl Gl	Gl
- -, -
pril. odv.	*•. nač. odv.,
b) Ne ene mravlje ni videti... » •.
'•. nač. odv.
Gl . Gl
-f -
ISt'	M J
•. pril. odv. . 3, Pozno na jesen, ko ...	II. st.
Gl	Gl
''.1. odi/.-ž. odv. ž. od v. odv. "'.nam. odv.
-1-1. -1-». -• • _
'• .pril. odv.; '.(skr.nač.odv.) '.i. odv..
262. vaja. Izvršite po zgornjih zgledih slike naslednjih stavkov!
Grešnik Lenart. 1. Ob četrtkih je hodil Lenart v gozd po suha drva; šel je najrajši sam, da se je brez nadležnih prič pogovarjal s svojimi tovariši in prijatelji. 2. Ko je stopil v gozd^ mu je bilo sladko in milo, kakor da je stopil v toplo izbo
svojega pravega doma. 3. Od vseh strani so ga pozdravljale prijazne besede, se mu je smehljalo tisočero ljubeznivih obrazov. 4. Ni bilo treba šele kresne noči, da je razločno govorilo vse» kar je bil Bog z življenjem navdahnil. 5. Slišal je in vedel, kaj je v svojem košatem vrhu pripovedovala izkušena bukev, razločil je pobožno molitev smreke, v nebo zamaknjene. 6. Svojo govorico sta govorili robida in malina, po svoje je šepetala visoka praprot; 7. Poznal jih je, kakor jih je videl v zibki, vse velike in malo, prav do bilke na jasi, do zvončka v mahu, do mravlje pod štorom. 8. Nad svetlim obronkom kraj gozda so se zibali metulji; bili so kakor kaplje božjega solnca, kakor drobne pesmi. 9. Veverica se ni plašila, če je stopil na suho dračje; postala je na veji, vzdignila glavo in košati rep, gledala nanj z razposajenimi, črnimi očmi, vabila ga v višave na veseli ples med vejami. 10. Zajec je hušknil izza grma, postrigel z ušesi, potresel z belim smrčkom ter se napravil skokoma na svojo lačno pot. 11. Oosposko je stopala srna po rebri nizdol proti studencu v tihi beli; spotoma se je ozrla z velikim, jasno ža-rečim pogledom naravnost nanj; tako ne gleda človek, ki je oskrunjen, ne zna molče v enem samem trenutku povedati toliko lepega in čistega.	(Cankar.)
* 263. vaja. Izvršujte stavkove slike z naslednjimi kraticami I
Glavni stavki:
A+B+C . . = vezalno priredje, A<B . = protivno > A : B . . . = sklepalno „
Odvisni stavki:
O = os:bkovi, P = povedkovi, pr = prilastkovi, d = predmetni (dopolnilovi),
pris lovni:
k = krajevni, č = časovni,
H = načinovni (primerjalni, posledični in dopustni), VZ = vzročni (namerni in pogojni), i, ) = skrajšani stavki.
1.	Misli poprej, potem govori; dvakrat premisli, enkrat st6ri lj
2.	Cicibanček, vedi: solnce je na sredi v lepi zlati skledi in v njegovi zarji zemlja kolobari; okrog zemlje tava luna vrtoglava; zemlja, vsi planeti v vajeti so zajeti, k solncu so pripeti.
3.	Ako ti je srce prepolno velike sreče in obilnega veselja ali ako te po družbi glava boli in ti bridka prevara gloje srce: ne išči si lajšanja in tolažila tolikanj pri ljudeh, ki hodijo vsak le svojo pot, ampak pojdi, zateči se v milo naravo!
4.	Tisti oddelek burje, ki se zaganja črez Mačkine jame pri Postojni proti Pivki, je nekakšen izgubljen sin, hud in strupen kot stekel pes, in vsa sreča je, da zavzame le ozek prostorček in se do dobrega ukroti, preden pride na gorenjo Pivko.
5.	Da se vrsta spet uravna, pade središče burje naravnost dol v Vipavsko dolino, in ta padec povzroči, da je burja v tej dolini prav pogubonosna, in gorje mu, komur, bučeča dol črez Turo, pade na glavo.
6.	Vsa voda izgini s Krasa, da žejo trpe, ki so jedli meso I
7.	Zadnjikrat je poljubilo žamo solnce gorske vrhove v slovo, potem pa se je hitro pomeknilo za večerno pogorje; zaradi tega tudi cvetice zapirajo čašice in povešajo glavice, a pevalice po gozdu potihujejo in se spravljajo k nočnemu počitku.
8.	Čeprav tudi poganski Germani niso prezirali lipe, ko so častili pod drevesi in najrajši po gozdih svoje bogove, in četudi Je njih prvotnim narodnim poezijam lipa priljubljeni predmet; gotovo je vendar, da ima baš slovenska lipa kot izvoljeno drevo za simbol narodnosti najširši in najznačilnejši pomen.
9.	Nav starih Slovanov je bil kraj, poln prelepih gozdov in zelenih trat, kjer so rajniki nadaljevali isto življenje, ki so ga bili navajeni na zemlji.
10.	Ko se neurnik o povodnji vlije in s hriba strmega v doline plane, z deročimi valovi vse ovije, ker se mu v bran postavlja, se ne vgane in ne počije prej, da jez omaga: tak' vrže se Valjhun na nekristjane.
Zgledi.
1. Vezalno priredje. Cvetoči raj prinesel je na zemljo raj, in ptičke nam zapele so, in cvetke nam vzcvetele so.
A+B + C
2.	Protivno in sklepalno priredje. Ne plaši se^ znoj8, ne straši se boja; saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča; dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!
A + B : C < Č : D < E
3.	Podredje. Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: „Me-mento mori!"
A A
o	d [= B] •)
4. Podredje z odvisniki 1., 2., 3. in 4. stopnje. Na trgu se je oglasil boben in mestni birič je glasno naznanjal: »Gospod Štefan Poljak, ki gospodari na gradu Kolovcu v imenu visokorodnega gospoda grofa Hohenwarta in ki je v našem okraju poglavar narodni gardi, kakor jo je naredila francoska vlada, je ukazal vsem ljudem v Kamniku in daleč okoli Kamnika, v Mekinah, na Brdu in v drugih krajih povedati, da dobi tisti, ki pove ali pokaže, kako bi se na sled prišlo tatinski in razbojniški družbi rokovnjaški, od njega na Kolovcu ali v Kamniku precej petnajst goldinarjev ali v srebru ali v francoskih frankih, kakor kdo hoče."
A + B_,
I	I
d1 [= CJ d1 [= C]
5. Perioda. Ko zemlja razpokana zeva proti nebu; ko cvetica na polju žalostno poveša velo glavico; ko žejna žival zastonj pijače išče po izsušenem potoku; ko se žaba hripavo
*) d = [Bj, t. j. dopolnilov (predmetni) odvisnik po miselni zvezi, a glavnS stavek po svoji obliki.
oglaša v vejevju, kličoč dežja z neba; ko se kmetic skrbno ozira po oblakih, ki se počasi zbirajo na nebu : a kako dobro, kako blago de človeku, če prišumi težko pričakovana rosa nebeška 1
.: A
č č č č č	vz
(n) pr * 5. Besedni red v stavku.
1.	Mavrica se imenuje božji stolec. Materina beseda je jasno ogledalo vsakega ljudstva.
2.	a) Potrpljenje železne duri prebije.
b) Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije. (Toda: Z žulji pridobljeno premoženje se ne zapravi kar nenadoma.)
3.	Kjer se je ptica izvalila, se je tudi peti učila. Slovencev^ bivajočih po Korotanu in na Krasu, se bomo vedno z ljubeznijo spominjali.
264. vaja. Določite v navedenih stavkih: 1. v kakšnem redu slede stavkovi členi v prostem stavku; 2. kam postavimo določeni glagol, če je kak drug stavkov člen poudarjen; 3. kam uvrstimo nenaglašene naslonice v zloženem stavku 1
1.	Naravni besedni red v st,avku je: osebova beseda — povedek — povedkovo določilo; pridevniški prilastki stoje pred pojasnjeno besedo, predmeti pa za tisto besedo, kateri so dodani v dopolnilo.
2.	Pred povednim glagolom stoji; a) predmet, če je it a glasen; b) prislovno določilo načina (v trdilnih stavkih).
3.	Naslonice začenjajo stavek navadno le tedaj, če stoje na čelu stavka (stavkovega dela) za odvisnikom (vgozdenim stavkom).
Naslonice so: a) pomožni glagol (sem, si, je; sva, sta; -smo, ste, so; bom, boš, bo ...)
b) krajša oblika osebnih zaimkov (me, te, se, ga; mi, ti, si...).
265. vaja. Postavite v naslednjih stavkih (z nepravilnim besednim redom) prislovna določila načina in naglašene predmete na primerna mesta (pred glagole)!
Kdor potrpi rad, si sadi rože. Zrelo jabolko odpade samo. Lepa beseda najde lepo mesto. Kdor izkaže dobrote, na svojo srečo maže kola. Boječ pes laja huje nego grize. Tudi ščinkavec najde korito. Zmaj Vukotin je razsajal strašno po Primorju ter celo požiral ladje in vozove. Kdor na beračiji raztrga ene črevlje, ne pusti več beraške palice. Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je drl s svedrom kravo. Blago se nabira po niti, zapravlja po vrvi. Solnce obseva medlo pusto zemljo in snežna odeja krije na debelo polje in travnike. Ob cesti oprezujejo otožno sestradane vrane ter se preletavajo leno z drevesa do drevesa, vrabci in strnadi, ščinkavci in škrjanci pa prezebajo nemilo okoli hiš in brskajo skrbno pri zideh, ali se ne bi našla morebiti še mrvica hrane.
266. vaja. Postavite v naslednjih stavkih (z nepravilnim besednim redom) naslonice na pravo mesto! (Pravilni red naslonic: sem ga, si ga, ga je, sva ga, sta ga, smo ga, ste ga, so ga; sem si ga, si si ga...; se mi je, se ti je...; ga bom, ga boš ...; se ga bom, se ga boš ...)
a)	v prostem stavku takoj za osebkovo besedo (navadno na drugem mestu v stavku): Zastava že razvita je (pesn. svob.). Ogenj in voda ne družita SC izlepa. Brdavs bil je velik in silen človek. Ivan Cankar porodil se je na Vrhniki. Bratje in sestre morajo se ljubiti. Premog nastal je od organskih tvarin. — Prav: Zastava je že razvita...
b)	za kazalnikom v glavnem stavku: Kar se v igri dobi, to v igri se izgubi. Kjer se en križ prikaže, tam se več jih je nadejati. Kakor se zlato v ognju spozna, tako pravi prijatelji izkušajo se v nesreči. Kdor le pika in pa stoka, ta služil si bo komaj krop. Kogar kača piči, ta boji se zvite vrvi.
Prav: Kar se v igri dobi, to se v igri izgubi...
c)	v odvisniku precej za veznikom (oziralnim zaimkom): Uči se v mladosti, da ne boš se kesal v starosti! Ne zabi jezika, ki mati te ga je učila! Strma je pet, ki vije se v višave. Breme, ki si naprtil si ga, boš nosil do smrti. Mladeniči so na . vasi prepevali, da bilo je veselje jih poslušati. Pijanec se izpreobrne, kadar v jamo se zvrne. Pastir piska na piščalko,
ki je ivzil si jo iz vrbove veje.
Prav: Uči se v mladosti, da se ne boš kesal...
č) tik (na prvem mestu) za odvisnikom ali vgozdenim stavkom: Dokler lipa cvete, ne manjka ji čebel. Da se resnica
«prav spozna, treba je čuti dva zvona. Kader se jame bukev razsipavati in ptički vsi pojo, odpravi SC tudi gobar na svojo pot. Kdor je len, sčasoma je tudi tesen. Ker je Nemčija postala preohola, postavil se ji je po robu skoro ves svet. Misli, ki odlete, težko se ti povrnejo. Podkev, ki jo je junak zgrabil, zdrobila se mu je med prsti. Mlad bahač, ki se neče učiti, moral bo star berač kruha prositi.
Prav: Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel...
267. vaja. Uvrstite v naslednjih stavkih (z nepravilnim besednim redom) povedni glagol na primerno mesto:
o) glagol naj stoji bolj v začetku stavka ali pa pri svojem pomožniku:
Napačni besedni red: Ko Kraljevič Marko doraste, ga oče na pašo z živino pošlje (prav: ga pošlje oče...); jedi mu pa s seboj ne d d, češ, da bi se zgodaj lakoti vadil. Drugi pastirji so se slabotnemu dečku rogali; namesto njih je čredo vračati moral. Marsikatero gorko je od svojih tovarišev pretepel. Trdosrčneži mu niso niti trde skorje kruha privoščili. Objokan in obupan torej od neusmiljenih drugov zbeži in po planini tava. Kar na trati zapazi, kamor je solnce najhuje pripekalo, dete, speče v vročini. Marko hitro v gozd steče, košatih vej nalomi in jih v zemljo okoli spečega otroka potakne, da mu hladne sence napravi. Sam pa pod drevo sede ter o hudobnih pastirjih in o svoji živini premišljuje.
b) Ako povedni glagol ni naglašen, stoji šele za najbolj poudarjeno besedo, sme pa stati tudi na koncu stavka, če misel to zahteva:
Napačni besedni red: Slovenci so v jeziku toliko dosegli, da se jim bo čudil nekdaj po pravici svet (prav: — da se jim bo svet nekdaj po pravici čudil). Bog sedi na visokem (= poudarek), pa gleda na široko (prav: —na visokem sedi, pa na široko gleda). Skrbna gospodinja podpira hiši tri ogle (=poud.). Pridna mravlja nikoli ne drži rok križem (= poud.). Ali po trdem delu je dobro počivati: to ve vsak dobro (= poud.), in nihče ne bo zameril mravlji, če si oddahne od dela malko (=prisl. nač.) in privošči želodcu kaj boljšega (=poud.). Na domačem pragu se repenči (=nenagl.) petelin lahko. Kdor se poda lenobi (= poud), rad se drglja (= nenagl.) za ušesi.
268.	vaja. Utemeljujte pravilni besedni red v stavkih, ki so navedeni v 84. vaji (st. 23.)!
269.	vaja. Izpustite za veznikom in (ali za vejico) stoječe pomožne glagole (sem, si, je, bo ...) v naslednjih vezalnih priredjih, v katerih se po nepotrebnem ponavljajo pri isto-dejavnih glagolih (t. j. vsi dovršniki ali vsi nedovršniki), četudi se nanašajo na skupno osebkovo besedo 1]
Krpan je vzel kij in mesarico, je zasedel kobilico pa (= in) je odjezdil iz mesta na travnik, kjer se je bojeval Brdavs. Ve* iikan je naglo prijezdil ter mu je podal debelo roko. Krpan je vzel počasi mesarico, je odsekal velikanu glavo in se je vrnil proti mestu. Postavači bodo govorili o Krpanu in bodo morda celo pripovedke in pesmi zlagali o njem. Krjavelj ni počel nič posebnega: smolo je bral, kislega mleka je hodil prosit gospodinje v vas, smolno olje je prodajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem je nastavljal, veverice je streljal, je pekel in je jedel, poginile prašiče po okrožju je pobiral in je doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer je k sosedovim za peč hodil sest in je pravil tam vselej in vsak večer svoje čudovite zgodbe.
Prav: Krpan je vzel kij in mesarico, zasede! kobilico pa odjezdil...
Toda: Krpan je vzel (= dovrš.) mesarico in je jezdil (= nedovrš.) na travnik.
Umetni besedni red.
270.	vaja. Postavite v besedni red navadnega govora (v prozo) naslednje stavke, kjer so besede s pesniško svobodo (licentia poetica) razvrščene:
a)	pomožni glagol, na koncu stavka: Zastava že razvita je, morilna cev nabita je. Nobena ptica brez perotja ni, brez orožja tudi jaz ne bom. Se kralj Matjaž oženil je, z Alenčico zaročil se. Lipa zelenela je tam v dišečem gaju. Čeprav obraz svetnika ni, čeprav svetnice slika ni, podoba ta je meni sveta Telo sladko ti spalo bo globoko pod zemljo^
b)	povedek (povedkovo določilo) pred osebkovo besedo: Velik dar božji je materin jezik. Otrpnili so udje mi in sklepi. Požela jih je srepa smrt. In izvrši prisego oče in pade dekelce mlado. Priletel iz dalje in nocoj na vejah mojih sokol nočeval je.
c) besede, skupaj spadajoče, se ločijo po drugih stavkovih členih: Mrak ovije zemljo temen. Gradove varvaj zidane! Telesnih več ne čutim spon. Srce trepeče od hrepenenja, v šumni vrtinec sili življenja.
271. vaja. Poiščite zglede (3,4...) iz raznih pesmi: o) da se posamezne besede ali celi reki ponavljajo; n. pr. Po nebu ščip plava, šumi, šumi Drava. Za mizo sta popotna dva, popotna dva, oba mlada.
b) da vprašanje nadomešča pripovedovanje; n. pr. Kaj vam pravim, vi sosedje, bratje, in vam drugim, ki ste moji svatje: ženitovanja ste mi pričakovali, jutri ju pa bomo pokopali. Ar jezero, ki na njega pokrajini stojiš, ni, Črtomir, podoba tvoja?
II. Pravopisne vaje.
A Naglasna znamenja.
Jurij Zeleni se z mavrico paše; srečno, veselo selo bo naše: že za vodo črez travnike jaše.
Z glavo namigne — trava se vzdigne, Obraz okrene — veje odene, z okom obrne — cvetje se strne.
Jurij Zeleni, ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam. —
Dobri ljudje vi, jasno vam lice! Rad bi popeval z vami zdravlce, ali gole so Slovenske gorice.
(Zupančič.)
V navadni pisavi nam služi troje naglasnih znamenj ali na-glaskov:
1.	Ostrivec (') rabimo:
a)	za dolge zloge, n. pr. Odprto navadno uho in ok6, a usta zaprta mi nosi1 Lisica, v uho piš' me ti!
b)	za razločevanje enako pisanih besed, n. pr. Gospod svetnik časti svojega patrona- svetnika.
c)	za manj znane ali napačno naglaševane besede, n. pr. Planšarica ima v koči lesen pograd. Ta človek ne bi bil napačen, če ne bi lagat, kakor bi izpod pazduhe jemal.
2.	Kraiivec 0) pišemo:
a) na kratkih zlogih, n. pr. Ne mkč, pregnala bo nas sreča kriva. Prišbl je v snu na čudežni ladji Odisej.
b) v pesmih pri besedah, ki imajo neobičajen poudarek, n. pr. Valjhun zastonj tam išče mlado lice njega, ki kriv moritoe je velike. O Vrba, da b'uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bilk, golj fioa kača l
3. Strešica C) se rabi za široki dolgi C in O, n. pr. Po zemlji srečno hodi, moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim l
1.	vaja. Utemeljujte uporabo posameznih naglaskov v navedeni pesmi »Zeleni Jurij"!
2.	vaja. Dodajte v naslednjih stavkih enako pisanim Jbe-sedam pravilne naglaske!
Veliki zvon poje ji, bije, toži, vpije, pada trdo na njeno glavo. Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže. Sedi k nam, pij in jej! Kdor visoko sedi, nizko pade. Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. Ne preziraj pametnega sveta in ne zapuščaj brez potrebe svojega doma! Kdo^ima moč, da d a cveticam cveteti ? Skrbi ga tlačijo ko težka mora. Gorje mu, kdor od doma mora!
3.	vaja. Dodajte v naslednjih citatih (iz pesmi) naglaske (krativce) tistim besedam, ki imajo svoboden poudarek!
Temna je noč in stresa grom oblake. Kako strašna slepota je človeka! Ne jenja prej, dokler ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera črez vse draga. Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti! Tjemna zelen planinskih trav lepo se v njih je zlila. Mladost, vendar po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje: Bog te obvarji 1
4.	vaja. Napišite pravilne ostrivce (namesto strešic) v množinskem rodilniku moških in ženskih samostalnikov J
Pošiljajo toke mu bistrih voda; navzdol se podvizajo hčere gora. V tiho noč odmeva drdranje voz in peketanje Konj. Kdo li je prodrl v vesoljnost do skrajnih meja? Usmili svojih revnih se otrok! Visoko vrh zvezda blaženstvo brezmejno vživa.
*5. vaja. Uporabite v stavkih naslednje besede, naglašene a) s strešico, b) z ostrivcem: Gospoda (prebivati po gradovih in palačah); Gospoda (iož., hvaliti in častiti). — Vodi! (v zma-galno bitev); vodi (steza črez bregove). - Pokori se! (za grehe); pokori se (otrok zaradi neposlušnosti). — Mora (živino sesati In človeka tlačiti) ; mora (planšar v jeseni v nižavo). — ZvOni! (zeleni travi k pogrebu) ; zvoni (k slovesni maši). — N. pr. Gospoda prebiva po gradovih in palačah. Hvalite Gospoda (t.j. Boga) in častite ga!
B. Razzlogovanje.
1.	vaja. Razstavite naslednje besede po sestavinah, iz katerih so zložene: kolovrat,nadškof,ljudstvo,Triglav,nemščina, iznajdba, prevrat, človeški (iz: človeč-ski), moški (iz: mož-ski), uboštvo, Koseski, najsrčnejši, celjski, ljubljanski, pošljem, začnem, odgovorim, preobrnem, obrabljen, neverjeten, povsod, navzlic, povrhu, navzkriž! — N. pr. kolo-vrat.
2.	vaja. Razstavite naslednje besede tako, da vzamete soglasnik med dvema samoglasnikoma k naslednjemu zlogu: učenec, zajec, lisica, kovač, kamen, zelen, priden, pisati, govoriti, včeraj, daleč! — N. pr. uče-nec.
3.	vaja. Razzlogujte naslednje besede s soglasniškimi skupinami:
ojkjersevsisoglasniki lahko skupaj izgovarjajo (morejo kako besedo začenjati): misliti (primeri:sliva), tiskati, veslati, dobro jutro, notranje mesto, gosta megla, dekla, sestra, pastir, gospa, zvezda, iskra, bistrost, raskava deska, vedro mošta! — N.pr. mi-sli-ti;
b) kjer se soglasniki težko skupaj izgovarjajo (ne morejo besede začenjati) : Majhna mravlja leze na holmec; kraljevski praznik; občna srčnost; dvoriščna vrata; Črno morje, ovca, solnce, rojstni, grozdje, končnica, davčna oblast, klopca, Marko, Vanda! — N. pr. Maj-hna mrav-lja . . .
4.	vaja. Razzlogujte tele besede, ki ima v njih „r" samo-glasniško veljavo: srebrni, vrtni, črna zemlja, vrli junak, srčna rana, umrli starši, smrtna bolezen, trda krpa, skrhani srpi! — N. pr. sre-br-ni itd,
5.	vaja. Razzlogujte naslednje besede z neločljivimi skupinami „šč", „lj", „nj" : pišče, puščava, slaščica, sejmišče, ognjišče; polje, zelje, koljem, poljubim, svetiljka; znanje, kanja, svinje, hrepenenje, žanjem, zunanji, gornji, nadanja voda v kotanji!
—LN. pr. pi-šče itd.
#
*6. vaja. Poiščite (napišite) 10 zgledov, v katerih sta l(n)+j samostojna glasova (ne pa topljena „lj" in „nj")I — N. pr. s sol-jo, z žival-jo, petelin-ji itd.
C. Pisava sestavljenih besed.
1.	vaja. Tvorite (poiščite v berilih) stavke s pomočjo naslednjih sestavljenih besed, ki so prave spojenke (t.j. tvorijo eno besedo in imajo le en naglas) drevored, kolovrat, bogo-moljka (neka kobilica), hudournik, kuropetnik (kurja staja), nepridiprav, nebodigatreba, Šmarjeta, Šenčur, Skocjan; vedo-željen, častihlepen, sladkosneden, sadonosen, brezdanji (brez dna), vsakdanji, temnordeč, zamolklorjav, svetlosiv; severovzhodni, jugozapadni, severnoameriški, prednjeindijski, malo-Szijski, velikonočni, starovaški (iz: Stara vas), slovenjgraški!
Toda: neznansko širok veletok, kričeče rumena barva, vdano zaupno vprašanje, rajsko lepo petje.
2.	vaja. Uporabite v stavkih naslednje sestavljene samostalnike in pridevnike, ki so samo sklopljeni (t. j. vsaka posamezna beseda ima svoj naglas ali svojo obliko) ter se pišejo narazen :
o) z vezajem: Srbo-Hrvatje, Čeho-Slovaki, železnica Celje— Dravograd, Schreiner-Hubadova čitanka, Janežič-Sketova slovnica, srbsko-hrvatski pisatelji, grško-turška vojna, češko-slovaški obrt, nemško-slovenski slovarček, lužiško-srbske naselbine;
b) brez vezaja: mož beseda, lisica zvitorepka, medved kosmatinec, po poli brat, narobe svet, mojster skaza, mravlja delavka, žena gospodinja, ptica roparica!
3.	vaja. Napišite števnike v naslednjih stavkih z besedami (štev. od 11 do 20 in desetice od 20 do 90 skupaj, vse druge števnike narazen): Največja votlina v svetovno-znani Postojnski jami je Kalvarija, kjer se dviga blizu 60 metrov visok grič, na čigar vrh drži 200 m dolga pot. Po stranskem hodu je Kalvarija zvezana s Tarlarom, to je 96 m dolgim, 48 m širokim brezdnom. V prvi polovici jame se nahaja veliko plesišče, ki je 50 m dolgo, 30 m široko in nad 120 m visoko. Ko se je leta 1921. sklenil dogovor v Rapallu, je tudi slavna Postojnska jama prišla začasno v upravo Julijske Benečije;
4. vaja. Poiščite v naslednjih stavkih sestavljene za* imke (in z zaimki zložene prislove) ter določite njih sestavne dele: Vsak naj nase (napačno: na-se) gleda 1 Vingradnik rabi' brente; vanje nabira grozdje. Splezaj črez zid, saj skozenj ne moreš! Bela žena pride pome in pote. Malokomu je prizanesla svetovna vojna. Marsikatera bukev da toporišče k svojemu koncu. Vsepovsod je ostala pušča, pravijo, kamorkoli je stopilo kopito hunskega konja. Slovenci tostran in onkraj Karavank si vsekako ostanemo vsekdar zvesti bratje. Stopi predenj stari Ali Rašid.
N.pr. nase = na (predi.) + se (zaim).
*5. vaja. Tvorite (poiščite) stavke z naslednjimi zaimki, ki niso tesno spojeni ter se zato pišejo narazen: Bog ve, Bog vedi, Bog si ga vedi, kdo ve, kdo ve kako, kdo ve kolikokrat, kdor si bodi, kar bodi, kakor si bodi, kar moči, kolikor moči, kolikor toliko!
6.	vaja. Uporabite naslednje sestavljene prislove v stavkih: bržčas, bržkone, čezdalje (čimdalje), čimprej, docela, iznova, skratka, hkratu, kvečjemu, kajpada, kajneda, malodane, morebiti, naprodaj, natanko, navzkriž, odsihmal, pogostoma, potemtakem, poredko, pogodu, popoldne, prejkone, sčasoma, seveda, včasih (semtertja = časovno), šele, venomer, vobče, zares, zbogom (tudi: z Bogom), zmerom (zmeraj) I
7.	vaja. Poiščite v naslednjih stavkih sklopljene prislove, ki jih pišemo narazen: Krog in krog brezdanja voda, a reš-nega nikjer ni proda. Četudi vrabec dan za dan čimčaruje in kot tako zvan netek in dangubež sem ter tja pohajkuje, je vendar lahkomiselni neznabog prav za prav ie koristen; zakaj zdaj pa zdaj nam več ali manj osnaži sadno drevje škodljive golazni in žižcev. Strah je v sredi votel, okoli in okoli ga pa nič ni. Ko sta zajec in jež napravila tekmo, je hotel dolgoušec kar najprej mogoče dospeti do cilja ter se je tako rekoč brez glave dre vil gori in doli.
8.	vaja. Tvorite (poiščite v berilih) stavke, v katerih bodo s predlogi sklopljene besede, ki jih pišemo narazen: od začetka, po navadi (iz navade), po večini (iz večine), na pamet (na izust), na jesen (v jeseni), pred včerajšnjim, pred kratkim (v kratkem), zaradi tega (zbog tega, razen tega), kljub temu <navzlic temu)!
•9. vaja. Uporabite naslednje sestavljene veznike (zaimke) v zloženih stavkih:
a)	pišemo skupaj: bodisi, čeprav (četudi), dasiravno (dasi-tudi), medtem, najsi, nato (časovno), odkoder (dokoder), potemtakem, zategadelj;
b)	pišemo narazen: kakor hiiro, brž ko, medtem ko (v tem ko), bolj ko (manj ko), čim več - tem bolje (čim manj — tem manj);
c)	sestavljenke z le: takle, takale, takole, tamle, todle, semle; toda: le-ta, le«to, le-tega, le-temu, le-tej, le-oni, le-tod, le-sem!
C. Raba velike začetnice.
Pregledna ponovitev.
Z veliko začetnico, ki odlikuje besede ali loči stavke, se pišejo:
1.	Lastna imena, namreč:	v m
a)	imena dolo'čenih oseb (narodov), n. pr. Josip Jurčič, Slovenec, Francoz;
b)	zemljepisna imena (imena gor, vod in ravnin; mest, trgov in vasi; trajnih krajinskih imen in dežel), n. pr. Karavanke, Ojstrica, Sava, Črno morje, Gosposvetsko polje; Celje, Ško/ja Loka, Zidani most ; ljubljanski Narodni dom, celjski Stari grad; Grška.
V Korotanu so kronali našo glavo, v Prekmurju so nam pripeli roke, v Gorici prebili nam naše noge, s krvjo smo preplavili Sočo in Dravo, v Versaju prebodli so naše srce ...
c)	naslovi knjig, časopisov, slovstvenih spisov,
n. pr. Ciciban, Lisica Zvitorepka; Vrtec, Ljubljanski Zvon, Dom in svet; France Prešeren : Krst pri Savici, S. Gregorčič: V pe-pelnični noči;
č) imena društev (zadrug), strank, n. pr. Jugoslovanska Matica, Družba sv. Mohorja, društvo Sokol, Tiskovna zadruga, Kmetijska stranka;
d)	stalni (zgodovinski) pristavki, n. pr. Aleksander Veliki, Dušan Silni, Peter /. (Prvi) Osvoboditelj;
e)	Bog (t. j. pravi) in imena, ki jih rabimo o Bogu, n. pr. Zveličar, Gospod, sv. Trojica (Oče, Sin, sv. Duh); — tako tudi: Mati božja, sv. Devica.
2.	Švojilni pridevniki, ki so narejeni od osebnih lastnih imen (ali od imen, ki se rabijo kot osebna lastna imena), n. pr. Prešernove poezije, Jožefov suknjič, Marijin praznik; Zvončkove slike, Sokolova zastava.
Sem spadajo tudi imena godov in praznikov, ki so narejena oa osebnih lastnih imen, n. pr. Jurjeva nedelja, Telovo, mala Gospojnica, veliki Šmaren.
Toda: božič, cvetna nedelja, velika sobota, pepelnica, sveti večer.
Da se izognemo dvoumnosti, pišemo izjemoma tudi:
Velika noč, Vsi sveti, Novo leto.
3.	V znamenje spoštovanja:
a)	osebni in svojilni zaimki v pismih (in v povestih): Vi*Vas, Vam, Vaši . . .
Toda: zaimek Ti, Tvoj... se lahko piše tudi z malo začetnico.
b)	osebni in svojilni zaimki v slovesnih o govorih na Boga, na visoke osebe itd., n. pr. O čuj me, bojnih trum Gospod, usliši mojo Ti molitev: otmi, otmi Svoj sveti rod; Ti vodi ga v zmagalno bitev !
c)	naslovi visokih oseb, n< pr. Vaše kraljevo Veličanstvo !
4.	V ločitev stavkov:
a)	prva beseda v stavku (pri napisih, podpisih), n. pr.
Slovenska vadnica. Deseti brat. Povest. Spisal Josip Jurčič.
b)	za piko ter za klicajem in vprašajem, ako stojita na koncu celotnega stavka, n. pr. Kdo je mar? Ta pogumni korenine je slovenski oratar ! Spisal Koseski.
c)	za dvopičjem v premem govoru, n. pr. Čuj iz teme: „Joj, kam bi del?"
1.	vaja. Napišite po 10 sestavljenih krajinskih imen:
a)	pridevnik in samostalnik, ki je že sam zase lastno ime, n. pr. Ilirska Bistrica, Zahodna Indija ;
b)	pridevnik in samostalnik, ki je sam zase občno ime, n. pr. Gornji grad, Vipavska dolina, Cerkniško jezero ;
c)	imena iz treh ali več besed (lastna imena pišemo z veliko, občna imena in druge besede z malo črko), n.pr. Št. Jurij ob Taboru, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Rt dobre nade.
2.	vaja. Napišite po naslednjih zgledih nekatera krajinska lastna imena iz znanih vam krajev, ki zaznamenjujejo s trajnim imenom:
a)	studence, jarke, rupe, jame; n. pr. Srebrni studenec, Bele vode, Črni graben, Temna rupa, Golobinja jama;
b)	travnike, gozde, planine, skale, prelaze, drage; n. pr.
Dolga njiva, Udin boršt, Klemenškova planina, Vranja peč, Jermanova vrata (Kamniško sedlo), Turški žleb, Mrzla draga;
c)	dele naselbin, predmestja, koče, palače, ulice, trge, vrtove ; n. pr. Kurja vas, Poljane, Aljažev dom, Narodni dom, Prešernova ulica, Slovenski trg, Maksimir.
3.	vaja. a) Določite prvotna imena, v katerih se je pridevnik Šent (iz lat. sanctus) neločljivo združil z lastnim
imenom: Šmartno, Šmarje, Šenklavž, Šturje, Štandrež, Šenčur, Štanijel; — n. pr. Šmaver (iz: St. Mavricij), Števerjan (iz: St. Florijan).
b)	Napišite 6 krajevnih imen z ločenim skrajšanim pridevnikom Št., n. pr. Št. Vid ali Šentvid (ne: Šent Vid), Št. Janž ali Šentjanž (ne: Šent Janž).
c)	Tvorite pridevnike iz 6 lastnih imen s pridevkom Št., n. pr. šentvidska (šentviška) gimnazija, šentjanški premogovnik !
4.	vaja. Utemeljite rabo velike ali male začetnice v označenih besedah : Mlado in staro rado prebira Zvonček. Ko človek izdihne dušo, zaklenka navček, t. j. najmanjši zvonček v zvoniku. Marljiva Čebelica si nabira medu in cvetnega prahu. Prešeren je objavljal svoje pesmi v Čebelici. Ko pride pomlad, si vrtec gradim. Tomšič je bil prvi urednik Vrtca in Slovenskega Naroda. Na ljudskih taborih so nastopali goreči buditelji slovenskega naroda. O ti Svetega Pavla (t.j. župna cerkev na Vrhniki) zvon, ki te slišal več ne bom! In kdaj bom pozdravil tebe, ubogi Sveti Lenart, ki stojiš pod Sveto Trojico (podružnici na Vrhniki) kakor dete nebogljeno in zavzdihneš le o mraku s tankim, vdano prosečim svojim glasom? Za preganjanja Neronovega je padla tudi glava svetega (sv.) Pavla. Na glavnem oltarju je podoba svete (sv.) Trojice, v stranski kapelici pa kip svetega (sv.) Lenarta. O sv. Jakobu (25.julija) prihajajo romarji k Sv. Jakobu (t. j. božja pot) prosit apostola svetega Jakoba, da bi jih obvaroval loče in druge uime.
5.	vaja. Določile, iz katerih imen (t. j. iz osebnih lastnih ali drugih) so nastale označbe godov (praznikov) v naslednjih stavkih: Na Medardovo jasnih dni, mirne daj Mar-
garetine, da se svet veseli dobre letine! Če bukva perje pred svetim Markom zredi, sveti Jurij na konju zelenem sedi. Kadar Velika noč pri peči v hiši sedi, nemara da se jej zunaj premrzlo zdi. Ako se o kresi nizdolu dan obesi, o Treh kraljih se zopet kvišku porine, za toliko vsaj, kar bolha zine. Četudi o svetem Telesu proso je v tretjem peresu, vendar še ni v kopici, še manj pa kaša v žlici. Kadar o velikem Šmarnu toča pritiska, od veselja gotovo kmet ne vriska. Od Vernih dušic do Andreja mraz, kmeta zebe ves listopadov čas. Kakor vreme na svetega Silvestra kane, tako potem do konca leta ostane. — Utemeljite pisavo: Velika noč, Verne dušice!
6.	vaja. Uporabite v stavkih naslednja imena praznikov (sopraznikov), letnih časov itd.: božič, pepelnica, svečnica, tihi teden, veliki petek, velikonočni torek, cvetna nedelja, bela nedelja, križev teden, kvaterni teden, sveti (sv.) večer, tepežni dan (pametiva, dan nedolžnih otročičev), pust, predpust, sredo-zimci (= godovi pozimi)!
7.	vaja. Napišite več zgledov (5, 6 . . .) lastnih imen, in sicer:
a)	naslove časopisov in slovstvenih del, n. pr. mesečnik Kres; Finžgarjev Divji lovec;
b)	imena društev (zadrug) in strank, n. pr. Družba sv. Cirila in Metoda;
c)	stalne (zgodovinske) pristavke, n. pr. Mihajlo Tretji;
č) imena, ki jih rabimo za označbo Boga in Marije, n. pr.
Vsevedni, Bogorodica;
d)	imena bajeslovnih bitij, n. pr. bog Perun (toda: vile, rojenice, povodni mož itd.).
8.	vaja. a) Tvorite iz besed v oklepajih svojilne pridevnike in ločite natančno osebna (ali osebno rabljena) lastna imena od ostalih vrst lastnih imen!
Dragoceni (Prešeren) rokopisi so se ob pesnikovi smrti izgubili. Iz (Celovec) rokopisa spoznavamo stare jezikovne oblike. Kdo je že razrešil (Župančič) Sto ugank? V šoli smo že citati (Aškerc, Gregorčič, Jenko, Vilhar in Vodnik) pesmi. Največ (Srbija) narodnih pesmi proslavlja kraljeviča Marka. Okusno (Ljubljana) zelje in (Kranjsko) klobase imata dober sloves. Boži-darček se je neizrečno veselil (Miklavž) darov. Se dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje, v njej gledaš (Črtomir) lastnino. Matija Čop je našel grob v (Sava) valovih. Oj (Zagorje) zvonovi premilo pojo. Kjer cerkev (Marko) stoji,
ija gledat kronanje zdaj vsi! V poslednjo tja (Hrvati) vas na| slišijo seljaki nas ! — N. pr. Dragoceni Prešernovi rokopisi... Iz Celovškega rokopisa.
b) Uporabite v stavkih naslednje pridevnike ter razločujte,., kdaj se rabijo kot lastna imena (del lastnih imen) in kdaj kot občna imena: vipavske smokve. Vipavska dolina; Postojnska jama, postojnska burja; Ljubljansko barje, ljubljanska megla; Polhograjski dolomiti, polhograjski gozdovi; Jadransko morje, jadranske luke; savinjski hmelj, Savinjska dolina; Štajerska (Hrvaška), štajerska (hrvaška) dežela; Krško polje, krški raki; Slovenske gorice, slovenski jezik. — Izjeme (zaradi jasnosti) : Laška pivovarna (iz: Laško ob Savinji), Gorski kmetje (iz: vas Gora), Otoška cerkev (iz: vas Otok pri Postojni), Vaški prebivalci (iz: Vače); — Senski valovi (manje znana tuja beseda Seine), Padskom očvirje (iz: reka Pad), Nilska poplava (iz: Nil).
9.	vaja. Utemeljujte rabo velike začetnice v naslednjih stavkih: Le urno, urno za meno k Mariji gori na goro; tam bo Devica mila v nadlogi nas branila. V oltarju venčana stoji, v naročju Jezusa drži; pozdravljena Kraljica, kristjanom pomočnica! — Ti, ki so pokorni Ti svetovi, služijo Ti zemeljski rodovi, pred Teboj trepeče slednja stvar; Ti človeške sodiš nam usode, dvigaš, ponižuješ v prah narode, čuj naš glas nad zvezdami Vladar! — Naši dični boritelji so pohiteli k Vam, a Vi ste jih sprejeli tako, kakor se sprejemajo samo bratje. Hvala Vam, odposlanci Narodnega veča, za tak sprejem v imenu moje vojske, hvala Vam za polet, s katerim izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in njenemu narodu, mojemu vzvišenemu očetu Njega Veličanstvu kralju Petru Prvemu in meni. Regent Aleksander.
10.	vaja. Utemeljite pri krepko tiskanih besedah rabo velikih ali malih začetnih črk po dvopičju, klicaju in vprašaju!
„He, klada pijana, zmezi se, zmezi!" zadere Šentpeier se v sveti jezi. Kristus Šentpetru s kazalcem pomigne: .Pomagaj,, da revež na noge se vzdigne 1" „Oh, brate nesrečni!" srčno ga pozdravi, s poljubom bolnika pri priči ozdravi. „Kako pa, da farizeja preziraš?" se začudi Šentpeter. Kristus pojasni: .Na ustnih ta človek pač nosi Jehovo, a srce le Mamona moli njegovo." — Pisana senožet je kravam to, kar pisana mati deei t sama mačeha. Bolje: drži ga! nego: lovi ga! Mi kličemo vsak dan v molitvi: .Reši nas zlega!" a tiho si mislimo r .Mahni tega in tega!"
D. Ločila.
Ko si povedal kaj, kar bravce mika, le glej, da bo na koncu stavka pika. Če kaj ne veš, naredi pomišljaj! Vsak klic in vzklik zaključi naj klicaj, če vprašaš kaj, pristavi pa vprašaji Če kdaj doslovno pišeš besedičje, naj vsakikrat uvede ga dvopičje ter spred in zad ušes ca še pristavil Ravnaj po pravopisni se pisavi ter vejico povsod pravilno rabi in pa podpičja tudi ne pozabil
(Iz Vrica.)
Vejica.
Pregledna ponovitev.
Vejica nam rabi le sredi stavka, in sicer:
1.	Loči zvalnik, medmet in vzklik od celotnega stavka,
n. pr. Čas, Črtomir, je vzeti orožje! Ostrigli, oh, so mi peroti! Gorjš, kdor nima doma !
Izjema: Ako medmeti nimajo posebnega poudarka, se ne piše vejica, n. pr. O Vrba, srečna, draga vas domača!
2.	Loči pristavek od pojasnjene besede in od ostalega stavka, n. pr. Na Notranjskem stoji vas, Vrh po imenu. France Prešeren, najslavnejši slovenski pesnik, se je rodi! v Vrbi na Gorenjskem.
Izjema: Če tvorita pristavek in pojasnjena beseda en pojem, se ne piše vejica, n. pr. Oton Veseli in Ernest Železni sta bila ustoličena na Gosposvetskem polju.
3.	Loči istovrstne stavkove člene, ki se dado zve-zati z veznikom in, n. pr. Visoki, nizki, stari, mladi zmagalca videli bi radi. Voda gine, pada, sahne.
Izjema: a) Ako stojita pred samostalnikom dva prilastka, kojih zadnjih tvori s samostalnikom en pojem, tako da ne
moremo vstaviti veznika „in", tedaj ne ločimo obeh prilastkov z vejico, n. pr. Lovec je ustrelil lepega divjega petelina. Zasnežena Velika noč nam je prinesla grozni ljubljanski potres.
b) Vejica se ne piše, ako so istovrstni stavko vi člen? zvezani z vezniki: in (pa), ter, ali, kakor, niti-niti (ni-ni, ne-ne), n. pr. Čuj njih vik in krik in stok in jok ! Slovenščino varuje Kras, burja pa Čič. Otroci pukajo Marjetici peresca ter ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa. Nebo je jasno kakor ribje oko. Ni (niti) sebi ni drugim se ne lažiI Ne hčere ne sina po meni ne bo.
4.	Stoji pred besedami (kraticami), ki napovedujejo naštevanje (kakor, in sicer, n. pr., in to, zlasti), n.pr. Svet
tarejo razne nadloge, kakor vojska, kuga, lakota. Naša domovina ima mnogo prirodnih lepot, n. pr. Blejsko jezero, Postojnsko jamo i. dr.
5.	Loči v priredjih in podredjih posamezne stavke, n. pr.
Suha starka na strehi čepi, pisan jezik na cesto moli.
Izjema: Pred in, ter, pa (= in) se v priredjih (in med zavisniki na enaki stopnji) ne piše vejica, n. pr. Dela vprežena živina in pa divja vsa zverina. Na strehi poseda pa v kuhinjo gleda. Ko je bil Krpan premagal Brdavsa in ko je bil prejel plačilo, se je vrnil na vrh k Sv. Trojici. V portič grem pa sedem v čolnič svoj. Sopihaj in puhaj pred nam pa vleči nas hitro naprej !
Toda: Vejica se piše pred temi vezniki (in, ter):
a)	ako jo zahteva pred veznikom stoječi stavek, n.pr.
Medved se v sili zadovolji tudi z malinami, ki rasto na gozdnih posekah, in z drugimi drobnimi sadeži. Krpan potegne Brdavsa na tla pa ga položi, kakor bi otroka v zibel deva/, ter mu stopi za vrat. Mi gremo, kakor gre vihar na vrancu oblaku jahaje, in kadar pade njegov udar, nebo se in zemlja zamaje.
b)	ako začenja veznik in (ter) povsem samostojen stavek, ki ima svojo posebno osebkovo besedo, n. pr. Sovražnik je pobit in strt, in zmagovit na tla domača se Jefte s hrabro četo vrača. A stena skalna ostane stalna, in jaz se na robu ne ganem, viharju klubujem, ostanem.
6.	Loči krajše vmesne stavke (n. pr. Bo, mislim, pisemce za te.) in skrajšane odvisnike v celotnem stavku, n. pr.
Starček od veselja plaka, gledaje slavnega junaka. To izrekši, izdihne. Ura, enkrat zamujena, ne vrne se nobena. Dober pastir
Ze dolžen, dati življenje za čredo. Nikdar več se mu ne bodo vrnile želje, po mestu razsajati. In sprejevši to prisego sveto, kralj moravski trudno glavo nagne.
1.	vaja. a) Ločite v naslednjih stavkih zvalnike, medmete in vzklike z vejicami od celotnega stavka: Hm pravijo, da ni baš varno iti tod obsorej. Joj kam bi del? I kjer si vzel. Hu to teži, tišči I Breza breza tenkolaska kdo lase ti razčesava? Hrast hrast kodrogrivec kdo lase ti goste mrši? Civ čiv čiv čiv še dolgo bom živ; živ žav živ žav še dolgo bom zdrav 1 Hej kralj zaspanec pokaži svoj meč 1 Že sinil je glej ostrine sijaj 1 Veverica s smreke tam se norce dela : »Kumek kam ?"
*	b) Napišite 5 stavkov z vpletenimi medmeti, ki nimajo poudarka (torej tudi ne vejice za seboj)!
2.	vaja. a) Ločite v naslednjih stavkih pristavke (apo-•zicije) z vejicami od ostalega stavka : Pri Sv. Trojici je živel Krpan močan in silen človek. Na boj na divje Amonite sovražnike rodu srdite je )efte hrabro četo zbral. Tam na nebu zvezda plava svetla zvezda blažena danica. Zvitorepka prevejana poni-glavka je spravila volka v kašo. Oj cvetice srečne ve sestrice jasno vedno vam je lepo lice! Valjhun sin Kajtimarov boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero.
b) Napišite 5 zgledov, kjer pristavek in pojasnjeni samostalnik tvorite samo en pojem (in se torej ne stavi vejica) ! — N. pr. Štefan Prvovenčani.
3.	vaja. a) Napišite po tri proste stavke, v katerih bodete ločili z vejico: več osebkovih oseb, več povedkovih določil, več prilastkov, več predmetov in več prislovij!
b) Utemeljite v naslednjih stavkih, zakaj pišemo (ali izpustimo) vejico med več prilastki: Po obširnih gozdovih se še klati krvoželjni divji maček. Gospod Mirodolski je imel velikega, epega mačka, ki se je imenoval Kara Miistafa. Prešeren je bil najslavnejši slovenski pesnik. Na Ceru in Rudniku so bile najslavnejše, najznamenitejše bitke. Hrt je najhitrejši lovski pes. Zajec je naša najhitrejša, najbojazljivejša divjad. Kako je sladak počitek pod ljubo domačo streho! Trosite po zimi drobtinic si* nicam, tem ljubim, domačim gostom! Svetli veliki voz je najbolj znan kažipot na nebu. Po Krpana pošljejo svetlo, lepo kočijo.
*	c) Napišite po 3 stavke, v katerih bodo istovrstni stavkovi členi zvezani z vezniki: pa (=in), ali, kakor, niti — niti (ne — ne)!
4.	vaja. Napišite (izpišite iz beril) po 4 zglede, v katerih i>odo napovedale naštevanje besede: kakor, in sicer, n. pr., in <o, zlasti!
5.	vaja. Napišite (izpišite iz beril) po 5 stavkov:
a)	da stoji vejica pred oziralnimi zaimki (kateri, ki...) ali pred podrednimi vezniki: da, ker, kjer, ko .., (Glej veznike str. 36! — Več takih vaj!)
b)	da veže »in" prirejene stavke (brez vejice);
c)	da stoji pred „in" vejica, ker jo zahteva spredaj stoječi stavek;
č) da stoji pred »in" vejica, ker se začenja povsem samostojen stavek!
*6. vaja. Ločite v naslednjih zgledih z vejico vmesne <glavne) stavke in skrajšane odvisnike od ostalega celotnega stavka: Vojak ponosen se mi zdiš stoječ po bitvi na planjavi. Detinja pravim roka nežna lahko palec teh stre vsako zase. Megle temnosive se vale črez njive grmeč grozno preteč strašno. Odrasle zreš in otročiče nesoče oljkove snopiče. K oblačnim, mračnim zro nebesom glasno ihteč k Bogu moleč. Bled mož ogrnjen s plaščem črnim nevzdramno spi. Blag vem te goni nagib. Ptički so hoteli stržka ubiti izvedevši njegovo prevaro. To bode najvišja modrost in krepost brzdati in vladati strasti. Od gore do gore pajčolan z nebeškimi zvezdami pretkan. Lepo žari meglica se pod solncem plavajoč ozira v njo cvetica se hladila čakajoč.
Podpičje in pika.	,
7.	vaja. Vstavite na primernih mestih- podpičja med naslednjimi prirednimi (glavnimi) stavki!
Na bregu stojim in v morje strmim pod mano srdito va-lovje rohni ob kamnito bregovje do neba praši se megleni dim v obraz mi brizgajo pene od skalne stene a stena skalna ostane stalna. Ko v steno valovje usode vihar ob me se zaganja a duh se ponosni ne vklanja ti streti me moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar!
8.	vaja. Uporabite naslednje vprašalne stavke kot odvisnike poleg pripovedovalnega glavnega stavka in postavite na koncu primerno ločilo! Kod si hodil? Kje si bil? Kod si čeveljčke rosil? — Kdo si upa nad velikana? Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot ? Kaj nosiš v tovoru ? Čigava kosa
se nikoli ne skrha ? Kdo je prižgal zvezdice na nebu ? Kak' iščejo d'narje, kak' se le vklanjajo zlat'mu boga? — N. pr. Povedal mi boš, kod si hodil, kje si bil, kod si čeveljčke rosil.
* 9. vaja. Utemeljujte, zakaj postavimo v naslednjih stavkih piko včasih pred končni narekovaj, včasih pa za njim! Popotniki trdijo: »Med največjimi čudeži Gorenjske je slap Savice." Prešeren je spisal pesem „Krst pri Savici". Najznamenitejši roman Jurčičev je »Deseti brat". Ko so prijatelji vprašali Aleksandra, koga postavi za svojega naslednika, je odgovoril : »Najvrednejšega." Stritar je na stara leta napisal mladini »Jagode", »Lešnike", »Pod lipo" in „Zimske večere".
Vprašaj in klicaj.
10.	vaja. Napišite po 5 zgledov, da postavite vprašaj:
a)	po posameznih vprašalnih besedah, n. pr. Kdo?— Čigav ?
b)	po neodvisnih vprašalnih stavkih, n. pr. Kaj danes hrumi razburjena vas ? Kaj votlo, mrtvaško boben ropoče ?
11.	vaja. Ugotovile, kam stavimo vprašaj v naslednjih podredjih, v katerih je samo glavni (nadrejeni) stavek vprašalen!
Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel? Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš? Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano, le trnje zakriva, da zvene ti rano ? Se pri Custozzi smrti bal se nisem, zrl ji v oči — pa tukaj mar ko dete bi trepetal, če list šušti? Kje pa je tisti Ciciban, ki venomer razgraja, ki mamici nagaja? Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti raz-česa v a, da stoje ti tak lepo?
12.	vaja. Napišite po 5 zgledov, da postavite klicaj:
a)	pri samostojnih vzklikih in medmetih, n. pr. Gori, gori!— Gorje l
b)	na koncu samostojnih želelnih, velelnih in klical ni h stavkov, n. pr. Plavaj, čolnič, plavaj črez zeleno plan! Dobro jutro, morje ! Oj, kako ležiš mirno, veličastno pred menoj !
13.	vaja. Postavite na koncu naslednjih podredij tisto ločilo, ki ga zahteva glavni stavek: Odreveni gibka mi desnica, jezik mi prirasti na nebo, ako te, slovenska govorica, kdaj pred svetom zatajim plašno. — Ne iščite si zakladov, ki jih
molji snedo Mirn;oponosno srce naj ti bo, ko tvoje spomladi polje je cvetno Če misliš, da nate katera je zabavljica, ne zabi, da nimaš sam neumitega lica jo j, ti nesrečni otrok moj, še bolj nesrečen oča tvoj, ki kriv brezmejnega je zlega.
* 14. vaja. Postavite na koncu naslednjih stavkov (namesto pomišljaja) klicaj ali pa vprašaj, kakor pač zahtejva misel, ki jo polagamo v stavek!
Matjaž ob mizo udari srdit: »Čemu si prišel me še ti budit!" (Klicaj, ker je izražen vzklik nejevolje, ne pa vprašanje.) Rože poljske, dejte razodeti, kaj sirote delamo na sveti — Morje lažnivo, kje so bregovi — A čigava roka jih (palice) prelomi, kadar močna vez vse tri med sabo v zvezi skupaj veže narazvezni — Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha — Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka od mraka do dne —
Dvopičje in narekovaj.
15.	vaja. Napišite po tri stavke, v katerih se piše dvopičje:
a)	pri naštevanju, n. pr. Najvišjim vrhuncem v Jugoslaviji prištevamo: Triglav, Grintavec, Ljubotin, Kajmakčalan.
b)	po pripravljajočih stavkih, kadar je napovedan izrek brez veznika zvezan z njimi, n. pr. Povsod je, mora biti prva: matil
c)	sredi mnogočlenske periode, da se loči prorek od p o rek a (glej vaje str. 90. in 91.!)
16.	vaja. Napišite (poiščite v berilih) 5 zgledov premega (direktnega) govora ter postavite: a) napovedni stavek v začetku; (Napov. —: „......!"); b) na koncu („......!" nap. —.);
c) na sredi („......." nap. — , .......!a), n. pr. Urnopeti zajec je
rekel želvi: , Kako te milujem, uboga počasneta!" — „Kako te milujem, uboga počasnela!" je rekel urnopeti zajec želvi. — „Uboga počasnelaje rekel urnopeti zajec želvi, „kako te milujem!" (Pozor na red, v katerem stoje ločila!)
17.	vaja. Napišite 6 zgledov, v katerih stavke (citate), besede ali naslove z narekovajem posebej označimo (poudarimo), n. pr. Na Bledu se ti nehote zbudi ponos, „ da sinovi Slave smo". Svoje „Spomine na deda" je spisal Jurčič že i> 4. razredu gimnazije.|
Pomnite: Ne slavite besed brez potrebe med narekovaj! — N. pr. napačno: „Gospod Mirodolski" je imel mačka „Karo Mustafo", psa „Peruna" in petelina „Kokodina".
Pomišljaj in oklepaj.
18. vaja. Ločite vmesni (neodvisni) stavek s pomišljajem (namesto z oklepajem) od celotnega stavka!
Po vsem taboru na Kumu je bil strašen šum; posebno ženske, ki so prodajale kavo (bilo jih je najmanj kakih petnajst) so neprenehoma regljale in ponujale svojo čorbico. Na vrhu zvončka je zelen bucek (zelena barva, znamenje sladkega upanja) okoli travnatozelenega bučka pa je suhokožnat krovni list, lepo obrobljena pečica. „Kaj pravim vam, gospodje vi! (kralja tudi ne izpusti) imate veI'ko gospostvo, pa ne junaka pod sabo." Ker je bil hlapec (tisti Urh je tačas služil Bučarja) nekaj obolel in je ležal v stanici, ni mogel hoditi za brazdo. Glej, iz oči (pogled strašanl) ognjen plamen ji šviga!
*19. vaja. Poiščite zglede (3,4...) v čitankah, kjer stoji pomišljaj zato,
a)	da nasprotje močneje poudarja, n. pr.
Ti migni — blisku žar se vpihne, le prst zavzdigni — grom potihne, le veli — bič se razdrobi, le žšli — led se raztopi.
b)	da pripravlja nastop nepričakovane misli, n. pr. Snoči je umrl nagle smrti sosed, mejaš naš — Vidi Pokora klete te grehote (nesloge) vnukom bo še poznim — tujčev jarem!
c)	da označuje mesto, kjer se pričeta misel ne dovrši (v takih primerih se postavi tudi več pik zaporedoma), n. pr.
mSveti emir, čaša ta ni zame; ti edini...!"
Opuščaj, vczaj, enačaj in opominjaj.
* 20. vaja. Poiščite v raznih knjigah zglede (3, 4...) za opuščaj O, vezaj (-), enačaj (=) in opominjaj (* ali f)!
—A-
E. Kratice.
1. vaja. Izpopolnite kratice v naslednjih stavkih!
Čast. gosp. (č. g.) dr. 1.1., gimn. prof. v Št. Vidu, h. št. — Odlok srez. poglavarstva z dne 5. t. m. - Ur. List št. 50. t. 1. in št. 22. 1. L - Prim. S. Gregorčičevo »Znamenje" na str. 81. i. dr.! - Julij Cezar je že 1. 57. pr. Kr. (r.) prišel v slovenske pokrajine, a 1. 14. po Kr. so rimske legije prodrle celo do Dunava. — 01. berila, n. pr. Ljudevit Posavski i. t. d. (itd.)!
* 2. vaja. Uporabite v stavkih naslednje kratice:
cfr. (confer, primerjaj) dto. (de dato, z dne) Dr. M. U. (doctor medicinae uni-versae, dr. vsega zdravilstva) ex offo (ex officio, uradno) fol. (folio, v obliki pole) ibid. (ibidem, ravno tam) L. S. (loco sigilli, na mestu pečata)
m.p.(manupropria,ssvojoroko) n. b., nb. (nota bene, dobro pomni)
o., p. (oče, pater, pri redovnikih) p. n. (polnonaslovno) P. S. (postscriptum, pripis) p. t. (pleno titulo, s polnim
naslovom) S. r. (svojeročno)
* 3. vaja. Napišite vse znane vam kratice, za katerimi ne sme biti pike (imena mer in uteži, denarja in kemičnih prvin)!
Pregledne vaje ob raznih prilikah.
4. vaja. Zbirajte (po navodilu učiteljevem) iz narečja vašega domačega kraja tiste slovniške posebnosti (nepravilnosti), ki se ne smejo uporabljati v knjižni (pravilni) slovenščini !
N. pr. Iz sklanjatve: Učenec vzame knjigo raz police (prav: raz polico). Z mokrim drvam ne moreš zakuriti... Iz spregatve: Z bratom srna nožič iskala, pa ga n i s m a najdla, itd.
5. vaja. Uporabite v sfavkih naslednje (pravilne) oblike-
besed, ki se pogosto napačno		pišejo:	
Pravilno:	Napačno:	Pravilno:	Napačno:
krogla	kroglja	čigav	čegav
orgle	orgije	ogražati	ogrožati
svetiljka(toda:		končno	konečno
svetilnica)	svetilka	kakršen	kakoršen
gneča	gnječa	očividen	očeviden
zanka	zanjka	nadobuden	nadebuden
kopel	kopelj	nakopičiti	nakupičiti
brinovec	brinjevec	snaha	sneha
rajni	ranji	pestunja	pestrna
graščina		kozelc	kozolec
(graščak)	grajščina	usoda	osoda
kaznovati	kaznjevafi	vhod	uhod
koklja	kokla	Vpliv	upliv
ljuljka	ljulika	vstaja (Vstati)	ustaja (ustati>
blizu	blizo	pomlad (= sa-	spomlad
kvišku	kviško	mostalnik)	
kmalu	kmalo	spomladi (=	pomladi
domOV	domu	prislov)	
silo (= silno)		Oster)	ojster
bogat...	sila bogat,..	češko-	čeho-slovaški
preden	predno	slovaški	
razen	razun	drhal	druhal
torej	toraj	zagrozda	zagvozda|
vselej	vselaj	bogastvo	bogatstvo
zadaj	zadej	gospostvo	gospodstvo
zmeraj		enak	jednak
(zmerom)	zmiraj	tuj	Ptuj
svetel	svitel	kovčejj (-ega)	kovček
slnica (ptica)	senica	vsekdar	vsegdar, vsikdar
lastovica	lastavica	smotka (izsmo-	smodka
kukavica	kukovica	tati = zviti)	
ščinkavec	ščinkovec	klobčič	klopčič
kimavec	kimovec	gristi, molsti	grizti, molzti
dehor	dihur	lišček	lisček
pastirica	pastarica	košček	košček
rdeč (rjav)	rudeč (rujav)	Jezušček	Jezušček
rUmen	rmen	Jožko	Joško
žerjav	žrjav	Jurij	Juri
žerjavica	žrjavica	Karel (-rla)	Karol, Kari
Opomba. Napisujte po zgornjih zgledih v vaše beležnice
tiste besede, ki jih v spisnih nalogah pogosto napačno pišete!
III. Spisje.
* A. O slogu in o pesniškem jeziku. 1. O slogu.
Kakor pri zgradbi lepega poslopja ne zadostuje, da zna -stavbenik zlagati kamen na kamen, opeko na opeko, ampak mora vezati trdne zidove v primerno celoto, ki jo navadno še ozaljša z raznimi okraski: tako tudi v jezikovni umetnosti ni dovolj, ako govornik ali pisatelj zna nanizati besede v pravilen stavek, marveč mu je treba zbrati posamezne stavke v večjo, jasno in okusno oblikovano celoto. V stavbarstvu poznamo razne načine (sloge), po katerih izvršujemo lepe in namenu primerne zgradbe; prav tako tudi pisatelj lahko v posebnem slogu izraža svoje misli. Odlični pisatelji imajo vsak svoj značilen način, kako izražajo misli, tako da moremo govoriti o slogu Levstikovem, Jurčičevem, Cankarjevem i. dr. V vsakdanjem iivljenju pa seveda zadostuje, ako znamo svoje misli napisati v navadnem, pravilnem in jasnem slogu, primernem namenu, ki mu naj spis služi.
Spis naj bo: 1. jezikovno pravilen, 2. čist (brez nepotrebnih, neličnih besedi), 3. jasen in razločno oblikovan, 4. kolikor možno kratek in jedrnat, 5. bogat (mogovrsten) na besednem zakladu in 5. odičen z besednimi okraski, ako je to vsebini spisa primerno.
Pravilni spisi se morajo ozirati na slovniška pravila ter jih ne smejo pačiti pravopisni pogreški. Tudi ni dopustno, da pišemo eno in isto besedo zdaj tako, zdaj drugače, četudi sta oba načina pisave pravilna; n. pr. sedaj (zdaj), siroo (surov), papir (popir), črešnja (češnja) itd.
Cisti spisi ne uporabljajo po nepotrebnem tujih besed, se izogibljejo zastarelih izrazov in besed, ki so znane le v posamezni pokrajini (p r o v i n c i a 1 i z m i), ter se nikdar ne poslužujejo preprostih, odurnih izrazov; n. pr. abonirati (=najeti, naročiti), arest (zapor), balast (težina, breme), blamaža (sramota), ceha (zapitek, zapitnina), tarif (cenik), dren j (gneča), fin (tanek, n. pr. nos, sluh), gepelj (vitel), gripa (hripa t. j. bolezen), kinč (kras, nakitje), kramp (kopača), parter (pritličje), ribežen (strugaČ), špula (oretenica), taksa (pristojbina); - goflja (ustež, gobezdač), požre (deklina), golobučnik (plešec) itd.
]asni spisi so tisti, ki jih bravec lahko in hitro razume. V ta namen je treba, da napišemo svoje misi v naravnem redu in v pravilni zvezi med seboj, da ne tvorimo predolgih, težko razumljivih stavkov ter da razvrstimo stavke v odstavke po skupinah, kakor to vsebina zahteva. Ogibati se je nejasnosti, kakor: O sv. Jurju prikuka kukavica, ki se je vrnila iz južnih krajev, v katere je odletela v jeseni, ko ji je zmanjkalo hrane, ki je tako obilno potrebuje, da nima niti časa, da bi si sama gnezdo spletla.
Jedrnati spisi povedo veliko z malo besedami ter se ogibljejo vsega, kar ni v nikaki zvezi z namenom spisa. Opuščati je nepotrebno ponavljanje iste misli in premlevanje na dolgo in na široko. Vsako besedičenje (pleonazmi) in nepotrebno ponavljanje istega pojma (tautologija) postane vrhu tega tudi zoprno, n. pr. Neizmerno, brez konca in kraja se je vlekla pot v nedoglednost (= pot je bila zelo dolga); majhna hišica; ubog siromak, velikanski orjak (velikan) itd.
Mnogovrstnost izrazov daje spisu prikupno obliko; ponavljanje istih besed pa dela slog okoren in odrevenel. Nekateri bi kar vsak stavek najrajši začeli z dolgočasnim „potem", drugi pozabljajo, da imamo razen Jn, ter, tudi" še obilo drugih vez-nikov, a nekaterim se v govorici in pisavi neznosno ponavlja ,pa sem rekel... pa je rekla ... pa je dejala ..."
Včasih moramo pripovedovanje ali opisovanje v spisih ozaljšati z govornimi slikami. „Lepota slovenščine ni v posameznih čistih besedah, marveč ona obstoji v zalih domačih podobah." (Slomšek.) Vendar pa ne smemo spisa s takimi slikami preveč obložiti, da ne postane sličen sračjemu gnezdu; osobito ne smemo za isti pojem porabiti po več raznovrstnih podob; n. pr. Nebo je jasno kot ribje oko, na čisto je obzorje p omet eno,
še zadnje ovčke so se razpršile, nebesna modrina je kakor zrcalo (nezdružljive slike: ribje oko — pometena tla — ovce na pašniku — zrcalo). - Tudi naj vsebina povednega glagola ne nasprotuje govorni sliki; n. pr. Kriči kakor gad v precepu.
Rečenice, tropi in figure.
Že v navadni narodni govorici, kakor tudi v narodnih pravljicah in pesmih pojasnjujejo izražene misli razne rečenice (rekla), ki z besednimi slikami osvetljujejo pojme; n. pr. Stoji kakor pribit; drenovo volje je; gleda kakor jelen v praprot (kdor neče jesti); kadi se mu pod nos; nima podraslega jezika; polža jezditi (počasi hoditi) itd.
Ako rabimo besede v spisih v zamenjanem (prenesenem) pomenu, imenujemo take slike trope.
1.	Ako imenujemo oba pojma, namreč prvotno misel in preneseno sliko (navadno s pomočjo veznikov kakor, kot), dobimo primero ali p r i s p o d o b o ; n. pr. Spi kakor polh; mlad ko rosa; življenje človeško podobno je vodi, ki vsaka po svoji strugi hodi.
2.	Metafora zamolči prvotni izraz in pokaže samo sliko, n. pr. strupeni jeziki (sovražne govorice = prvotni izraz; strupeni jeziki = slika); prazno slamo mlatiti; sršene v glavi imeti; sam gredelj ga je (suh je); kravo s svedrom dreti (narobe delati); gada v žepu imeti (nič denarja) itd.
Sem spadajo tudi stalni pridevki (epitheta ornantia):
bela Ljubljana, bleda luna, zlata kapljica i. dr.
3.	Poosebijenje (personifikacija) kaže mrtvo stvar kot živo, s človeškimi lastnostmi, n. pr. O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot, oj mati vdanega ti sina, oj zlata mati — domovina!
4.	Hiperbola nastane, ako misel (sliko) zelo pretiravamo, n. pr. Kri, po K raj'ni, Korotani prelita, napolnila bi jezero. Za gradom teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri.
5.	Ironija ali zasmehujoča hvala; n. pr Priklanja prvi se, veli: „Naš kralj Matija naj živil Bog spolnil ti je željo, knez; ves narod v tebi združil dnesl Tu v Zagrebu, prestavni voj, h tel prestol si imeti svoj. Tu prestoli Glej ga pred šebo: nad Ognjem žolt je ko zlato! Nanj sede veličanstvo naj, udano prosimo sedaj!"
Stavkom moremo tudi po zunanje dati posebno lepoto, ako rabimo besede v izrednih zvezah, v blagozvočju ali ako jih ponavljamo; to jezikovno lepotičje imenujemo figure.
1.	Aliteracija, če se začenjajo besede z istimi (stičnimi) s'o'g 1 a s n i k i; n. pr. Črez drn in trn. — Plavaj, čolnič, plavaj črez zeleno plan!
2.	Asonanca, če se ponavljajo isti samoglasniki; n. pr. Rog odmeva bojni pO Moravi.
3.	Posnemanje naravnih glasov; n. pr. Kdo pa tisti so štorkljači? To so kropenski kovači, to žeblarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope: cop - cop — cop; lop — lop — lop!— Vrabec prifrjoleva na strašilo ter tam čimčaruje in remtetuje.
4.	Ponavljanje besed; n. pr.Le vkup, le vkup, gospod, tlačan, oznanjamo slovesen dan! — Veliko terjaš, o nebo, veliko terjaš od očeta!
5.	Izpuščanje vezni kov; n. pr. In voda gine, pada, sahne. — Visoki, nizki, stari, mladi zmagalca videli bi radi.
6.	Nasprotje v besedah, da jih poudarimo; n. pr. Mi sejemo — grad nam požanje; njegovo vse — naše pa nič! In zajutrek naš, to je — tlaka; večerja je — valpetov bič!
7.	Govorniški (retorični) nagovor in vprašanje (na katero ne pričakujemo odgovora); n. pr. In srce, ti se ne zbudiš, in jezik, vedno le molčiš? Zdaj klije tebi dvojni cvet: pomladni čas, čas mladih let. — Kje bratoljubja si videl oltarje?
1. vaja. Uporabite v stavkih naslednje izraze, ki so po svojem pomenu slični ali enaki glagolu »govoriti":
lepetati, žlebedrati, bebljati (= otrok, ki še ne zna prav govoriti); marnjevati, metljati, klobuštrati, gobezdati (= prazne besede g.); besedičiti, čvekati, čežaniti, česnati, fiče-fače govoriti, čebrnjati (= brez prave vsebine g.); huškniti (= naglo govoriti); kekljati (= jecati); sračiti (= jezik brusiti); hrustiti se, rebriti se, ustiti se (= bahati); piskotati (= hripavo g.) ; brmotati, žebrati, brčati v koga (= mrmrajoč g.); sporeči se, rentačiti, robaniti (= kregati) ; napekavati (= za norca imeti); privijati koga (= v zadrego spraviti); jezik se mu je razmajal, na jezik položiti, nima podraslega jezika (= dobro govoriti); besedo pretrgati (prestriči, pregrizniti, prevzdigniti); prazne besede (neumne,
žaltave) razdirati; besede na vse strani prebirati (= izgovore iskati); sam svoje besede podirati (= nasprotovati si); pljusniti besedo v obraz; besede za kom pobirati; besede gruditi; ne besede žugniti (= molčati); v govor drezati; posekati koga (v govoru); nastaviti govor o čem (= začeti g.); pitati koga (z oslom itd.) debele (smešne, mastne) praviti; govoriti, da ni na konja ne na osla; pritegniti (= pritrditi); govoriti, kar slina na jezik prinese!
2.	vaja. Uporabite isto tako besede, ki so sličnega ali enakega pomena kakor glagol ,.hoditi":
drobenteti, bacljati, pecljati (= na drobno h.); v melce hoditi (= nemirno h.); cijaziti (= vlačiti se); bacati (= kobacati); rogačkati, hramati, krevljati, sklekuntati, šatrati (= šantavo h.); šavrati, šestoviliti, pletajsati (= brez smotra h.); odkrivopetiti, odgambati, odkrevljati, odmuzati se, skidati se (= oditi); popihati, posmukniti, pomuzati, odkuriti jo; potegniti, rezati, pomesti jo; kašo upihati (= uiti); prekomatati se (skozi luknjo); pot pod noge vzeti (na pot se odpraviti = šaljivo)!
3.	vaj a. a) Ugotovite v naslednjih stavkih razne pomene besede .oko" (oči)!
Oči več vidijo od očesa. Bolnik ima vdrte in medle oči. Nekateri imajo bistro oko kot srna, drugi pa debele oči kakor vol (rak). Po deževju vidiš oddaljene planine z golimi očmi. Ta obleka je na oči kakor nova. Lovec je vzel na oko kragulja. Otroško oko se je zvezde prijelo. Pestunja ima povsod oči, posebno pa na najmanjšem otroku. Jasno v me upri oko! Otroku se pasejo oči po jagodah in črešnjah. Vse delo se opravlja pod skrbnim očesom velikega hlapca. Sadje, ki je preveč na očeh, kmalu izgine. Zablisnilo je, da nam je vzelo oči. Povejmo si resnico iz oči v oči! V Banatu je žitno polje, dokler oči neso. Otroci imajo večje oči kakor želodec. Mati bi dala za otroka oko iz glave. Kajn ni dal Ablju več lepega očesa.
Kurja očesa so največkrat posledica preozkega obuvala Ponekod menijo, da imajo rakova oka zdravilno moč. Kadar je pognala trta očesa, škoduje toča vinogradu, četudi jo v vreči čezenj poneseš. Ko se popnem po kraški stezi na razbreg, ugledam pod seboj prijetno dolino, premreženo z vinskim trtami, a oka v tej mreži so bila zadelana z brstno, kakor smaragd zeleno ozimino. Otroci so natrgali na travniku volovskih oči.
ki jim kažejo nebesa, v gozdu so našli strupeno hudičeva oko, a ob potoku so si povili kitico svetlomodrih zvezdic: mačjih oči.
b) Tvorite na sličen način stavke, v katerih bodo imeli raznovrsten pomen samostalniki: noga, roka, srce, uho, glava, mati, kal, zlato 1
4. vaja. Uporabite naslednje reč en ice (prispodobe, slike) v stavkih:
a) Mačka k bohu (salu) za varuha postaviti. Oba sta na eno brdo tkana. Izpod brega gledati. Kaj imaš za bregom?
V	burjo govoriti.
V	dva cepa govoriti. Čam ga obleta. Vreme se čemeri. Česati tuje garje.
V	nebesih lupijo debel česen. Čobo na stran potegniti (obesiti, napeti).
Črljenec ga polije (kri ga oblije).
Za bele dni ne.
Božja dekla.
Vse v dilj gre dež.
Po žabje dlake poslati (po
ptičjega mleka). Podkuriti koga. Pod uho podtekniti. Čakati kakor grešnik na pokoro. Hlače pomeriti. Posodo k lončarju nositi. Posvetiti komu.
Komarje precejati, kamele pa
požirati. Človek, gladek ko dobo va skorja. Drenove volje biti. Kravo s svedrom dreti. Drobiti pod nos.
Kozla za vrtnarja napraviti (po nem.)=Slabega varuha izbrati-Enakih lastnosti sta. Grdo gledati. Kakšne pomisleke imaš? Zaman govoriti. Dvoumno govoriti. Kurja polt. Na slabo se obrača. V tuje zadeve posegati. Velike snežinke naletavajo. Namrdniti se.
Sram ga je. Za nikako ceno. Smrt.
Neprenehoma dežuje. Neizvršljiva naročila i. aprila.
Nahujskati.
Odložiti za pozneje.
Dolgo č.
Natepsti.
Zaman se truditi.
S silo nastopiti.
Nepravično ocenjevati.
Sirov človek.
Slabe volje biti.
Nepravo sredstvo uporabljati.
Očitati.
Žaltava je.
Gledati kakor riba na suhem (kakor zaboden vol, kakor hudo vreme). Govor se plete na vse kite. Graja mu gre iz zob v nedra.
V	griži si biti. Starec v grob visi.
Več znati ko hruške peči. Teknilo mu bo kakor jarcu juha. Pojdi se kadit (solit)! Za ušesi se boš praskal.
V	pravico hoditi komu. Na pravici ležati. Praznične (pšenične) volje biti. Vsak dan praznik imeti. Vino (vreme) se prekucne. Na drobnem situ je presejan. Prede mu hudo (presneto tanko). Pust kakor prga.
Solze v oči priigrajo. Prijeti se za nos. Dan se je priklonil.
b) Brado si mastiti. Imeti še mah za ušesom. Mara zanj kakor vrana za brodnika.
Kolne kakor mešetar. Vpije ko jesihar. Pšenico k plevam metati. Pipo s pepelom zavreči. Solnce (vreme) meži. Moker kakor miš. Reven kot jara miš. Žaba ne more orehu kaj. Molči ko riba. Z motovilom streliti. Ni mu vrana možganov izpila. Prismodo žagati. Denarja ko praprotja.
Slabo se goditi. Grdo (plašno) gledati.
Na razne načine govoriti. -Na sebe nazaj.
V	sovraštvu biti. Kmalu bo umrl. Veliko znati. Slabo tekniti. Poberi se! Obžaloval boš.
V	škodo hoditi.
Na mrtvaškem odru ležati. Dobre volje biti. Dobro se goditi. Izpremeniti se. Zvit biti.
V	stiski biti. Zelo pust.
Solze pridejo v oči. Svojih napak se zavedati. Večer nastane.
Privoščiti si. Mlad, neizkušen biti. Nič se brigati.
Grdo kleti. Kričati.
Dobro s slabim mešati. Dobro s slabim vred zavreči. Narahlo oblačno biti. Popolnoma moker. Zelo ubog. Nič opraviti. Ne besedice črhniti. Neumnost narediti. Ni neumen. Neumnosti počenjati. Veliko denarja.
Lahek kakor sova. Siten kakor čemerika. Vpije kakor ptič v precepu. Je, kakor da bi s tlake prišel. Slišati, ko trava rase. Misli rojijo po glavi. Na rokah živeti. Po rokah nositi koga. Na svojo roko (pest). Jok za rokavom imeti. Nekaj na rovašu imeti. H krtom rovat (pod rušo) iti. Sam kakor volk v loži. Kakor na britvah sedeti. O sv. Nikoli (šaljivo). Z desno nogo v čevlju, z levo
pa v kožuhu. Za nohte iti (v škripcih biti). Na vrat na nos. Lačen, da se mu pajčevina po
trebuhu snuje. Laže, kakor bi mokre svinje palil
(da srmdi, da se kadi). Pasti na dolnjo vejo.
c) Megle se pasejo po hribih
(po nebu). Izpod pazduhe jemati. Beli penezi za črne dni. Perje (greben) zrasti. Naj se pes obesi! Se pes ga ne povoha. Otresti se kakor moker pes. Vem, kam pes taco moli. Po zelene pse hoditi. Dober,čega pes na repu prinese. Ni pet ni šest.
Tuja vrata ga bodo po petah tolkla.
< Kakor bi iz boba skočil.
Zelo lahek. Neznosno siten. Na vse pretege vpiti. Hlastno jesti. Nemogoče stvari slišati. Premišljevati.
S telesnim delom se preživljati. Streči komu. Samostojno.J jokav biti.
Dolžan biti, obračuniti. Umreti.
Popolnoma sam. Nemirno sedeti. Nikdar.
Drugače govoriti nego misliti.
V stiski biti. Naglo, nepremišljeno. Silno lačen.
Nesramno, očitno lagati.
Na nič priti.
Oblaki se vlačijo.
Izmišljati si; lagati. Prihranki. Prevzeten postati. Naj se zgodi karkoli! Nihče zanj ne mara. Nič se brigati za očitke. Namen poznati. Delo zaman.
Ne glede, kako se pridobi. Meni nič tebi nič. Slabo se mu bo godilo.
Nepričakovano.
S pametjo (s kruhom) se skregati (se stepsti). ♦ Skrhati (snesti) besedo. Zajca slediti, pa na medveda
zadeti. Sline cediti.
Ni sluha ne duha o čem. Smetano komu posneti. Smolo (mačko) boš dobil. Maram zanj kakor za lanski sneg. Beseda mu teče kakor sok v dobu. Soince gre v zastavo. To niso mačje solze. Spati kakor klada (polh, medved). Spati kakor na vodi. Spekel se je. Beseda besedo sproži. Srakin jezik je snedel. Sršene v glavi imeti. Star kakor greh (zemlja). Žive hraste staviti. Ošaben kakor petelin na gnoju. Petelina videti, ki jezvezdezobal. Ptičke mu pojo. Po srenu klasje pobirati. Pšenico po ledu sejati. Na mrzlo pihati. Treh piskrcev god. Na brado piti.
Plačal bo kakor vrabec proso.
Plačati s kožo.
Drži se ga še plenica.
Plesala bova.
Plešo si delati.
Sv. Elija pljuje.
Da bi ga črni murin popili
Na koprive (na trnje) posaditi.
Počasen kakor hudo leto (sveto
olje, megla brez vetra). Na prste stopiti. Korenček strgati. Strupeni jeziki (mraz, burja).
Nespameten, prevzeten postati. .
Prelomiti besedo. , Slabo naleteti.
Poželjiv biti. Ni sledu. Najboljše vzeti Nič dobiti. Nič se brigati. Počasi govoriti Za oblake. Ni malenkost. Trdno spati. Rahlo spati.
Nezaželen uspeh doseči.
Besede povzročijo razgovor..
Jezičen biti.
Čemeren biti.
Zelo star.
Prekopicavati se.
Silno ošaben.
Čudež.
Dobro mu gre. Nepotrebno delo opravljati.
Četrtek pred debelim četrtkom.
Na račun piti.
Nikoli.
Z življenjem plačati. Zelo mlad biti. Kaznovan boš. Skrbi si delati. Redek, debel dež. Da bi izginil. V slabo voljo spraviti. Izredno počasen.
Odločno nastopiti.j Nesrečo privoščiti. Hudi jeziki (silen mraz, veter j*
Suh kakor plot (poper, trllca, da Izredno suh, mršav.
ropoče). Medel kakor ključ. V petek kakor v svetek. Hodi v šašl
Če ni mavra, pa je šavra. Tajiti ko gad noge. Ne dolgo trave tlačiti.
Vsak dan. Poberi se!
Če ni tako, je pa drugače. Brezuspešno lagati. Kmalu umreti.
5.	vaja. Zapisujte (ob raznih prilikah) v svoje beležnice: a) rečenice (prispodobe, slike,) ki so vam znane iz domače govorice; b) rečenice, ki se nahajajo v raznih sestavkih vaše čitanke; c) rečenice iz zabavnih knjig, ki jih doma prebirate!
6.	vaja. Poiščite v berilih zglede: a) tropov (po tri prispodobe, metafore, personifikacije, hiperbole in ironije); b) zglede govornih figur (po tri aliteracije, asonance, posnemanja prirodnih glasov, ponavljajoče se besede, nasprotja, govorniška vprašanja)!
Pesništvu ali poeziji prištevamo vse one duševne proizvode (največ v vezani besedi), ki delujejo na domišljijo in nam dajejo duševne zabave. Po svoji snovi se deli pesništvo v epsko, lirsko in drainatsko.
V epskih umotvorih se pripoveduje o dogodkih in dejanjih zunanjega sveta.
1.	Junaška pesem opeva slavna dejanja junakov. (Prešernov „Krst pri Savici". Narodne pesmi o kraljeviču Marku, o kralju Matjažu.)
2.	Balada (iz ballare = plesati), prvotna lirska pesem v Provansi (na Francoskem) in tudi narodna ljudsko-pripovedna pesnitev na Škotskem, opisuje samo en stvaren dogodek bolj temačnega značaja in riše tudi čuvstva delujočih oseb. (Aškerčeva „Godčeva balada", „Ponočna potnica".)
3.	Romanca, lirsko-epska pesnitev, povzeta od Špancev, pripoveduje dramatično živahno o dogodkih, vpletajoč vanje tudi čuvstva. Snov je čestokrat nenavadna in čudovita, največ iz viteških časov, ter pripoveduje o slavnih dejanjih junakov, o slavi pesnikovi itd. (Murnova „Pomladna romanca", Župančičev „Deveti kralj".)
2. O pesništvu.
Epsko pesništvo.
4.	Pravljica pripoveduje čudovite dogodbe, a ne pove, kje in kdaj se vrše. (Milčinskega „ Pravljice", Brinarjeva „Lisica Zvitorepka".)
5.	Pripovedka je slična pravljici, le da ima zgodovinsko <ali krajinsko) podlago. (Pripovedke o kralju Matjažu, o Ilijr Muromcu, o zakladu za Triglavom)
6.	Legenda je čudovita povest iz življenja svetnikov (Kristusa, Marije) Aškerčeva „Kristus in Peter", Kettejeva „Legenda o skupulji z nogavico")
7.	Basen pojasnjuje splošen nauk na posebnem dogodku, v katerem nastopajo brezumna bitja kot delujoče osebe. (Basni Slomškove, Ezopove, Krilove.)
8.	Povest pripoveduje (v nevezani besedi ali prozi) verjetne •dogodbe iz življenja. (Jurčičev Jurij Kozjak", Valjavčeva „Povest c leseni skledi", „Rcbinzonu.)
9.	Roman obsega zanimivo vrsto dogodeb, ki slikajo ne le življenje posameznih oseb, ampak tudi stanov, narodov ali cele dobe. (Jurčičev „Deseti brat", „Rokovnjači".)
10.	Novela pripoveduje posamezen zanimiv dogodek iz življenja. (Meškovi zbirki novel „Ob tihih večerih", „Mir božji".)
Lirsko pesništvo.
V lirskem pesništvu nam kažejo pesniki notranja čuvstva in misli.
1.	Pesem razodeva v pevni obliki občutke človeškega srca. (Vilharjeva „Po jezeru", Jenkov „Pomladni izprehod".)
2.	Oda in himna izražata Visoke misli o Bogu, domovini, vladarju. (Narodna himna „Bože pravde", Vodnikova Jlirija oživljena".)
3.	Žalostinka (elegija) izraža žalostna čuvstva. (Gregorčičeva ,Pri pogrebu", Stritarjeva ,Na Jenkovem grobu".)
4.	Pregovori in reki izražajo splošne resnice v jedrnatih stavkih. (Slomškove „Zlate resnice", Stritarjeve rDrobnice*.)
Dramatsko pesništvo.
Dramatski pesmotvori nam predočujejo dejanja v razgovoru delujočih oseb. Dejanja se kažejo v dvogovorih (dialogih, samogovorih (monologih), a včasih nastopajo tudi mnogoštevilni zbori.
Dramatsko pesništvo ima več vrst:
1.	žaloigra (tragedija) kaže resno dogodbo, kjer navadno glavni junak propade v boju proti sovražnim močem. (Jurčičem „ Tugomer".)
2.	Igrokaz (vobče: drama) predočuje tudi resne dogodke,, a glavni junak navadno naposled „zmagaB. (Finžgarjev „Divji lovec".)
3.	Veseloigra (komedija) kaže človeško življenje v veselih zapletljajih. (Cankarjeva „Za narodov blagor".)
4.	Opera je dramatsko delo, ki kaže dejanja in čuvstva s petjem in godbo. (Zajčeva opera „Nikola Šubic Zrinjski".)
Pesniška oblika.
Merjenje zlogov.
O pesniški obliki nas uči stihoslovje ali metrika.
V vezani besedi se enakomerno menjujejo naglašeni in ne-naglašeni zlogi. Naglašene zloge zaznamenjujemo s črtico (—)„ nenaglašene s polkrogom Enakomerno menjavanje na-glašenih in nenaglašenih zlogov imenujemo ritem (Rhjdhmus)-
Stopice in stihi.
Pesniško ubrane vrstice imenujemo stihe. Stihi so sestavljeni iz stopic; v stopice pa se veže naglašen zlog z enim ali dvema nenaglašenima zlogoma.
Po številu in razporedbi naglašenih in nenaglašenih zlogov razločujemo nastopne vrste stihov:
M. Vilhar.
Nar. pesem«
J. Koseski,
S. Gregorčič.
1. Trohej (-Po jezeru bliz* Triglava. 2. ]amb -)
O — w — w — w -
Leži, leži stezičica. 3. Daktil (-—)
— v—' N—' ----w	_ V«/
Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni? 4. A n a p e s t ip ~ -) In ti si edini še tukaj ostal.
Nekatere slovenske narodne pesmi so zložene v trohejskih desetercih:
Breda vstane, | ko se dan zazori, se sprehaja | sem ter tja po dvori.
Tudi srbsko-hrvatske narodne pesmi so zložene iz večine v desetercih, ki pa jih je čitati z navadnim naglasom besedi. Ti deseterci razpadajo po svoji zgradbi v dva členka; prvi členek ima štiri zloge, drugi pa šest, a med njima je odmor (cezura):
Pojezdiše | po dva pobratima preko krasna | Miroča planine.
Med daktilskimi stihi je najvažnejši šestomer (heksa-meter) in petomer (pentameter); zvezo obeh imenujemo distihon:
Grob se za grobom vrsti | z visoko travo zarastel; eden med njimi še ni | bilke zelene rodil.
J. Stritar.
Rime.
Rima je popolno soglasje od zadnjega naglašenega zloga na koncu verzov. Soglašajo pa lahko eno*, dvo- ali trizložne besede.
1.	Enozložna rima je krepka ali moška.
Naj čuje zemlja in nebo, kar dan's pobratimi pojO!
S. Jenko.
2.	Dvozložna rima je mehka ali ženska.
Gre po stezi črez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno.
A. Aškerc.
3.	Trizložna rima je tekoča.
Zastava že razvita je, Morilna cev nabita je.
S. Gregorčič.
Rime delimo tudi po razporedbi soglasno ubranih vrstic. 1. Zaporedna rima : Zvonovi zagrebški p o j o, a pojo, da še nikdar tako. a
A. Aškerc. 9
A. Medved.
2.	Prestopna rima : Ljubim te, slovenska govorica,	a ljubim bolj kot žuboreči vir,	b bolj kot pesem, ki jo drobna ptica	a poje v jutranji svečani mir.	b
3.	Objem na rima : Pod trlo bivam zdaj a v deželi rajsko mili, b srce pa gor mi sili b nazaj v planinski raj. a
S. Gregorčič.
4.	Zapletena rima: Vojska Matjaževa mrko bedeča, a vojska Matjaževa kralja še čaka b dol od Logatca iz črnega mraka... b Prišel bo dan, ko vojska ta vstane, c ne kot vojnikov izmučena vrsta, č kakor požar,	d ki izvrtinči se, brizgne in plane c v zubljih krvavih v drveči vihar — d Ah, in takrdt e šli bomo sami v Ljubljano iskat, e v Zagreb in Beograd si kralja iskat, e moji bratje iz Trsta, bratje iz Trsta 1 č
Igo Gruden.
5. Pretrgana rima (vmes vrste brez rim): Na poljani se v nedeljo — svatba, pir piruje —	a
žarni, rdeči mak se ženi, — s purpalo sva tu je.	a
Cv. Golar.
Kitice.
Kitice so iz dveh ali več stihov sestavljeni pesniški odstavki, ki se v istem obsegu večkrat ponavljajo. Nekatere umetne •oblike kitic imajo posebna imena, kakor tercina, stanca <osmerica) i. dr.
Tercina:
Valjhun, sin Kajtimarov, boj krvavi	a
že dolgo bije za krščansko vero,	b
z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi; a
končano njuno je in marsiktero	b
življenje, kri po Krajni, Korotani	c
prelita, napolnila bi jezero.	b
Gnijo po polju, v bojih pokončani,	c
trum srčni vojvodi in njih vojščaki;	d
sam Črtomir se z majhnim tropom brani,	c
Fr. Prešeren.
Stanca :
Dni mojih lepša polovica kmalo,	a
mladosti leta, kmalu ste minule!	b
Rodile ve ste meni cvetja malo,	a
še tega rož'ce so se koj osule;	b
le redko upa solnce je sijalo,	a
viharjev jeze so pogosto rjule;	b
mladost, vendar po tvoji temni zarji	c
srce bridko zdihuje : Bog te obvarji!.	c
Fr. Prešeren.
7. vaja. a) Določite, v katero vrsto pesništva spadajo berila v Čitanki!
b) Določite v .... berilih (pesmih): stopice, rime, kitice!
B. Prosto spisje. 1. Razporedba.
Spisi izražejo misli o kakem določenem predmetu, o dogodkih, o raznih vprašanjih itd. Kako se misli vrste in vežejo, je odvisno od predmeta, o katerem nam je pisati. Iz naslova spisa prehajamo na razporedbo (dispozicijo), ki nam kaže v glavnih obrisih načrt, kako nam je delo izvršiti.
Po svoji razporedbi se deli vsak spis na tri glavne dele: uvod, jedro in konec.
1.	Uvod obrača pozornost na predmet, o katerem nam je pisati. Uvod ne sme biti predolg, da ne utrudi čitatelja in ne odvrne pozornosti od glavnega vprašanja.
2.	Jedro (izvršitev) se navadno začenja š posebnim prehodom, ki se nanaša na naslov spisa ali pa opozarja na glavne točke, o katerih nam bo pisati. Cim natančneje in jasneje opredelimo načrt, tem boljša bo izvršitev.
3.	Konec podaja nekako uporabo in zaključen pregled snovi, o kateri smo pisali. Konec, v katerem tiči dostikrat glavni učinek spisa, naj bo kratek in jedrnati
Zgled razporedbe :
Naše veselje pozimi.
I.	Uvod. Zima se nam zdi dolgočasna, ako jo primerjamo z drugimi letnimi časi.
II.	Jedro. Zima nam vkljub temu prinaša obilo veselja.
1.	Lepota prirode pozimi.
2.	Zabave v prosti naravi:
a)	kepanje, sneženi mož;
b)	sankanje, drsanje;
c)	opazovanje lova.
3.	Domače veselje:
a)	prijetnosti za pečjo, igre, čitanje ;
b)	zimski večeri na kmetih: preja, pripovedovanje povesti.
4.	Prazniki pozimi:
a)	sv. Miklavž;
b)	božič in tepežni dan;
c)	sv. Trije kralji in pust.
III. Konec. Tudi zima, dasi je na videz pusta, nam prinaša obilo veselja.
8.	vaja. Napišite po ... berilih v Čitankah razporedbe, po katerih so spisani dotični sestavki I (Prilično več vaj!)
2. Pripovedni spisi.
9.	vaja. Obnovite nakratko Cankarjevo povest »Mater je zatajil" po naslednji razporedbi:
I.	Uvod. Iz kakšne hiše je bil dijak Jože doma.
II.	Pripovedovanje dogodka. 1. Mati pred šolskim poslopjem. 2. Jože neče matere spoznati. 3. Mati na Jožetovem stanovanju : a) Jože drugič utaji resnico; b) Kaj je mati v culi prinesla. 4. Jožetu se zbudi vest. 5. Slovo.
III.	Konec. Jože nikdar ne pozabi tega dogodka.
a)	Pripovedujte ta dogodek tako, da Jože o počitnicah doma prizna materi resnico!
b)	Jože pripoveduje na stara leta ta dogodek svojemu sinu, ki se odpravlja v mestne šole.
10.	vaja. Obnovite na sličen način (po razporedbi in v spremenjeni obliki) naslednje že obravnavane sestavke (iz Čitank za mešč. šole) :
1.	Kostanjevčevo povest „Kaj je prinesel Božidarčku Miklavž".
2.	Erjavčevo povest „Ni vse zlato, kar se sveti".
3.	Meškov opis, kako je umrl stari Gašper.
3. Levstikovo povest, kako je Martin Krpan premagal Brdavsa.
5.	Jurčičeve povesti: »Kralj Matjaž", »Jama, po kateri se pride na drugi svetj", »Deklica in pesoglavci", »Turki na Muljavi", »Krjavljevo pripovedovanje o morskem strahu", »Golida« itd.
6.	Trdinovi pravljici »Zmaj Vukotin", »Jutrovica".
7.	Siritarjevo pravljico »Kako se je opica učila gospodinjstva".
8.	Slomškovo basen »Pes in mačka".
9.	Gregorčičevo »Jeftejevo prisego", »Dražbo", „Rabeljsko jezero".
10.	Aškerčevo „Godčevo balado", »Mejnik", Po-nočno potnico", legendo »Kristus in Peter".
11.	Prešernov »Boj na Ajdovskem gradcu".
12.	Medvedovo legendo »Zakaj ni vode na Krasu".
Opomba. Slične naloge iz Čitank, ki so uvedene na
dotični šoli 1
*11. vaja. Napišite po naslednjem osnutku povestico, kakor da se je zgodila v vaši vasi 1
Bogataš spravi soseda ob vse premoženje. V svetovni vojni prideta oba v strelske zakope. Granata zdrobi bogatašu nogo. Sosed siromak ga odnese na obvezovališče. Vojna opustoši obema domovje. Siromak si po vojni ustvari cvetoče trgovsko podjetje. Nekdanji bogataš, sedaj ubog invalid, dobi ugodno službo pri usmiljenem trgovcu.
*12. vaja. Napišite življenjepise (dogodke iz življenja) mož, o katerih ste se že učili:
1.	Nikolaj Zrinjski.
2.	Ivan K[acijanar.
3.	Erazem Predjamski.
4.	Prešernova mlada leta.
5.	Janez Trdina kot dijak.
6.	Kako sta Levstik in Stritjar krompir pekla.
7.	Na Erjavčevem vrtu.
8.	Kralj Peter v strelskih zakopih ob Kolubari.
3. Opisi.
13.	vaja. Jež. (Po Tonejec-Samostalovem opisu1.)
I. Uvod. Kje naletimo na ježa. II. Opis. 1. Kakšni so posamezni deli telesa. 2. Njegove lastnosti in navade. 3. Ježevi preganjavci. 4. Prehrana. 5. Zimsko spanje. 6. Jež v ujetništvu* III. Konec. Zakaj je jež izredno zanimiva žival.
14. vaja. Opišite po izvršenih osnutkih naslednje~stvari, katere že dobro poznate, (ki ste že čitali o"njih) :
1.	Volk (Erjavec).
2.	Lov na polhe (Jurčič).
3.	Kranjčev petelin (Meško).
4.	Golob (Ogrinec).
5.	Žaba (Erjavec).
6.	„Rak-osmokrak" (Erjavec).
7.	Gobarji (Dolenec).
8.	Hrastov gozd (Koder).
9.	Lipa v naši vasi (Ogrinec).
10.	Zvezde re p a tiče (Grošelj).
11.	V pl aninski koči (Samostal).
12.	Kuga v Ljubljani (Vrhovec).
13.	V kraški hiši (Erjavec).
14.	Postojnska jama (Costa).
15.	Burja (Dolenec).
* 4. Orisi. Vrhnika.
Opis: Uvod. Vrhnika je lep in zanimiv trg ; a vse njene lepote more oceniti le vrhniški rojak, ki se z ljubeznijo oklepa domačega kraja.
Opis. Vrhnika je snažen trg z belimi hišami na severovzhodnem vznožju hriba Ra-skovca, kjer se razprostirajo obširni gozdovi in kjer že včasih divjd znana kraška burja.
Oris :
Vrhnika, prečudni kraj I V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bdečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele.ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu človeku, in zdaj je moje srce bolno po tebi . . .
Kraj ravni pod gozdom, pod temnim, mogočnim Raskovcem sedi jata golobov; bele perotž se leskečejo v solncu. Tam je Vrhnika. Črez bore, črez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja, plane v ravan, postane, vztrepeče, osupla in utolažena ob toliki lepoti.
Župna cerkev je posvečena sv. Pavlu, na holmu pa sloji podružnica Sv. Trojica. Ko še leži v jutranjih urah gosta megla kot jezero po Ljubljanskem barju, se z vzvišene Vrhnike posebno lepo vidi proti jugu Ljubljanski vrh (813 m), proti vzhodu pa mogočni Krim (1107 m) in cerkvica na Žalostni gori.
V bližini Vrhnike pod visokimi skalami v kotanji skrivnostnega Močilnika izvira Ljubljanica, ki privre v mogočnem toku izpod Krasa, kjer ponikuje kot Pivka v Postojnsko jamo in drugič kot Unica pri Garča-revcu. Tu pod skalami pri Vrhniki pa se razburkana ponikalnica umiri in se v globoki strugi vijuga po prelepi ravnini.
Ta blagoslovljeni kraj skriva pa tudi čudovite tajinstvenosti.
Bela kakor nevesta se sveti na holmu Sveta Trojica; razgleduje se po solnčni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima. Zamolkla pesem, kakor vzdih iz globoke zemlje, od visokega neba, pretrese jasno tišino; na Žalostni gori je zapel veliki zvon, ki kraljuje od Krima do Ljubljanskega vrha. Pod pesmijo, nad ravnino trepetajočo, se le-skečejo vasi, gasnejo in se vžigajo v čisti beloti: blešči se jim pod mladim solncem, kakor ob prostranem jezeru leže bele, tihe. A iz jezera, v tišini sanjajočega, se vzdigajo samotni otoki, nizke, s slamo krite kolibe, gruče brez in vrb in visokih jagnedov.
Pod Svetim Pavlom, onkraj državne ceste, spi Močilnik v globoki kotanji, v večni senci. Kdo izmed vas je videl Močilnik in ne sanja o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor Svetega Pavla zvonik, šumi črna voda; zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko strugo, skrije se pod vrhe in molči vsa temna. Kaj se ji je sanjalo tam doli pod kraškimi skalami in kaj jo je prestrašilo, ko je prišla iz noči v prosojni mrak? Tako molče usta, kadar se odpro oči po dolgem spanju in plane pogled, izgubljen, osupel, v preveliko lepoto . . .
O Vrhnika, blagoslovljeni kraj 1 Kadar leže mrak v tvoje
Pravljica pripoveduje, da se razprostira pod Krasom mogočno jezero. Včasih se zgodi, da se zasliši pod lobanjo za velikim oltarjem v cerkvi Sv. Trojice bučanje jezera. In ljudstvo se takrat zamisli v tajnosti čudežne vrhniške doline.
Konec. Ob izviru Ljubljanice se pogosto dviga megla kakor tajinstveno znamenje kraških čudes.
tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem cerkve Svete Trojice zabuči pokopano jezero; kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno-tihotne zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo.
Bela megla se dviga iz Močilnika, vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti. (Cankar).
15. vaja. Izvršite z lastnimi slikovitimi izrazi naslednje orise (po znanih vam vzorcih) :
1.	Na božji poti pri . . . (Primerjajte : Fr. Maselj, Kako sem prvikrat romal. — Erjavec, Eno noč na Kumu.)
2.	Na sejmu. (Prim. prizor iz Stritarjeve »Rosane".)
3.	Na železniški postaji. (Aškerc, Po železni cesti.)
4.	Pod vaško lipo. (Ogrinec, Lipa. — Koder, Pod vaško lipo.)
5.	Trgatev. (Jurčič, Trgatev.)
6.	Življenje rudarjevo. (Funtek, Rudar.)
7.	Ptice se poslavljajo. (Ogrinec, Na razstanku.)
8.	Naše veselje pozimi. (Ogrinec, Pozimi.)
9.	Spomladi ob potoku. (Erjavec, Pomladanski dan.)
* 5, Primerjatve in razpravicc.
16. vaja. Mladost in pomlad. (Prim. Gregorčičevo pesem »Življenje ni praznik1" I) — Snov: Mladost in pomlad sta čas rasti in veselja, setve in upanja. Obema prete nevarnosti; kakšne? Obe hitro mineta. Pomlad prirode se vrača, pomlad življenja pa nikdar več.
17.	vaja. Izvršite slično naslednje primer j atve:
1.	Kuna zlatica in belica.
2.	Volk in lisica.
3.	Smreka in jelka.
4.	Demanl In premog.	/
5.	Toplomer in tlakomer.
6.	Črtomir na Ajdovskem gradcu in Nikolaj Zrinjski v Sigetu.
7.	Oljka — »travnat otok v puščavi".
18.	vaja. Napišite kratke razpravice : 1. Morje. (Prim. Aškerčevo „ Morje" in Jutrna pesem ribičeva"!) — Snov: 1. Lepota morja. 2. Morje, dobrotnik človeštva : a) vodne ceste; b) ribe; c) sol; č) vpliv na podnebje. 3. Nevarnosti na morju. 4. Pomen za države (Morje adrijansko, bilo nekdaj si slovansko 1).
2.	Pomen kmetijstva za človeštvo. (Prim. Medvedovo pesem „PIug"l)
3.	Največja dobrota je voda. (Izrek grškega pesnika Pindarja.)
4.	Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. (Prim. Cankarjevo povest „0 domovina, ti si kakor zdravje!")
6. Lastna opazovanja in lastni doživljaji.
19.	vaja. Izvršujte naslednje povsem proste spise:
1.	Najveselejši (najžalostnejši) dan minulih počitnic.
2.	Moja vsakdanja pot v šolo.
3.	Kako pomagam doma na polju (v hiši).
4.	Moj najljubši kotiček doma.
5.	Pri bolnem sošolcu.
6.	Na paši pri ognju.
7.	Pri sosedu na proseni kopici.
8.	Sinoči smo kožuhali koruzo.
9.	Prvi sneg!
10.	Moja najljubša zabava pozimi.
11.	Letošnji božični prazniki.
12.	Tepežni dan.
13.	Lastovice so tu!
14.	Prve pomladanske cvetice.
15.	Naša cvetoča črešnja.
16.	Pri vstajenju.
17.	Ob čebelnjaku.
18.	Naš majniški izlet.
19.	Dan sv. Rešnjega Telesa.
20.	Ob mravljišču.
21.	Skrjanček poje, žvrgoli.
22.	Zadnja nevihta.
23.	Toča je pobila.
24.	Na kresni večer.
25.	Moja prva vožnja po železnici.
26.	Moje želje ob koncu šolskega leta.
27.	Imena ulic v Celju (Ljubljani . . .) in naši pisatelji.
28.	Katera knjiga (povest) mi najbolj ugaja in zakaj.
29.	Moj bratec (sestrica — sosedov I.).
30.	Tožba levice.
31.	Kaj mi je pripovedoval brat (sosedov I.) iz svetovne vojne.
32.	Česa se še spominjam izza svetovne vojne.
33.	Kaj nam pripoveduje ded (stric.....) ob zimskih
večerih.
34.	Naši neodrešeni bratje [in sestre.
C. Pisma.
1. Zasebna pisma.
i.
Visokospoštovani gospod doktor!
Ker ste nam včeraj naročili, da naj Fos takoj obvestimo, ako bi se naši mami bolezen poslabšala, si dovoljujem sporočiti Vam naslednje:
Sinoči je mama še precej mirno zaspala, ko je bila za-vžila predpisani prašek. Proti polnoči pa je začela tožiti, da jo zbada za desnim plečetom. Jela jo je tudi mrzlica tresti in toplomer je pokazal 39.1. Zategadelj smo ji napravili mlačen ovitek, kakor ste bili, gospod doktor, naročili, nakar ji je nekoliko odleglo.
Vendar pa smo v velikih skrbeh in zato prosimo, da se blagovolite pripeljati kar z voznikom, ki Vam izroči ta list.
Ponavljajoč svojo nujno prošnjo, beleži s posebnim spoštovanjem
hvaležno vdani
V Stari vasi, dne..........I. I.
II.
V Celju, dne.....
Dragi mi Srečko !
Spominjajoč se svoje obljube, ljubi Srečko, se Ti danes po dolgih mesecih oglasim iz daljnega mesta. Ne veš, kolikokrat sem mislil nate, a pisati Ti nisem hotel prej, dokler nisem vedel, kako bo z mojim učenjem v meščanski šoli.
Osobito prve tedne sem imel polne roke dela: nakupoval sem šolske potrebščine, zavijal knjige in zvezke, a tudi v šoli
so nam že naložili raznih nalog in učenja. Zdaj namreč ne zadostuje, da o •šoli pazljivo poslušamo, ampak treba je še tudi doma zvesto ponavljati. In tudi pismenih nalog je obilo; zakaj skoraj za vsak učni predmet imamo posebnega učitelja in vsem gospodom moramo enako točno ustrezati. Veš, ljubi moj Srečko, odkraja sem že skoraj obupaval, ker je bilo toliko skrbi in dela, vrhu tega pa še dolgčas pri čisto tujih ljudeh. Naša gospo-* dinja je sicer prijazna in dobra ženica ter vedno sprašuje, če smo še kaj lačni. Z menoj namreč stanujeta še dva učenca, ki tudi hodita v prvi razred meščanske šole. Ali moje dobre mamice le ni tu in žepi mi niso več natlačeni z jabolkami in hruškami. Pa tudi Tebe, moj Srečko, in drugih prijateljčkov iz vasi ni več! Včasih mi kar mokro sili v oči, ko čepim nad knjigo pa mi misli uhajajo k vam na pašo, kjer lepo ogenj praskeče, diši po pečenem krompirju in se podite za „ svinj ko" po travniku.
Toda zdaj sem že pogumne j ši; zakaj učenje mi gre že bolj gladko in spoprijaznil sem se z nekaterimi sošolci, ki so prav dobri in veseli dečki. Ej, včasih užagamo kako neumno in smešno, da naša dobra „mamica" kar vzroji, nazadnje se pa le tudi z nami smeji! Ko pridem o Veliki noči domov, Ti iztresem vse polno smešnic iz svoje dijaške torbe. Hm, veš, zdaj nas pitajo z „dijaki"; nekaterim se vidi to kaj imenitno, kakor da smo že kakšni „gospodje"; no, mene je pa kar sram.
Za danes dovolj 1 A zdaj se oglasi še Ti s kakim pisemcem in mi poročaj dosti novic!
Prisrčno pozdravljam Tebe, dragi Srečko, in vse svoje prijateljčke na vasi!
Tvoj
zvesti prijatelj Branko.
Splošna navodila.
1. Za pisma (lisie) uporabljajte poseben pisemski papir, ki naj bo bel, ne prosojen in brez okraskov 1
Ob levi (preganjeni) strani in spodaj je pustiti vsaj za prst širine prazno.
Nad ogovorom in pod ogovorom (Ljubi prijatelj! - Vele-cenjeni gospod!) mora ostati vsaj za dva prsta širine prazen prostor.
2.	Pisma pišite s črno tinto, in sicer skrbno in snažno, ne da bi besede črtali, vstavljali ali brisali!
Ko popišete prvo stran, nadaljujte precej na drugi strani, puščajoč zopet primeren prazen rob! (Nekdaj so puščali drugo stran prazno, ker seje skozi tanek papir poznala pisava s prve strani.)
Za sušenje črnila naj se ne uporablja sipa!
3.	Pismo obsega : ogovor, uvod, glavno vsebino, konec, podpis in datum.
Ogovor se ravna po razmerju med piscem (adresantom) in prejemnikom (adresatom).
V prijateljskih pismih moremo ogovor vplesti tudi kar v prvi stavek uvoda, n. pr. Sporočam Ti, ljubi brat, da . . .
Zgledi prijateljskih ogovorov:
Ljubi (preljubi) prijatelj I — Dragi (predragi) brati — Mili (premili) tovariši— Ljubi moj Branko! . . .
Ogovori višjim (tujim) osebam:
Cenjeni (velecenjeni) gospod! — Spoštovani gospodi — Častita (velečastita) gospa! — Vaše blagorodje! — Visoko-čislani gospod doktor! . . .
Uvod navadno pove, zakaj pišemo pismo.
Nekateri uvodi v pismih tujim osebam:
Dovoljujem si, velecenjeni gospod, Vam sporočiti . i . . .
Usojam se, obrniti se do Vašega blagorodja s prošnjo.....
Čast mi je, naznaniti Vam...... Nadejajoč se, da mi ne
zamerite nadležnosti, se obračam do Kos z neko prošnjo ....
Dosedanja Vaša naklonjenost mi daje zaupanje, da......
Ustrezajoč želji, ki ste jo izrazili v zadnjem pismu, Vam poročam, da.....Iskreno me veseli, da morem ugodno odgovoriti na Vaše cenjeno pismo.....
Vsebina pisma bodi jasna in jedrnata! Ogibajte se ne-potrebnih čenč;, sirovih besed, a tudi pretiravanja in vsiljivega laskanja!
Ako prejemnika pisma vikamo, pišemo osebne in svojilne zaimke (Vi, Vam, Vašega ...) z veliko začetnico; ako prejemnika tikamo, pišemo te zaimke (Ti, Tvoj . ..) ali z veliko ali z malo začetnico, toda vsekdar dosledno, t. j. ne da bi menjavali veliko in malo začetno črko.
Konec pisma navadno še nakratko posname glavno vse-bino ali pa izrazi kako prošnjo, upanje, vabilo in zagotavlja prejemnika našega spoštovanja, prijateljstva, vdanosti itd.
Pisma tujim osebam končujemo nekako takole:
S spoštovanjem.....Z odličnim (s posebnim) spoštovanjem ......Priporočujoč se Vaši nadaljni naklonjenosti,
beleži z vsem spoštovanjem.....
Podpisu imena se dodajo še izrazi prijateljstva ali spoštovanja, kakor: Tvoj vdani... Tebi zvesti... Tvoj odkritosrčni prijatelj .. . Vaš hvaležni ... Vam iskreno vdani . . . itd.
Čim večje spoštovanje hočemo izraziti prejemniku pisma, tem nižje pod zadnjo vrsto napišemo svoj podpis.
Kraj in datum pišemo v zasebnih pismih (osobito tujim osebam namenjenih) na koncu pisma na levi strani od podpisa. V pismih prijateljem smemo datum napisati tudi v začetku pisma na desni zgoraj.
V prijateljskih pismih dostavimo včasih še kak pripis (P. S., t. j. postscriptum); v pismih tujim osebam ne smemo dostavljati pripisov.
4. Pisma, ki smo jih prejeli, moramo skrbno shraniti ali pa jih uničiti, nikako pa jih ne smemo odmetovati, nebrižno trositi itd.
Anonimnih pisem (t. j. brez adresantovega podpisa) ne berite in jih tudi sami ne pišite 1
Odpirati tuja pisma je po zakonu prepovedano.
Dopisnice uporabljamo le v prijateljskem ali poslovnem dopisovanju.*)
Ovoj pisma bodi primeren velikosti pisemskega papirja! Pismom, namenjenim v Srbijo, pripišemo kraj namembe tudi s cirilico.
Naslov na pismu :
Genjeni
Znamka
gospod JJlitan Zorič, trgovec
a
jSjuBtjani. So.SPetra cesta, 24.
*) Kako se uporabljajo poštne spremnice, nakaznice, položnice,'*,železniški vozni listi, brzojavke, carinske listine itd., o tem~se pouče učenci na podlagi dotičnih tiskovin.
20. vaja. Spisujte (o raznih prilikah) v vaših razmerah res potrebna in na resničnih dogodkih sloneča pisma:
a)	prijateljem in znancem ;
b)	staršem in sorodnikom ;
c)	tujim in višje stoječim osebam ;
č) čestitke (gratulacije) in izraževanje sočutja (kondolence) l
2. Poslovna (trgovska) pisma.
U Sevnici, 1. junija 1922,
Gosp.
Soričar <$ BesRovšeR
v Gelju.
Prosim, 6fagovolite mi postati naslednje Knjige:
Jlndrejčftov Jože, Žalost in veselje;
Zupančič, Gici6an;
JTlilčinsUi, Jofovaj JJZataj.
Jiačunu 6tagovolite pritožiti poštno položnico.
S spoštovanjem
Ji J.
Pomnite : Poslovna (trgovska) pisma posredujejo v poslovanju med obrtniki, trgovci itd. ter se razločujejo od zasebnih (privatnih) pisem osobito v tem:
1.	kraj in datum se napiše vedno zgofaj na desno;
2.	namesto ogovora postavimo naslov tvrdke;
3.	izpuščamo vse olepševalne dostavke, kakor: cenjeni, častili, vdani, hvaležni itd.
4.	vsebina pisma mora biti jedrnato, toda jasno izražena.
5.	pisemski papir je nekoliko večje oblike ter ima včasih na čelu natisnjen naslov tvrdke.
Tuje besede, ki se često uporabljajo v trgovskem dopisovanju: rabat = popust dolžniku; diskonto = popust na obrestih menice ; provizija = plačilo za trgovsko posredovanje, izraženo v °/0; nota ali konto = račun; ambalaža = ovoj, zaboj itd.; en gros (izg. angro) = na debelo (trgovanje itd.); en detail (izg. andetaj) = na drobno; akceptirati = sprejeti;
al pari = enako nominalni vrednosti (menic, zadolžnic); aviso obvestilo; ko m p. = drug (družabnik): medio mese 15. dne meseca; ob ligo = dolžnost, poroštvo; ordre naročilo, nakazilo; per contant = proti plačilu (v gotovini); prolongirati = podaljšati (n. pr. veljavnost menice); risico = nevarnost; saldo = poravnava računa; via = pot, smer; valuta = veljava (denarja).
Nadomeščajte tujke kolikor mogoče s slovenskimi izrazi!
21. vaja. Izvršujte naslednja poslovna pisma:
1.	Ponudba (ofert). (Neki klepar naznanja, daje nanovo otvoril delavnico ter priporoča s cenovnikom svojo robo.)
2.	Naročilo. (Krojač Tone Konec naroči na podlagi cenovnika in vzorcev pri manufakturni tvrdki J. J. v . . . 15 m škofjeloške raševine, 10 m nebeljenega platna in 1 gros (12 ducatov) roženih gumbov.
3.	Pismo z računom. (Mizar pošlje trgovcu s papirjem J. J. v . . ., 50 risalnih desak a Din ... in 100 trikotnikov iz hruševine a Din ... ter o tem trgovca pismeno obvešča.)
4.	Poizvedovalnopismo. (Trgovski pomočnik I vanVesel želi vstopiti v službo pri trgovcu Fr. Založniku. Ta poizveduje o pomočnikovi poštenosti in uporabnosti pri trgovcu Petru Trdini v Marboru, kjer je bil Vesel dozdaj v službi.)
5.	Priporočilno pismo. (Odgovor Petra Trdine na zgornje poizvedovalno pismo.)
6.	Opomin. (Tesar Lukež Sleme opominja posestnika Fr. Crabežnika v . . ., naj mu poravna račun za tesarska dela pri novi hiši; račun se je predložil že pred tremi meseci.)
7.	Opravičilo. (Fr. Grabežnik poravna L. Slemenu račun za tesarska dela ter opravičuje svojo zakasnitev s tem, da ni dobil pravočasno denarja za prodani gozd.)
8.	Pritožba. (Krojač Tone Konec se pritožuje trgovcu J. J., da mu"ni poslal blaga natanko po vzorcu, in zahteva, naj se roba zamenja.)
9.	Odpoved. Hišni posestnik Aleš Bogatin odpoveduje krojaču Tonetu Koncu stanovanje in prostore delavnice. (Trimesečen odpovedni rok.)
Č. Poslovni sestavki.
1. Nakaznica, spremni in prejemni list.
Osnova. Kovač Marko Močan v Celju se dogovori s posestnikom Jožetom Ocvirkom v Vojniku, da bo kupil pri njem 2 po-lovnjaka (polovnjak = 5 veder a 56 1) jabolčnika. Marko Močan pošlje svojega hlapca Blaža Hrastnika po jabolčnik k jožetu Ocvirku, ki hlapca ne pozna.
o) Nakaznica.
Gospodu Jožetu Ocvirku, posestniku
v Vojniku.
Prosim, oddajte izročitelju te nakaznice, mojemu hlapcu Blažu Hrastniku, dva polovnjaka jabolčnika, kakor sva se osebno dogovorila.
V	Celju, dne 15. maja 1922.	Marko Močan.
b) Spremnica.
Gospodu Marku Močanu, kovaču	^
v Celju.
Na Vašo nakaznico z dne 15. maja 1.1. Vam pošiljam po hlapcu Blažu Hrastniku dva polovnjaka jabolčnika po dogovorjeni ceni.
Prosim za potrdilo o prejemu pošiljatve.
V	Vojniku, dne 15. maja 1922.	Jože Ocvirk.
c) Prejemni list.
Gospodu Jožetu Ocvirku, posestniku
v Vojniku.
Potrjujem, da sem dne 15. maja 1.1. prejel dva polovnjaka jabolčnika.
V	Celju, dne 16. maja 1922.	Marko Močan.
22. vaja. Krojač Tone Konec v Št. Juriju ob Taboru naroča trgovcu Ivanu Vaniču v Celju, naj izroči prinoscu nakaznice, Andreju Skoku, 25 m sivega sukno, enakega priloženemu vzorcu.
Izvršite: 1. nakaznico, 2. spremnico in 3. prejemni listi
2. Dolžno pismo in pobotnica.
Osnova. Mizar France Žagar v Škofji Loki si je ob ustanovitvi delavnice izposodil od posestnika Blaža Kamenčana 5000 Din, katere vrne črez eno leto s 5%nimi obrestmi vred.
Kolek
aj Dolžno pismo.
*
Podpisanec potrjujem, da mi je gospod Blaž Kamenčan, posestnik v Škofji Loki, posodil 5000 Din, to je pet tisoč dinarjev, da si morem ustanoviti svojo lastno delavnico. Zavezujem se, da vrnem to vsoto črez eno leto, t. j. dne 28. junija 1.1923., s petodstotnimi obrestmi vred.
V	dokaz temu moj in dveh prič svojeročni podpis.
V	Škofji Loki, dne 28. junija 1922.
France Žagar,
mizar.
Matija Drobnič, priča.
Janez Hrast, priča.
b) Pobotnica
50 Din, to je pet tisoč dva sto petdeset dinarjev, kateri znesek je podpisanec prejel danes od gospoda Franceta Žagarja, tukajšnega mizarja, kot vrnjeno posojilo Din 5000"— tn Din 250 — kot 5%ne obresti za dobo od 28. junija 1922. do 28. junija 1923.
V Škofji Loki, dne 28. junija 1923.	Blaž Kamenčan,
posestnik.
23. vaja. Trgovec Peter Lesnika vam je posodil 1200 Din s pogojem, da mu jih vrnete tri mesece potem, ko bo posojilo odpovedal, ter da mu plačujete 6%ne obresti vsakega pol leta naprej. - Črez eno leto in 6 mesecev vrnete izposojeno glavnico.
Napišite o) dolžno pismo, b) pobotnico I (Kolkovina za zadolžnice se določi po lestvici II., kolkovina za pobotnice je 7i% od pobotane vsote.)
• 3. Zaveznica (reverz) in hranilni lisi.
Osnova, a) Janez Ocvirk v Vojniku dovoli sosedu Jakobu Dolencu, da sme s svojo služinčadjo in samotežnim vozičkom uporabljati pot črez njegovo dvorišče do perišča ob Hudinji. Vendar pa mora sosed napisati zaveznico, ker bi si drugače črez leta utegnil lastiti pravico javne poti.
b) Trgovec Ivan Vanič v Celju da krznarju Andreju Podlanki črez poletje shraniti svoj zimski kožuh, kučmo sobolovko in polhovko.
a)	Zaveznica.
Gospod Janez Ocvirk v Vojniku je dovolil, da sme moja rodbina in služinčad peš ali s samotežnim vozičkom uporabljati zasebno pot, ki drži črez njegovo dvorišče do perišča ob Hudinji.
Izjavljam, da si ne bom nikoli lastil pravice do te zasebne poti ter jo bom takoj nehal uporabljati, ako bi gospod Janez Ocvirk to zahteval.
V Vojniku, dne 28. junija 1922.	Jakob Dolenec.
b)	Hranilni list Andreja Podianke, krznarja v Celju.
Gospod Ivan Vanič mi je danes izročil naslednjo kožuhovino. da jo shranim v poletni dobi 1922.:
zimski kožuh, podšit z volčjim krznom in opremljen z astrahanskim ovratnikom; kučma sobolovka; polhovka.
V Celju, dne 15. maja 1922.	Andrej Podlanka.
24. vaja. a) Posestnik Janez Ocvirk dovoli svojemu sosedu, da sme uporabljati njegov vodnjak, kolikor potrebuje vode za svoje gospodarstvo (zalivanje vrta izvzeto). — Napišite zaveznico 1
b) Marija Knez, zasebnica v vili »Tihi dol", shrani pri sosedu trgovcu Martinu Korenini črez zimsko dobo svojo srebrnino in porcelanasto posodo (1 ducat srebrnega namiznega orodja, 1 servis za kavo in popolno pripravo za čaj, sestoječo iz 14 stvari). — Kakšen hranilni list napiše Martin Korenina?
Stev. kom.
* 4. Službeno izpričevalo.
Osnova. Kovač Marko Močan v Celju napiše dobro izpričevalo Lukežu Mahnetu, ki je bil pri njem 4 lela in 3 mesece za pomočnika.
Izpričevalo.
Lukež Mahne, rojen 1.1895. v Podsredi, je bil od 1. aprila 1918. do danes pri meni za kovaškega pomočnika in se je v iej dobi vedel vzgledno, bil jako zanesljiv in zvest, delal vzorno marljivo ter pokazal izredno spretnost v svojih poslih. Zategadelj ga le nerad izpuščam iz službe ter ga vsakomur najtopleje priporočam.
V Celju, dne 28. junija 1922.	Marko Močdn,
(Potrdilo županstva.)	kovaški mojster.
25. vaja. Krojač Vinko Bodlaj napiše pomočniku Antonu Počasnetu, ki je bil sicer pošten, toda počasen in neroden delavec, deloma slabo izpričevalo. (Slabe lastnosti se v izpričevalu ne smejo navajati, marveč se sploh zamolčč. — Zakaj ?)
5. Pogodba.
Osnova. Stanko Koder najame pri hišnem posestniku Matiji Ošabnu stanovanje z dvema sobama, delavnico in s pritiklinami za letno najemnino Din 960'—, ki jo bo plačeval četrtletno naprej. Trimesečni odpovedni rok.
Najemna pogodba.
od Matija Ošaben, hišni posestnik v Celju, je sklenil z gospodom Stankom Kodrom nastopno pogodbo :
1.	Gospod Matija Ošaben oddaja od 1. julija t. I. gospodu Stanku Kodru v svoji hiši v Gosposki ulici št. 4 stanovanje z dvema sobama, s pritiklinami (kuhinjo, jedilno shrambo, podstrešjem, kletjo in drvarnico) ter delavnico v pritličju.
2.	Gospod Stanko Koder bo plačeval Din 960'— (devet sto šestdeset Din) letne najemnine, in sicer v četrtletnih obrokih naprej.
3.	Najemnik se zavezuje, da bo ohranil stanovanje snažno, da bo manjša popravila do Din 20'— oskrboval sam ter se ravnal po^hišnem redu.
Kolek
Gosp
4.	Najemnik ne sme izvrševati prezidov v stanovanju in v delavnici ali sprejemati podnajemnikov, ne da bi hišni gospodar temu pritrdil.
5.	Za oba pogodnika velja trimesečen odpovedni rok.
Ta pogodba se je napravila v dvojniku (t. j. izvirnik in prepis) in sta jo oba udeleženca lastnoročno podpisala.
V Celju, dne 1. julija 1922.	Matija Ošaben, hišni posestnik.
Stanko Koder, najemnik.
■ *
26. vaja. Vrtnar Cvetko Travnik najame vrt posestnika Franceta Gornika na 10 let za letno najemnino Din 600"— proti temu, da si sme ondi zgraditi tople grede in cvetličnjak. Najemnino bo plačeval polletno naprej. — Napišite najemno pogodbo 1
Pomnite: Pogodbe, dolžna pisma in druge važne listine izvršujejo navadno notarji.
6. Vloge pri uradih.
Osnova. Mizarski pomočnik Karel Postružnik na Vranskem zglaša pri srezkem poglavarju v Celju izvrševanje mizarskega obrta.
Zadeva:
Postružnik Karel na Vranskem priglasi izvrševanje mizarskega obrta.
Kolek
Srezkemu poglavarju v
Celju.
Podpisanec nameravam na Vranskem, v hiši št. 35, samostojno izvrševati mizarski obrt ter opiram svojo prijavo na nastopne razloge:
Al. Po priloženem krstnem listu A sem se rodil dne 8. maja 1895. v Braslovčah, kamor sem tudi pristojen, kakor je razvidno iz
B\. domovnice B, ter sem torej jugoslovanski državljan.
C /. Iz učnega izpričevala C je videti, da sem se izučil mizarstva pri tukajšnjem mizarskem mojstru Jerneju Žagarju;
Č'/. kakor pa kaže svedočba sem bil potem pri njem Šest let za mizarskega pomočnika.
Opiraje se na navedene razloge, se usojam prositi:
Srezki poglavar blagovoli sprejeti to priglasitev in mi dostaviti obrtni list.
M „ , , ,, . .. ,„,„	Karel Postružnik,
Na Vranskem, dne 12. junija 1912.	'
Vransko, h. st. 35.
27. vaja. a) Črevljar Simon Smolar prosi mestni magistrat celjski, da bi smel ob svoji delavnici v Oosposki ulici h. št. 3. napraviti izložno okno za izgotovljeno obuvalo. (Priložen načrt.)
b) Oče učenca Vladimirja Vesela, ki je dovršil 4. razred meščanske šole, prosi Vel. župana (Prosv. oddelek) v Ljubljani za dovoljenje, da bi smel njegov sin vstopiti v I. letnik učiteljišča, četudi mu še manjka 4 mesece do potrebne starosti 15 let. (Priloge : krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.)
* 7. Oporoka.
Zavedajoč se, da me Vsemogočni more vsak trenutek poklicati pred Sebe ter zahtevati račune od mojega hiševanja na tem svetu, zato zapisujem zdaj pri popolnoma zdravi in vedri pameti svojo poslednjo voljo o posvetnem premoženju.
1.	Olavni dedič vsemu mojemu imetju bodi moj najstarejši sin France, ki naj mi tudi oskrbi pogreb, kakršen je običajen v našem^kraju, ter plača 10 sv. maš za pokoj moje duše.
2.	Ko doseže moj mlajši sin Janez 24 let, naj mu France izplača 20.000"— Din (dvajset tisoč dinarjev) dote. Razen tega naj plačuje zanj izdatke, ki so potrebni, da more dovršiti svoje študije na vseučilišču; v ta namen naj se uporabljajo tudi obresti od njegove dote.
3.	Mojemu zvestemu hlapcu Tomažu naj naloži v hranilnici 600"— Din (šest sto dinarjev), da mu bodo v podporo na stara leta.
4.	Da moj rod ne pozabi neodrešenih bratov, naj se izplača 3000— Din (tri tisoč dinarjev) »Jugoslovanski Matici".
5.	Na dan mojega pogreba naj se razdeli med ubožce naše občine 400"— Din (štiri sto dinarjev).
To je moja oporoka, ki sem jo lastnoročno spisal in podpisal.
Na Vrhniki, dne 20. junija 1921.	FranC® Kren,en'
oporočitelj.
Dodatek oporoki (kodicii)*
Svoji oporoki z dne 20. junija 1921. dostavljam pri popolnoma zdravi pameti še naslednje:
1.	Svojemu sosedu Jerneju Zavašniku, ki mu je požar uničil skoraj vse imetje, odpuščam dolg 1500 Din (tisoč pet sto dinarjev) kakor tudi vse zaostale obresti.
2.	Ker se je medtem vrednost našega denarja znižala, zato povišujem za 50% (petdeset %) vsa volila (legate), ki jih ima sin France v gotovini izplačati.
Ta kodicil sem svojeročno spisal in podpisal.
Na Vrhniki, dne 2. avgusta 1922.	France Kremen.
28. vaja. Napišite oporoko vdove Ane Dobričine, ki nima nikakega sorodstva ter zapušča vse svoje imetje v razne dobro-tvorne namene I (Ana Dobričina oporoko samo podkriža, a spiše, glasno prebere in podpiše jo sosed Ivan Koren ter jo sopod-pišejo še tri navzoče priče, ki so vse moškega spola, polnoletne, normalno razvite, sodnijsko nekaznovane, razumejo jezik oporoke ter niso same deležne nikakega volila.)
1 narodna in univerzitetna
~	KNJI2NICA