Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Leto XXXI, - Štev. 48 (1581)
Gorica - četrtek, 6. decembra 1979 - Trst
Posamezna številka lir 300
TA MLADINA
(ZA PRAZNIK BREMADEŽN1E)
Slovanski npež praži raka vzhodnim bratom
Ko smo mladi, si domišljamo, da bomo spremenili svet; nazadnje pa svet premeni nas. (Bruce Marshall).
Zadnjič je rekel neki profesor: »Naši dijaki so popolnoma demoralizirani: leni, samopašni, domišljavi, objestni. Ne spoštujejo ne staršev ne profesorjev ne znanosti ne religije. Lepi časi se nam obetajo, ko bodo ti vzeli krmilo v roke!...«
Leta 390 pred Kristusom je rekel Sokrat: »Naša mladina ljubi razkošje. Slabo je vzgojena. Norčuje se iz predstojnikov, ne spoštuje starih. Naši otroci so tirani. Hudobni so...«
V 8. stoletju pred Kristusom je zapisal Heziod: »Nobenega upanja nimam za prihodnost naše dežele, če bo naša mladina jutri prevzela oblast. Neznosna je, nobene skromnosti ne pozna, strašna je...«
Približno 2000 let pred Kristusom je egiptovski svečenik priznal: »Naš svet je na kritični točki. Otroci ne poslušajo več staršev in konec sveta ne more biti daleč...«
Približno 3000 let pred Kristusom je nekdo s hieroglifi začrtal na lončeno tablo, ki so jo nedavno odkrili v babilonskih razvalinah: »Mladina je pokvarjena do dna srca, lena je in kar stori, stori slabo. Nikoli ne bo mogla zdržati naše kulture...«
Tako vzgojitelji danes, tako vzgojitelji nekdaj, in vendar bi si nihče izmed njih ne bil izbral svojega poklica, če bi ne imel zaupanja v svojo vzgojiteljsko moč in — v svojo mladino. Ne bi si bil izbral svojega poklica, če bi ne veroval, da v zadnjem izmed njegovih otrok tli rdeča žerjavica, ki jo je treba samo razpihati. Dolgoletni voditelj italijanske verske oddaje, padre Mariano, je zapisal: »Zelo zaupani mladim, toda tistim mladim, ki niso domišljavi, ampak se hočejo vzgajati; kajti le kdor je sam vzgojen, bo nekoč lahko vzgajal druge.«
Taka mladina bo s svojimi tolikokrat nedoumljivimi nazori in z neobrzdano zanesenostjo v usodnem trenutku vendar spoznala, da je svet korakal pred njo, da bo korakal za njo in da je vse, kar ima (tudi televizor, kolo in avto) dar neizmernih žrtev generacij, ki jim mora biti hvaležna in katerih delo mora nadaljevati, da si bo s tem zagotovila hvaležnost bodočnosti, kajti mladost mine, znanost in religija pa ostaneta.
Mladina se ob svojih izbruhih dostikrat niti sama natančno ne zaveda, za čim teži. Največkrat si želi iskrenega, junaškega in dobrega človeka in svet, v katerem ne bo toliko sebičnosti in samovolje. To pa je težnja po — Bogu.
Prav zato papež Janez Pavel II., veliki ljubitelj mladih, mladim zaupa in izjavlja: »Vi ste upanje sveta, vi ste upanje Cerkve, vi ste moje upanje... Zato ne bojte se Kristusa. On je pravi človek. Odprite mu svoja mlada srca. Borite se za svojo vero. Mlad človek, ki se odločno ne bori za ideale, je starec. Lepo je biti mlad, a šele takrat, če si poln ognja za vse resnično in lepo.«
Opica je dobila skozi mrežo v živalskem vrtu oreh. Ugriznila je vanj. Ker je bil trd in brez okusa, ga je. zavrgla, preden je ugotovila, da je znotraj okusno jedro.
Mladi kristjani ničesar od tega, kar nam ponuja Kristus, ne bomo vrgli proč, preden ne ugotovimo, kako čudovita je vsebina. Naučiti se moramo hoditi in gledati, da bomo veseli te poti, na katero smo postavljeni, da se ne bomo prehitro ustavili in obstali.
Paul Claudel je zapisal: »Ne verjemite tistim, ki pravijo: mladina je zato tu, da uživa. Mladina ni za uživanje, amjiak za heroizem. Če bi le kristjani enkrat začeli resno jemati svojo vero, potem bi to bila revolucija, kakršne zgodovina sveta še ne pozna. In potem ne bi bilo vredno začeti še kakršne koli druge revolucije.«
Ob vsem tem ostane: mladina nosi v se bi idealizem, a ta v poplavi površne materialistične miselnosti lahko utone. Mladina sama mora med seboj napraviti revo-
lucijo duha in življenja. Upornikom mora slediti nov upor, sveti upor resnih, dela sposobnih fantov in deklet, ki se bodo z resnim delom in molitvijo pripravili na naloge, ki jih bo prav njim naložila bodočnost. Od te mlajše generacije sme svet pričakovati, da bo dokazala, kakšne silne in neznane energije so v njej skrite. Da, tudi heroizem!
(Planika 1978/79, št. 1)
isti
Vrsti islamskih držav, v katerih je prišlo v zadnjem času do napadov na severnoameriška veleposlaništva, se je pridružila tudi Libija, iki jo vodi neuravnovešeni in k hujskaštvu nagnjeni polkovnik Ge-dafi. Tako je ob dnevu solidarnosti s Palestinci le-te pozval, naj uničijo Sueški prekop, ki da služi samo imperialistom. Tudi je svetoval sabotaže naftnih vrelcev in prekinitev prometa skozi ožino Bab el Mandeb v Perzijskem zalivu. Ni čuda, da je ob takem vzdušju, ki ga ustvarja Geda-fi s svojimi pozivi, prišlo v Libiji v mestu Tripoli v nedeljo 2. decembra do napada na poslopje ameriškega veleposlaništva. V njem je bilo samo 14 oseb, ostali so se iz previdnostnih razlogov že prej izselili. Čeprav je veleposlaništvo zaprosilo Gedafija, naj okrepi stražo pred poslopjem, se to ni zgodilo. Tako so imeli napadalci, bilo jih je več tisoč, lahko delo. Potem ko so uspeli odstraniti ovire ob vhodu, so vdrli v poslopje, popolnoma opustošili prvo nadstropje, drugega pa zažgali. Osebju veleposlaništva je uspelo zbežati pri stranskih vratih.
Po skoro tisočletnem razkolu stopata krščanski Vzhod in Zahod v novo tisočletje medsebojne edinosti v Kristusovi Cerkvi. Naslednik apostola Petra je obiskal apostola Andreja. Dva brata sta se srečala; poglavar katoliške Cerkve Janez Pavel II. je v dneh od 28. do 30. novembra obiskal v Istambulu, nekdanjem Carigradu, predstavnika in duhovnega voditelja pravoslavnih Cerkva patriarha Dimitriosa I.
Prvih osem sto let krščanstva je pomenilo na Vzhodu in na Zahodu zlato dobo Kristusove Cerkve. Odlikovalo jo ije ogromno število mučencev in pričevalcev, svetih mož in žena, cerkvenih očetov in učiteljev. Politične sile pa so po letu 800 začele vplivati na cerkveni ustroj, da je prišlo do prvega večjega razikola leta 867, ko je čari grajski patriarh Fotij izobčil rimskega papeža Nikolaja I. Do sprave je sicer prišlo že 869, toda kal razdora se je širila dalje, dokler ni prišlo do obojestranskega izobčenja med carigrajsko in rimsko Cerkvijo leta 1054.
NUJNOST KRŠČANSKE EDINOSTI
Značilno za drugo tisočletje krščanstva je bilo medsebojno nasprotovanje, izobčenje, sovraštvo in porajanje novih razkolov in ločin. Sedaj, proti koncu tega tisočletja, ko stopamo v tretje tisočletje krščanstva, pa se po božjem usmiljenju, dobroti in milosti rojeva nova doba medsebojnih odnosov, razumevanja, prijateljstva in ljubezni. Vse posamezne Certkve tako na Vzhodu kot na Zahodu so po delovanju Sv. Duha spoznale nujnost notranje povezave in zedinjenja, da bo svet spoznal in odkril Boga.
Veliko zaslug za to imajo številni eku-
Iran še vedno žarišče mednarodne napetosti
V torek 4. decembra je minilo mesec dni, kar so iranski študentje zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu, 50 članov tega zastopstva pa razglasili za talce.
V preteklem tednu je ameriška vlada storila več korakov, da bi talce rešila na miroljuben način. Tako se je obrnila na mednarodno razsodišče v Haagu, naj ukaže iranski vladi izpustitev talcev. Pristala je tudi na sklicanje Varnostnega sveta, ki je te dni razpravljal o tej pereči zadevi, vendar brez navzočnosti iranskega zastopnika.
V Iranu so medtem zunanjega ministra Beni Sadra nepričakovano zamenjali z ravnateljem državnega radia in televizije. Novi zu-
nanji minister je izjavil, da bo Iran še naprej vztrajal na zahtevi, da morajo ZDA šaha izročiti.
Medtem je mehiška vlada presenetila severnoameriško vlado s sklepom, da šaha noče več sprejeti. To pot Carter ni omahoval. Odločil je, da sme šah ostati v ZDA, dokler si ne najde kje drugod primernega kraja za bivanje. Tako je mogel šah zapustiti medicinski center Cornell v New Yor-ku, kjer se je zdravil pet tednov za rakom in odpotovati z ameriškim letalom v vojaško bolnišnico v bližini San Antonia v Texasu. Na letališču v Kairu pa stoji osebno letalo predsednika Sadata, vedno pripravljeno, da odleti v ZDA po bivšega šaha.
Bizantinska ikona: apostola Peter in Andrej v bratskem objemu (na desni sv. Andrej, na levi sv. Peter)
menski .delavci, ki so pripravili pot dobremu papežu Janezu XXIII. in drugemu vatikanskemu cerkvenemu zboru ter nadaljnjemu ekumenizmu.
Do zgodovinskega dogodka je prišlo ob zaključku zadnjega koncila, ko sta obe Cerkvi 7. decembra 1965 preklicali izobčenje iz leta 1054 v Rimu in Carigradu. 2e prej se je papež Pavel VI. srečal v Jeruzalemu s carigrajskim patriarhom Atena-gorom I. (1964). Nadaljnja srečanja so bila še v Carigradu (julija 1967) in v Rimu (oktobra 1967). Obe Cerkvi, katoliška in pravoslavna v Carigradu, sta leta 1971 objavili »Tomos Agapis« (Knjigo ljubezni), ki najlepše izpričuje delo zedinjenja.
PRESENETLJIVA ODLOČITEV JANEZA PAVLA II.
Pred dvema tednoma nas je presenetil sv. oče Janez Pavel II., ko je ob nedeljskem govoru na zbrane vernike na trgu s,v. Petra v Rimu povedal, da pojde v Carigrad obiskat ekumenskega patriarha Dimitriosa I. ob praznovanju apostola sv. Andreja, zavetnika carigrajske pravoslavne Cerkve.
Veliko poguma in odločnosti je sv. oče pokazal pri svojem obisku v Carigradu. Čeprav so politične razmere v islamskem svetu krščanstvu nenaklonjene, je papeževo potovanje v celoti uspelo.
V četrtek 29. novembra je sv. oče maševal v katoliški cerkvi Sv. Duha v Carigradu. Navzoč je bil tudi ekumenski patriarh. Ko sta stopala v cerkev, je zbor pel »Tu es Petrus« - Ti si Peter. Papež je v nagovoru poudaril upanje, da je čas medsebojnega zbližan/ja in obhajanja zakramentov zelo blizu.
ZGODOVINSKI DAN V CARIGRADU
Zgodovinski dan pa je bil praznik apostola sv. Andreja 30. novembra, ko se je papež udeležil slovesnega somaševanja, ki ga je vodil v cerkvi sv. Jurija patriarh Di-mitrios. Minilo je že tisočletje, odkar je rimski papež prisostvoval takemu bogoslužju. Čeprav ni papež somaševal, pa je kljub temu sodeloval pri bogoslužju, pri katerem sta se pred petjem vere bratsko objela oba naslednika apostolov Petra in Andreja. Drugi pomemben dogodek je bil ta, da je vsa cerkev pela Oče naš v latinščini — ikot izjema — med bogoslužjem v grškem jeziku. Ob koncu liturgije, kot je navada pri pravoslavnih, sta spregovorila najprej papež in nato ekumenski patriarh.
Slovanski papež je dejal, da se moramo vprašati ne to, če moremo doseči popolno edinost, temveč ali imamo pravico, da smo še ločeni. Peter in Andrej sta bila brata, ki ju je v apostolskem zboru še tesneje
povezovalo prizadevanje za evangeljsko dejavnost. Iz tega mora izvirati tudi tesnejše sodelovanje med obema sestrama-Cerkva-ma. Peter je prvak apostolov in je prvi v Jezusu spoznal Kristusa tj. Mesijo, Odrešenika. Zaradi te vere je prejel ime Petelin zagotovilo, da bo Cerkev na tem Petru-Skali. Peter je bil brat med brati, apostol med apostoli, da bi jih utrdil v veri. Zato ima kot prvi dolžnost, da utrjuje edinost v Cerkvi. Ista dolžnost pripada nasledniku apostola Petra. Papež je v govoru še poudaril, da njegov obisk združuje željo vse katoliške Cerkve po edinosti, kakor tudi njegovo osebno željo, da bi čimprej skupno obhajali sveto Evharistijo.
Prav tako je ekumenski patriarh v svojem govoru izrazil željo po čimprejšnjem zedinjenju. Omenil pa je tudi težave, ki jih je treba premostiti. V ta namen je bila imenovana teološka komisija 28 katoliških in pravoslavnih strokovnjakov, ki bodo začeli s teološkim pogovorom.
Ob zaključku pogovorov so objavili uradno poročilo, s katerim sta papež Janez Pavel II. in ekumenski patriarh Dimitrios I. začela teološki dialog. Izmenjala sta si tudi darove: Dimitrios I. je papežu daroval palij, ki je simbol škofovske oblasti. Janez Pavel II. pa je ekumenskemu patriarhu daroval ikono čestohovske Matere božje.
Papež je povabil ekumenskega patriarha, naj pride na obisk v Rim, da bosta skupno počastila grobove apostolov. Dimitrios I. je sprejel vabilo in verjetno bo že prihodnje leto na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija vrnil obisk papežu.
Pred odhodom v Rim je sv. oče obiskal še Smirno in Efez, kjer je bil leta 431 vesoljni cerkveni zbor, ki je potrdil nauk o Kristusu Bogočloveku in o božjem Marijinem materinstvu. V Efezu naj bi po izročilu živela tudi Marija in apostol Janez.
ISKANJE SOŽITJA
MED ISLAMOM IN KRŠČANSTVOM
Papež Janez Pavel II, se je pri opoldanskem nagovoru v nedeljo 2. decembra na trgu sv. Petra v Rimu zahvalil turškim ob lastem, ki so mu omogočile apostolsko in ekumensko potovanje. Papež je namreč v turški prestolnici Ankari govoril tudi o skupni poli islama in krščanstva pri iskanju Boga in o njegovem razodetju v svetu. Omenil je tudi delovanje svetili bratov Cirila in Metoda, ki sta iz Soluna in Carigrada ponesla krščanstvo med Slovane.
Morda je sedaj res napočil čas, da slovanski papež, dedič sv. Cirila in Metoda, prinese po tisočletnem razkolu edinost krščanskemu Vzhodu in Zahodu v eni Kristusovi Cerkvi. Skupna pot v tretje tisočletje krščanstva naj bo pot ljubezni in miru za vse človeštvo.
Jože Markuža
lli^brrp
ro oanoau	iz Carigrada	se je sv. oče za nekaj ur ustavil	tudi	v	nekdanjem Efezu, od
katerega so ostale le še	razvaline.	Tu je po krščanski tradiciji	preživela	zadnja	leta
svojega življenja Devica Marija. Leta 431 je bil v tein mestu vesoljni cerkveni zbor, ki je razglasil	za versko resnico, da	je Marija Mali božja.	Na	sliki je na	skrajni	levi
videti	baziliko Matere božje
»Grešna« nova maša
VESELO PRIČAKOVANJE
V nedeljo 2. decembra smo začeli advent ali adventni čas in s tem tudi novo cerkveno ali liturgično leto. Adventni čas ima dvojni značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje božiča, to je praznovanje Kristusovega rojstva, prihoda božjega Sina med ljudi; hkrati pa je to tudi čas, ko naj to spominjanje usmerja naša srca k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda v slavi.
Na ta dva načina stopa adventni čas pred nas kot čas zbranega in veselega pričakovanja. Takšno pričakovanje nujno dela človeka pripravnega in sprejemljivega za delovanje božje milosti, to je za Kristusov popolnejši, nevidni prihod v naša srca.
Bogoslužje adventnega časa budi v nas tudi zavest grehov, ki smo jih nesrečno storili. Opominja nas, naj se s premagovanjem poželenja in s prostovoljno pokoro vadimo v poglobljenem premišljevanju in zbranosti, da nas more s svojo milostjo rešiti greha in njegovih pogubnih posledic. Zaradi dvojnega vidika na Kristusov prihod razlikujemo v adventnem času dva dela.
V prvem delu, od prve adventne nedelje do 17. decembra, je bolj v ospredju pričakovanje drugega Kristusovega prihoda. To pričakovanje izražajo pri maši svetopisemska berila, molitveni obrazci, prav posebno pa hvalospev za ta čas adventa, ki pravi: »Pri svojem prvem prihodu se je božji Sin ponižal in postal človek, da je izpolnil večni načrt odrešenja in nam odprl pot v večno zveličanje. Ko bo spet prišel v veličastju svoje slave, bomo očitno prejeli, kar nam je obljubljeno in kar v veri zaupno pričakujemo.«
V drugem delu adventnega časa, od 17. do 24. decembra, pa je v bogoslužju bolj naglašena neposredna priprava na praznovanje božiča, praznovanje Kristusovega rojstva. Tudi ta priprava je močno izražena v mašnem hvalospevu tega dela adventnega časa. Tako pravi: »Vsi preroki so Kristusa Odrešenika napovedovali, deviška Mati ga je v neizrekljivi ljubezni nosila, Janez Krstnik je oznanjal njegov prihod, in ko je prišel, je nanj pokazal. Naklonil nam je milost, da veseli pričakujemo skrivnost njegovega rojstva. Tako nas bo našel čuječe v molitvi in vesele v prepevanju njegove slave.«
Ves adventni čas preveva tako bogoslužje kot življenje veselo pričakovanje. Sicer res v adventnih nedeljah pri maši ne molimo ali pojemo »Slava Bogu na višavah«. Vendar to ne iz istega razloga kakor v postnem času. V adventnih nedeljah je predvsem zato ne molimo ali pojemo, da ta angelski spev v sveti božični noči zazveni kot nekaj novega, nekaj posebno veselega.	j,	§,
V Katol. glasu od 15.11.1979 št. 45 je bilo na 3. strani kratko poročilo o zlati maši msgr. Leopolda Jurca v koprski stolnici S. julija 1979 in njeni ponovitvi v Trvižu v Istri 9. septembra 1979. Tiskarski škrat ali pa celo dva tiskarska škrata sta zagrešila nekaj pomot, ki je prav, da jih popravimo. te v naslcnm je izpadla opomba, da bo govora tudi o novi maši, da bodo bralci z večjim zanimanjem lahko primerjali neverjetno razliko praznovanja nove in zlate maše. Potem je v drugem stolpcu z vrha doli dvakrat letnica 1927 namesto 1929. Tretja stvar bi bila pa opomba ob koncu poročila, da povzamemo dogodke ob novi maši kar iz avtorjeve knjige »Moja leta v Istri pod fašizmom«, seveda z avtorjevim dovoljenjem. In to napravimo danes. Da bo vsa zadeva okrog nove maše laže razumljiva, je treba začeti na strani 29 v knjigi, kjer je naslov »Grešna« nova maša.
Geslo, da je treba pregnati vse neitali-janske duhovnike (II Popolo di Trieste), so prav kmalu začeli uresničevati. O tem dovolj zgovorno pričajo dogodki, ki so sledili.
25. marca 1931 mi je pisal tržaški škof dr. Alojzij Fogar, naj se čimprej oglasim na škofiji v Trstu. Ko sem prišel k njemu, me je ljubeznivo sprejel in mi dal v roke neko listino. Nato me je peljal v sosednjo sobo in mi naročil: »Lepo v miru preberi, kar sem ti dal. Pa nikar se nič ne boj!« In imel sem kaj brati! Navajam listino v celoti.
Zaupno! Generalno državno tožilstvo v Trstu, 11. marca 1931/IX - Oddelek 4, Sekcija 2 - številka pozicije 10, številka protokola 1726 - Zadeva: Trviški župnik Leopold Jurca.
Z različnimi vlogami, naslovljenimi tudi na notranje ministrstvo in pravosodno ministrstvo skuša puljski prefekt storiti vse, da bi bil duhovnik Leopold Jurca prestavljen iz province.
Prefekt me tudi obvešča, da je v okolici Pazina, zlasti pa v župnijah okoli Trviža, Berma, Novakov, Starega Pazina in drugih mogoče opaziti zelo dejavno propagando hrvaškega iredentizma in sovražnega nasprotovanja mirnemu poitalijančevanju tujerodnega prebivalstva. Duša tej aktivnosti so okoliški župniki, ki jih vodi duhovnik Leopold Jurca z Opčin. Septembra 1929 je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Trvižu, novembra pa je dobil v upravo še župnijo Berm, ki jo je doslej upravljal znani nasprotnik Italijanov msgr. Josip Grašič. Prav tam je bil tudi izvršen napad, zaradi katerega je bil ustreljen znani Gortan.
Prefekt dodaja, da je duhovnik Jurca fanatičen hrvatski iredentist. Izobrazbo si je pridobil v hrvatskem (?) semenišču v Gorici. Svojo živahno inteligenco, mladostni zagon, ki ne pozna utrujenosti ne počitka, posveča neprestani borbi proti mirnemu poitalijančevanju krajevnega prebi valstva. Ti ljudje zaradi verskih čustev in nizke kulture poslušajo duhovnika. Še več. Slepo mu sledijo v dejavnosti, ki je usmerjena proti nam. Prebivalci Trviža, ki so pred dvema letoma dajali očitne znake privrženosti Italiji in režimu, nas sedaj odklanjajo, so brezbrižni do žaljivega molka in ne morejo skriti svojega nasprotovanja.
Duhovnik Jurca je odkrito pokazal svojo sovražnost do vsega, kar je italijansko, že ob svoji novi maši na Opčinah. Za praznovanje je pripravil pevske zbore, ki naj bi prepevali himne in molitve v slovenščini. Takšen nastop so preprečile krajevne oblasti v sodelovanju z italijanskim prebivalstvom, zlasti pa z voditelji in člani krajevne fašistične organizacije.
Poleg tega je hotel čisto na liho opraviti blagoslovitev zvonov v Bermu, samo zato, da bi preprečil udeležbo krajevnih oblastnikov iz Pazina. Ti pa so utegnili pravočasno preprečiti njegovo namero.
Da bi med prebivalstvom ohranil zanimanje in ljubezen do hrvatskega jezika in omrtvil napore in uveljavljanje italijanščine, naroča iz Zagreba in Celja (?) pošiljke, ki vsebujejo koledar in knjige kol »Danica«, Glasnik sv. Josipa, Glasnik presvetega Srca Jezusovega, roman Za pravico, abecednik v slogu čitanke Ciba-Biba in še druge, ki jih nismo uspeli niti videti. Te knjige potem razdeljuje s pomočjo cerkovnika Martinčiča iz Berma ter župnikov Gojtana, Guliča, Kureliča, Fruliča, Krope-ka in Vanika. Ti s svojo avtoriteto priporočajo hrvatske knjige, da bi ohranili znanje tega jezika, čeprav knjige z njihovim verskim poslanstvom nimajo nobene zveze.
Duhovnik Jurca si drzne pridigati in opravljati verske obrede v hrvatskem jeziku in pravi, da to dela po navodilih svojih predstojnikov, čeprav prebivalci Trviža in Berma, zlasti mladi, razumejo in govorijo italijansko. Ko mu je neki župljan rekel, naj bi opravljal obrede v latinščini,
pridigal pa v italijanščini, je duhovnik Jurca to odločno odbil, češ da na noben način noče opustiti svojega materinega jezika. Da bi še poudaril ta svoja načela, ne zahaja v družine, kjer govorijo italijansko.
V Bermu zahaja v družino nekega Rito-še, ki je znan po svoji hrvatski usmerjenosti, v Trvižu pa v družino Sironič, ki je tudi vsa hrvatska. Neki Peter Sironič, ki ima v Jugoslaviji štiri sinove in enega bratranca (duhovnik Simon Sironič, profesor v Kastvu), je Jurčev zaupni prijatelj in njegovo sredstvo za propagando. Ta Peter Sironič si pod Jurčevim vplivom drzne govoriti, da Italija ne bo dolgo obdržala svojih posesti v Istri. Te kraje naj bi prav kmalu dobila Jugoslavija in vsi trviški žup-Ijani, ki so bili obsojeni na izgnanstvo, naj bi se po njegovem najkasneje v letu dni vrnili domov. Drzne si tudi groziti, da si bo zapomnil tiste, ki so zvesti Italiji. Takšnim bi bilo treba po njegovem odrezati jezik. Tovrstno dejavnost in veliko ošabnost Petra Sironiča je mogoče opaziti, odkar je Jurca prišel v Trviž.
Tujerodni elementi, ki slepo verjamejo svojemu duhovniku, se tako počasi v našo škodo zapirajo v molk, da je čedalje težje, če že ne nemogoče, raziskati in dokazati dobro poznane odgovornosti imenovanega duhovnika. Jurca dobiva zelo veliko pisem iz Gorice, Zagreba in Celja. Pred časom si je dopisoval z msgr. Sironičem, zdaj pa je dopisovanje prekinil, zveze z njim pa ohranja s pomočjo imenovanega Petra Sironiča. V juliju je okrog dvajset dni gostil nekega duhovnika, brata znanega Bidovca, ki je bil v Trstu usmrčen nekaj mesecev potem.
Iz obnašanja in dejavnosti duhovnika Jurca sklepamo, da mora biti član vodstva iredentističnega gibanja med prebivalci Julijske krajine, ki ga vodijo duhovniki. Jurca kaže molčeč odpor do vladnih odločb, če tega ne more javno pokazati. Trudi se za vzdrževanje trajnih stikov z župniki, ki najbolj slovijo po svojih protiitalijanskih čustvih. Pogosto jih obiskuje in se pri tem poslužuje lahkega motornega kolesa. Zvit kakor je, se ni lotil ščuvanja vojaških obveznikov v svoji župniji, naj bi pobegnili; ve namreč, da ga neprestano nadzorujemo. Zelo pa so sumljivi njegovi pogosti stiki s hrvatskimi propagandisti, kakor je duhovnik Milanovič, župnik v Trstu in urednik časopisa Istarski list, ter msgr. Josipom Grašičem. Oba sta znana pristaša skrivnih prebegov čez mejo. Dejstvo je, da je enajst mladih vojaških obveznikov iz Trviža in okoliških vasi pobegnilo v Jugoslavijo, odkar je Jurca župnik v Trvižu. Še nekateri drugi, ki jih je čakala vojaška služba, so odšli neznano kam. Tudi zanje sklepamo, da so pobegnili v Jugoslavijo. Ko bi se nahajali v katerem koli drugem kraju naše kraljevine, bi nam domači gotovo povedali naslov, da bi se izognili kaznim.
Te informacije potrjujejo poročilo kvesture (policijsko poveljstvo, op. ur.), po veljstva fašistične milice, karabinjerjev in javnega tožilstva iz Pulja.
V zadnjem času smo zvedeli, da je Jurca razdeljeval hrvaške knjige, ki jih ni dovoljeno uvažati, zato ga je pazinsko sodišče kaznovalo s 100 lirami globe.
Zaradi Jurčeve politične dejavnosti, ki jo moremo označiti kot zelo nevarno, smo dvignili preplah in zahtevamo od pristojnih oblasti ustrezne ukrepe. Dovolite mi, ekscelenca, da vam izrazim še svojo osebno prošnjo: Umaknite duhovnika Jurco iz župnij Trviž in Beram. Na ta način boste naredili konec neprestanim pritožbam in neprijetnostim. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni nad duhovnikom Jurcem, če prav ga varuje duhovniška obleka, uporabiti zakone, ki jih on navadno ignorira in krši. S spoštovanjem
Mandruzzato, državni tožilec.
(Se bo nadaljevalo)
Župnijski vestnik »Ukve«
Izšla je nova številka, ki je kot prejšnje lepo urejena, z zanimivimi članki in številnimi slikami. Osrednji članek je poročilo o vseslovenskem romanju v Rim, ki se ga je iz Ukev in Žabnic udeležilo 20 oseb. Romarje sta spremljala ukljanski župnik Mario Gariup in župnik iz Žabnic Mario černet. Slovenski verniki iz Kanalske doline so sv. očetu poklonili v dar italijan-sko-slovenski slovar Gregoria Alasia da Sommaripa.
Ostali članki obravnavajo domače zadeve: problem upepeljevalnika v Ukvah, izid volitev za evropski parlament 10. junija letos, »duhovita« brošura »Ricordi di guer-ra«, ki jo je izdala osnovna šola v Ukvah.
Obširen je pregled za Ukve pomembnih dogodkov od 7. aprila do 8. septembra 1979. Objavljeni so odlomki iz člankov in
■ Rdeče brigade so se pretekli teden omadeževale še z enim zahrbtnim zločinom. V Rimu -so teroristi umorili 58-letne-ga podčastnika javne varnosti Domenica Taverna. Čeprav je bil Taverna nameščen v uradu, ki se ni nikoli ukvarjal s terorizmom, so ga v telefonskem sporočilu označili za »rablja«. Očividno hočejo s temi umori rdeči brigadisti vnesti nemir in nezadovoljstvo v vrste policije in dokazati, da država ni zmožna braniti svojih uslužbencev.
■ Tako imenovano Russelovo .mednarodno sodišče, ki ga vodi pisec življenjepisa o Titu Vladimir Dedijer, je znova izpričalo svojo pristranost. Medtem ko ni do sedaj niti enkrat nastopilo zoper zatiranje svobode'v komunističnih ali drugih levičarskih diktaturah, pa se je z nenavadno naglico odločilo, da bo obravnavalo zločine bivšega iranskega šaha Pahlavija. Kam pa je ost s tem procesom pravzaprav usmerjena, je Dedijer jasno povedal, ko je dejal, da bo sodišče raziskalo tudi vlogo, ki so jo imele pri tem ZDA in nadnacionalne družbe. Dedijer je še dejal, da se bo obravnava vršila ne glede na usodo talcev, ki so zajeti v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu in da bi si na mestu teh talcev želel videti predstavnike velikega ameriškega kapitala kot je Rockefeller ali podtalne politike .kot je Kissinger.
■ Bivši tajnik italijanske radikalne stranke Jean Fabre, po rodu Francoz, je bil pred vojaškim sodiščem v Parizu zaradi neposlušnosti v mirnem času, ker ni hotel služiti vojaškega roka, obsojen na 6 mesecev zapora, a le pogojno. Obenem je bil črtan iz francoske vojske. Tako mu ne bo več treba služiti vojaškega roka.
■ V Dublinu se je z neuspehom končal sestanek voditeljev devetih držav, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost. Veliki »upornik« tega sestanka je bila Vel. Britanija. Njena vlada, ki je sedaj v rokah konservativcev, je odločno izjavila, da ni pripravljena letos plačati vsote, ki bi jo morala po pravilniku EGS prispevati za kritje proračuna, češ da ima previsoke izgube pri spoštovanju vseh gospodarskih sporazumov, ki so jih sklenile članice te Skupnosti. V tem zadržanju je Vel. Britanijo posredno podprla Zah. Nemčija. Voditelji zasedanja sa neljubo zadevo rešili tako, da so vso stvar prenesli na zasedanje EGS, ki bo enkrat spomladi v Bruslju. Zaradi tega vprašanja so stopili v ozadje nekateri drugi pereči problemi, ki tarejo ne samo EGS, temveč celotno Evropo kot npr. energetska kriza, naraščanje inflacije in brezposelnosti ter redna oskrba z nafto. Na vse to predstavniki EGS niso znali dati pravega odgovora.
■ Tretja največja nesreča v zgodovini letalstva se je primerila 28. novembra, ko se je zrušilo med poletom nad Antarktiko novozelandsko turistično letalo, na katerem je bilo 257 potnikov in članov posadke. Nesreče ni nihče preživel.
★
Kamenčki
Čudna nedoslednost
Islamski verski fanatiki v Iranu hočejo urediti svoje življenje po naukih korana: ženska naj bo doma, naj nosi zagrinjalo feredžo, kazni za prekrške proti lastnini ali morali naj bodo sekanje rok ali kar smrt. Odklanjajo zahodno lahko glasbo, radio, televizijo, hladilnike, plošče itd. Edino stvar, ki jo od zahodnih industrializiranih držav brez pomisleka sprejemajo, so brzostrelke, tanki, bombe in mine, čeprav Mohamed vseh teh tehničnih dosežkov ni niti uporabljal niti priporočal.
dopisov raznih časopisov in revij, ki so poročali o življenju v tem turistično privlačnem naselju. Med njimi naj omenimo srečanje urednika »Galeba« z ukljanskimi šolarji, obisk dijakov iz Pordenona in slovenskih učiteljiščnikov iz Trsta, zaključno prireditev glasbene šole in točaja slovenščine v Ukvah ter letovanje otrok na morju. - ej
■
Truhlar jeva pesniška zbirka v italijanščini
Nedavno je izšla v založbi Istituto Propaganda libraria v Milanu knjiga »Nei giorni sussurra 1’Oceano«, ki je prevod pesniške zbirke »V dnevih šumi Ocean« pokojnega pesnika Karla Vladimira Truhlarja. Zbirko je prevedel prof. Luigi Mi-chieletto, uvod pa ji je napisal Giovanni Cristini. Cena knjigi je lir 3.500.
Že nekaj časa Portugalska ni imela stabilne vlade. To je nagnilo predsednika republike generala Eanesa, da je razpisal predčasne volitve, ki so bile v nedeljo 2. decembra. Veliki poraženec teh volitev so bili socialisti, ki jih vodi Mario Soares. Od zadnjih parlamentarnih volitev leta 1976 so izgubili 34 sedežev. Prej so jih imeli namreč 107, sedaj komaj 73. Soare-sova stranka je po letu 1976 vladala kot stranka relativne večine, ne da bi se hotela vezati ne na komuniste ne na stranke sredine. Za njenega vladanja je prišlo na Portugalskem do hude inflacije in nezaposlenosti. Očitno so volivci hoteli zaradi tega socialiste na zadnjih volitvah kaznovati.
Nekaj koristi od socialističnega neuspeha so imeli komunisti. Od 14% glasov so porasli na 19 % ter si zagotovili 47 sedežev. Toda tudi če bi se povezali s socialisti, ne morejo sestaviti vlade, kajti »Demokratična zveza« je osvojila 125 poslanskih mest in ima tako -v zbornici absolutno večino. »Demokratično zvezo« sestavljajo tri stranke: Demokratični socialni center, neke vrste Krščanska demokracija, socialdemokratska stranka in monarhisti.
Novo vlado bo sestavil voditelj »Demokratične zveze« 45-letni odvetnik iz Oporta Francisco Sa Carneiro. Je odločen nasprotnik podržavljanja podjetij, zagovornik privatne pobude in predstavnik neokapitali zma kot ga izvajajo angleški konservativ ci. Po petih letih od zloma Salazarjeve diktature, ko je sprva zgledalo, da bo Portugalska postala nova Kuba zahodne Evrope in je skrajna levica že bila na dosegi oblasti, se Portugalska, čeprav revna dežela in dežela socialnih nasprotij, vrača po volji volivcev v sistem zahodne demokracije z zmernimi strankami na čelu. Nov dokaz, da se levica lahko utrdi na oblasti le, če se posluži sile in svojega policijskega aparata. Na Portugalskem ji to ni uspelo. Upajmo, da bo tudi drugod po zahodni Evropi tako, tudi v Italiji.
Iz slovenske Koroške
Skavtski jubilej na Koroškem
Slovenski skavti na Koroškem obhajajo letos 20-letnico ustanovitve. Tega jubileja so se spomnili že na letošnjem Jamboree-ju, na katerem so se zbrali skavti in skavtinje iz vseh naših treh zamejskih pokrajin. Vendar so se svoje obletnice želeli spomniti tudi s samostojno proslavo. Ta je bila v nedeljo 25. novembra v prostorih Marijanišča, ki je zavod za slovenske srednješolce v Celovcu, vodijo pa ga salezijanci.
Na proslavo so povabili tudi svoje brate in sestre iz Goriške in Tržaške. Tržaško zastopstvo je bilo bolj maloštevilno, ker so tisto nedeljo imeli Tržačani svojo revijo pevskih zborov, pri kateri sodelujejo tudi mnogi skavti in skavtinje. Zato pa je bilo goriških skavtov in skavtinj za en avtobus. Spremljal jih je njih sedanji cerkveni asistent Marjan Markezič, tako da so lahko imeli ob prihodu v Marijanišče svojo skavtsko mašo.
Popoldne se je začela v dvorani Marijanišča jubilejna proslava. Pri njej je so-
deloval ansambel »Mladi mi« in pa dramska skupina, ki je posrečeno predstavila Štokovo komedijo »Trije tički«. Uvodno besedo v akademijo je imel voditelj .koroških skavtov Franc Krištof. Ta se je spomnil tudi ustanovitelja koroške skavtske organizacije salezijanca g. Rovana. Ta je nato stopil na oder in obudil nekaj spominov na pionirske čase koroškega skavti-zma. V imenu goriške in tržaške skavtske organizacije je prinesla pozdrave dr. Franka Ferletič.
Po končani akademiji so se vsi skavti zadržali še v prijateljskem razgovoru in tako ob skupni pesmi in prisrčni besedi še bolj utrdili medsebojne vezi, ki povezujejo že več let to našo zamejsko mladino ob idealih Baaden Powela in Kristusa.
■ Kandidat za predsednika ZDA senato; Edvvard Kennedy je dal izjavo, ki je zelo vznevoljila tako vlado kot ameriško javno mnenje. Dejal je, da Carter pozablja, da je bila vladavina iranskega šaha ena najbolj nasilnih v zgodovini človeštva. Brez dvoma je Kennedy s tem pokazal, da zgodovine kaj dosti ne pozna, saj je bilo in je še dosti vladavin, ki daleč prekašajo po krutosti šahov režim. Naredil pa je tudi slabo uslugo prizadevanjem ameriške vlade, da reši talce v Teheranu. Državni tajnik Cyrus Vanče je o Kennedyjevih besedah 'dejal, da so neumestne in za talce škodljive, saj ovirajo uspešno posredovanje v njihov prid.
IZ KANALSKE DOLINE
Sv. Miklavž v Ukvah
Zvečer pred sv. Miklavžem nastavijo otroci v Ukvah v Kanalski dolini na okna, med zunanje in notranje oknice, »škrpece« (copate), čevlje in celo škornje, da bi jim Miklavž vanje prinesel orehov, pomaranč in krampusa (parkeljna) iz kruha, pa še kaj drugega. Tistim otrokom pa, ki so hudi, bo lahko Miklavž prinesel tudi šibo.
Zjutraj najdejo otroci vse to na oknu v svojih čevljih in šlkrpecah. Veselijo se dobrot in kar je dobrega, kmalu pospravijo. Šibo pa vzame mama ali ata in jo skrije. Služila bo za takrat, ko bodo otroci hudi.
Tisti večer na sv. Miklavža pa hodita po vasi, po tistih hišah, kjer imajo majhne otroke, krampus (parkelj) .in Miklavž. Krampus nosi na hrbtu veliko žrglje (ikoš za seno in za listje). Žrglje je tako veliko, da bi krampus v njem lahko odnesel tudi enega ali kar dva majhna otroka in ta stari jih s tem radi strašijo. Vendar pa ima krampus v žrglju sedaj darove, ki jih bo Miklavž razdeljeval otrokom, jabolka, bonbone, orehe, pa tudi šibe. Ima pa s sabo tudi ketne in z njimi rožlja ter straši otroke.
Spomnim se nazaj, da smo otroci kram-pusu tiščali duri, ker je šel naprej pred Miklavžem. Bali smo se, da ne bi prišel v hišo. Krampus je odnehal. Potem pa je prišel Miklavž v hišo. Otroci smo klečali na podu in pridno molili, on pa je vsakega obdaroval.
Tako je še danes v Ukvah na sv. Miklavža ix) tistih hišah, ki držijo lepe stare navade. - Dani Z.
U. V.
Revija pevskih zborov v Trstu
Tržaška Zveiza cerkvenih pevskih zborov je 25. novembra organizirala v Kulturnem domu tradicionalno revijo pevskih zborov. Letos je sodelovalo dvanajst zborov iz Trsta in okolice.
Prvič se je te revije udeležil nedavno ustanovljeni mešani zbor v Miljah. Zbor, ki ga vodi Cveto Marc, šteje prek 30 pevcev in pevk in je kar zadovoljivo predstavil tri pesmi domačih skladateljev.
Ostali zbori so že poznani: mesto in predmestja so zastopali Tržaški mladinski zbor, moški zbor Novega sv. Antona ter zbori iz Skednja, Rojana in »M. Kogoj« od Sv. Ivana. Iz okolice so pa sodelovali zbori z Opčin, Mačkolj, Devina, Boršta, Sv. Križa in »Fantje izpod Grmade«.
Na sporedih so prevladovale le manj zahtevne pesmi starejšega ali novejšega datuma. Le nekateri zbori so si upali poseči tudi po sodobnejših ali manj tradicionalnih sikladbah. Tako je zbor »M. Kogoj« iz Trsta pod vodstvom Nade Žerjal Zaghet vključil v spored Gallusa, Kogoja in Lajovica; zbor iz Rojana je z dirigentom H-umbertom Mamolom izvajal Kogoja in Ukmarja; Janko Ban, ki vodi openski zbor, je izvajal Vrabca in Jakoba Ježa ter zbor Novega sv. Antona, kjer je pevovodja Edi Race, je vključil v spored Vrabca in Hareja.
Stremljenje omenjenih zborov, da osvežijo že preveč stare programe, je seveda hvalevredno, vendar obstaja nevarnost, da si zibor zastavi nalogo, ki ji ni povsem kos in tako izostane zaželeni učinek. Vsekakor je novitete najuspešneje predstavil openski zbor; poleg njega pa — z nekoliko lažjim programom — zbor Novega sv. Antona. Pri ostalih dveh zborih je bilo čutiti tuintam kako pomanjkljivost ali ohlapnost.
V glavnem so se vsi zbori vestno potrudili in podali izčrpno podobo današnjega stanja zborovskega petja na Tržaškem, če ni bilo večjih dosežkov v sestavi sporedov ali izvedbi, lahlko to pripišemo neugodnim razmeram, v katerih ti zbori delujejo. Storjeno je bilo to, kar je v današnjem trenutku mogoče in smo z moralnim uspehom lahko zadovoljni. To je poudaril tudi predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorko Harej v svojem uvodnem nagovoru. Prireditev je pismeno pozdravil tržaški škof Bellomi in dežela Furlanija-Julijska krajina.
U. V.
* * *
V zvezi s to revijo in nedavnim javnim pismom Komornega zbora Glasbene Matice pa se mi zdi vredno navesti še nekaj misli.
Omenjeni zbor je pred kratkim objavil v vseh slovenskih časopisih nekakšen obupni Iklic vpijočega v puščavi. Jedro njegove izjave je, da mu je onemogočeno delovanje in razvoj zaradi pomanjkanja pevcev. Navajam tu število nastopajočih pevcev v posameznih zborih na zadnji reviji: prvi nastopajoči zbor je imel 15 pevcev, drugi 18 in potem so si sledili še dva zbora po 32 pevcev ter potem po vrsti z 18, 17, 30, 29, 21, 27, 20 in 25 pevci. Le trije (recimo štirje) zbori so dosegli število 30 pevcev. Vsak teh zborov bi z veseljem sprejel v svoj okvir še marsikaterega pevca. In tudi delujoči pevovodje bi z večjim veseljem vodili številnejši zbor. A pevcev ni. Tudi Komorni zbor Glasbene Matice ne more naprej zaradi pomanjkanja pevcev; zborovodjo ima. Zato ni realna trditev, da nam primanjkuje pevovodij. Pevovodje so in se tudi požrtvovalno trudijo, da ohranijo pri življenju zbore, ki so v neprestani nevarnosti, da usahnejo.
Še enkrat bi rad poudaril dejstvo, da so nekateri zbori (Rojan, Skedenj, Sv. Ivan in Tržaški mladinski zbor) edini ambienti, v katerih slovenski meščan mesta Trst lahko še slovensko poje. To porazno dejstvo preveč ljudi namerno ignorira! Vsa naša zatrjevana slavna pevska tradicija se je v tržaškem mestu razblinila...
U. V.
Duhovska posvečenja v tržaški stolnici
Na praznik Brezmadežne ob 16. uri bo v stolnici sv. Justa v Trstu škof Bellomi
sMsMa il M
V torek 27. novembra je bila v Katoliškem domu v Gorici druga predstava letošnje gledališke sezone. Tokrat je bilo na vrsti gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Celja, ki nam je prikazalo zadnje Cankarjevo dramsko delo Lepa Vida.
Ivan Cankar imenuje to igro dramska pesnitev. Zamisel zanjo je povzel po ljudskem motivu Lepe Vide; sicer jo je posta* vil v sodobno okolje. Dal ji je tudi temeljno idejno podlago. Dogajanje se vrši, razen drugega dejanja, v cukrami, v žalostnem kraju umirajočih študentov, propadlih idealistov, izločencev. Vendar je ta prostor tudi poln hrepenenja po sreči, po boljšem življenju, ne tostranskem, ampak onstranskem. Vida je za umirajočega študenta Poljanca, Dioniza in ostale simbol sreče, ki jo človek doseže samo po trpljenju in hrepenenju. Ona sama pa predstavlja stalno človekovo hrepenenje po neki nedosegljivi sreči. Za nekaj časa uide iz oklepa mračnih sten cukrarne, stran od trpečih. Gre v »paradiž«, v »svet sonca in luči«. Toda v tem kraju veselja in (bogastva ne more živeti. Pravi namreč: »Paradiž ni moj dom, pot je moj dom. Kajti edina pot do veselja je trpljenje, zlati kelih bridkostih Samo Dolinar, predvsem pa Milena in zdravnik se počutijo udobno V realnem svetu. Milena nekako predstavlja zemeljsko življenje. Rada ima luč, ne vpraša se, zakaj in kako: živi pač! Ko Dolinar spozna Vido, začne tudi on hrepeneti po neki sreči, celo po smrti, ki je morda slajše doživetje kot zemeljska ljubezen. Ko pa stopi predenj Milena, preide iz Vidinega objema v njen. Vsako noč je hrepenel po njej, po onstranskem bivanju. Vida imenuje Dolinarja otroka sonca in pomladi. Razume njegovo duševno razdvojenost, zato ga prepusti Mileni, sama pa odide z Dionizom spet v cukrarno: v svet trpljenja in hrepenenja. Jetični študent Poljanec v smrtnem prividu doživi srečo, po hudih mukah vidi svoje poveličanje, ki je »iz noči porojeno«.
Mislim, da so igralci zelo dobro odigrali
svoje vloge, posebno Janez Bermež ikot bolni študent Poljanec, Anica Kumrova kot Lepa Vida, Janez Starina kot Dioniz, petnajstleten študent ter Bogomir Veras kot Merva, zapit pisar. Dobro zamišljeno in funkcionalno sceno ter kostume si je zamislila Meta Hočevarjeva. Za uspešno predstavo so poskrbeli še dramaturg Igor Lampret, lektor Majda Križaj eva, skladatelj Darijan Božič, korepetitor Miro Podjed. Igro je režiral Mile Korun, eden najboljših slovenskih režiserjev.
Predstava gotovo ni ugajala vsem gledalcem. Nekaterim niso bile všeč režiserjeva zamisel in odrske domislice. V njih niso videli Cankarjeve ideje in želje. Mislim pa, da so mnogi prišli v gledališče, ne da bi pravzaprav poznali tega dela. Mnogo je takih, ki si od predstave zmeraj čakajo dogajanje na odru in sicer tako, da
IZŠLE SO KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
iz njega takoj izluščijo smisel, ne da bi se pri tem miselno »mučili«. Nočejo razglabljati kakih zapletenih duševnih problemov. Taki radi pridejo v gledališče, da se nekoliko sprostijo, nasmejejo. Ne zavedajo se pa, da tudi komediograf večkrat v smešni luči in obliki pove kako zelo (grenko življenjsko resnico. Zato ne odobravam zadržanja nekaterih, ki takoj kritizirajo in pobijejo vse, predvsem režijo, še preden se igra zaključi. Pri tem ne pomislijo, zakaj se je režiserju zdelo prav, da je pokazal sceno na določen način in ne drugače. Mile Korun je imel namreč zelo zahtevno vlogo, ker je razmišljujoče delo Lepa Vida zelo težko uprizorljivo.
Menim, da so bili gledalci, ki radi pri dejo v gledališče ne zato, da ibi videli »veselice«, ampak kaj zahtevnejšega, zadovoljni z delom. Sicer pa bi bila ta igra morda bolj primerna za ožji krog gledalcev, za elitno publiko.
Iva K.
V nedeljo 9. decembra ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Trstu slovesni zaključek praznovanja
MEDNARODNEGA LETA OTROKA
Okrog 800 otrok je sodelovalo na raznih krajih Tržaške od Devina do Korošcev in od Rojana do Kolonkovca s številnimi pobudami. Ob diapozitivih bomo osvetlili položaj otroka v svetu in starše opozorili na nenadomestljivo vlogo pri vzgoji in rasti otroka v pravo osebnost.
Vstop z vabili, ki bodo na voljo samo pri osebah, ki so spremljale otroke pri njihovih pobudah. Nastopilo bo devet skupin s prizori, sledi slovesen prihod sv. Miklavža, nagrajevanje najboljših literarnih in slikarskih del ler podelitev spominka vsem otrokom, ki so sodelovali ob mednarodnem Letu otroka.
posvetil dva duhovnika in enega diakona. Novomašnika bosta Pieremilio Salvade in redovnik Angelico M. Sgarbossa OSM; diakon pa postane Umberto Piccoli.
Doktorirala je iz leposlovja
Na filozofski fakulteti tržaške univerze v Trstu je z odličnim uspehom dovršila študije in diplomirala iz leposlovnih ved Lučka Peterlin-Susič. V diplomski tezi je obravnavala pomen romana »Senčni ples« v opusu Alojza Rebule. Novi doktorici iskreno čestitajo ter se z njo veselijo sorodniki in prijatelji.
Sestanek sekcije SSk za zahodni Kras
V Soščevi dvorani na Proseku se je 28. novembra sestala sekcija SSk za zahodni Kras. Na dnevnem redu so bila med drugim važna vprašanja, ki zadevajo tržaški regulacijski načrt in s tem povezana gradbena dovoljenja ter izvolitev štirih delegatov, ki bodo na bližnjem pokrajinskem kongresu SSk zastopali to področje.
V začetku sestanka so se prisotni spomnili 70-letnice somišljenika Milka Cibica m mu zaželeli še vrsto zdravih in delavnih let.
V diskusiji o regulacijskem načrtu je prišla do izraza zahteva, da se ne razlašča več niti metra naše zemlje ne za zadruge ne za druge storitve, še manj pa za tkirn. barkovljansko vpadnico, ampak da se omogoči domačinom gradnja hiš na njih zemljišču, kjerkoli je to mogoče.
Poudarjena je bila nadalje skrb glede prodaje zemlje, ki gre večinoma v italijanske roke; zato je sekcija SSk za zahodni Kras mnenja, naj naši ljudje nikar ne prodajajo svoje zemlje, ampak da jo skrbno čuvajo zase in za svoje potomce.
V drugem delu sestanka se je razvila živahna debata o delovanju Slovenske skupnosti med našim ljudstvom, o njenih stikih z drugimi strankami ter SKGZ in SSO, o čim tesnejših stikih z matično domovino.
Sekcija SSk za zahodni Kras je nato izvolila štiri delegate, ki bodo prisotni z aktivno volilno pravico na prihodnjem pokrajinskem kongresu tržaške Slovenske skupnosti.
Nabrežina
Kulturni večer. Posvečen je bil pesniku Josipu Murnu-Aleksandrovu ob stoletnici njegovega rojstva in se je vršil v dvorani »Igo Gruden« v soboto 24. novembra ob veliki udeležbi. Poleg pesmi, ki sta jih izvajala dekliški zbor pod vodstvom Sergija Radoviča, smo z zanimanjem sledili raznim recitatorjem, ki so bili med občinstvom. To je bilo razmeščeno na levi in desni strani dvorane, da je bil v sredi prostor za zaključni balet. Recitacije in pesmi so spremljali dobro izbrani diapozitivi in primerna glasba. Pomembno vlogo je pri tem nedvomno imel prof. Zvonko Legiša. Morda ne bo brez pomena, če ponovimo odlomek pisma I. Šorliju, ki ga je pisal Murn 10. junija 1899: »Kristus je največji etik in filozof-reformator, ki je imel v sebi najčistejše božanstvo in najjasnejše cilje, človek, ki je svoj lastni materialistični jaz popolnoma namestil z vsem človeštvom in njemu posvetil svoj genij.«
Zaključek Leta otroka. Skavtinje so za to priložnost narisale pomenljive lepake za javne lokale, drugi otroci pa so izrezali spominčke, ki izražajo zanimanje odraslih
KULURNI KROŽEK DEVIN-ŠTIVAN
vabi na
KONCERT
ki ga bosta v nedeljo 9. decembra ob 16!'
izvajala v dvorani motela Agip v Devinu mešani komorni zbor iz Nove Gorice in dekliški zbor iz Devina. Dirigirata Štefan Mauri in Herman Antonič. - Vstop prost.
z mladimi srčki, in jih delili v nedeljo 25. novembra pred mladinsko mašo, katero so poživili mladi pevčki in muzikanti z violinami ter piščalkami. Tudi berila in prošnje so bile v njihovi skrbi. Po maši pa se je kar 43 otrok udeležilo risarskega ex tempore v župnijski dvorani in v dvorani Igo Gruden. Tema je bila: otrok v današnjem času. V nedeljo 2. decembra pa se je udeležilo 13 otrok spisovnih sestavkov na isto temo. Otroci so nabirali tudi papir in miloščino za revne otroke. Pred cerkvijo so odrasli lahko opazovali in premišljali o »umetnosti izražanja« v slikah, ki so bile razstavljene prejšnjo nedeljo. Gotovo bo sv. Miklavž vzel vse to na znanje, zlasti pri raznih obiskih v tem tednu in v nedeljo 9. decembra v Kulturnem domu v Trstu ob štirih popoldne.
Neslovenski poudarki besed na postaji Trst A
Človek se začuden sprašuje, odkod napačno poudarjanje pri napovedovalcih na tržaški radijski postaji. Dne 29. novembra je bilo mogoče slišati v kulturni oddaji ob šestih zvečer Neodvisna država Hrvat-ska (z naglasom na hr); zjutraj istega dne pa izgovor Baskija.
Je mogoče, da bomo odslej po »zaslugi« te radijske šole Slovenci izgovarjali tudi Italija, Francija ali Španija?
Čas bi že bil, da bi ta radijska postaja prenehala s kvarjenjem splošnega čuta za slovensko poudarjanje besed. Kje so tisti časi, ko so prav na tej postaji izgovarjali pravilno celo madžarska imena, npr. »belo« za kralja Bela. Sedaj pa slišimo po-grešno izgovarjanje celo krajevnih imen v španskem jeziku, ki je svetovno poznan. Ko je Trst A poročal npr. o Boliviji, je bilo slišati izgovor »kokabamba« za mesto Cochabamba (kočabamba).
Prvi slovenski kovanci
Pred dobrim letom je stekla prodaja prvih slovenskih kovancev. Ker slovensko javnost, posebno pa kupce zanima, kako ta akcija poteka, založništvo »Ars Sloveni a«, ki je kovance izdalo, sporoča:
Prodaja je bila uspešna, čemur je seveda do neke mere pripomogel pretirani dvig cen žlahtnim kovinam. Kot znano je tako srebro kot zlato danes za več kot 100% dražje kot je bilo pred letom dni. Samo zlato, ki se nahaja v eni seriji Zlatnikov, je danes precej dražje kot pa je bila prvotna cena tem kovancem. Kupci so bili še posebej zadovoljni z umetniško kvaliteto kovancev ne glede na to, da se jim je naložba izplačala.
Kot je bilo objavljeno, je šel del dobička v slovenske narodne namene in lahko javimo, da smo do danes razdelili 2.800 dol. predvsem za slovenski demokratični tisk. Vsi, ki so kovance nabavili, lahko dobijo na zahtevo podrobnejši obračun tega fonda, ki bo do vključno letošnjega oktobra razdelil 5.000 dolarjev.
Prodaja kovancev se nadaljuje. Nova cena je na osnovi 400 USA dol. za unčo zlata sledeča: serija 6 zlatnikov 395 dol.; serija 6 srebrnikov 107 dol. Cena se dviga ali pada za 13 dol. pri zlati in 4 dol. pri srebrni seriji z vsakim dvigam ali padcem unče zlata.
					
VLADIMIR KOS DJ	(2)
Že sedemnajst let,..
Naša klinika ne premore postelj; a kadar gre za nujno potreben sprejem v bolnišnico, eden izmed naših sedem zdravnikov — po rotacijskem sistemu, priporoči bolnika primerni bolnišnici, ki se ji tako ni treba bati izkoriščanja. Naši zdravniki po navadi niso kristjani, a od vsega začetka smo jim dali vedeti, da ima pri nas vsak človek pravico do človeka vrednega ravnanja.
Zanimivo je, da kljub določenemu odstotku takšnih bolnikov ne trpimo glede Stavila drugih bolnikov, ki plačujejo s socialnim zavarovanjem in tako omogočajo vzdrževanje dispanzerja; zdravnike moramo namreč plačevati ne glede na to, ali bolniki pridejo ali ne. Država nam prispeva le plače za bolničarke v zavetišču in določeno dnevno vsoto za vsakega otroka, vse ostalo, vključno dispanzer, je naša odgovornost, ker nismo državna ustanova.
Naj večji problem našega dispanzerja so zdravniki; ker prihajajo od daleč, priha-
jajo pozno in odhajajo zgodaj; večina jih prihaja zaradi denarja, ne zaradi pomoči potrebnim. Vendar so tudi kot takšni občudovanja vredni, ker je med zdravniki v Tokiu razširjeno mnenje, da gredo »delat« v naš okraj le tisti, ki so nezmožni, da si pridobijo denar in ugled v sredini ali okoli sredine mesta. Seveda so tudi katoliški zdravniki v Tokiu, a polna služba pri tej ali oni katoliški bolnišnici jih enostavno izključuje iz našega delokroga.
ZAVETIŠČE
Naše zavetišče je namenjeno bolehnim otrokom tistih družin, ki so številčno in po razmerah najbolj obremenjene. Otroke izbere socialno ministrstvo; starost najmlajših je dve leti; pri nas ostanejo otroci vse lja do konca obvezne šolske dobe, ki traja od 6. do 15. leta starosti. Skušamo jih napraviti telesno močne, s prvovrstno hrano in negovanjem; in duševno močne tako, da jim nudimo ljubezen m ljubeznivost, ki edini jamčita uspeh telesne vzgoje.
Znano je, da more človek z zdravo pametjo spoznati, da Bog je. Otroke učimo,
da .se temu Bogu zahvalijo za dnevno jed. O božiču in veliki noči jih razveselimo s posebnimi darovi; vsaj nekateri izmed otrok tako spoznajo, da sta božič in velika noč posebno praznika za »velike brate in sestre«, ki celo leto skrbijo zanje.
Na ta način skušamo vzgojiti telesno in duševno krepke državljane; kar je, kot omenjeno, pozitivno verskega, je napotek k razvoju vsakega zdravega naravnega razuma; čim bolj se razvija, tem bolj je zmožen dojeti pravilnost že v zgodnjih letih versko povedanega in vzgojenega. V nekem smislu imajo naši otroci celo prednost pre drugimi otroki, ki takšne vzgoje niso deležni.
CILJ JE VREDEN ŽRTEV
Takšno vzgojo premoremo, ker smo zasebna ustanova z le delno državno podporo. Te vrste zasebna ustanova terja občutne žrtve; toda cilj je vreden teh žrtev; cilj je doprinos k zdravi rasti japonskega naroda, v čemer se kaže vpliv našega Gospoda Jezusa, Zdravnika duš in teles.
Ker cilj ni naše osebno obogatenje v obliki denarnih dohodkov, se pri žrtvah
lahko zanesemo na kar se da skrbno božjo Previdnost, ki ima na srcu posebno otroke. Uboge otroke. Na poganskih otokih, ki pa so bolj svobodni kot pa kaka totalitarno kontrolirana »civilizacija«.
DOBROTNIKI
Po božji milosti sem že osemnajsto leto na tej postojanki. Od vsega začetka sem spoznal, da je dotok dohodkov v obliki darov življenjskega pomena za takšne vrste ustanovo. Skušal sem si najprej ustvariti zanesljive japonske sodelavce za vstop v japonsko družbo, potem pa mrežo — kolikor mogoče — stalnih podpornikov in prijateljev naše socialne postojanke.
Naj na tem mestu izrečem javno zahvalo božjemu Srcu našega Odrešenika, ki mi je po svoji čudoviti pomoči pomagal uresničiti vse to in mi še pomaga. Naj se zahvalim na tem mestu tudi svojim japonskim dobrotnikom, kakor je pred Bogom prav, ker teh vrstic ne bodo mogli brati. Naj pa se zahvalim tudi vsem slovenskim dobrotnikom, ki že od nekdaj doprinašajo k rasti te postojanke, ki jo poznajo le po Kristusovi in v Kristusovi pobudi, a ki ni
zato nič manj realna, nič manj uspešna, nič manj svetovna.
Naj naš Gospod blagoslovi vsako srce, ki kakorkoli pomaga graditi, pa naj je kamen za gradnjo le molitev, le tiha žrtev, ali pa denar ali pa oboje, kot se tolikokrat dogaja s slovensko plemenitostjo. Pod tem vidikom je slovenski narod poln plemenitašev.	(Drugič	naprej)
Glas ŠK »Kras«
Odbor športnega krožka »Kras« je sklenil izdati periodično glasilo, katerega prva številka je te dni že izšla kot razmnoženi-na na 16 straneh. List naj bi obveščal in osveščal širšo javnost, v prvi vrsti v mejah zgoniške in repentaborske občine, o telesni kulturi, športnih dosežkih ter o krajevni problematiki z vidika športnikov. »Glas« naj bi bil tudi sredstvo za poglobljeno razpravo ne samo o vprašanjih, ki zadevajo telesno kulturo, temveč tudi o širših družbenopolitičnih. Vsak občan naj dobi možnost, da potom tega glasila izrazi svoje mnenje, svojo kritiko in svoje predloge.
'
Razprava o ugovorih proti regulacijskemu načrtu
Ob koncu leta ima goriški občinski svet veliko dela, saj se je začela razprava o ugovorih, ki so jih naslovili na goriškega župana privatniki in organizacije v zvezi s spremembami regulacijskega načrta.
Vseh ugovorov je približno 200. Če upoštevamo, da jih obravnava precej skoraj vse pomembnejše spremembe in da je številne .ugovore podpisalo več prizadetih, je takoj jasno, da bo delo občinskega sveta dolgo in do bo potrebnih več sej.
Do sedaj je občinski svet obravnaval ugovore iz Ločnika, Štandreža in Podgore. Glede Ločnika je odbor zavrnil večino ugovorov in s tem izzval zelo polemične in ostre nastope svetovalcev, tudi iz vrst večine.
Številni ugovori so tudi iz Štandreža, predvsem glede industrijske cone, avto-porta in razširitve Tržaške ceste. Odbor je do večine ugovorov zavzel negativno stališče. Svetovalci 'SSk so tako stališče odbora ostro obsodili in zahtevali, naj občinska uprava preneha s politiko odklanjanja predlogov in zahtev, ki prihajajo od slovenskih organizacij in posameznikov. Tudi socialisti so zagovarjali podobna sta lišča. Z odborom pa so se popolnoma strinjali komunisti, ki so glasovali za predlog in tako sikupaj z desnico odbili ugovore iz Štandreža. Torej ponovno zelo »naklonjeno« stališče PCI do Slovencev!
Nekaj ugovorov je prišlo tudi iz Podgore, ki so pa bili v glavnem sprejeti. Razprava se bo v kratkem nadaljevala, saj so na dnevnem redu še skoraj vsi ugovori iz mesta, in teh res ni malo.
Promocija
Na tržaški univerza je 27. novembra doktorirala Nadja Nanut. Pri prof. Petro-niju je zagovarjala tezo o pisatelju tega stoletja Antoniu Beltramelliju. Nadja Nanut poučuje letos italijanščino na tečaju za otroške vzgojiteljice v Gorici. Iskrene čestitke.
Koncert pevskih zborov na Travniku
V sredo 28. novembra je bil v cerkvi sv. Ignacija vsakoletni koncert goriških pevskih zborov na čast sv. Ceciliji. Na večeru, ki je bil polno obiskan, je sodelovalo sedem zborov iz mesta in okolice. Nastopili so zbori iz Ločnika, mladinski mešani in moški iz Štmavra, goriški Madrigalisti, Lojze Bratuž, Ars Musiča in SantTgnazio. Vsi zbori so odpeli po tri ali štiri skladbe v glavnem nabožne in polifonske vsebine. Tako so bila na sporedu zlasti imena Pa-lestrina, Monteverdi, Gallus, Lassus, Bruck-ner, Britten, Bach itd.
Naj omenimo predvsem sodelovanje slovenskih zborov. Štmaverski mladinski zbor je pod vodstvom Gabrijela Devetaka zapel Vodopivčevo Darovanje, neznanega skladatelja prekmursko S tišine in Jericijevo Ko so pastirji. Moški zbor iz štmavra je prav tako pod vodstvom G. Devetaka odpel Gallusov motet In nomine Jesu, Sattner-jevo Vsemogočni Bog in Jerebovo Že pada mrak, slednji obe v Devetakovi priredbi. Goriški zbor Lojze Bratuž pa je najprej zapel Lassov motet Quasi cedrus, Capleto-vo O salutaris hostia (ženski zbor) ter Dolinarjevo V tabernaklju tihem na besedilo Š, Tonklija. Zbor je vodil dirigent Stanko Jericijo.
Za vse tri slovenske zbore moramo reči, da so nastopili zelo dostojno in vsekakor v čast slovenski zborovski tradiciji. Prav je, da slovenski zbori nastopajo tudi v takem okviru in tako pokažejo širši mestni publiki odlike slovenskega zborovskega petja.
Naj še ob koncu dodamo, da je zbor SantTgnazio med drugim izvajal v krstni izvedbi Jericijevo skladbo Levavo oculos meos, ki je pisana v izrazito sodobni glasbeni govorici in jo je občinstvo navdušeno nagradilo. - Bgsl
Števerjan
Pok. Emilija Maraž por. Terpln. V zelo prijetnem poznojesenskem popoldnevu smo spremili na poslednjo pot na štever-jansko pokopališče Emilijo Maraž, ženo Franca Terpina. Učakala je 73 let. K pogrebu so prišli številni števerjanski rojaki, pa še znanci in prijatelji iz Gorice in drugih krajev, tudi z onstran meje, saj je bila pokojnica znana mnogim našim ljudem, katerim je toliko krat postregla v trgovini v Števerjanu, pa tudi ob domači vedno gostoljubni mizi.
Zadnja leta se je z možem preselila v
Gorico, ker ji zdravje ni več dopuščalo, da bi mogla pomagati sinovom in možu v trgovini. Bolezen, ki se je je lotila že pred več leti, ji je polagoma izčrpala moči. Vendar ni nič kazalo, da bo morala tako kmalu od nas. Toda pridružila se je pljučnica in v nekaj dnevih je odšla h Gospodu.
Umrla je v goriški bolnišnici v petek 30. novembra zvečer, pogreb pa je bil v ponedeljek 3. decembra. Pokopal jo je števerjanski župnik Anton Prinčič ob somaševanju gg. Franca Močnika in Marjana Kom-janca, domačina iz Števerjana. Msgr. Močnik se je od pokojnice poslovil v cerkvi in poudaril zlasti njeno živo vero in pa težko trpljenje, ki ijo je zadelo. Domači cerkveni zbor je pel med mašo in se poslovil od pokojnice tudi na pokopališču.
Naj pokojna Emilija v miru počiva v briški zemlji, kjer se je rodila in živela. Možu Francu in sinovom ter njih družinam naše iskreno sožalje.
IZŠEL JE »PASTIRČEK«
ŠT. 3
»Izvestja« o Ljubljani
Nedeljska številka sovjetskega vladnega glasila ima vsak teden prilogo »Nedelja« (Teden); v svoji izdaji od srede oktobra je prinesla daljši članek o Ljubljani pod naslovom »Cvetje Ljubljane«. Pisec pravi med drugim, da je mesto najbolj snažno od vseh drugih večjih mest v Jugoslaviji. Na cesti pa sreča pometača, ki je doma iz ene južnih jugoslovanskih republik. Omenja nato, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije, omeni tovarne Litostroj, Iskra, potem pa še nameravano graditev vodne poti iz Jadrana prek Soče v Savo in s tem do Donave.
Članek je napisan precej površno in ne prikaže oz. nakaže globljih kulturnih korenin Slovencev, čeprav omenja med drugim, da v Ljubljani gradijo nov kulturni dom, ki bo nosil ime po pisatelju Ivanu Cankarju.
DAROVI
Za katoliški tisk: družina Vižintin iz Gorice namesto cvetja na grob Milke Ter-pin 30.000 lir.
Za Katoliški glas: E. Gruden 20.000 lir. Za Alojzijevišče: Milka Goričan namesto cvetja na grob Mime Uršičeve iz Vidma
10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milke Terpin
so darovali za števerjansko cerkev: družina Klanjšček, Valerišče 40.000; družina Terpin, Nova Gorica 500 ND; Danila Bajt 15.000; Mirka Terpin 20.000; Olga Terpin 20.000; Felička Rožič 10.000; nečak Anton Koršič z družino za novi oltar na Jazbinah
50.000 lir.
Za goriške skavte: družina Anton Pod-veršič 25.000 lir.
Ze cerkev v Števerjanu: družina Vogrič-Valentinčič namesto cvetja na grob Milke Terpin 30.000; v isti namen druž. Gravner, Ščedno 20.000; Gino Pozzatti 50.000 lir.
V počastitev spomina očeta učiteljice Almire Vižintin darujejo učitelji in tajnica osnovne šole v Doberdobu za vzdrževanje spomenika in za cerkev v Dolu po 15.000 lir (skupno 30.000).
Družina iz Sovodenj: za lačne otroke
10.000 in za Katoliški glas, »ki objavlja naše prispevke« 2.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: Marija Maver-Markon v spomin pok. moža Andreja
10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Jakomina Pahor (nona) v spomin na prvo obletnico smrti Elizabete Pahor 10.000 lir.
Za cerkveni zbor v Rojanu: Marija in Marko Udovič ob godu sv. Miklavža
50.000 lir.
Družina Pertot, Trst: za Katoliški glas, za Sv. Goro, za misijone in lačne po svetu po 25.000 lir (skupaj 100.000).
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N. 10.000; N. N., Trst 10.000; N. N., Trst 5.000; N. N., Donijo 50.000; ga. Meri 5.000; Z. Z., Trst 20.000 lir.
Za Sv. goro: Zucco, Ronke 10.000; Stanič, Ronke 10.000 lir.
Za lačne otroke: mali Andrej Pertot, Trst 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 5.000; Anica in Majda Ferluga, Ferlugi namesto cvetja na grob Josipine Udovič 15.000 lir.
Za misijone: Dragica ob deseti obletnici smrti mame Terezije Strgar 10.000; N. N., Trst namesto cvetja na grob male Nataše Rupar 10.000 lir.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
priredi na praznik Brezmadežne v soboto 8. decembra ob 16. uri
v Katoliškem domu v Gorici pevsko revijo
Mala Cecilijanka
(PESEM MLADIH)
Nastopijo mladinski zbori iz Sovodenj, Števerjana, Podgore, Plešivega, Rupe, Štandreža, Doberdoba in »Kekec« iz Gorice.
Vljudno vabljeni ljubitelji naše mladine!
Romanje v Francijo
Odmev na naznanitev romanja »Katoliškega glasa« od 25. julija do 2. avgusta 1980 v Francijo (Grenoble, Nevers, Tours, Lisieux, Pariz) je bil nepričakovano hiter in število prijavljencev že po enem tednu izredno veliko.
Pri tem moramo povedati sledeče: prijave po telefonu so pogojne, kajti izkušnja je pokazala, da mnogi od tako prijavljenih kasneje prijave ne potrdijo osebno, pro stor pa ostane zaseden. Tudi skoro vsi dosedanji prijavljenci zahtevajo prva mesta v avtobusu. Naj bo vsem jasno poveda* no: razporeditev mest pritiče edinole vodstvu romanja, ki bo sicer skušalo ustreči upravičenim željam, a vseh ne bo moglo zadovoljiti. Kdor ne pristane na ta pogoj, da vodstvo romanja določi sedež, naj se raje ne vpiše.
Za vse, ki so se do sedaj prijavili za romanje osebno ali po telefonu, pa velja: šele ko bodo plačali na račun 50.000 lir, dobijo pravico do rezerviranega mesta v avtobusu. S plačilom te vsote jih bo vodstvo romanja šele smatralo, da so se zares vpisali. Vse dosedanje prijave so torej pogojne, dokler ne bodo izpolnjeni gornji pogoji. Vsak prijavljenec naj pri vpisu tudi pove svoj točen naslov in telefon.
fl
Katoliški glas" v novem leto
LISTNICA UREDNIŠTVA
Kritična bralka K. Gl. Prejeli smo pismo z omenjenim podpisom, v katerem nam je neka oseba iz Gorice poslala kritične pripombe v zvezi z uvodnikom v 46. štev. našega lista »Človek ni blago«. Če bi ta »kritična bralka« imela pogum, da se podpiše in pove svoj naslov, ki ji pismo rade volje objavili, saj vsebuje nekatere upravičene trditve. Ker pa ni imela tega poguma, je pismo zadela usoda anonimnih pisem: romalo je v koš in od tam v ogenj. In to velja za vsakogaT, ki piše take vrste pisma. Podoben je »junaku«, ki strelja iz zasede, ker za to ni treba imeti poguma.
OBVESTILA
BOŽIČNA ŠTEVILKA »KATOL. GLASA« bo izšla v četrtek 20. decembra na osmih straneh. Vsi, ki želijo objaviti božična ali novoletna voščila, naj to storijo do torka 18. decembra opoldne. Božična številka je zadnja v tem letu. Zato v četrtek 27. decembra naš list ne bo izšel. V novem letu izide redno v četrtek 3. januarja.
Nabirka kvatrne nedelje. Na četrto adventno nedeljo 23. decembra je kot običajno miloščina pri slovenskih mašah v goriški nadškofiji za naše Alojzijevišče. Dušne pastirje prosimo, da bi jo prejšnjo nedeljo oznanili. Vsem Bog povrni!
Predstavitev knjig Goriške Moh. družbe bo v sredo 12. decembra ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, vabi na ponedeljkov večer 10. decembra ob 20.15, ko bo govoril dr. Franček Križnik iz Ljubljane na temo: Možnost in meje marksistične kritike religije.
Nova rakovniška knjižica, štev. 70 ima naslov »Dnevnik romanja papeža Janeza Pavla II. na Poljskem«. Knjižico je spisal prof. Jože Zadravec, ki je kot posebni poročevalec »Družine« spremljal sv. očeta na potovanju v njegovo domovino. Branje je zelo zanimivo, čeprav 96 strani ne moreš preleteti v kratkem času kakor smo knjižice navajeni prelistati. Na drugi strani knjižice je zapisano, da ni bila oproščena prometnega davka in je zato razumljivo cena višja kakor navadno. Stane v knjigarnah 700 lir. Na voljo je pri Fortunatu v Trstu, v Katoliški knjigarni v Gorici in v nekaterih župnijah.
Rim - Vatikan. To turistično slovensko knjigo, ki jo krasi 200 barvnih slik, lahko zopet dobite v knjigarni Fortunato v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Zelo je primerna kot dar ob sv. Miklavžu ali božično darilo.
Slovenska maša v Milanu. Slovence, ki živijo v Milanu in Lombardiji obveščamo, da bo prihodnja sv. maša v nedeljo 16. decembra ob 16. uri v cerkvi sv. Tomaža, ul. Broletto. Sledilo bo prijetno srečanje v bližnji dvorani. Za informacije tel. (02) 872990 ali (0332) 283401.
Ko smo pregledovali te dni finančni položaj lista, smo ugotovili, da z dosedanjo naročnino list lahko izhaja le še do srede prihodnjega leta. Stroški, ki so povezani z izdajanjem lista, tj. tiskarna, papir, poštnina in še marsikaj drugega naraščajo skokoma. Brez povišanja naročnine v novem letu bi bil finančni zlom neizbežen.
Prepričani smo, da naši dosedanji naročniki želijo, da naš list še izhaja, saj je eden redkih svobodnih listov med nami. Zato bodo gotovo sprejeli z razumevanjem poviške, ki so nujno potrebni.
Letna naročnina v letu 1980 bo za Italijo 13.000 lir, za inozemstvo 18.000 lir ali 25 USA dolarjev. Posamezna številka bo stala 300 lir. Oglasi: trgovski za vsak mm višine v širini enega stolpca 300 lir, osmrtnice 250 lir. Te nove cene stopijo v veljavo takoj.
Naj še pripomnimo, da ves ta povišek verjetno še ne bo zadostoval za kritje vseh stroškov. Nujno bo potrebno, da se več in bolj pogosto ob raznih priložnostih (obletnice, smrti, veseli dogodki v družini) daruje tudi v sklad »Katoliškega glasa«. Ko v vsaki številki prebiramo, za kaj vse naši ljudje darujejo, z žalostjo ugo tavljamo, da je najmanj darov za naš list. Vsi, ki želijo svoje darove objavljati v našem listu, ali kdaj pomislijo, da to storijo lahko zato, ker list še izhaja. Ali ne terja hvaležnosti do lista, da se bolj pogosto in izdatno spomnijo tudi nanj?
★
Za glasilo SSk »Našo pot«: Ana in Karlo Brešan v spomin Milke Terpin 20.000 lir.
Ljubljanska TV
Spored od 9. do 15. decembra 1979
Nedelja: 12.35-19.30 Botanik, Mehika pod svojim nebom; Komorna glasba; »Stepa«, sovjetski film; športna poročila itd. 20.00 Naša leta, nadalj. 21.10 Svet na razpotjih.
Ponedeljek: 16.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki. 17.45 Divji bik Ferdinand, glasbena pravljica. 18.45 Mladi za mlade. 20.00 Končna postaja: raj, drama. 21.35 Kulturne diagonale.
Torek: 16.25 Slalom za moške. 17.30 Litvanski komorni orkester. 18.00 Pustolovščina. 18.45 Po sledeh napredka. 20.00 60 let univerze v Ljubljani. 20.55 Človek hoče navzgor, nadalj. 21.50 Komorna glasba.
Sreda: 13.55 in 16.30 Veleslalom za moške. 17.50 Potovanja v deželo lutk. 20.00 Straszek, nemški film. 21.55 B. Kantušer: Kresna noč.
Četrtek: 16.55 Jakec in čarobna lučka. 17.10 Helstromova kronika. 18.00 Dve družini, ena tovarna. 20.00 Oči kritike. 21.35 Glasbeni magazin.
Petek: 17.20 Gledališče strička Branina. 17.35 Čuvar parka. 18.00 Rock koncert. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 21.10 Pe-trocelli, film. 22.05 Plavalec, ameriški film.
Sobota: 14.30 Sreča na vrvici, slovenski film. 16.00 Tekma v vaterpolu. 17.00 Košarka Partizan : Cibona. 18.35 Naš kraj. 18.45 človek naš vsakdanji. 20.00 Župan našega mesta, češka nadalj. 21.00 Sladka ptica mladosti, ameriški film.
Dr. Marko Jevnikar naznanja, da sprejema zdaj v svoji novi ambulanti v ul. Cologna 12, pt. vsak dan razen sobot od 18. do 19. ure tudi za bolniške blagajne. Telefon 572032.
Kalit Tnl M
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 9. do 15. decembra 1979 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Poslušali boste. 10.15 Orkester Helmuta Zachariasa. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Pregled slov. tiska v Italiji.
11.05 Mladinski oder: »Psiček v prepadu«.
11.30 Nabožna glasba. 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Radio Klopotača«, variete. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.10 Jutranji almanah. 9.05 Iz naših oddaj. 9.45 Socialna problematika.
10.05 Koncert. 11.35 Zakonski tandemi. 12.00 Radio Klopotača, ponovitev. 12.50 Filmska glasba. 13.15 Zborovska glasba v Arezzu.
14.10 Otroško okence: »Zdaj zapojmo!«.
14.30 Roman »Temni cvet«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika in kulturni prostor.
Torek: 8.10 Literarna matineja. 9.05 »Dokaz«, radijska drama. 10.05 Koncert. 11.35 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturni prostor, ponovitev. 14.10 Odraslim prepovedano.
15.00 Rezervirano za... 15.35 Doba kantav-torjev. 16,00 Kulturne rubrike. 16.20 Lahka glasba. 17.05 Jugoslovanski skladatelji. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 »Prešeren in sodobniki«.
Sreda: 8.10 Jutranji almanah. 9.05 Iz naših oddaj. 10.05 Koncert. 11.35 Umetnice jazza. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.15 Naši zbori. 13.15 Instrumentalni solisti. 14.10 Odprimo knjigo pravljic. 14.30 Roman »Temni cvet«. 15.00 Paleta orkestrov. 15.35 Nove plošče. 16.30 Jugotonov expres. 17.05 Mladi izvajalci. 17.25 Slavni pevci. 18.00 Kulturna kronika.
18.05 Kulturni prostor.
Četrtek: 8.10 Vprašanja sodobne družbe.
9.05 »Na božjo pot«, igra. 9.30 Evergreeni.
10.05 Koncert. 11.35 Jugoslovanski pevci.
12.00 Mikrofon v razredu. 12.40 Sedem not.
14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«.
14.30 Na goriškem valu. 15.00 Mladi pisci. 15.35 Rock revival. 16.00 Gledališki trenutek. 17.05 Skladbe z nabožno tematiko.
18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturni prostor.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore. 9.05 I/. na ših oddaj. 10.05 Koncert. 11.35 Domače popevke. 12.10 Kulturni prostor, ponovitev. 12.20 Pesmi brez besed. 13.15 Cecilijanka 1979 v Gorici. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«. 14.30 Roman »Temni cvet«.
15.00 Po končani univerzi. 15.35 Popularnih deset. 16.00 Mikrofon v razredu, ponovitev. 16.40 S pesmijo po svetu. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturni prostor.
Sobota: 8.10 Sobotni trim. 9.05 »Na poti v Acapulco«, drama. 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana. 10.05 Koncert. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.30 Pesem poje o...
14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Vse lepo, vaš Peter! 16.30 Poslušali boste. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 »Odločitev«, drama. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V visoki starosti 89 let je umrl naš ljubi oče, mož in tast
LUDVIK ZOTTER
Pokopali smo ga v ponedeljek 3. decembra na goriškem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in se udeležili pogreba.
Žalujoča žena Ana, hči Ida z možem Gigijem in hčerko Marino, sin Bruno z ženo Olgo
Gorica, 4. decembra 1979