Št. 148 (15.592) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 -Tel. M0/77%600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ J Cnn UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI f yvu LIK spgj ,N ABB POST. GR. 1 /50% Ceste /e Mk njen plen. EUROSAVAs.il Tist Tel. 361177 TOREK, 9. JULIJA 1996 I Priebkeju bo še naprej | sodil predsednik Ouistelli RIM - Vojaško prizivno sodiSCe je zavrnilo zahtevo javnega tožilca Inte-hsana na procesu Priebke, ki je trdil, da sta predsednik sodnega zbora Ago-stino Quistelli in stranski sodnik Roc-chi že sklenila oprostiti esesovskega stotnika. Sodniki so smatrali, da so vsi dokazi nezadostni in skrajno subjektivni, glavna priča, Mary Pace Pa psiholabilna oseba in zato nezanesljiva. Intelisano ni hotel komentirati sklepa in se je omejil na napoved, da bo zadevo proučil, ko bodo objavli motivacijo. Po vsem tem je popolnoma jasno, da se bo proces nadaljeval po predvidenem voznem redu. Naslednja razprava bo že jutri, ko bo spregovoril prav Intelisano. Vsekakor pa bo sedaj ozračje na procesu precej drugačno, ker včerajšnji sklep ne odpravlja sumov. I Intervju s posl. I Šturm Kocjanovo Naš sodelavec se je pogovoril s poslanko Liberalno demokratske stranke Jadranko Sturm Kocjan, ki je tvorno sodelovala pri oblikovanju resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah. Državni zbor, pravi poslanka Sturmova je s to resolucijo dokazal, da je sposoben najti soglasje, ko gre za državni in nacionalni interes, in manjšine to prav gotovo so. Na 3. strani Na S.strani I Jesenski koncerti. I drevi pa musical TRST - Včeraj dopoldne so predstavili jesensko simfonično sezono gledališča Verdi, ki bo posvečena glasbeni ustvarjalnosti Roberta Schumanna in Antona Brucknerja. Drevi pa bo v okviru operetnega festivala prva predstava italijanske priredbe slovitega ameriškega musicala SinghTin the rain, ki je v postavitvi Saveria Marconija in v izvedbi skupine della Rancia postal Cantando sot-to la pioggia. Na 6. strani "CjMENOVANJA / PREDSEDNIKA PARLAMENTARNIH ZBORNIC h RAI dobila nov upravni svet Casavola garant za založništvo Med petimi svetovalci javne RTV hiše so kar tri ženske RIM - Enzo Siciliano, Fio-renza Mursia, Federica Oli-vares, Liliana Cavani in Mi-chele Scudiero so novi elani upravnega sveta RAI, ki sta jih včeraj imenovala predsednika parlamentarnih zbornic Mancino in Violan-te. Za novega garanta za založništvo pa sta predsednika senata in zbornice predlagala šefu države nekdanjega ustavnega sodnika Francesca Paola Casavolo (na arhivskem posnetku AP), ki bo nadomestil Giuseppeja San-taniella. Veliko zadovoljstvo z imenovanji so izrazili predstavniki Oljke, ki menijo, da gre za kakovostne in nepristranske izbire. Komentarji v vrstah opozicije pa so precej razčlenjeni in gredo od povsem odklonilnih stališč desnice in radikalnoliberalnega krila Forza Italie do bolj spravljivih komentarjev sredinske komponente Pola svoboščin. Na 2. strani ^AVNE FINANCE / RAZPRAVA NAJ BI SE KONČALA V ČETRTEK Manever v senatu ^ekaj sprememb že v komisjah, opozicija vložila 160 amandmajev Tiralica za Mladiča in za Karadžiča DEN HAAG - Javni tožilec haaške-mednarodnega kazenskega sodišča ark Hermon je včeraj zaradi vojnih zločinov proti človeštvu in zaradi genocida zahteval mednarodno tiralico za političnega voditelja bosanskih Sr-oov Radovana Karadžiča in za njiho-dif8 VOiaškeSa poveljnika Ratka Mla- To je prvi konkretni rezultat enote-enske »virtualne« sodne razprave proti Karadžiču in Mladiču. Za javne- ga tožilca sta Karadžič in Mladič glavna krivca za etnično čiščenje, ki je bilo najbolj srhljivo v Srebrenici, kjer naj bi Srbi poklali 8.000 ljudi. Kriva sta tudi za bombardiranje Sarajeva in Tuzle. Resnici na ljubo so tiralico proti Karadžiču in Mladiču izdali že lani, a samo za območja nekdanje Jugoslavije, ne da bi kdo konkretno pomislil na njuno aretacijo. Sedaj je položaj bržkone drugačen, tako da bi lahko lanske sklepe tudi uresničili. J RIM - V sentu se bo danes začela razprava o korektivnem javnobilančnem manevru, ki se bo predvidoma končala v četrtek popoldne. Desnosredinska opozicija je vložila kar 160 amandmajev, kar bo gotovo otežilo iter tega ukrepa, medtem ko se nadaljuje tudi polemika okrog vladinega dokumenta o finančno ekonomskem programu. Premier Prodi je včeraj izjavil, da vlada ne bo dovolila njegovega popačenja, čeprav je razprava o nekaterih posebnih točkah mogoča, medtem ko je zakladni minister Ciampi dejal, da so cilji ekonomskega programa v popolnem skladu z zahtevami Bruslja. Na 2. strani ITALIJA / DVA TEDNA PO PREJŠNJEM NEURJU Neurje prizadelo severni Piemont RIM - Dva mrtva, razdejane prometnice in ogromna gmotna škoda v severovzhodnem Piemontu z desetinami in desetinami evakuiranih, težave v lombardskih pokrajinah Varese in Como, plazovi v Kamiji in v Kanalski dolini, orkanski veter ob zahodnih obalah Italije s težavami v pomorskem in letalskem prometu. Takega poletja ne pomnijo niti najstarejši ljudje, saj so med drugim tudi temperature pod mesečnim povprečjem. Podobno kot pred dvema tednoma je bilo najhuje ob bregovih potokov in hudournikov ter ob strmih pobočjih jezerskih in gor- skih dolin. Padavine so bile res izredne, a zapletom je bržkone botroval tudi mačehovski odnos ljudi do hribovitih območij in beto-nizacija potočnih in rečnih strug. Degradirana pobočja ne uspejo več zadržati izrednega dežja, neod-stranjeno dračje in celo hlodi začepijo struge, tako da ob prebijanju takih na- ravnih jezov pride do pravih tragedij. Ljudje in oblasti bodo morali torej spremeniti svoj odnos do teh skrajno ranljivih območij. To bo izredno draga zadeva, a bržkone neodložljiva, ker se tragedije v predgor-skem svetu prepogosto ponavljajo. Na 9 strani Ddoe Divani nazmnja dvorile/ naocp prodanega osrto neposredna prodaja \ naslanjačev in sedežne garniture dolce divani production & promotlon MiamrtN noomoENeKmum \mq\ wha odprto vsak dan od 14.30 do 20.00 KONTOVEL, 531 - TRST Produkcija: indusfrijsko-obrtniška cona Zgonik Neposredna prodaja: Kontovel 531 Danes v Primorskem dnevniku Deželni prispevek Skladu M. Čuka Deželni odbor F-Jk je odobril prispevek 400 milijonov lir za ustanove, ki se zavzemajo za pomoč prizadetim. Med temi je tudi Sklad Mitje Cuka z Opčin. Stran 5 Rock in druga glasba Nagajivo poletje je radodarno do ljubiteljev glasbe, predvsem prihajajo na račun zapisani rocku. Stran 8 Primorski fantje prvi v Števerjanu Ansamblu Primorski fantje iz Pirana je komisija prisodila prvo nagrado na 26. festivalu narodno zabavne glasbe. Stran 10 Polovična vest o financarski šoli DUS ni zavrnilo priziva Odbora za letališče, ampak samo zahtevo po zamrznitvi postopka. Stran 10 Bjame Riis prevzel vodstvo Danski kolesar Bjame Riis si je z zmago v 9. etapi kolesarske dirke po Franciji zagotovil tudi vodstvo v skupni uvrstitvi. Stran 12 2 Torek, 9. julija 1996 /- IMENOVANJA / IZBIRE PREDSEDNIKOV PARLAMENTARNIH ZBORNIC r i KOREKTIVNI POSEG h RAI dobil nov upravni svet Cosovota garant za založništvo V vodstvu RAI kor tri ženske na pet članov - Deljeni komentarji Fiorenza Mursia (AP) RIM - Z imenovanjem novih elanov upravnega sveta javne radiotelevizijske hiše RAI se je vendarle končala dolga zgodba, ki je kar nekaj tednov segrevala politično ozračje. Novi elani upravnega sveta RAI, ki sta jih imenovala predsednika senata Mancino in poslanske zbornice Violante, so Enzo Sicihano, Fiorenza Mursia, Federica Olivares, Lilia-na Cavani in Michele Scudiero. Predsednika zbornic sta predsedniku republike predlagala tudi novega garanta za radiodifuzijo in založništvo, in sicer nekdanjega ustavnega sodnika Francesca Paola Casa-volo, ki bo nadomestil Giuseppeja Santaniella. Imenovanja so naletela na razumljivo ugoden sprejem pri predstavnikih Oljke, medtem ko v vrstah opozicije - z izjemo radikal-noliberalske struje Forza Itabe - niso povzročila ravno pretiranega odpora. Negativna je tudi ocena Severne lige, ki vztraja pri zahtevi po privatizaciji javne radiotelevizije, nobenega navdušenja nad potezo Mancina in Violanteja pa niso pokazali niti predstavniki Komunistične prenove. Toda poglejmo, v Čigave roke prehaja javna RTV hiša. DaleC najbolj znan je nedvomno pisatelj Enzo Sicihano, literarni kritik, esejist in pripovednik, ki je benutno odgovorni urednik kulturne revije Nuovi Ar-gomenti. Rodil se je pred 62 leti v Rimu, ukvarja pa se tudi z novinarstvom, saj je sodelavec tednika L’Espresso in dnevnikov II Tempo, II Corriere della Sera in La Repub-blica. Drugi moški elan novega upravnega sveta je Michele Scudiero, docent za ustavno pravo na neapeljski univerzi Federico II., ostali trije Člani pa so ženske, kar pomeni, da bo njihov glas v tem pomembnem organu prevladujoč. Najbolj znana od treh Članic je filmska režiserka Liliana Cavani, ki je kot ustvarjalka že veliko sodelovala z javno televizijo, drugi dve Članici, Fiorenza Mursia in Federica Olivares pa prihajata obe s področja založništva. Kot rečeno, so mnenja in komentarji o novem sestavu upravnega sveta RAI zelo deljena. Predstavniki Oljke hvalijo izbire predsednikov parlamentarnih zbornic kot nepristranske in prelomne glede na dosedanje metode imenovanj, medtem ko so stališča predstavnikov Pola svoboščin veliko bolj razčlenjena. Ce predstavniki Forza Italie govore o enostranski politični obarvanosti novega upravnega sveta, so nekdanji demokristjani iz vrst CCD in CDU veliko bolj previdni. Posebno prvi svarijo pred prenagljenimi ocenami in pravijo, da bodo novo vodstvo sodili po dejstvih. Nepričakovano pozitiven je komentar Letizie Moratti, ki je do nedavnega vodila upravni svet RAI, medtem ko imata sindikata novinarjev RAI, Usigrai in Singrai popolnoma nasprotujoča si mnenja. Sindikat novinarjev FNSI pa se ni spustil v oceno sestave novega upravnega sveta RAI, paC pa je toplo pozdravil imenovanje garanta Casa-vole. Manever prihaja danes v razpravo senatne zbornice Pol svoboščin obljublja ostro opozicijo s 160 amandmaji RIM - Senatna zbornica bo danes začela razpravo o korektivnem jav-nobilanCnem manevru v vrednosti 16.200 milijard lir, katerega odobritev je predvidena za Četrtek popoldne. Danes bo ves dan namenjen za splošno razpravo, odgovor predstavnikov vlade pa je predviden za pozni večer ah za jutri zjutraj. Čeprav so opozicijske Forza Itaka, CCD in CDU med razpravo v pristojnih komisijah pokazale precej tvorno zadržanje, iter korektivnega ukrepa gotovo ne bo lahek. Senatorji Pola svoboščin so vložili kar 160 amandmajev, najtrše kritike pa ukrepom namenjajo pripadniki Nacionalnega zavezništva. Korektivni ukrepi prihajajo v zbornico s po- pravki, do katerih je prišlo v komisijah za pro-racun in za finance. Tako je bil odtegljaj v višini 27 odstotkov razširjen tudi na obresti pri poštnem varčevanju, načelo o enakih zdravilih po nižjih cenah je bilo natančneje opredeljeno, nekaj sprememb pa je doživelo tudi poglavje o krčenju izdatkov na račun podjetij, katerih vrednostse je zmanjšala za 350 milijard lir. Nic manj težka pot se v parlamentu ne obeta niti ekonomsko finančnemu programskemu dokumentu. Premier Prodi je včeraj izjavil, da vlada ne bo dovolila njegovega popačenja, in to kljub ostremu nasprotovanju Komunistične prenove in opozicijskih sil. GIBANJA / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT Maj zlati mesec za italijansko zunanjettgovinsko bilanco Ura in borza začeli teden z nazadovanjem Federica Olivares (AP) Michele Scudiero (AP) Enzo Siciliano (AP) Prodajalci tobaka proti »utajevalcu« NEAPELJ - Paolo Ferrari, predsednik podjetja Intertaba, ki posluje v Italiji s cigaretami znamke Philip Morris, je med triurnim zaslišanjem zanikal, da bi njegovo in druga tovrstna tobačna podjetja utajila kar 10 tisoC milijard davkov. Po njegovem mnenju naj bi bila Intertaba deležna davčnih olajšav, ki do predvidene za tuje družbe, medtem ko preiskovalci trdijo, da je njen dejanski sedež v Italiji. Rimski prodajalci tobaka so medtem v trafikah izobesih napis, s katerim opozarjajo kupce, da prodajajo sicer vse znamke cigaret, a jih obenem pozivajo, naj ne ku-pijejo cigaret tovarne Phi-hp Morris, dokler »ne bo poravnala italijanski državi ves dolg 10.000 milijard lir«. Podkupnine: aretirali švicaiskega bankirja ŽENEVA - Aretacija švicarskega bankirja Dio-nigija Resinellija v počitniškem Portu Cervu na Sardiniji je... prekoračila Alpe. Resinellija, ki je ravnatelj bančne ustanove iz Ticina, so aretirali v nedeljo po nalogu milanskih sodnikov, ker naj bi bil vpleten v preiskavo o podkupninah rimskih sodnikov, katere doslej najboj ugledna »žrtev« je bil vodja rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renato Squilante. Upravni svet bančne ustanove iz Ticina protestira zoper aretacijo, Ceš, da pomeni to kršitev zakonov in švicarske suverenosti. Resinellija naj bi aretirali le zato, ker ni hotel odgovoriti na zastavljanja vprašanja. Bankir pa nanje ne bi sploh smel odgovoriti, ker bi tako kršil pravilo o poklicni tajnosti, je zapisano še v protestu iz Švice. RIM - Za italijansko trgovinsko bilanco z državami zunaj Evropske unije je bil maj pravi zlati mesec, saj se je njen presežek povišal od 2.675 milijard Ib maja lani na 4.754 milijard v letošnjem maju. Prodaja v tujino se je povečala za 4,1 odstotka in je bila vredna 15.567 milijard Ib, uvoz pa se je znižal za 11,9 odstotka in je dosegel vrednost 10.183 milijard Ib. Podatke je včeraj objavil zavod Istat, ki je postregel tudi z globalnimi podatki o zunanjetrgovinskih gibanjih v prvih Štirih mesecih letošnjega leta: bilančni presežek je dosegel 14.004 milijarde lir (v enakem obdobju lani je znašal 9.568 milijard), skupni izvoz je bil vreden 125.905 milijard (+9,5%), uvoz pa 111.901 milijardo Ib (+6,2%). Z razumljivim zadovoljstvom je Istatove podatke komentiral minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi. MILAN - Lira je teden začela z ošibitvijo. Čeprav omejeno, do vseh glavnih bankovcev. Marka je od preteklega petka pridobila tri Ibe, dolar pa kar sedem lir. Poznavalci me- nijo, da je glavni razlog za nazadovanje italijanske valute negotov politični položaj, ki ga povzroča razprava (in polemika) okrog vladinega ekonomsko finančnega programskega dokumenta. Podobno neugodno se je teden začel tudi na milanskem borznem trgu, kjer je prevladala previdnost pred današnjo razpravo o korektivnem jav-nobilanCnem manevru v senatu. Splošnji indeks MIB je izgubil 0, 98 odstotka, zadnji Mibtel je nazadoval za 0, 62 odstotka, Mib-30 pa za 0, 52 odstotka. Poslov je bilo za komaj 407 milijard lir, kar priča o tem, da investitorji Čakajo na razvoj dogodkov. Po petkovem spodrsljaju na Wall Stree-tu so bile včeraj negativne tudi skoraj vse evropske borze, posebno v Franciji in Nemčiji. LIRA TOR SRE ČET PET PON 1535,2 1537,7 1526? 1530,6 1537,7 1005,0 1005,7 1003,4 10033 1006,0 DM 8. JUUJ 1996 v LIRAH 2 s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1514,00 1554,00 1 nemška marka 992,00 1018,00 1 francoski frank 292,00 301,00 i! e a holandski gulden 880,00 907,00 belgijski frank 47,70 49,70 gl funt šterling 2347,00 2419,00 S O) irski šterling 2408,00 2481,00 fš n 9 It danska krona 256,00 264,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1104,00 1137,00 japonski jen 13,50 14,10 s* švicarski frank 1196,00 1232,00 11 šf avstrjski šiling 140,30 144,60 norveška krona švedska krona 231.00 226.00 239.00 233.00 portugalski escudo 9,60 10,00 z: španska pezeta 11,70 12,30 § avstralski dolar 1200,00 1236,00 5 madžarski florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 8. JUUJ 1996 v LIRAH 8. JULIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1519,00 1549,00 ameriški dolar 1537,670 nemška marka 996,00 1014,00 ECU 1906,400 francoski frank 291,00 301,00 nemška marka 1006,000 holandski gulden 878,00 903,00 francoski frank 297,250 belgijski frank 47,84 49,64 funt šterling 2389,540 funt šterling 2341,00 2421,00 holandski gulden 896,760 irski šterling 2401,00 2496,00 belgijski frank španska pezeta 48,861 11,951 danska krona 256,00 266,00 danska krona 261,290 grška drahma 6,19 6,79 irski funt 2452,430 kanadski dolar 1101,00 1136,00 grška drahma 6,403 švicarski frank 1198,00 1223,00 portugalski escudo 9,789 avstrijski šiling 140,04 144,54 kanadski dolar 1121,730 slovenski tolar 11,00 11,35 japonski jen švicarski frank 13,855 1217,960 avstrijski šiling 142,950 norveška krona 235,500 švedska krona 229,470 finska marka 329,370 -J MILANSKI BORZNI TRG 8. JUUJ 19% INDEKS MIB-30: - 0,52% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 13.301,0 -0,44 Italcementi 11.764,0 -2,59 Bca di Roma 1.369,0 + 1,46 Italgas 5.774,0 -1,47 Benefton 20.721,0 +0,30 La Fondiaria 7.190,0 -0,90 Comit 3.060,0 -1,64 Mediobanca 9.428,0 -2,81 Credit 1.769,0 -1,29 Montedison 852,1 -1,85 Edison 9.199,0 -0,15 Olivetti 863,2 -0,21 Eni 7.473,0 -0,85 Parmalat 2.097,0 -0,39 Ferruzzi fin. 820,1 -0,22 Pirelli Spa 2.563,0 -0,66 FiaJ 5.134,0 -0,51 Ras 15.148,0 -0,82 Gemina 717,7 +0,22 Rinascente 10.481,0 -1,91 Generali 35.387,0 +0,11 Sai 14.645,0 -1,14 Ifi p. 13.803,0 -1,19 San Paolo To 9.673,0 +0,14 Ifil 4.513,0 +0,00 Sirti 9.719,0 -0,65 Imi 12.059,0 -2,25 Štet 5.197,0 -1,15 Ina 2.296,0 -0,70 Telecom Ita 3.256,0 -1,46 KOROŠKA / ZAKON O NARODNIH MANJŠINAH Koroški Slovenci vse prej kot zadovoljni Tajnik Enotne liste Vouk: »Dan žalovanja« Celovec - 7. julija leta 1976 v avstrijskem držav-llern zboru sklenjeni Zakon ° narodnostnih skupinah, s katerega restriktivno vsebi-n° se slovenska manjšina na Koroškem od vsega začetka dalje ni strinjala, je ludi ob svoji 20. obletnici deležen ostre kritike s strani slovenskih narodnostnih organizacij na Koroškem. Predsednik Narodnega aveta koroških Slovencev INSKS) Nanti Olip je v izja-'n za javnost poudaril, da kljub 20 let trajajoči vztrajni kritiki s strani državnih °blasti ni nobene pripravljenosti za korenito reiormo. In to, Čeprav so narodnostne skupnosti, zbrane v Centru avstrijskih narodnostni (CAN), izdelali °snutek novega zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji in ga leta 1995 posredovali vsem pristojnim Organom v državi. »Koali-cijska vlada kot tudi držav- ni zbor o osnutku doslej niti nista raupravljala«, je kritiziral Olip in ob tem poudaril, da koroški Slovenci »ne potrebujejo lepe besede o mirnem sožitju, temveč konkretno izboljšanje pravnega položaja narodnostne skupnosti«. Kot prvi korak k temu je predsednik NSKS zahteval sklenitev posebnega zakona o dvojezičnih otroških vrtcih na Koroškem (kot ga že nekaj let imajo Hrvati in Madžari na Gradiščanskem) ter progresivno rešitev vprašanja dvojezičnih topografskih napisov in slovenščine kot uradnega jezika na pravnem nivoju, kot je v Avstriji že veljal leta 1972 oz. leta 1968, torej pred sklenitvijo Zakona o narodnostnih skupinah, s katerim je bilo zmanjšano tako število krajev z dvojezičnimi napisa od 205 na okrog 100 ter tudi veljavno-stno območje, kjer slo- venščina velja kot dodatni uradni jezik. Tajnik slovenske sk-ranke Enotna lista Rudi Vouk pa je 20. obletnico sklenitve zakona o narodnih skupinah celo razglasil za »Dan žalovanja«. Svojo oveno je utemeljil s tem, da niti restriktivne določbe zakona danes niso uresničene. Tako v številnih krajih, kjer zakon predvideva dvojezične napise, jih do danes niso postavili, pomembna področja kot npr. dvojezični otroški vrtci, medialna oskrba slovenske manjšine na Koroškem, v zakonu pa niti niso omenjena. Prav tako da je v zadnjem času zaznati vse veC znakov, da hoCejo oblasti veljavnost slovenščine kot dodatnega uradnega jezika na nekaterih okrajnih glavarstvih spet postavljati pod vprašaj. Ivan Lukan SOSVET ZA KOROŠKE SLOVENCE Soglasna podpora ustavnemu določilu, NSKS pa spet misli zapustiti sosvet CELOVEC - Narodnostni sosvet za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja je na svoji včerajšnji seji sicer soglasno podprl predlog državnemu zboru, da bi le-ta sprejel ustavno določilo, v katerem se Avstrija priznava k svoji jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti ter se z ustavnim zakonom zaveze ohraniti in pospešiti svoje narodnostne skupnosti, pri drugih točkah dnevnega reda pa je postalo jasno, da postaja razkol med obema osrednjima organizacijama vse bolj dramatičen. Tako je podpredsednik sosveta in vodja frakcije Narodnega sveta Marjan Pipp je na tiskovni konferenci po seji napovedal, da bo pristojnim organom svoje organizacije predlagal, da NSKS do nadaljnjega izstopi iz tega gremija. Utemeljil je svojo napoved s tem, da po današnji seji močno dvomi v učinkovitost in smisel narodnostnega sosveta, kajti razen sprejetja ustavnega določila ni bilo drugih konkretnih sklepov. Večina predlogov Narodnega sveta da so elani Zveze slovenskih organizacij in ostalih stranke ali odklonile ali pa preložile na naslednjo sejo. Konkretno je Pipp omenil predloge NSKS o temeljnem zakonu, spremembo volilnega reda za deželnozborske volitve z uvedbo zagotovljenega manjšinskega mandata preko dodatnega volilnega okrožja, preložitev sklepov o razširitvi veljavnostnega območja za uradni jezik, povišanje števila krajev z dvojezičnimi topografskimi, itd. Predsednik sosveta in Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je kritiko zavrnil in poudaril, da so sklepe preložili na eni strani zaradi prepozne dostave nekaterih predlogov s strani Narodnega sveta, glede tematike razširitve veljavnostnega območja pri uradnem jeziku in pri dvojezičnih topografskih napisih pa je argumentiral, da so tako ZSO kot tudi vse v koroškem deželnem zboru zastopane stranke podprle tendenco predloga NSKS, da so se pa izrekli proti takojšnjemu sklepu, ker je prej treba v sestankih in pogovorih na dvojezičnem ozemlju najprej ustvariti klimo za pozitivno sprejetje takih določil, (i.l.) Znanost v boju proti komarju tigru TRST - Deželna uprava in videmska univerza sta podpisali konvencijo o izvedbi raziskave o insektu »Aedes albopictus« ali z bolj razširjenim imenom komar tiger. Nadzorovanje tega insekta je bilo v Furlaniji - Julijski krajini uvedeno že leta 1991, do koordiniranega posega med Deželo, zdravstvenimi ustanovami, civilno zaščito in videmsko univerzo pa je prišlo lani, potem ko je prišlo oktobra 1995 do dveh primerov napada tega insekta v tržiški občini. Na osnovi včeraj podpisanega sporazuma bo mogoče zastaviti programe za monito-ražo po vsem ozemlju dežele in po potrebi pripraviti tudi programe za dezinfekcijo. INTERVJU / JADRANKA ŠTURM KOCJAN »DA»za resolucijo, »NE« za ukrepe Državni zbor je pred j^tkhn sprejel resolucijo o po-°žaju avtohtonih slovenskih Manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih organov in drugih ejavnikov v Republiki Slove-n)F' Resolucija je nastajala pol-Dl° Pet let, od osamosvojitve sem. V členu, ki se nanaša na s ovensko zastopstvo v Avstriji T! je kompromisna, zara-Cesar se je že razvnela razprava, ko se po eni strani preveč poudarja neobveznost formulacije o demokratično izvoljenem predstavništvu, zanemarja pa se jasno in odločno s aligce, da je avtonomija manjšine in njena tudi politic-ua subjektiviteta osnovno izho-Sp6 23 določanje njene vloge, oliticna evforija nekaterih zamejskih krogov je ob tem Povsem odveč, vsaj glede reso-umje pa ni umesten niti pesimizem. Po mnenju številnih Politikov, ki so sodelovali v razpravi o resoluciji, gre za pomemben dokument za manjši-Uo, ki je tudi primemo uravno-e2®mTonetu Peršaku se zdi uajbolj pomemben gospodarski emelj manjšine, Marjan Šetinc )e poudaril zakon o financi-ranju, ki mora temeljiti na uacelih resolucije, o Čemer je govoril tudi Tone Anderlič, ki 'se zavzema predvsem za manjšinsko avtonomijo. Tudi za Lojzeta Peterleta je pomembna subjektiviteta manjšin, kar poudarja še pose-ej Franc Zagožen, ko trdi, da 0 Politika Slovenije do manjšin postala bolj nepristranska prav s pomočjo reso-Ucije. Pomembno je tudi sta-JšCe Janeza Kocijančiča, izraženo v posebnem in obvezujočem določilu resolucije, ki Pravi, da Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Resolucija sama po sebi to- rej ni sporna. Razburjanje pa zbujajo nekateri spremljajoči postopki. Lojze Peterle je na isti seji državnega zbora, ki je obravnavala resolucijo, oporekal predlogu o denarni pomoči trem slovenskim podjetjem v Benečiji. Le nekaj dni po soglasni odobritvi resolucije pa je slovenska država na slovesnost ob peti obletnici osamosvojitve povabila tudi Borisa Gombača, katerega edina »zasluga« je velik prispevek k rušenju gospodarskih osnov slovenske manjšine in odkrito sodelovanje z italijanskimi nacionalističnimi krogi. Za pogovor o pomenu resolucije smo prosili poslanko LDS in predsednico delovne komisije za pripravo dokumenta Jadranko Sturm Kocjan. Ali lahko avtorstvo resolucije pripišemo kakemu posamezniku, ko pa je znano, da je v večletnih pripravah sodelovalo veliko ljudi in seveda tudi predstavniki slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije in Madžarske? Znani slovenski diplomat, Zal že pokojni Matjaž Jančar, je po pogovorih s predstavniki vseh delov slovenske manjšine pripravil obsežen osnutek dokumenta. V sodelovanju s takrat predsedujočim zunanjepolitičnemu odboru parlamenta Borutom Pahorjem smo dokument predelali, saj smo menili, da je treba pripraviti strnjen in cim bolj uporaben dokument pri Čemer je z nasveti sodeloval tudi avtor prvotnega osnutka. Ze on je vgradil predloge in sklepe naše de- lovne skupine. Dokument je bil petkrat obsežnejši od sedanjega. Krajšanje je bilo zahtevno, saj je bilo trega ohraniti osnovno obvezo Slovenije do zaščite svojih manjšin. Kakšna je ta obveza? Slovenija se s tem dokumentom obvezuje, da bo ust-vrila kar se da skladen odnos političnih strank do slovenske manjšine. To je za predstavnike manjšine zelo pomembno določilo, ki obljublja mirnejše in bolj državniško ravnanje vseh slovenskih subjektov. Resolucija ima štiri dele. V drugem poglavju obravnava odnos do manjšin. Za kaj točno gre v tem delu? Republika Slovenija podpira svoje manjšine v vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihov obstoj in razvoj. V tem poglavju je izrecno navedeno, da Republika Slovenija priznava avtonomnost svojih manjšin in njihovo politično subjektiviteto. To dvoje je temeljni postulat resolucije, ki tako krepi državniški odnos do svojih manjšin. Ko gre za njihovo politično subjektiviteto pa Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšin za politeno organiziranost in za izvolitev skupnega demokratičnega zastopstva, ter napore za zagotovitev tega zastopstva. Ta del resolucije je v Avstriji in Italiji zbudil precej polemik. Ali so nesporazumi že premagani? S tem odstavkom in tem poglavjem daje Slovenija svojim manjšinam proste roke pri odločanju o tem, kako se ogniti pastem preštevanja in drugim pritiskom. Menim, da je treba celotno določilo razlagati širše in da je enotno zastopstvo v kakršnikoli obliki dragoceno tako za državo v kateri manjšina živi, kot za Slovenijo.Ko Republika Slovenija pozdravlja enotno zastopstvo, manjšine s tem nikakor ne sili v katerokoli (strankarsko) smer. O tem se svobodno odločajo predstavniki manjšine sami. Naslednje poglavje se ukvarja z organi republike Slovenije, ki so zadolženi za odnose z manjšinami. Kateri so to? 2e doslej je za to skrbelo kar nekaj različnih organov. Resolucija natančno opredeljuje odgovornost in pristojnosti državnega zbora, kot najvišjega organa, ki načrtuje politiko. Resolucija določa vzpostavitev posebnega organa pri vladi, za katerega bo imenovan tudi minister brez listnice. Ta bo zadolžen tudi za koordinacijo dela vseh ministrstev, ki se ukvarjajo z manjšinami, in za to, da bo v stikih z manjšino prišel do izraza predvsem državni in ne le strankarski interes. Dokument poleg tega predvideva vzpostavitev povsem novega posvetovalnega organa, ki je bil prvotno predviden pri predsedniku republike, po vladnem popravku predloga pa bo ta pri vladi. V njem bodo sodelovali predstavniki manjšin in bo pomenil uresničitev načela o avtonomnosti manjšin kot subjektov. Državnemu zboru tudi predlagamo, da ustanovi komisijo za manjšine. Upam, da bo resolucija pomagala vzpostaviti ustrezno sodelovanje med omenjenimi institucijami. Zadnje in najdaljše poglavje se ukvarja s konkretnimi oblikami pomoči manjšinam, zato je razdeljeno na poglavja o gospodarstvu, kulturi, šolstvu in znanosti. Tostran in onstran meje so že nekaj Časa v ospredju vprašanja o gospodarskih temeljih manjšin. Kaj menite o tem? Zavedamo se, da je krepitev ekonomske moCi avtohtonih manjšin ob ohranjanju jezika temelj za njihov obstoj in razvoj. Zato je v tem poglavju dokaj natančno opredeljen interes Republike Slovenije, ki naj bi se uresničil tudi z ustanovitvijo posebnega sklada za nudenje gospodarske pomoči slovenski manjšini. Republika Slovenija je z resolucijo zavezana posvetiti veC pozornosti predvsem obmejnim področjem, obmejnim regijam in zaposlovanju na teh območjih. Gospodarske razmere za manjšino niso rožnate saj je kriza zamejskih gospodarskih firm v zadnjih letih pripeljala skoraj do zloma manjšine same. O resoluciji je bilo doseženo soglasje, o konkretnih ukrepih pomoti zamejskim podjetjem in bankam pa se je vnel spor. Sprožil ga je Školčev predlog o finančni pomoti trem slovenskim podjetjem v Benečiji ter slovenskima finaCnima zavodoma na tržaškem in goriškem, ter Peterletovo nasprotvanje temu. S Peterletovo trditvijo, da sklep o pomoči ne spada k re- soluciji, se ne morem strinjati. S sklepom o pomoči bi že na isti seji tudi operacionalizirali dokument, ki vladi daje možnost nudenja take pomoči manjšini. Zal mi je, da ni bil sprejet Školčev predlog, in občutek imam, da je do tega prišlo tudi zato, ker tisti v vladi, ki bi morali skrbeti za nudenje pomoči manjšini, tega ne počno. Lojze Peterle se je skliceval na potrebo po predhodnem usklajevanju teh vprašanj v delovni skupini za manjšine in v zunanjepolitičnem odboru. Ali ti organi še niso opravili svojega dela? Seveda so. Tej problematiki so vsi omenjeni organi posvetili veliko Časa in pozornosti. Peterletov izgovor torej ne drži, saj se je državni zbor s to tematiko zadnji dve leti intenzivno ukvarjal. Tudi Jožef Skolc je večkrat sklical sestanke vseh, ki so v Sloveniji poklicani, da o tem odločajo. V tem sporu se kažejo razlike med verbalno podporo manjšini in dejansko pripravljenostjo za uresničitev sprejetih sklepov. Manjšina in tisti, ki želijo Slovencem v Italiji, Avstriji in na Madžarskem res pomagati pa imajo zdaj vsaj dokument, na katerega se bodo v kasnejših prizadevanjih lahko sklicevali, kar seveda ni nepomembno. Zakaj? Državni zbor je s sprejetjem resolucije dokazal, da je sposoben doseči soglasje, ko gre za državni in nacionalni interes, kar manjšine nesporno so. Državni zbor je tako vsaj ob enem vprašanju premagal strankarskje delitve. S tem pa se je obvezal, da bo tako ravnal tudi ob realizaciji resolucije in dokumentov, ki bodo iz nje izšli, kot na primer pri zakonu o financiranju manjšin. Bogo Samsa 4 Torek, 9. julija 1996 MNENJA, RUBRIKE IN VESTI Izobraževanje je predpogoj Karlo Devetak Občutek imam, da se je med mlajšimi pripadniki nase narodne skupnosti razširilo zanimivo a tudi vprašljivo prepričanje o pomenu znanja in kulture, kot da bi bilo mogoče trgovati, proizvajati, ustvarjati dobičke in živeti popolno in sreCno življenje brez kulture, brez izobrazbe in posebnih znanj. Ko pa govorimo o izobrazbi, se zdi, da se omejujejo na »tisti kos papirja«, kar pa je s tem povezano, to se pravi pridobivanje znanja, pa ostaja v senci, nepomembno in brez prave vrednosti. Ali postajamo tudi s tem v zvezi vse bolj podobni večinski skupnosti? O tem sem se spraševal med branjem dveh zanimivih besedil, ki sta ju napisala Giancarlo Gasperoni (Diplomati e istruiti) in Stefano Pistolini (Gli spreca-ti). V teh dveh knjigah so navedni podatki neizprosni. Kar polovica vseh mladih v Italiji konča le obvezno šolanje, kar pomeni, da so po evropskih merilih nepismeni. Le 30 % vpisanih tudi zaključi univerzitetni Študij. Ce upoštevamo starostne razrede od 25 do 55 let, zvemo, da je v Italiji le 7,2 % oseb z univerzitetno izobrazbo, medtem ko jih je v Franciji 17,7 %, v Veliki Britaniji 21,3 %, v Nemčiji 22,9 % in v ZDA kar 31,6 %. Kakšni pa so odstotki med Slovenci v Italiji? Ce upoštevamo podatke zadnjega popisa prebivalstva, ugotovimo, da sodimo v italijansko poprečje. Skratka, kar velja za celotno Italijo, velja tudi za nas in si zato ne moremo in ne smemo delati utvar. Pred stoletjem in tudi kasneje smo zaostalost nadoknadili s Čitalnicami in založbami, s prosvetno dejavnostjo in branjem. Sedaj je težko najti mladostnika, ki ima navado brati. Celo obratno, odklanjanje knjige je osnova za ponos in samohvalo. Ne gre seveda le za klasična literarna dela. Govorimo o vrsti potrebnih informacij in razmišljanj, ki jih branje vsemogočega nudi. VeC kot polovica italijanskih državljanov izjavlja, da ni prebrala niti ene knjige. CENSIS poroča, da se le 35 % oseb od teh omeji na branje naslovov. Ne delajmo si utvar, da smo manjšinci drugačni, da smo nekaj posebnega. Z vzorčno raziskavo bi kaj hitro razblinili take utvare, ki izvirajo iz upoštevanja ozkega kroga aktivnih udeležencev prireditev in organiziranih skupin. Postavlja se torej vprašanje, ali je sploh mogoCe napredovati, vplivati na okolje, ustvarjati mnenje ali ga celo uveljavljati brez branja tega, kar pišejo drugi ob upoštevanju sicer mase šunda, ki kroži po prodajalnah Časopisov in tudi knjigarnah. Zaradi šunda pa se skrivamo za prstom in omalovažujemo pisano besedo vse skraja. Drugi pa nas prehitevajo. Ne gre pri tem pre-mišljanju za potrebo po kulturi z veliko začetnico, temveč za osnove, ki so potrebne za opravljanje svojega poklica, za inovativnost, da se obdržimo na tržišču, v specifičnem primeru, da ohranimo narodno zavest. Ta ne more živeti zgolj od osnovnošolske bukolike in starožitja. Gra-'di se tudi na spoznanjih drugih, ki jih pregnetemo v lastno izkušnjo in miselne vzorce. Prišel je Cas, da se kot skupnost vprašamo, kaj lahko in kaj smo dolžni storiti, da ublažimo sedanje stanje. Brez tega se bo jedro oseb, ki obiskujejo gledališče in koncerte, likovne razstave in vzročne sejme, ki so naročeni na Časopise ali revije in so dejavni v kakršnihkoli društvih, nevarno zoževalo. Morda bi bilo primerno preusmeriti, vsaj delno, pozornost od dokazovanja, kdo je na pravi poti v makrostra-tegiji političnih predstavništev in se posvetiti tem zelo oprijemljivim vprašanjem. Kdo je na pravi poti, naj se pokaže predvsem na vse bolj blatnem kolovozu neinformiranosti, splošne neozaveščenosti in neznanja in manj na načelno prestižnih detajlih. NA KONGRESU VZPI-ANPI V NEAPLJU Za boljši odnos vlade do manjšin O noši deželi govoril Silvono Bocicchi ASSOCIAZIONE NAZIONALE PARTIG1AN1 DTTAL1A NELLA CITTA DELLE «QUATTR0 GIORNATE- CONGRESSO NAZIONALE DELUANPI Konec junija je bil v Neaplju Vsedržavni kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI-VZPI, ki se ga je udeležila tudi številna delegacija elanov združenja s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine. Na kongresu, ki je trajal tri dni in so se ga udeležili vidni predstavniki oblasti, je potekal pod geslom »Bodočnost demokracije sloni na idealih odporništva«. Glavno poročilo je imel vsedržavni predsednik združenja Arrigo Boldri-ni, v imenu predstavnikov iz naše dežele pa je imel glavni govor Silvano Bacicchi, predsednik ANPI-VZPI za go-riško pokrajino. Zelo obširno je poročal o delovanju združenja in o njegovih pobudah za utrditev miru, medsebojnega razumevanja in spoštovanja prav na območju, kjer se je v zadnji vojni odvijalo in utrjevalo prijateljstvo med vsemi tistimi, ki so se uprli fašizmu in podprli osvobodilni boj in odportništvo za zmago miru na tem območju, pa tudi v svetu. Omenil je med drugim vprašanje fojb, ki ga desničarske sile uporabljajo vedno, ko hoCejo oCmiti delo in ideale odporniškega gibanja. »Pri tem pa pozabljajo«, je dejal govornik, »da obstaja spisek imen kakih 800 italijanskih državljanov, ki so jih obtožili vojnih zločinov, od katerih nihče ni bil postavljen pred sodišče, niti kaznovan za svoja dejanja«. »Prepričani smo, da je treba dogajanje od konca prve pa do začetka in konca druge svetovne vojne dodobra preučiti in zgodovinsko utemeljiti«, je dejal Bacicchi, ki je omenil dve zgodovinsko - kulturni komisiji, ki delujeta na območju Slovenije in Hrvaške že dve leti. »Obe se trudita«, je dejal govornik, »da bi z naj večjo objektivnostjo pregledali vse razpoložljive zgodovinske vire in na osnovi teh dali na razpolago civilnim in vojaškim arhivom Italije in državam bivše Jugoslavije dokumentacijo, ki bi pravilno ocenila dogodke in vsa sporna vprašanja.« Potem ko je Bacicchi v svojem govoru nanizal vrsto sporov in vojn, ki označujejo naše obdobje, se je zaustavil tudi pri vprašanju manjšin, ki se v sklopu italijanske države zavzemajo za svoje pravice. Tu je še posebej omenil prav našo narodnostno skupnost, ki je po svojem številu dala največji doprinos v boju proti fašizmu v teh krajih. »Mi smo se vedno borili za odobritev zakona o zakonski zaščiti slovenske manjšine v naši deželi. Na žalost tak zaščitni zakon še ni bil sprejet. Zato se obračamo na novi parlament z zahtevo, da se to vprašanje konCno reši. »Pisatelj Magris je v enem od svojih del dejal, da zahteva po spoštovanju pravic za druge ne predstavlja negacije naših pravic. Lahko samo o-mogoci večji dialog in sporazumevanje med obema tu živečima narodoma, ne da bi eden želel potlačiti drugega, temveč se z njim sporazumevati in ga obravnavati v luCi sogovornika, s katerim bo lahko ovrednotil tudi svojo identiteto«, je med dugim dejal Bacicchi. »Mi pričakujemo od nove vlade drugaCen, bolj pozitiven odnos glede upoštevaja ustave in njenih institucij. Ne bomo pa samo pasivno gledali in Čakali na ukrepe, temveč bomo uporabili vse poti ob upoštevanju enotnosti združenja, ki Zeli utrditi svoje delovanje in to svojo enotnost.« Neva Lukeš ______ŠOLSTVO / MEDNARODNA ŠOLA______ Akcija Zavoda združenega sveta Nekdanji dijaki bodo zbrali prispevke za štipendijo DEVIN - Šolsko leto Zavoda združenega sveta Jadranskega morja se je komaj izteklo, priprave na novo pa so že polno v teku. Pred dnevi so se zaključile selekcije za vpis novih dijakov na Zavode združenega sveta. V prihodnjem šolskem letu jih bo obiskovalo 38 novih dijakov iz Italije. Od teh jih bo kar sedem iz Furlanije-Julijske krajine. Šolanje na mednarodni »devinski« šoli bodo nadaljevali štirje dijaki in dijakinje iz naše dežele, preostali trije pa se bodo šolali na zavodih v Kanadi in na Norveškem. Od 38 italijanskih novincev jih bo 22 obiskovalo Zavod v Devinu, preostalih 16 pa drugih osem zavodov po svetu. Lani se je na devinskem zavodu Jadranskega morja šolalo 200 dijakov iz 70 držav. Med najbolj odmevnimi dogodki ob koncu preteklega šolskega leta gre predvsem omeniti srečanje nekdanjih dijakov Zavoda združenega sveta Jadranskega morja, tistih, ki so obiskovali zavod v obdobju od leta 1982 do lani. V Devin so se vrnili tudi nekdanji gojenci iz daljnih držav (kot so Mehika, Argentina, Južna Afrika, ZDA) in bližnjih (Norveška, Švedska in Nemčija). Na sestanku so se domenili za dobrodelno pobudo: ustanovitev posebnega sklada, iz katerega naj bi nato črpali štipendije za druge dijake. Pri Skladu 2000, kot so ga poimenovali, bodo s svojimi prispevki sodelovali vsi nekdanji dijaki. Nekateri so sedaj že uveljavljeni gospodarstveniki. Njihove prispevke bodo združili s prispevki, ki so jih že nabrali v spomin na Edwarda Sutcliffa, nesrečnega 23-letnega sina rektorja Zavoda Jadranskega morja Davida, ki ga je bolezen odtrgala družini in prijateljem. Ko bodo zbrali dovolj prispevkov, bodo razpisali štipendijo, ki bo nosila ime prav po Edvvardu Sutcliffu. Pri akciji sodeluje kakih 1.700 mladih, kolikor jih je doslej zaključilo srednješolski študij na devinskem Zavodu združenega sveta. KAKO PREŽIVETI POLETJE Prostovoljni delovni tabori Center za uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknice nam je poslala v objavo sporočilo o počitniških pobudah, ki jih prireja za mlade za prijetno, zanimivo, brezplačno, predvsem pa drugačno obliko preživljanja poletja. »V ustanovnih aktih smo si zadali nalogo, da bomo o možnostih sodelovanja pri posameznih nalogah in aktivnostih obveščali tudi Slovence izven matične domovine. Hkrati pa je to lepa priložnost, da vas povabimo na konkretne akcije. Prva priložnost za sodelovanje se je pokazala že v letošnjem poletju. Vas, vaše prijatelje in simpatizerje naših aktivnosti vabimo k aktivnem sodelovanju v prostovoljnih delovnih taborih, ki jih letos organiziramo v Deželi suhe robe. Na podeželju vztrajajo predvsem starejši prebivalci. Mladi so odšli bolj pestremu življenju naproti. Zaradi mačehovskega odnosa družbe, pomanjkanja razvojne vizije, politične in ekonomske »breztežnosti«... so apatični, saj ne verjamejo ne v svoje ne v naravne potenciale. Prazne hiše propadajo, zemlja je neobdelana, prazne vasi opozarjajo. To je realna slika slovenskega podeželja. Zato smo se v VITRI, Centru za uravnotežen razvoj zbrali navdušenci in zasnovali projekt Dežela suhe robe. Vključuje predvsem hribovita območja občin Loška dolina, Cerknica, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Velike Lašče, Ribnica in Loški Potok, kar je 4 % površine Slovenije. Naš cilj je ponovno oživiti in obenem polepšati slovenske vasi, pomagati ljudem, ki so v teh vaseh ostali osamljeni in onemogli, predvsem pa vrniti življenje tem krajem in privabiti vanje domače in tuje prijatelje. Lani smo s tem namenom že organizirali tri mednarodne prostovoljne delovne tabore, ki smo jih realizirali s pomočjo prijateljev naše pobude. Tudi za letos smo pripravili tri tabore: Izvedli jih bomo v občinah Cerknica, Velike LašCe in Brezovica. V vsakem taboru bo 12 prostovoljcev v 14 dneh izvedlo program, ki smo ga pripravili skupaj z domačini in občinskimi vodstvi. - Interdisciplinarni raziskovalni tabor Ekološka pot, ki bo potekal od 12. do 27. julija na domačiji Vineta Otoničarja v Begunjah pri Cerknici, bo celostno obravnaval potok CerknišCico. Poudarek bo na revitalizaciji starih mlinov in žag in njihovi sočasni rabi za male hidroelektrarne. Poleg tega bomo označili traso ekološke poti, ki bo kasneje podlaga za naravoslovno in turistično pot ob Cerkniscici. Pomagali bomo tudi pri raznih kmečkih opravilih na domačiji. - Socialno - okoljski tabor VAS bo od 29. julija do 10. avgusta v vasi Mala Slevica pri Velikih LašCah. Skupaj z domačini bomo obnovili vaški vodnjak, uredili vas, vaško središče, posamezne domačije in okolico vasi. Pripravili bomo tudi ustvarjalne delavnice za vaške otroke in otroke iz bližnjih vasi, v katere bomo vključili tudi starejše vaščane. - Ekološki tabor JEZERO bo na miniaturnem kraškem polju Ponikve v občini Brezovica, kjer bomo skupaj z domačini od 12. do 24. avgusta Čistih polje, sanirali divja odlagališča odpadkov in sploh pomagali pri ureditvi kraškega polja. Na okoliških domačijah pa bomo na fasade pritrjevali domaCa hišna imena. Na vseh teh taborih bodo prostovoljci bivali v šotorih, sanitarije so poskrbljene v bližnjih objek-tih, prehrano pa si bomo pripravljali v taboru sami. Za udeležence na vseh taborih načrtujemo tudi vrsto sreCanj z domačini v obliki športnih aktivnosti, izletov, predavanj. ... Gostovali bomo tudi v občini Logatec, kjer bomo v prijetnem hladu kraškega podzemlja pomagali očistiti Logaško jamo. Pa še to - udeležba na vseh treh taborih je brezplačna!!! Edini pogoj, ki ga zahtevamo od vas je zvrhan koš dobre volje! Veliko idej imamo še v načrtih, zato bomo tudi v prihodnje potrebovah sodelovanje prostovoljcev vseh narodnosh, starosti, izobrazb in interesov. S tabori so naše aktivnosti usmejene predvsem v poletne mesece. S pomočjo prostovoljcev bi radi to obliko razšrili na celoletno delovanje na področjih neformalnega izobraževanja odraslih, kreativnih delavnic za podeželske otroke, sanacij bivalnih prostorov in objektov, radi bi oživili - nekoč bogato - kulturno dejavnost na podeželju,... Zaradi vsega opisanega vas vabimo, da se nam pridružite. Na podeželju, kjer se boste naužili lepot in dobrot boste aktivno sodelovali v skupini, ki ve kaj hoče. Vrata k nam in v Deželo suhe robe so vsem odprta. Ce se boste odločili preživeti del poletja z nami, nas Cimprej pokličite in se prijavite, saj je udeležba omejena. Prednost boste imeli tisti, ki se boste najprej prijavili«. ■J v fS: DEŽELA / SKRBSTVO ZAŠČITA OKOLJA / S SODELOVANJEM SLOVENIJE NOVICE Prispevek tudi Skladu Mitje Čuka Za pomoč prizadetim Poziv zdmženj za Kraški park Namenjen je javnim ustanovam Štiristo milijonov lir, toliko znaša prispevek, ki ga je na včerajšnji seji soglasno odobril deželni odbor Furlanije-Julij-ske krajine za ustanove. društva in organizacije, ki se zavzemajo za pomoč prizadetim ljudem in njihovemu vključevanju v družbo. Med temi ustanovami je tudi Skladi Mitje Cuka z Opčin. Deželna vlada je Prispevek odobrila soglasno na predlog odbornika za zdravstvo in skrbstvo Gianpiera Fasole, in sicer upoštevajoč določila deželnega zakona St. 59 iz leta 1986. Za letošnje leto znaša celotni prispevek 400 milijonov Ur, ki ga bodo deželne oblasti razdelile trinajstim ustanovam. V seznamu so dejansko vse organizacije, ki se na deželnem območju ukvarjajo s pomočjo prizadetim, od Združenja obolelih za sklerozo do Združenja pohabljenih in civilnih invalidov, od Centra za motorično rehabilitacijo do Združenja za zaščito in pomoč gluhonemim in Združenja AGMEN, ki ga sestavljajo starsi he-mopatskih bolnikov. Vključitev Sklada Mitje Cuka med organizacije, ki bodo deležne deželnega prispevka, uradno potrjuje veliko vlogo, ki jo opravlja openska ustanova v pomoč prizadetim. O zaščiti Krasa se razpravlja že veC kot 30 let; takoimenovani zakon Belci iz leta 1971 predstavlja, kljub številnim omejitvam, prvi organski poizkus za zaščito tega okolja. Sedem »naravnih kraških rezervatov«, ki so bili ustanovljeni z omenjenim zakonom, bi lahko predstavljalo prvo jedro Kraškega parka, ki bi dovolil, da bi harmonično spojili zaSCito okolja in narave s kompatibilnimi gospodarskimi dejavnostmi (kmetijstvom, turizmom, itd.). Zal pa dežela F-Jk ni bila v 25 letih zmožna, da bi ta nadt uresničila; upravljanje kraških rezervatov bi moral namreč urejevati deželni zakon, ki ni bil nikoli sprejet. Kljub temu pa so morale Občine, ki jih »Belcijevi rezervati« zadevajo, upoštevati ta zakon pri sestavljanju regulacijskih načrtov. Tisti deli krnskega teritorija so se tako obvarovali pred agresijo gradbene Spekulacije. Tako je uvodoma zapisano v tiskovnem poročilu, ki so ga podpisale številne naravovarstvene organizacije (od WWF, Italia nostra, Le-gambiente, treh sekcij Cai, pa do jamarskih odsekov SPDT in Grmada). Nedavna razsodba DUS, ki je neverjetno razveljavila zakon Belci (brez vsake utemeljitve) zato tvega, je nadalje zapisano v tiskovnem poročilu, da izbrise enega od redkih učinkovitih instrumentov za zaščito tega teritorija; na srečo pa je deželni odbor sklenil, da se bo proti razsodbi obrnil na Državni svet, kar bodo naravovarstvene organizacije tudi podprle. Sicer pa je tudi Kraški deželni park, ki ga POBUDE OKOLIŠKIH OBČIN Letovanja za upokojence Zgoniška in repentabrska občina izbrali Montana ti m' , Da bi bili počitniški nevi repentabrskih in goniskih upokojencev irrtbolj sproščeni in Prijetni, sta upravi obeh I Cln skupno organiziral ® ovanje v zdravilišče ^ontecatini, ki bo od 27. lubja do lo. avgusta. Le-°vanja se lahko ude-uP0kojenci nad Se-fuesetim letom starosti s^8oniške in repentabr- Morebitna prosta me-a bodo na razpolago prebivalcem občine De-vin-Nabrežina in zahodnega dela Krasa tržaške občine. Z avtobusom in ob spremstvu socialne delavke se bodo upokojenci odpeljali do Monteca-tinija, kjer bodo nameščeni v hotelu. V poletnem središču bodo imeli na razpolago najrazličnejše termalne usluge, od zdravljenja revmatičnih težav do meritve krvnega tlaka in fizioterapije. Razen prve zdraviliške storitve si bodo vse ostale morali plačati sami. Tisti, ki ne potrebujejo intenzivnega zdravljenja, bodo lahko polenarili v vodah termalnega bazena ali pa se sprehajali v urejenem parku hotela. Zvečer tudi zabave ne bo manjkalo. Zainteresirani naj se javijo v občinskih uradih najkasneje do 10. julija med deveto in trinajsto uro.(kc) Upokojenci dolinske občine v Viserbo pri Riminiju Uprava občine Dolina organizira od 2. do 11. septembra klimatske počitnice v Viser-bi di Rimini za upokojence, ki so dopolnili šestdeseto leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo v občinskem tajništvu do 12. ure dne 15. julija letošnjega leta. K prošnji morajo predložiti fotokopijo mod. 730 oz. 740 oz. 201 za leto 1995, fotokopijo obrazca pokojnine za leto 1996, zdravstveno izkaznico, zdravniško spričevalo o primernem zdravstvenem stanju (proti plačilu). vsebuje deželni urbanistični načrt iz leta 1978, ostal le na papirju. Zainteresirane občine, z izjemo Doline in Doberdoba, niso znale ali hotele preiti v izvršihro fazo, Dežela pa ravno tako ni posegla, da bi se položaj premaknil z mrtve točke. 2e več let se govori tudi o novem deželnem zakonu glede zaščitenih področij. Glede Krasa je bil prvotni predlog o parku, ki ga je predlagal deželni odbor leta 1994 s pristopom Občin in KGS (ki bi morala prevzeti njegovo upravljanje) zamenjan s predlogom o 5 manjših rezervatih. Temu je treba dodati, da nekateri regulacisjki načrti (kot na pr. Tržaške občine) predvidevajo nova področja za re-zidenCne gradnje ter za proizvodne in trgovinske dejavnosti - na račun zelenja. Številni meščani že dolgo zahtevajo primerno zaščito kraškega teritorija; pred leti so ambientahstic-ne organizacije zbrale 6 tisoč podpisov za ustanovitev mednarodnega Kraškega parka. V njem bi se lahko razvile gospodarske dejavnosti, ki bi bile združljive z ohranjevanjem okolja ter z zgodovinskimi in kulturnimi vrednotami prebivalstva. Ta perspektiva pa bi se valorizirala v najvisji meri s sodelovanjem s Slovenijo, s skupnim upravljanjem am-bientalnega in kulturnega zaklada Krasa na obeh straneh meje, kar je namen predlaganega mednarodnega parka. Podpisane naravovarstvene organizacije zato zahtevajo od javnih institucij, da bi se potrudile za Čimprejšnjo ustanovitev Kraškega parka. Državljanov branilec FJK lani proučil 747 primerov Urad državljanovega branilca Furlanije Julijske krajine je v lanskem letu proučil 747 primerov; nanj se lahko obrnejo vsi tisti prebivalci, ki imajo težave v odnosih s krajevnimi upravami. Podatke vsebuje letno poročilo, ki ga je državljanov branilec Domenico Giavedoni predložil predsedniku deželnega sveta F-Jk Giancarlu Cruderju. Državljanov branilec v njem med drugim ugotavlja, da so se glede zaščite zdravja prebivalci nanj obrnili predvsem z namenom, da bi ga opozorih na slabe usluge (predvsem glede zdravljenja zasvojenosti z mamili), na birokratske počasnosti in na pomanjkljive zdravstveno-higienske pogoje. Veliko število prebivalcev ga je opozorilo na življenjske pogoje oseb, ki so v domovih in institutih za ostarele, poleg tega pa tudi na probleme zaščite okolja. V urbanističnem sektorju je največ pritožb prejel glede izdajanja gradbenih dovoljenj, pomanjkljivega vzdrževanja cest in izplačevanja odškodnin zaradi razslastitev, ker jih ustanove izplačujejo z nedopustnimi zamudami. Tudi glede dostopa do »prvega stanovanja« je prejel veliko Število pritožb, kakor tudi glede delovnih odnosov invalidov in zaradi počasnosti nekaterih postopkov v zvezi z obnovo po potresu v Furlaniji. Praznik SKR v Miljah Na trgu bivše ladjedelnice Felszegy v Miljah se nadaljuje praznik glasila SKP Liberazione. Danes bo na sporedu razprava o izidih zadnjih volitev; sodelovali bodo predstavniki raznih krajevnih političnih sil, ki se prepoznavajo v koaliciji Oljke; za SKP bo sodeloval elan strankinega pokrajinskega tajništva Jacopo Venier, razpravo pa bo koordiniral deželni svetovalec Fausto Monfalcon. VeCerni spored (od 21. ure dalje) predvideva koncert novih mladinskih glasbenih skupin iz tržaške pokrajine. Izgnali mlada Makedonca Na območju obmejnega prehoda pri Lazaretu so karabinjerji včeraj zasacih makedonska državljana, 27-letnega Gayura Ilyazija in 20-letnega Abdula Nesimija; malo prej sta protizakonito prestopila mejo; karabinjerji so ju najprej pospremili v urad za tujce na kvesturi in ju nato pospremili do prehoda pri Rabojezu ter ju izgnali iz države, ker sta bila brez dovoljenja za bivanje. Nabiralna akcija Rdečega križa Rdeči križ je s svojim osebjem in z vozili takoj posegel ob silovitih nalivih, ki so prizadeh srednje-seveme in sevemo-vzhodne predele države; posegel je, da bi pomagal prizadetemu prebivalstvu. Obenem je odprl nabiralno akcijo: finančne prispevke je treba položiti na tekoči bančni račun št. 218020 - Banca Nazionale del Lavoro - filialka v Rimu - zakladnica Bissolati - Ul. S. Nicola da To-lentino, št. 67 - 00187 Rim. Na položnici je treba navesti, da je polog namenjen poplavljencem junija 1969. Smrtni epilog nesreče V katinarski bolnišnici je včeraj umrl za posledicami prometne nesreče 57-letni Vinicio Gaddi iz Ronk, ki se je ponesrečil prejšnji torek med raznašanjem pošte. PO SREČANJU V RIMU Tčaška socialistična lista za obnovo nekdanje stranke Sobotnega sreča; lrriu, na katerem sc P.ravljali o obnovi s stranke, udeležila tudi delec združenja »Tržašk balistične liste«, f tiskovnem sporočili |!aša Predsednik I lersar, so se tržašk balisti izrekli za ob ^anke in s tem v P° prli zavzemanji et>ne komisije. Str Pa bi morala pom aživeti, piše še v ??. U' tako na poki i kot na deželni ra Zato se bo trž združenje v kratken bho z vsemi, ki ji Pn srcu, da bi soc stični ideali prišli c organizirana na Zavni, deželni in b ravni. 2e v nas: dneh se bodo čl zaškega združenja .2 videmskim Z njem socialistični! brstov, zato da 1 pno preučili tako organizacijske kot vsebinske probleme združevanja. Na krajevni ravni bi namreč morali organizirati vrsto »obnovitvenih kongresov«, na vsedržavni pa bi morali najti ustrezno ravnovesje med principi in ideali, ki so skupni vsem, in pa med težnjo po perifernih avtonomijah. Glede delovanja na krajevni ravni tržaško združenje zagotavlja, da se namerava ustrezno pripraviti na razne krajevne volitve (npr. na pokrajinske), prisotnost tržaških socialistov pa namerava dokazovati tudi na politiCno-kultur-nem področju. In Se ocena tržaških socialistov srečanja D’A-lema-Amato: po njihovem mnenju gre za ponoven dokaz spoznanja DSL, da v okviru evropske levice ne more predstavljati socialistične in demokratične politike. STADION ROCCO / DANES Cirkus Lidie Togni s krotilci ftrali, klovni in vrvohodci Po ne prav navdušujočih nogometnih predstavah bo od danes do nedelje, 14. julija, na tržaškem stadionu Nerea Rocca na programu cirkuški spektakel, ki ga ponuja cirkus Lidie Togni. Cirkus, ki ga vodi sestrična slavnega Darixa, se vraCa v Trst po 18 letih. Seveda z novim programom in tudi novo zasnovo. Občinstvo bo sledilo cirkuškim dogodkom, ki se bodo odvijali v dveh arenah: klasični areni, v kateri se bodo preizkusili krotilci živali (indijskih slonov, belega nosoroga, lam, zeber, velblodov) in konjeniki (na eč kot 30 konjih petih različnih pasem), in na privzdignjenem odru, na katerem bodo svoje sposobnosti pokazali akrobati, Čarovniki, skakalci, pajaci in drugi oblikovalci cirkuškega programa. Med temi naj omenimo predvsem kitajske akrobate skupine Chy Bao Guy, ameriške skakalce skupine Beliš, ki so na mednarodnem cirkuškem festivalu v Montecarlu prejeli prestižno priznanje srebrnega klovna, madžarsko skupino Oet-vos, mojstra magije Flaminga, ki je že Čaral v Las Ve-gasu in skupino vrvohodk Star Sisters. Med klovni gre omeniti v prvi vrsti Romualda, ki je že nastopil v Fellinijevih Klovnih, tako imenovane »glasbene klovne« Gottys in »norega natakarja« Patrica. »2ivalski« del cirkuške predstave bo vodil Vinicio Togni, sin Lidie Togni, ki stopa po stopinjah predhodnikov. Današnja predstava se bo za Cela ob 21.15. Od jutri do nedelje bosta na sporedu po dve predstavi dnevno, in sicer ob 17.15 in ob 21.15. Od 10. do 15. ure bo možen tudi ogled zoološkega parka, v katerem si bodo lahko otroci ogledali celo vrsto večjih in majhnih živali. VREME / DE2 NAMESTO SONCA Bolj jesensko kot poletno... Vremenoslovci napoveduje izboljšanje šele sredi tedna Vse kaze, da poletja noče biti. Koledar se je že globoko prevesil v julij in v tem času bi se morali ljudje na plažah nastavljati sončnim žarkom, plaže pa so tačas prazne. Namesto žarkov jih oblivajo dežni curki. Slabo vreme jo je spet zagodlo letovalcem. Temperatura je včeraj skokovito padla za nekaj stopinj in je bila bolj jesenska kot poletna. V dopoldanskih urah se je nad mesto ulila ploha s sunki vetra, ki so nadležno obračali pešcem dežnike. Promet po ulicah se je upočasnil. Edini, ki so na razmočenem cestišču hiteli, so bili gasilski avtomobili in tovornjaki. Poklicali so jih marsikam: največkrat zaradi poplav kletnih prostorov. V Miramarskem drevoredu je voda spet obilno zalila ovinek pod železniškim nadvozom, poškodovala pa je tudi asfalt na nekaterih drugih cestah. Hujših nesreč ni bilo. Mestni redarji so posegli le pri nesrečah z materialno škodo. Avtoličarji bodo imeli, pred odhodom na dopust, še nekaj dodatnega dela. Vremenoslovni napovedujejo, da se bo vreme izboljšalo Sele tja sredi tedna: jutri ali pojutrišnjem. Kopalke in kreme za sončenje bodo torej Se nekaj dni počakale v predalih. Steklina: cepljenje v zgoniški občini Zgoniska občina je odredil obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje. Pse bo brezplačno cepil poverjeni živi-nozdravnik v skladišču pri županstvo v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 20. julija. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. Tudi cepljenje goveda, ovc, koz in konj bo brezplačno. Rok za cepljenje bo podaljšan (najkasneje do 15. septembra) v primeru brejih samic in samic med dojenjem ter mladičev, ki so bili cepljeni proti drugim okužbam po poteku 15-20 dni od zadnjega cepljenja in vsekakor po dopolnitvi tretjega meseca starosti. ' Po 20. juliju se bo cepljenje nadaljevalo samo v pesjaku v Ul. Orsera 8. GLEDALIŠČE VERDI / JESENSKA SIMFONIČNA SEZONA Poklon Biucknerju in Schumannu Niz 8 koncertov se bo začel 4. oktobra Letošnja jesenska simfonična sezona gledališča Verdi bo posvečena Robertu Schumannu in Antonu Bmcknerju, zasnoval pa jo je novi umetniški vodja gledališča Gabriele Gandini. Kot je sam poudaril, so se za dve monografski pobudi odločili tudi zato, ker potekata obletnici smrti velikih skladateljev, Schumann je umrl pred 140-imi leti, Bruckner pa pred sto. Na včerajšnji predstavitvi sezone na sedežu Trgovinske zbornice, ki finančno podpira tudi to pobudo gledališča Verdi, je v imenu organizatorjev govoril superintendant Jorio, sponzorjev pa predsednik Trgovinske zbornice Donaggio. V jesenskem nizu koncertov bodo vsakemu od skladateljev namenili po štiri koncerte (v Trstu jih bodo praviloma izvajali ob petkih zveCer in nedeljah popoldne, v Vidmu pa ob sobotah zvečer, vendar sedem na osem). Sezona se bo zaCela v petek, 4. oktobra, zaključila pa v nedeljo, 24. novembra, v Trstu bodo koncerti v dvorani Tripcovich, medtem ko bosta orkester in zbor gledališča Verdi s solisti v Vidmu še vedno nastopala v športni palaCi Carnera, kar ni najboljša, vendar zaenkrat še vedno edina možna rešitev. Prvi koncert sezone bo pripadel Robertu Schumannu, njegova dela pa bodo izvajali elani orkestra in zbora pod vodstvom dirigenta Johna Ne-schlinga, kot solist bo nastopil pianist Jean-Luis Steuermann. Kot novost je treba tudi navesti, da bo zbor pripravil Franco Monego, saj se bo dolgoletna dirigentka Ine Mei-sters po zaključku operetne sezone poslovila od tržaškega gledališča. Tudi drugi koncert jesenskega cikla bo posvečen Schumannovi glasbi (kot solist bo nastopil pianist Roberto Cominati, orkester pa bo vodil Stefan Sanderling), na tretjem (od 18. do 20. oktobra) pa bo del sporeda obsegal Brucknerjevo delo (7. simfonijo). Po dveh Schumanovih koncertih (zadnjega od le-teh ne bodo ponovili v Vidmu) bo zaključni del sezone v znamenju Brucknerjeve glasbene ustvarjalnosti. Pravzaprav bo večina » Bruckner j e vih « koncertov obsegala tudi skladbe drugih avtorjev, med temi so tudi štirje Rilkejevi lie-derji, ki jih je uglasbil Raffaello de Banfield. Skladbe tržaškega avtorja bodo na sporedu na zaključnem koncertu, na katerem bodo izvajali še Brucknerjevo mašo št. 2 in dve suiti Richarda Straussa. Na treh koncertih (od 22. do 24. novembra) bo orkester in zbor gledališča Verdi vodil dirigent Karl Martin, kot solistka bo pela sopranistka Sue Patchell. Na včerajšnji predstavitveni konferenci so tudi povedali, da se bo prodaja abonmajev zaCela že danes. V Trstu sta predvidena red A (praviloma v petek zvečer) in B (ob nedeljah popoldne), prednost imajo stari abonenti, ki bodo deležni tudi manjšega popusta. Abonma po znižani ceni lahko kupijo tudi upokojenci, uslužbenci podjetij (vsaj 20 interesentov) in pa invalidi. Posebno ponudbo pa so po lanskem uspehu tudi letos namenili mladim (do 26. leta starosti). Blagajna gledališča bo za informacije in prodajo odprta ves julij, zaprta pa bo od 4. avgusta do 10. septembra. (bip) ZGONIŠKA OBČINA Tudi praznovanje sv. Urha v okvira Poletnih večerov Koncert harmonikarskega kvinteta Glasbene matice v Sa-matorci v priredbi župnijske skupnosti in SKD Rdeča zvezda V okviru niza prireditev pod naslovom Poletni večeri v zgoniški občini, ki jih organizira KD Rdeča zvezda ob občasnem sodelovanju drugih krajevnih krožkov in skupnosti, smo pretekli četrtek v cerkvi v Samatorci praznovali vaškega zavetnika, sv. Urha. Sodelovanje župnijske skupnosti in društva RdeCa Zvezda je rodilo res prijeten in uspel večer, h kateremu so pripomogli tudi vaščani, še posebej gospe, ter s svojimi kulinaričnimi sposobnostmi in domačo kapljico obogatili družabno srečanje po praznovanju samem. Večer se je začel ob 19. uri s slovesno sv. mašo, ki jo je daroval župnik Jože Markuža in pri kateri je ubrano zapel domači cerkveni pevski zbor, v nadaljevanju, to je nekaj po 20.30, je v cerkvi nastopil harmo- nikarski kvintet Glasbene matice s Proseka z izborom klasičnih skladb iz svojega obširnega repertoarja. Kvintet (na sliki - foto KROMA) je prav pred krakim praznoval desetletnico svojega delovanja s koncer- Plesi v Nabrežini Na igrišču SD Sokola v Nabrežini se je konec preteklega tedna nadaljevalo praznovanje ob 30-letnici nabrežinskega športnega društva. Ob bogatem športnem programu s tekmami v košarki, odbojki in balinanju, so stekle tudi kulturne prireditve, V soboto je nastopila godba na pihala s skupino mažoretk La ra-nocchia iz kraja Orentano pri Pizi, s katero je pred časom domače godbeno društvo navezalo prijateljske stike. V nedeljo je bila na vrsti osemčlanska plesna skupina deklet Saloma iz Trsta, ki se je predstavila z modernimi plesi (m sliki). Oba dneva se je na igrišču Sokola zbralo veliko ljudi, da je bil organizator z obiskom kar zadovoljen. tom v Kulturnem domu na Proseku; v Četrtek pa smo v nabito polni cerkvi prisluhnili bogatemu sporedu melodij, ki ga je pet mladih izvajalcev z mentorico prof. Loreda-no Coceani izbralo za to priložnost in mojstrsko Obvestilo maturantom Visoka Sola modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu obvešča maturante, da bodo sprejemni izpiti iz tujih jezikov dne 16., 17. in 18. septembra. Rok za prijavo je od 15. julija do 25. avgusta. Vse, ki jih ta študij zanima, vabimo na pogovor z dekanom in predstavniki oddelka za slovenistiko dne 9. julija ob 11. uri na sedežu Visoke šole. Predstavili vam bomo ustroj fakultete oz. poklicni profil tolmača in prevajalca. Slovenski študentje so vljudno vabljeni. izvedbo ob navdušenem ploskanju publike. Spored je obsegal uverturo iz Petra Schmolla avtorja Carla Marie von We-berja, Štiri humoreske op.66/1 Jana Truhlarja, Irland Suite Huga Hermanna, Bretonische A-quarelle Gustava Knei-pa, Slawische Skizze Fritza Doblerja, Intro-duktion und Tango Richarda Kubinszkyja ter Tango Fantastica Hansa Hausvvirtha. Po koncertu so se izvajalci in prisotni ustavili ob obloženih mizah in okrepčali z domačimi dobrotami, za katere so, kot že povedano, poskrbeli sami vaščani, ter tako veselo zaključili res prijetno praznovanje. Poletni večeri se bodo nadaljevali v Zgoniku v četrtek, 18. julija, ko bo na vrsti predstavitev knjige Alexandra Lan-gerja Odločitev za sožitje. (-mia-) n OPERETNA SEZONA / MUSICAL h V SOBOTO IN NEDELJO / NA PADRIČAH, PESKU IN V BAZOVICI Odslej bodo v dežju peli tudi v italijanščini In tudi Singinhn the Rain je dobila italijansko verzijo. Za to je poskrbel »mojster« Save-rio Marconi, ki je s skupino della Rancia že poskrbel za vrsto posrečenih priredb znanih ameriških musica-lov. Tokratna postavitev, ki nosi naslov Can-tando sotto la pioggia, sodi v okvir tvornega sodelovanje skupine della Rancia z gledališčem Verdi, ki je delo uvrstilo v letošnji operetni festival. Prva predstava bo na vrsti drevi v dvorani Tripcovich, kjer bo nadvse zabaven in dinamičen musical - tako so na včerajšnji predstavitvi zagotavljali organizatorji in izvajalci - na sporedu do nedelje, 14. julija. Velik uspeh in kakovost predstav, za katere sta doslej poskrbela skupina della Rancia in gledališče Verdi - prva njuna koprodukcija je bil navdušujoč Cabaret - sta zadosten porok, da bodo tudi Cantando sotto la pioggia vpisali med uspešnice zvrsti, ki do nedavnega ni poznala »italijanskih prevodov« ameriških originalov. Kot je tudi včeraj podčrtal Saverio Marconi, so italijanske inačice priredbe, ne pa slabe kopije ameriških filmskih ali gledaliških musicalov. Navadno so oboje, kot je tudi Sin-gin’in the Rain, ki je najprej zaslovel s filmom, v katerem je blestel nepozabni Gene Kelly. Postavitev tega dela želi biti tudi poklon velikemu plesalcu in koreografu, kateremu je tudi posvečen niz filmov, ki jih predvajajo na Pomorski postaji. Težka naloga, da »nadomesti« Kellyja, je tokrat pripadla znanemu plesalcu Raffaeleju Paganmiju. (bip) Prisrčen sprejem novega župnika Žarka Škerlja Domačini so ga povsod prav lepo sprejeli - Želja po dobrem sodelovanju z vsemi vaškimi dejavniki V Bazovici in na Pesku imajo od nedelje novega dušnega pastirja - župnika Žarka Škerlja, ki je doma iz Tomaja. Vaščani so ga dolgo pričakovali in ga tudi lepo sprejeli. Predvsem v Bazovici (na sliki levo), kjer je daroval slovesno mašo, so ga pričakali v velikem številu in v veselem vzdušju ter mu pred cerkvijo postavili slavolok. Na pravem prazniku sta zavladali velika prisrčnost in domačnost, ki ju novi župnik ni pričakoval v tolikšni meri. Ob svojem prihodu pa je predvsem poudaril, da pričakuje prijateljsko sodelovanje z vsemi vaškimi dejavniki, od športnih pa do kulturnih. Se pred nedeljsko slovesno mašo v Bazovici so novega ba-zovskega župnika sprejeli na Padricah (na sliki desno). Prva maša gospoda Žarka Škerlja v mali padriški cerkvici je bila namreč v soboto zvečer, posvečena pa je bila vaškima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu. Gospod Škerlj je tako nasledil dolgoletnega župnika Marjana Živca, ki se je bil zaradi bolezni prisiljen odpovedati svojim dolžnostim. Novega župnika sta ob vhodu v cerkev pričakali dekleti v narodnih nošah, ki sta prisotnim (maše se je udeležilo veliko število ljudi, predvsem vaščanov), ponudili kruh in sol. Dobrodošlico je v imenu vaške skupnosti izrazil mešani pevski zbor Slovan, ki je zapel pozdravni napev in tri narodne pesmi. Sledil je priložnostni nagovor. Mašo je spremljalo petje vaških deklic. Župnik Žarko Škerlj se je zahvalil prisotnim in izrazil željo po prijateljskem in tvornem sodelovanju s Padricarji OD TU IN TAM Šagra v Ricmanjih tudi letos dobro uspela Čeprav se je vreme še zadnji dan nekoliko poigra-je ricmanjska šagra le bila med srečnejšimi prireditelji tovrstnih poletnih veselic; dež je odbornikom ln članom domačega SKD Slavec vsaj toliko prizane-sel, da je tradicionalni praznik doživel svoj čas. Obiskovalce so kot običajno sprejeli naravni kotiček na Prvih obronkih istrske pokrajine, zabavna glasba in gostoljubna ponudba v kioskih. Okvir gmajne na Zrebčevem bo še ta konec tedna gostil tudi letošnji gasilski praznik, ki ga od prihodnje sobote do pone-oeijka prireja Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg. ŠD Kontovel priredil tradicionalno »ribado« športno društvo Kontovel, ki mu predseduje Dra-°° Milič, je ob zaključku sezone tudi letos priredilo adicionalni praznik - »ribado«. Zaradi slabega vre-^tana je bil praznik v dvorani Gospodarskega društ-a na Kontovelu, odpadla pa je tudi vrsta že tradicio-nHk • med starimi in mladimi v košarki in tiojki. Za veselo vzdušje je poskrbela godba s Pro-ka, ki je pod vodstvom kapelnika Aljoše Starca zai-jpala nekaj poskočnih skladb. Poleg športnikov, ] V?, d1 * * * delavcev in domačinov sta se praznika ude-Ua tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan lrca In občinski odbornik Franco Degrassi. Izletniška dejavnost dra mStV0 Sl°vencev miljske občine in pevski zbor Javim •S * *la vključila letošnjo kulturno sezono z zanimi-Po 1 ?f°m' so se odločili za Idrijsko območje. zn °8 edu Idrije same ter njenih zanimivosti, začenši z ^-tim rudnikom živega srebra, so si izletniki z slik'8 ogledali še partizansko bolnišnico Franjo. Na 1 skupina, ki se je postavila pred fotografa. j. ^ajsnji mesec so praznovali šestdesetletniki iz donske občine. Odločili so se za enodnevni izlet v frriagd° pri Trevisu, kjer so v prijetnem vzdušju njaii spomine na mlajša leta. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ' Zetijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporoča-rn°> nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 TK TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da je od 9. do 19. julija odprta z urnikom 8.30 do 13. ure popoldne zaprto VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 9. julija 1996 NIKA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 1.13 in zatone ob 15.14. Jutri, SREDA, 10. julija 1996 MALCI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1004,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, dežja je padlo 17 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ilaria Co-slovich, Cristina Debortoli, Mattia Donati, Belinda Trobec, Stefano Capanni, Aliče Mian. UMRLI SO: 54-letni Gnido Baccara, 70-letna Anna Schewtschenko, 81-letna Eugenia Novacco, 56-letni Vinicio Gaddi, 62-letni Antonio Giachin, 72-letni Ita-lico Stival, 90-letni Federi-co Cherma, 52-letna Lucia Parma, 80-Ietni Carlo Zen-chi, 75-letni Attilio Girardi-ni, 86-letna Aliče Della Bona, 73-letna Caterina De Robbio, 88-letna Rosa Escher, 77-letni Mario Fer-ro, 78-letna Ornella Crosil-la, 90-letna Ersilia Giulivo, 73-letni Dionigio Panusa, 91-letna Emilia Starc, 72-Aurelia Caminati, 68-letna Paola Gropazzi, 82-letna Maria Emili. ! ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 8. do SOBOTE, 13. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Fargo« r. Joel Coen, i. Frances McDormand, Steve Busce-mi. EKCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viaggio con Pippo«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »L’us-saro sul tetto« r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Bino-che, Olivier Martinez. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Good bye mr. Holland«. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.15, 18.45 »Balto«, risanka; 20.20, 22.15 »Paler-mo-Milano solo andata«,i. G. Giannini, S. Sandrelli. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu le mani dal mio periscopio«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La ninfomane del porno shop«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - Danes počitek. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Va dove ti porta il cuore« r. Cristina Comencini. LUMIERE - 20.30, 22.15 »Ninfa plebea«, i. Nina VVerthmuler. Na ekonomski fakulteti za turistične vede v Trstu je z velikim uspehom diplomirala naša Sabrina Gec Iz srca ji čestitata Lia in Enio Se mnogo zdravih, veselih in tako vsestransko aktivnih let želita Dragotu Slavec ob njegovi 70-letnici družini Racman Na videmskem konservatoriju “Tomadini" je uspešno diplomirala Tamara Tretjak, flavta Svoji gojenki in prof. Danieli Brussolo iskreno čestita Glasbena matica E3 ČESTITKE V Podlonjerju imamo diplomantko in turistično operaterko SABRINO GEC. Vse najboljše ji kličejo sorodniki od Beringov in Stare ceste, posebno pa njen “plesalec" Nikolaj. Ob uspešnem diplomu iz prečne flavte čestita MARI TRETJAK Godbeno društvo Nabrežina. ANDREJ ZAGHET je uspešno doktoriral iz psihologije. Ob tem uspehu mu čestitajo vsi sodelavci Rasti. MANICA MAVER je diplomirala iz tujih jezikov na tržaški univerzi. Ob tem lepem uspehu čestitajo novopečeni doktorici člani Slovenskega kulturnega kluba in mladinskega odbora Slovenske prosvete. M PRIREDITVE FC PRIMORJE priredi na Proseku 12., 13., 14., 15., 19., 20., 21. in 22. julija ŠPORTNI PRAZNIK. V petek, 12. t. m., ob 20.30 celovečerni program : plesna sola ALEKANDER SHOW, v soboto, 13. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Long Zlunk, v nedeljo, 14. t. m., ob 18. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet ter v ponedeljek, 15. t. m. ob 20.30 ples z ansamblom Happy day. Odprtje kioskov ob 17. uri. Specialitete na žaru in domače vino. Vabljeni! OBČINSKO ZDRUŽENJE prostovoljnih gasilcev Breg vabi na GASILSKI PRAZNIK, ki bo od sobote, 13. do ponedeljka, 15.t . m. v Ricmanjih na Zrebčevem. Za večerno plesno zabavo bosta igrali skupini Long Slunk in Happy day, kioski bodo kot običajno založeni s “šagrskimi" poslasticami. n_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst sporoča, da je odhod avtobusa za izlet na Mašun jutri, lO.t.m., ob 8. uri s trga Oberdan. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske šole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in četrtek od 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. me. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote (ul. R. Manna 29). DTTZG Žiga Zois obvešča, da bo v času od 15.7.1996 do 24.8.1996 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. □ OBVESTILA V ŽUPNIJI - Ul. Ananian 3 bo v četrtek, 11. t.m., ob 20.30 g. Fabris predvajal diapozitive iz prelepe Sardinije. Informacije na tel. 040/814464. KRUT obvešča udeležence 10-dnevnega bivanja na Malem Lošinju, da je odhod 3. skupine jutri, 10. t. m. in sicer: prvi avtobus ob 6.30 iz Trsta - trg Oberdan (deželna palača) in ob 6.45 iz Bazovica (posta) ter drugi avtobus ob 5.30 iz Gorice in 6.45 iz Trsta - trg Oberdan (deželna palača). KRUT ponuja svojim članom posebno promocijo za 10-dnevno zdravljenje Šmarjeških toplicah od 25. avgusta do 5. septembra. Vpisovanje in inforamcije na sedežu Krožka v Ul. Ci-cerone 8. Tel. št. 3720062. SKGZ obvešča, da bo pisarna od 8. julija do 31. avgusta zaprta v popoldanskih urah. NADALJUJEJO SE VPISOVANJA v Poletna središča Sklada Mitja Cuk. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katina-ra, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESt- Ul. Vddirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 V ČETRTEK, 11. t. m., ob 21. uri se bo odvijal v Boris Sports clubu - športni center Ervatti - Briščiki edinstveni koncert Blues glasbe američana Adriana Burnsa. Za edni njegov nastop v Italiji vsi toplo vabljeni! Vstop prost! MALI OGLASI tel. 040-361888 IŠČEMO tehnika predstavnika - Tomšič s.r.l. Tel. 0481-591275. GORILNIK Riello 3000 na metan prodamo. Tel. 575752. KUPIM knjige za prvi razred Znanstvenega liceja - jezikovna smer. Telefon 213524 ob večernih urah. PRODAM avtomobil Citroen BX 14, letnik 86. Telefon 327023. PRODAM knjige in kasete tečaja italijanščine/angleščine in angleščine/ita-lijanščine za 600.000 lir. Tel na št. 228486 od 17. do 19. ure. IŠČEM prijaznega prijatelja od 62/65 let za skupne izlete in ples. Pisati na “Fermo posta Dolina", pod geslo “Prijateljstvo" 34018 Dolina- Trst. ZA OKREPITEV podjetja iščemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.1eta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. št. 0421/75468. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sa-matorci. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICO je odprl Rade-tič Virgilij pri Sabljičih (Jamlje). MAGDA in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a, sta odprla osmico. Vabljeni. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti drage žene in mame Andrejine Perčič darujejo Jože, Marko in Ivan 100.000 lir za Vincencijevo konferenco, 100.000 lir za cerkev pri Ferlugih in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob 70. rojstnem dnevu Dragota Slavec daruje Dorka iz Doline 50.000 lir za Sekcijo ANPI Dolina-Prebeneg-Mačkolje. V spomin na ženo Regino daruje mož Emil 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Marjana Grgiča daruje družina Ozbič 50.000 lir za OS Primož Trubar - Bazovica. Ob 1. obletnici smrti Ljudmile Gregori vd. Žagar daruje sin Stojan z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Padrič. V spomin na pok. Marjana Grgiča darujeta Matilde in Francko (Trebče) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na kolego Kiljana Ferluga daruje Edi Sternad 50.000 lir za poimenovanje šole v Miljah. Ob 14. obletnici smrti dragega moža in očeta Aleksandra Budina (Silvo-ta) darujejo žena Marica in hčerki z družino 30.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOB, 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 30.000 lir za KRUT in 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Karla Biagi darujeta Miran in Magda 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na svaka in tovariša Dorota Cok darujeta Bianka Cok in Srečko 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara. V spomin na pok. Marijo Bencin, Karla Biagi in Pe-pija Glavina daruje Bianka Cok 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara. V spomin na 20. obletnico smrti očeta Antona Grgiča, na 2. obletnico smrti strica Pepija in na obletnico smrti tete Milke daruje Darko Grgič z družino 50.000 lir za KD Slovan. t Dne 6. t. m. nas je zapustila naša draga Emilia Starc vd. Gerdevic Pogreb bo jutri, 10.t . m., ob 12.30 v kontovel-ski cerkvi. Žalostno vest sporočajo hči Ileana, zet Pino, vnuki ter ostalo sorodstvo Trst, 9 .7. 1996 Ob smrti tete Milke izrekajo iskreno sožalje sestrični Ileani družine KoSuta, Starc in Sterni Ob izgubi očeta Milana izrekamo iskreno sožalje sinu Jorisu, ženi Modri in ostalim sorodnikom družina Zoran Paro vel Ob nenadomestljivi izgubi očeta Gigija izrekata Nevi in svojcem iskreno sožalje Nevia in Ude z družinama Ob smrti Gigija Bogat-ca izreka globoko sožalje družini Slovenska skupnost-sekcija za zahodni Kras Sekcija VZPI-ANPI Trebče izreka družini Bogateč iskreno sožalje ob izgubi dragega Gigija. Žalovanju se pridružujejo družine Malalan iz Trebč. VZPI-ANPI iz Nabrežine izreka iskreno sožalje družini ob smrti tov. Ferdinanda Bogatca. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE PRETOKI GRMEK / INŠTALACIJE IN OSTALO Tokrat predvsem o bodočnosti šole »Kakšno šolo hočemo?«, tako se sprašujejo uredniki revije Pretoki, ki so kočljivi aktualni temi posvetili dvojno številko (1/2 - ’96). Gre za temeljno vprašanje, ki zahteva od slovenske narodne skupnosti v Italiji po možnosti hiter in odgovor. Dilem je več in zadevajo tako vsebinske kot institucionalne rešitve. Racionalizacija ima lahko veC pomenov in različne posledice. O problemu je v slovenski skupnosti več mnenj. Najprej moramo vedeti, kakšno šolo hoCemo, katere so njene današnje potrebe in kakšno šolo lahko imamo v konkretni situaciji. Na vprašanja skušata odgovoriti Norina Bogateč in Milan Bufon, ki sta analizirala anketo SLO-Rl-ja o perspektivah slovenske šole. O različnih aspektih vprašanja pišejo še Tomaž Simčič, Marta Ivašič, Kristina Kovačič, Nadja Debenjak in Aldo Rupel. V oddelku namenjenemu literaturi objavlja pesmi Ace Mermolja. Neva Zaghet analizira dva neobjavljena Slataperjeva spisa, kjer tržaški pisatelj govori o odnosu med Italijani in Slovenci, ki jih sicer omenja kot Slovane in'piše besedo z malo začetnico. Spisa dokaj učinkovito govorita o takratnih odnosih, sporih, željah in strahovih, ki so zaznamovali življenje dveh skupnosti v Trstu. Majda Kaučič - Baša je s strokovnega vidika analizirala status slovenskega jezika v skupnem slovenskem osnutku zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Sociolingvistika je tista veda, ki daje dokaj jasne odgovore glede jezikovnega vprašanja in potreb narodnih in jezikovnih manjšin. Eno je seveda to, kar narekuje raziskovalni model, drugo so konkretne možnosti, ki jih nudi kulturno in politično ozračje v prostoru in državi, kjer živijo manjšine. V tokratni reviji so slike Franka Vecchieta. Pester program Postaje Topolovo Tretja izvedba se je začela v soboto Postaja Topolovo je zaživela. Po sobotni otvoritveni slovesnosti so stekle prve pobude, ki bodo do 4. avgusta bogatile kulturno dogajanje v visokogorskem zaselku v občini Grmek. Donatella Ruttar, predsednica Društva beneških likovnih umetnikov, ki je soorganizator pobude, je na sobotnem srečanju podčrtala dejstvo, da je »Postaja« že postala del življenja tamkajšnje skupnosti. Domačini pričakujejo prihod umetnikov in jih gostijo, umetniki pa iščejo pomoč pri teh ljudeh in s tem se uresničuje tista vez, ki je vodila prireditelje že od prve izvedbe in zaradi česar so izbrali prav ta kraj za namestitev umetniške postaje. Letošnjo razstavo inštalacij, je Se povedala Ruttarjeva, so posvetili edinima otrokoma, ki sta se letos rodila v Topolovem. Skupnost v Grmeku z zanimanjem sledi umetniškemu dogajanju in se veseli njegovega uspeha, je bilo mnenje župana Paola Canalaza, ki je tudi ob tej priložnosti zbrane opomnil na težaven družbenogospodarski položaj v Nadiških dolinah. Pod večer, ko se je število obiskovalcev povečalo, so na malem trgu nastopili pevci Kobariškega okteta, zvečer pa so predvajali prve kratkometražne filme češkega režiserja Miroslava Janeka, ki skupaj z praškim umetnikom Jirijem Vo-vesom sodeluje pri umetniških inštalacijah. Sicer bo Janek stalni spremljevalec Postaje Topolovo, saj bo tudi v naslednjih dneh predstavil svoje kratkometražne filmske zapise. Nedeljska središčna dogodka na postaji sta bila slavnostna maša (pri njej je pel domači zbor Rečan) s procesijo ob vaškem patronu ter večerni nastop mlade beneške glasbene skupine »Beneške korenine«. Postaja Topolovo pa je pomembna predvsem zaradi umetniški inštalacij, ki krasijo vasico. Zanje so poskrbeli številni avtorji, ki so se odzvali vabilu organizatorjev. To so Roberta Aita, Luther Blis-sett, Massimo Bolcato, Gaetano Buttaro, Sandro Carpini, Stefano Comelli, Marcel-lo Cremonese, Roberto da Re Giustiniani, Patrizio Esposito, Dan Harvey, Heather Ackroyd, Miroslav Janek, Ingvild Lunde-sgaard, Toni Pagliara, Boštjan Potokar, Rene Rusjan, Paula Prugger, Jiri Voves, Giuseppino De Cesco in domačin, samouk Serafino Loszach. Jutri bo na »Postaji« ob 21. uri gledališka animacija z naslovom »Butto non butto, usa e riusa«. V četrtek pa bo prvi literarni večer iz ciklusa »Glasovi iz čakalnice«, za katerega je poskrbel beneški pesnik Michele Obit. Njegov četrtkov gost bo založnik iz Bračana Hans Kitzmuller, ki je svojo dejavnost osredotočil z izdajo knjig avtorjev iz prostora Alpe-Jadran. Rudi Pavšič VIDEM / POLETNE PRIREDITVE KOPER / BRYAN ADAMS Na gradu bo drevi nastopil ameriški rocker Lou Reed V okviru videmskih po-lentih prireditev bo nocoj ob 21. uri na gradu furlanskega mesta nastopil znani ameriški rock glasbenik Lou Reed. Kot Louis Fairbanks se je rodil marca leta 1942 v Long Islandu pri New Torku. Ze pri šestnajstih letih je posnel prvo ploščo, uspeh pa je dosegel komaj šest let kasneje, kot član skupine Velvet Undeiground Z Andyjem VVarholom in Johnom Cagejem je zaznamoval zelo plodno dobo druge polovice šestdesetih let Po razpustu Velvetov leta 1970 je Lou Reed začel solistično kariero, M je bila zaznamovana s številnimi uspehi. Veliki dosežek je bil album Transformer iz leta 1972, na katerem so hiti Walk on teh wild side, Satellite of Love in Vidous, Berlin, Street Hassle, Coney Island baby in drugi so naslovi albumov, ki so zaznamovali zgodovino rock glasbe. Od leta 1978 do leta 1989 pa beležimo črno obdobje Lou Reeda Koncerti so v glavnem sloneli na bitih iz obdboja Velvetov in prvih plošč solistične kariere, nove skladbe pa niso zadovoljile ne kritikov niti publike. Lou Reed se je ponovno prebil v ospredje leta 1989 z albumom New York, skupek fresk posvečenih njegovemu mestu. Sledili so album z John Galom Song for Drella, plošča in turneja s ponovno združenimi Velveti, ki so se ustavili tudi na nepozabnem koncertu v vili Manin leta 1992, pa plošča Magic and Loss. Dober kitarist, predvsem pa odličen pisec tekstov, Lou Reed je z Nei-lom Voungom morda edini rocker, ki je v ospredju že preko dvajset let, ne da bi se predal modam ali bistveno spreminjal svoj stil. Obenem je bil v vsem tem času zgled tisočim rock bendom. To njegovo doslednost zasledimo tudi na zadnji plošči, Set the tvvighlight Reeling, ki ga bo v celoti predstavil na nocojšjem koncertu, na katerem bomo seveda imeli priložnost slišati tudi precej starih uspešnic. Aleš VValtritsch Optimistična valenca rocka Med res številnimi koncerti, ki jih ponuja letošnje poletje v naši bližnji okolici, je bil med nedeljskimi najodmevnejšimi prireditvami prav gotovo koprski koncert kanadskega rock glasbenika Bryana Adamsa (na sliki med nastopom na Festival-bam leta ’94, foto AWS). V Kanadi rojeni 37-letni zvezdnik optimistično navdihnjene rock glasbe je svojo ploščo objavil že leta 1981, sledilo je seveda še mnogo drugih, poleg sodelovanja s številnimi protagonisti pop rock glasbene scene, spisal je tudi skladbe za vrsto filmov, med katerimi je nedvomno najuspešnejša pesem Everything I Do I Do it For You za Cost-nerjev Robin Hood, ki seveda ni manjkala na nedeljskem koncertu. Sicer pa Adamsova s pozitivno energijo nabita glasba, prežeta s svežino in neposrednostjo, najpolneje zaživi na koncertih, ki se jim velikodušno predaja. Zadnja turneja So Far So good je Die, katerega naslov jasno izdajala skoraj tri leta, takoj pa se pričuje Adamsovo mladeniško je podal na sedanjo promocijsko navdahnjenost. Turneja se je turnejo za novi album 18 Till I začela v začetku junija v Talli- nu. Sklenila pa se bo konec julija v Wambleyju, naslednji nastop bo 11. julija v Avstriji. Koncerti Bryana Adamsa privabijo v povprečju po 40 tisoč poslušalcev, tako da 15.000 oboževalcev na nedeljskem koncertu v Kopru res ni bilo veliko, a vzdušje je bilo res taksno, kakršno mora biti. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo predna-stop slovenske skupine Sank rock in ameriško pevko Melisso Etheridge iz Kansasa, navdušenje pa je prekipelo, ko je na veliki oder pod bleščečo rdečo peterokrako zvezdo stopil zvezdnik večera. Poslušalci, med katerimi so bili mladostniki seveda v veliki večini, so z valovanjem dvignjenih rok spremljali tako nove pesmi (18 Till I Die, It Ain’t A Party, I VVanna Be Your Underwear), kot stare uspešnice (Cuts Like A Knife, Have You Ever Loved a Woman, Ali For Love). (vat) VELIKO PRIČAKOVANJE BIAGIO MARIN / IZBOR PESMI Sex Pistols drevi v Ljubljani Med najbolj pričakovanimi turnejami letošnjega poletja je nedvomno povratek na glasbeno sceno skupine Sex Pistols. Angleški bend je v letih sedemdeset uveljavil pojem punk glasbe. Paul Cook, Steve Jones, John Lyndon (bolj znan kot Johnny Rotten, kateremu je nekaj let po razpustu Pistolsov Neil Young posvetil skladbo Rust never die) in Glenn Ma-tlock, so prvič nastopili leta 1975. Kmalu zatem je Matlocka zamenjal Sid Vidous, pravi prototip pankerja. Skupina je postala idol množic, na njihovih številnih koncertih se je kar gnetlo punkerjev in drugih ljubiteljev rock glasbe. Kaj kmalu pa so prišla na površje nesoglasja med samimi elani skupine in tudi z menedžerjem Malcomom McLarenom ni bilo vse v redu, tako da se je skupina, tudi zaradi smrti Sida Viciousa razšla. Glasbeniki so vsi ostali v svetu glasbe, nihče pa ni dosegel uspeha in slave legendarnih Pistolsov. Kot se je.že zgodilo mnogim drugim slavnim skupinam, pa je prišel čas za ponovno združitev. Sex Pistols so ostali zvesti svojemu sporočilu in brez dlak na jeziku povedali, da se združijo za poletno turnejo, na kateri bodo posneli tudi koncertni album, zgolj zaradi denarja. Tako so koncerte imenovali Filthy Lucre. Sex Pistolse bomo lahko videli tudi v naši bližini, saj bodo nocoj ob 20. uri nastopili v hali Tivoli v Ljubljani. Jutri pa bodo nastopili na velikem rock koncertu v Rimu, Id ga bo neposredno prenašal Radio Rai, tako da bodo vsi tisti, ki zaradi raznovrstnih razlogov, predvsem pa zaradi prevelike ponudbe koncertov (nocoj beležimo poleg nastopa Sex Pistolsov v Ljubljani še koncert Lou Reeda v Vidmu, ameriške pevke Patti Smith v rimskem gledališču v Veroni in kitarista Pat Methenyja v Chioggi pri Benetkah) ne morejo v Ljubljano lahko vsaj po radijskih sprejemnikih poslušali »veliko prevaro rock’n’rolla«. AW »Sladka furlanska zemlja« in nadvse ljubljeno morje »Dolce tera furlana«, tako so poimenovali antološki izbor pesmi narečnega pesnika Biagia Marina. Publikacijo, ki je izšla pri založniku Arti grafiche Mula- \ ne, so včeraj predstavili v Marinovem ljubljenem Gra-dežu. Za predstavitev sta poskrbela krajevno podjetje za turistično promocijo in pa študijski center »Biagio Marin«. Izbor pesmi je opravila Edda Serra, o Marinu in njegovi poeziji pa je včeraj v Parku vrtnic govoril Gianiranco Scialino, njegovo izvajanje pa je dopolnjeval Tullio Svettini, ki je prebral nekaj marinovih poezij. Za Biagia Marina, kot tudi izhaja -iz tega izbori poezij, je bil Gradež začetek in zaključek sveta oz-njegovega popotovanja po svetu. Iz Gradeža je šel, ko je hotel - v besedi - osvojiti širša obzorja, v Gradež se je vrnil potešen nad osvojenim. ____ITALIJA / ZARADI NARASLIH POTOKOV IN ZEMELJSKIH PLAZOV_ Neurje v severovzhodnem Piemontu terjalo dva mrtva V Karniji in Kanalski dolini le manjši zapleti - Gori na Argentariu RIM - Izredno neurje, ki )e predvčerajšnjim, Prejšnjo noč in vCeraj prizadelo Piemont, je terjalo dve življenji in ogromno gmotno škodo. Na Omegno ob jezeru Orta se je prejšnjo noc vsula reka blata in kamenja, ki pa jo je kot pravi )ez zaustavila hiša na obrobju mesteca. In prav tn je med spanjem v pri-dicju umrla 67-letna Giu-seppina Crosetti, medtem ko se je njen mož rešil. Hiša je zaustavila kamenje, a ne blata in vode, ki je zalila krajevno banko in pritlične prostore številnih hiš, trgovin in delavnic. Zupan Omegne Teresio Piazza, ki se je z avtom ponoči podal na ogled položaja, se je z vzvratno vožnjo zadnji hip rešil, preden bi ga narasle vode potokov San Rocco, Infemo in Bertogne odnesle. Drugo žrtev pa je terjala reka Cannobino, ki se izliva v Lago Maggiore. Predvčerajšnjem popoldne sta se dva nemška turista kljub slabemu vremenu s kanujem podala skozi to rečno sotesko proti jezeru. Ob nenadni povodnji se je kanu prevrnil, eden od Nemcev se je rešil in po več urah sprožil alarm. Truplo njegovega nesrečnega tovariša, 35-letnega Joachima Subtropska Južna Afrika pod snegom JOHANNESBURG -Najmanj tri osebe so v nedeljo zmrznile zaradi obilnih snežnih padavin in izredno nizkih temperatur, ki so zajele domala vso Južno Afriko. Dve osebi sta zmrznili v kapetovvnski pokrajini, ena pa v predmestju Pretorie. Zaradi visoke snežne odeje so oblasti zaprle več cest, tako da je prekinjen promet med Johannesburgom in Pretorio ter v Orangeju in v Kwazulu Natalu. V Južni Afriki namreč nimajo cestne zimske službe, ker je sneg prava redkost in navadno skopni že po nekaj urah. Kot kaže, pa je sedaj položaj popolnoma drugačen. Sneg je zapadel celo na subtropskih omočjih, kjer tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Meteorologi napovedujejo izredno nizke temperature s sneženjem vse do srede. Na sliki (telefoto AP): za otroke Kroonstada pred-stalja sneg enkratno zaba- vo. “4 IRAN / NESTRPNOST BRADATIH INTEGRALISTOV Jahanje mali varuhe »islamske morale« To pa skriva nasprotovanje Rafsandžaniju 1 TEHERAN - Ker se je iransko časo-P1®)6 2 zamudo razpisalo, se je šele sedaj izvedelo, da je prejšnji teden Pnslo do neobičajnega incidenta na nekem konjskem jahališču v iranskem Isfahanu. Bradati varuhi islamske revolucije so namreč kljub protestom vseh prisotnih izgnali vsa »ne-niuslimansko« oblečena dekleta in žene. Organizatorji jahalne prireditve so iz protesta prekinili tekmo in nagrajevanje. Sodeč po pisanju iranskih dnevnikov je tudi jahtni šport postal v banu prizorišče medsebojnega poli-ičnega obračunavanja med islamski-rni integralisti in pragmatičnimi muslimani predsednika Akbarja Haše-mija Rafsandžanija. Med dobro-stoječimi teheranskimi meščani se šušlja, da so varuhi islamske morale namenoma izbrali Isfahan, ker se je prireditve udeležil tudi Rafsandža-rujev sin Jaser s svojo ženo, ki je prav ,. o morala zapustiti jahajališče zaradi »nemuslimanske« obleke. Navse- zadnje ni nobena skrivnost, da je 33-letna Rafsandžanijeva hči Faezeh, zaradi svoje jahalne strasti kljub izvolitvi v parlament že nekaj časa v zobeh integralistov. Faezeh je le ena od tolikih v konje zaljubljenih jahalk, ki se oblečene od glave do pet vadijo v Številnih jahališčih širom Irana. Da bi bila mera polna, se Faezah vsestransko bori za večjo prisotnost Irank v športnih panogah. Temu seveda nasprotujejo integralisti, za katere je šport neprimeren za Zenske. Tokrat pa so kot kaže zgrešili naslov, ker so sprožili nepričakovani val protestov. Poleg žensk so tudi v armadi zahtevali, »naj oblasti preprečijo take incidente, ki poskušajo zadušiti iranski šport«. Konjske dirke in drugi jahalni športi so namreč po daljšem mrtvilu zaradi homeinistične revolucije spet postali priljubljeni. Iran ima navsezadnje bogato konjeniško tradicijo, med drugim izvor pola sega prav v Iran, kjer je bil ta šport nekoč zelo priljubljen. VVeissburgerja iz Karlsruheja, so našli včeraj pred kampingom Lido nedaleč od izliva Cannobine v Lago Maggiore. Predsednik piemontskega deželnega odbora Enzo Ghigo je že napovedal, da bo od vlade zahteval, naj proglasi območje Verbano-Cussio-Ossola za prizadeto območje. Plazovi in narasli potoki so namreč razdejali ceste in številne kraje, prekinjena je bila tudi železniška povezava med Novaro in Domodossolo. Prizadeta so tudi lombardska območja na meji s Piemontom, predvsem v pokrajinah Varese in Como. Zaradi zemeljskega plazu je bil nekaj ur prekinjen tudi vozni pas proti Avstriji na avtocesti Ape-Adrija pri Naborjetu. V Karniji in v Kanalski dolini k sreči ni bilo hujših zapletov, težave so bile predvsem pri kraju Arta Terme in pri Tahiji, kjer je bilo nekaj zemeljskih plazov. Narasli so skoraj vsi potoki, večje reke pa ne povzročajo skrbi. Zaradi orkanskega vetra so bile težave v pomorskem prometu v Ligur-skem in Tirenskem morju. Vlačilci so pri Genovi rešili neko jahto s tridesetimi turisti, vsi trajekti za Sardinijo pa so imeli ogromne zamude, veter pa je povzročal težave tudi na rimskem letališču Fiumicino. Medtem ko je Sever močil dež, so si ga želeli na Argentariu, kjer je podtaknjeni požar uničil hektarje in hektarje mediteranske makije. NOVICE Kašmirski separatisti ugrabili 19 novinarjev SRINAGAR (INDIJA) - Pripadniki kašmirskega separatističnega gibanja Džamu Kašmir Ihvan so ugrabili 19 novinarjev in reporterjev, ki jih je neka druga separatistična organizacija (Muslini mudžahedin) povabila na tiskovno konferenco v Anantnag, kakih 50 kilometrov od Sri-nagarja. Skrajneži so že zagrozili, da bodo ubili štiri novinarje, če v Anantnag ne bo takoj odpotoval direktor nekega krajevnega dnevnika. Džamu Kašmir Ihvan je v preteklih dneh zaman zahtevala, naj dnevniki v Srinagarju prenehajo izhajati. Biti taksist je nevarno NEW YORK - Po podatkih ameriškega zavoda za varnost na delu so taksisti najbolj ogroženi delavci. Od leta 1990 do leta 1992 je na svojem delovnem mestu življenje izgubilo kar 140 taksistov. Po taksistih so najbolj ogroženi šerifi, nato uslužbenci benciskih črpalk, trgovski pomočniki in šele nato policisti. Po statističnih podatkih tedensko v napadih življenje izgubi dvajset ameriških delavcev, medtem ko jih je 18 tisoč žrtev napadov. Genetsko manipuliran protimalarijski komar LONDON - Profesor Bob Sinden je skupaj s profesorjem Julianom Cramptonom patentiral metodo, ki naj bi malarijskega komarja z genetsko manipulacijo spremenila v protimalarij-skega komarja. Taki komarji naj bi torej namesto bolezni vbrizgovali zdravilo. Komarjem naj bi v slino, ki preprečuje strjevanje krvi, vnesli protimalarijske gene. Fregata Rose pluje pod znamenitim Tower Bridge V britanskem Hullu so leta 1757 splavili fregato Rose, sedaj pa je v London pod ameriško zastavo priplula enaka fregata, ki so jo pred leti zgradili v ameriškem Bridgeportu in služi kot turistična atrakcija in šolska jadrnica (AP) FINANCARSKA ŠOLA / KAKO USTAVITI GRADNJO 26, FESTIVAL / S PESMIJO DECEMBRSKI DAN KINO Poskusi po sodni in politični poti Odbor za letališče s sen. Bratino k ministroma Lažne vesti o zavrnitvi priziva na DUS v Laciju Primorski tantje prvi v Števerjanu Občinstvo pa je največ glasov prisodilo Zamejskemu kvintetu - Zanimiva razstava Glede financarske šole-vojašnice na letališču se v teh dneh bije najbrž odločilni spopad med nasprotniki in pristaši načrta. V ta spopad sodijo tudi “nizki udarci” kot je širjenje lažnih ali vsaj netočnih vesti. Voditelji družbe Servizi tecnici Spa, ki ima v koncesiji načrt, so te dni sporočili novinarju furlanskega dnevnika, ki jo je objavil z velikim poudarkom, vest, da je deželno upravno sodišče Lacija zavrnilo priziv Odbora za varstvo letališča proti vojaški tajnosti nad načrtom. Gre za grobo laž, nam je včeraj dejal član odbora za letališče odv. Luigi Geno-vese. Upravno sodišče namreč ni zavrnilo priziva, pač pa le zahtevo po takojšnji “zamrznitvi” postopka v pričakovanju njegove vsebinske obravnave. Predložitelji so namreč zaprosili za takojšen ukrep, ki bi ustavil postopek do končne razsodbe. DUS jim ni ugodilo, vendar ne zato, ker priziv ne bi bil utemeljen, pač pa zato, ker bo o njem razpravljalo predvidoma že oktobra. Dotlej pa se zamrznitev sodnikom ni zdela potrebna, tudi zato ker je odvetnik, ki v postopku zastopa državo, napovedal, da manjka do začetka del še nekaj mesecev in da zato ni potrebna nikakršna suspenzija. V resnici se zagovornikom vojašnice zelo mudi. Arhitekt družbe Servizi tecnici Marzili pravi, da bo rimsko podjetje Garboli NOVICE Občinski svet bo razpravljal o statutu in slovenski prisotnosti Goriški občinski svet ima na sporedu kar štiri zaporedne seje, od danes do petka vsakič ob 17. uri. Na dnevnem redu je nekaj politično vročih vprašanj, kot so sprememba pravilnika in možnost gS zamenjave predsednika občinskega sveta, načrt za parkirišča in druga. Že danes naj bi po sporočilih župana in interpelacijah začeli z razpravo o spremembah občinskega statuta. Razprava utegne biti dolga in polemična zlasti zaradi kopice v skrajno nacionalističnem duhu oblikovanih amandmajev, ki jih je predložila svetovalka Forza Italia Gallarot- (g tijeva. Morebitna odobritev njenih predlogov bi iz statuta izbrisala vsako sled za že itak skromnimi omembami slovenske prisotnosti v Gorici. Dežela o Fundaciji Coronini Dežela zaenkrat ne bo ugodila zahtevi odv. For-mentinija, ki zagovarja interese avstrijskih sorodnikov in domnevnih dedičev grofa Coroninija, naj se Fundaciji Coronini odvzame pravna osebnost. To bi pomenilo ukinitev fundacije, ki ji je grof v oporoki zapustil premoženje, vendar tega Dežela zaenkrat ne namerava storiti. Včeraj je uprava sklenila, da počaka na razplet zapuščinske pravde. Glede druge zahteve, naj se odstrani sedanji odbor in imenuje komisarja na čelo fundacije, je deželno ravnateljstvo za kulturne dobrine uvedlo preiskavo o domnevnih napakah in potratah pri upravljanju premoženja in bo odločilo na osnovi ugotovitev, ki jih bodo zbrali. Francesco Baccini v Gradežu Z nocojšnjim koncertom genovskega kantavtorja Francesca Baccinija se pričenja sezona poletnih glasbenih večerov v Gradežu. V parku vrtnic bo zabavni in domiselni kantavtor iz Ligurije predsta- V vil zadnjo ploščo»Baccini a colori«in nekaj starejših uspešnic. Baccini je starejši a zelo iskren glasbenik, ki se svojega dela loteva zelo resno, čeprav so njegovi koncerti predvsem zabava za poslušalce. Z zvrhano mero ironije poje o politiki, IS socialnih problemih in medčloveških odnosih. Multimedialna umetnost Giustine Prestento na gradu Na goriškem gradu bo danes ob 21. uri prvi iz niza umetniških večerov Giustine Prestento. Umetniški večeri se bodo zvrstili do 25. julija. Gre za multi-medialne kulturne dogodke, ki obsegajo različne SJ; izrazne prvine od izraznega plesa, do recitacij, predvajanja video in filmskih posnetkov, jazza itd. Nocoj bodo predvajali splet z naslovom “Opus In-tercodex”. Kolesarska dirka po Gorici Društvo Gorizia pedale je organizator kolesarske dirke, ki bo danes po goriških ulicah. Start bo ob 20.30 pred kavarno Garibaldi. Kolesarji bodo vozili po ulicah 24. maja, Sauro, De Gasperi, Crispi, na Verdijev Korzo, do Korza Italia, kjer bo tudi cilj. Prijave sprejemajo tudi danes in sicer do 19.30 (tel. 32830 oz. telefaks 531830). Rep, ki si je zagotovilo zakup del, odprlo gradbišče že prve dni avgusta. Napoved bo morda držala, če pomislimo, da je avgust navadno najprimernejši čas za ukrepe, ki bi sicer izzvali močan odpor javnosti. Zdi se, da so si tehniki že temeljito ogledali gradbišče in določili vrstni red podiranja starih poslopij letališča. Perspektiva skorajšnjega začetka del pa po drugi strani spodbuja nasprotnike vojašnice, da zaigrajo vse svoje karte. Na sodnem področju imajo poleg priziva v Laciju vsaj še dve: v petek, 12. julija, bo DUS naše dežele po štirih letih končno vzelo v pretres priziv zoper zavrnitev prve pobude za občinski referendum o zadevi; v kratkem pričakujejo tudi objavo razsodbe DUS o prizivu Goriške pokrajine zoper vojaško tajnost. Razprava je bila že sredi junija, odločitev pa bo znana šele z objavo razsodbe. Nazadnje obstaja še politična iniciativa. Sen. Darko Bratina, ki je v teh dneh v Helsinkih, naj bi se v četrtek vrnil v Rim in morda še ta teden pospremil goriško delegacijo, ki namerava ministroma za javna dela Antoniu Di Pie-tru in za okolje Edu Ron-chiju predložiti peticijo z več kot 3 tisoč podpisi proti gradnji nove vojašnice. Sen. Bratina je že pred tem imel stike z vladnimi predstavniki, kar daje članom odbora za letališče upati, da bo nova vlada v zadnjem trenutku ustavila gradbeni postopek in vzela v pretres alternative (beri proste vojašnice) sedanjemu nesmiselnemu načrtu. Zmagovalec na 26. festivalu domače glasbe v Števerjanu so Primorski fantje iz Pirana s pesmijo Decembrski dan (glasba in besedilo Ivica Vergan). Največ poslušalcev pa je glasovalo za Zamejski kvintet s Krasa, ki je tako prejel nagrado občinstva. Nagrado za najboljšo vokalno izvedbo je komisija prisodila ansamblu Kogras iz Spodnje Kungote, ki je nastopil s pesmijo Minil je tvoj čar, ki jo je zapela Alenka Maček (avtor glasbe Boris Rošker, avtor besedila Vera Kum-prej). Od petnajstih finalistov, ki so nastopili v nedeljo, je komisija nagradila še ansambel Laufarji iz Cerknega (nagrada za najboljši kvintet), ki je nastopil s pesmijo Njemu v spomin zvoni, ansambel Frajkin-clari iz Maribora za skladbo Tika - taka ( nagrada za najboljši trio), nagrada za najboljši ansambel med debutanti pa je šla ansamblu Marjana Hercega, oziroma Baronom iz Starš, ki so na festivalu izvajali sk- ladbo Zelena solza (glasba Boris Rošker, besedilo Milan Jež). Tričlanska komisija, ki je ocenjevala besedila je kot najboljšo ocenila pesem Vaški ples, v izvedbi Zamejskega kvinteta. Besedilo je napisala Nadja Švara, glasbo pa Tullio Možina. Zanimanje izvajalcev in občinstva za tradicionalno prireditev v Števerjanu je bilo tudi tokrat veliko. Občinstvo je v velikem številu (foto Bum-baca) spremljalo tekmovalna nastopa v petek in soboto, prava množica pa se je med Borovci zbrala v nedeljo, ko so obiskovalci prisluhnili tudi koncertu ansambla Frantje iz vseh vetrov. Z zanimanjem so si ogledali tudi razstavo slik iz posušenega cvetja, ki jo je v bližnjem Sedejevem domu pripravila Dora Maraž. Prireditelji festivala - prosvetno društvo F.B. Sedej - so poskrbeli, da nihče ni odšel lačen in žejen. Tudi letos so namreč pripravili razstavo-pokušnjo kakovostnih briških vin. MLADi / NA POBUDO ZDRUŽENJA "ZUF DE ŽUR' »Praznik tavajočih narodov« Prireditev je kljub utišanju zvočnikov motila kakega Goričana V parku Lenassi se je v nedeljo zaključil tridnevni “praznik tavajočih narodov” v priredbi združenja “Zuf de žur”. Praznik je ponudil nastope skupin, ki izvajajo etnično in folk glasbo (izstopala sta multietnični “Zuf de žur” in odlični “Mitih FLK”, ki je s svojim furlanskim folk-rockom navdušil občinstvo - na sliki Bumbaca), oglede filmov, likovno razstavo, razne prodajne razstave, filme in drugo. Vse je bilo v znamenju odprtosti in širine, tako kulturne kot etnične. Zaradi tega toliko bolj izstopa toga zaprtost običajnih “dobromislečih” Goričanov, ki so s protesti zaradi hrupa izzvali posege policije, karabinjerjev in celo tehnikov z napravami za merjenje decibelov. Protesti niso odnehali niti po utišanju zvočnikov, tako da so se še sami možje postave, ki so morali ponovno poseči na zahtevo kakega vplivnega stanovalca iz soseščine, v zadregi opravičevali organizatorjem: »Kaj hočete, smo pač v Gorici...«. Dmgi dan nastopov na pevski reviji Seghizzi V veliki dvorani telovadnega društva (UGG) na Batti-stijevem trgu se je včeraj pričel tekmovalni del letošnje (35. po vrsti) mednarodne zborovske revije C.A. Seghizzi. Dva tekmovalna nastopa bosta tudi danes, ob 16. uri in ob 20.30 ter jutri, ob 9.30 in 16. uri. Jutri ob 20.30 bo proglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad in priznanj z nastopom nagrajenih zborov. Sest zborov bo nastopilo na današnjem koncertu ob 16. uri in sicer dva italijanska zbora (mladinski zbor glasbene šole iz Rude ter zbor Pio X iz Trsta), mešani pevski zbor iz Kaunasa (Litva), zbor madrigalistov iz Szekszarda (Madžarska), zbor univeze v San Joseju (ZDA) in ženski komorni zbor iz Kaunasa. V večernem tekmovalnem nastopu bodo peli: mladinski zbor "Kamer” iz Rige (Litva), baskovski zbor iz Ordizie (Španija), vokalna skupina iz Nuora, ženski pevski zbor "Cantabaile” iz Moskve, zbor ”Ave” iz Ljubljane, akademski pevski zbor iz Brna (Češka) in ženski pevski zbor univerze v Bratislavi (Slovaška). V znamenju zborovskega petja, oziroma glasbe bo tudi konec tedna, saj se bo že v četrtek pričel 27. evropski simpozij o glasbeni vzgoji. GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »Gli anni dei ricor-di«. □ OBVESTILA KRUT obvešča udeležence 10-dnevnega bivanja na Malem Lošinju, da bo avtobus odpeljal jutri, 10. julija, ob 5.30 iz Gorice (Travnik) s postanki v Stan-drežu (trg), Sovodnjah (pri Usarju in pred občino). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na 40. redni letni občni zbor v petek, 12. julija, ob 20.30 (prvi sklic) in ob 21. uri (drugi sklic), v Kulturnem domu v Sovodnjah. URADI V ULICI MALTA 2 so v poletnem času odprti od 8. do 14. ure. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da do petka, 19. julija, sprejemajo vpise in predvpise za šolsko leto 1996/97. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev nudijo v tajništvu šole Glasbene matice v Gorici, Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure (telefon 531508). SCGV E. KOMEL obvešča, da bo vpisovanje v šolsko leto 1996/97 od 26. avgusta do 4. septembra na sedežu šole v Drevoredu 20. septembra 85, tel. 532163. KD KRAS DOL-POLJA- NE priredi ob zaključku sezone prijetno družabnost v nedeljo, 14. julija, ob 17. uri pri nekdanji šoli na Palkišču. Poskrbeli bodo za jedi in pijačo. Vpisovanje samo še danes, 9. julija, pri Igorju Krulcu, tel. 78179. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da bo seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. julija. IZLETI SPD GORICA priredi v soboto in nedeljo, 13. in 14. julija, izlet v Kamniške al-pe. Interesenti naj se do četrtka obvezno prijavijo pri Klemšetu. Prenočevanje bo v koči na Kamniškem sedlu prevoz pa z lastnimi sredstvi. Do 20. julija je rok za prijavo za izlet (z lastnimi sredstvi), ki bo zadnjo soboto in nedeljo v juliju na To-fane. Izlet je za kondicijsko pripravljene planince. 25. avgusta bo turistično-planinski izlet na Marmelado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo prevoza je 31. julij. Prijave na društvu ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure. M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVTDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes: 8.30, Giuseppe Demori, iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče. jjSEDANJE FINANČNIH MINISTROV PETNAJSTERICE IN PRIDRUŽENIH ČLANIC Irska pripravlja tretjo fazo monetarne unije Mitja Gaspari na posvetu o reformi pokojninskih sistemih BRUSELJ (STA, L.S.) - V Bruslju so se vCeraj na prvem sve-r1 Ministrov Evropske unije pod irskim predsedstvom sestali finančni ministri petnajstih držav Članic EU, ki so se nato v okviru strukturnega dialoga sestali Se s kolegi iz desetih pri-oruzenih Članic iz Srednje in Vzhodne Evrope. Med temi je bil tokrat prvič tudi slovenski predstavnik, finančni minister Mi-fia Gaspari, ki ga je spremljal državni sekretar Andrej Simonič. Sestanek je bil namenjen razpravi o reformi pokojninskih sstemov v okviru prizadevanj za sanacijo javnih financ. Pokojninski sistemi so v tožavah v prehodnem obdo-)u glede na delež izdatkov nalec najpomembnejše po-toocje socialne varnosti, saj v Povprečju zajemajo dve tretjini do treh Četrtin vseh socialnih stroškov, v nekaterih pri- merih pa so celo najvecji strošek v javnih financah. Zaradi visokih stroškov, ki še naprej naraščajo, so pokojninski sistemi kritično vprašanje tako v Članicah unije kot v pridruženih državah. Večinoma so povsod v javni upravi in de- lujejo po sistemu, v katerem zaposleni vse življenje vplačujejo v pokojninski sklad, pokojnine pa se finansirajo iz letnega priliva prispevkov, ki izhajajo iz davkov na dohodek. To je ti. medgeneracijski sporazum, na katerem temelji tudi slovenski sistem. Izdatki za pokojnine so se v pridruženih državah v Času prehodnega obdobja bistveno povečali. Mitja Gaspari je na srečanju povedal, da je Slovenija v letu 1995 za pokojninski sklad porabila 13, 6 odstotka bruto domačega proizvoda, prispevna stopnja pa zdaj znaša 28 odstotkov plaCe in naj bi ob sedanjih trendih do leta 2030 dosegla 71 odstotkov, kar je po ministrovih besedah nevzdržno. Na zasedanju finančnih ministrov petnajsterice pa je predsedujoči, Irec Ruairi Quinn, predstavil program irskega predsedstva EU na gospodarsko-hnanCnem področju. Dejal je, da so priprave na tretjo fazo evropske finančne in monetarne unije, ki naj bi 1. januarja 1999 privedla do uvedbe skupne valute, prva med nalogami, ki jih bodo skušali izpeljati. Drage velike naloge, ki Čakajo irsko predsedstvo, so zmanjševanje brezposelnosti, boj proti korupciji, ureditev finančnega managementa, politika posojil državam nečlanicam in harmonizacija davčne politike. Brezposelnost bo dobila pomembno mesto na prihodnjem vrhunskem srečanju petnajsterice, ki bo decembra v Dublinu; boj proti korupciji v uniji bo prav tako dobil zelo pomembno mesto, saj se je zaskrbljenost zaradi poneverb, zapravljanja in slabega upravljanja z denarjem skupnosti v zadnjih letih povečala; na področju davCne politike si bo irsko predsedstvo prizadevalo za razvoj usklajenega evropskega davčnega sistema, ki naj bi spodbudil razvoj podjetništva, zaposlovanje in bolj učinkovito pohtiko zaščite okolja. Ena od glavnih nalog unije bo tudi politika posojanja sredstev državam nečlanicam. Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Brian Unvvin je ministrom vCeraj predstavil poročilo o novem sistemu garancij za posojila državam nečlanicam, ki predlaga, da bi pri nudenju ga- Razprava o strategiji petih članic Cefte v EU BRUSELJ (STA) - Na odboru za kmetijstvo v Evropskem Parlamentu v Bruslju se je včeraj začela razprava o strategiji vkljucevanja petih držav Članic Cefte v Evropsko unijo. Ra-^Ttove se bo udeležila tudi predstavnica Slovenije in sicer fR2avna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Urbančič. Namen srečanja je podrobnejša seznanitev evropskih parlamentarcev s konkretno situacijo fie področju kmetijstva v'državah Cefte. Udeleženci bodo elanom odbora predstavili pristopne možnosti njihovih dr-na področju kmetijstva, stanje na področju usklajenosti zakonodaje ter želje in zahteve teh držav do EU. rancij za posojila nečlanicam EU poslej razlikovati med političnim in komercialnim tveganjem. Politično tveganje naj bi nosil proračun unije, komercialno tveganje pa EIB. Višino garancij iz proračuna EU naj bi s 100 odstotkov znižali na samo 50 odstotkov za vsa posojila. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je po- zdravil odločitev irskega predsedstva petnajsterice, da prizadevanja za uresničitev evropske gospodarske in monetarne unije uvrsti na prvo mesto v svojem delovnem naCrtu. Nemški državni sekretar v finančnem ministrstvu Jiirgen Stark pa je poudaril, da je treba v tem procesu zagotoviti zlastistro-go proračunsko disciplino in spoštovati popolnoma jasna pravila, ki jih ni možno spremeniti Cez nekaj mesecev ali nekaj let. Po mnenju švedskega finančnega ministra Erika Asbrinka pa mora ena glavnih nalog unije postati širitev, ki jo je treba izpeljati na tak naCin, da bo gospodarsko koristila tako državam EU kot bodočim novim Članicam. HAAŠKI TOŽILEC zahteva aretacijo karadžiča in mladiča Tiralica bo objavljena še danes °VSEje prepovedal Srbski demokratski strani sodelovanje na voliivah STOCKHOLM, SARAJEVO (Reuter, B.S.) - Srbska de-ukralična stranka (SDS) ne bo smela sodelovati na seti embrskih volitvah, Ce bo Radovan Karadžič imel kakr-n° koli funkcijo v stranki, je dejal neki predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bo orga-tozirala, izvajala in nadzorovala volitve v BiH. Tožilci haaškega sodišča 80 VCeraj mednarodno skupnost pozvali, naj aretira Nnti2*Ca ^ generala Ratka eJ i Ca.’ ^ iu izroči sodili, ki jima bo sodilo zaradi genocida nad muslimanskim prebivalstvom. Omenjeni poziv s Haaga je pri- rižK Casu’ k° preiskovalci izkopavajo posmrtne ostanke žrtev množičnih umorov v Srebrenici (na v - telefoto: Reuter), za 'ntere naj bi biti odgovorni Pnpadniki vojske bosan-s Srbov pod povelj-8 Vom Mladiča. Tožilec ark Harmon je vCeraj ostel mednarodno sku- pnost zaradi njene nesposobnosti za aretacijo dveh najbolj razvpitih osumljencev, ki sta bila obtožena julija lani, a kljub temu še vedno ostajata na Palah. Sodnik haaškega sodišča Claude Jorda je pri tem izrazil prepričanje, da so v minulih dneh predstavili dovolj dokazov, ki Mladiča in Karadžiča bremeni genocida; to pomeni, da bo haaško sodišče potrdilo obtožbe proti dvojici na Palah in za obema možema izdalo mednarodno tiralico, s čimer bosta postala ubežnika, ki bosta v primeru, da zapustita Pale, tvegala aretacijo in predajo Haagu. V bližini Kneževičev so neznanci vCeraj na območju pod srbskim nadzorom streljati na portugalski konvoj, v katerem je bilo šest vojakov, s hrano in zdravili, namenjen pa je bil v Rogatim. Portugalski pripadniki Iforja so ogenj vrnili, v streljanju pa žrtev in ranjenih ni bilo. VVashington Post je včeraj poročal, da je v BiH še vedno nekaj sto pripadnikov islamskih militantnih skupin iz Irana, kar predstavlja grobo kršitev daytonskega sporazuma in ogroža ameriške pripadnike Iforja. Hrvaška in ZR Jugoslavija sta se dogovorili, da bosta izmenjali podatke o pogrešanih osebah in osebah v priporu, izmenjati pa naj bi tudi posmrtne ostanke padlih v vojni med državama. POČASNO PRILAGAJANJE ZAHODU UTEGNE ZRJ DRAGO STATI Beograd čaka košara kislih jabolk BEOGRAD - Zahodni gospodarstveniki opozarjajo, da utegne jugoslovanska počasnost pri privatizacijskem procesu in pridruževanju mednarodnim denarnim institucijam odgnati večino morebitnih tujih vlagateljev. Ti pa so za razvoj gospodarstva v Jugoslaviji nujni. Zahodni poslovneži so bili prepričani, da je bila Jugoslavija »industrijska Trnuljčica«, ki naj bi se prebudila iz sna z odpravo sankcij Združenih narodov. Pol leta po odpravi triinpol-letnega trgovinskega in naftnega embarga se je socialistična vlada izognila Članstvu v Mednarodnem denarnem skladu (-IMF) in nekoliko zanemarila privatizacijo velikanskega državnega sektorja. John Scanlon, vodja ameriškega Sveta za Jugoslavijo in bivši veleposlanik v Beogradu, je za Reuter povedal, da Jugoslavija mora ustvariti pogoje, ki bodo privabljali tuje vlagatelje. Ti morajo imeti občutek, da bodo posli dobičkonosni, saj na teh občutkih temelji tudi ocena tveganja. Predvidljivost, konkurenca in ugodne vzpodbude so nujne. Neorganizirana privatizacija in ugodni investicijski zakoni v drugih državah pa vlagatelje silijo v razmišljanje o tem, ali je sploh smiselno vlagati v Jugoslaviji. Jugoslovanski analitiki pravijo, da se socialisti bojijo liberalizacije gospodarstva, ki bi lahko privedla do političnih reform in njihovega sestopa z oblasti. Socialistična stranka je naslednica bivše Komunistične partije, ki je v nekdanji Jugoslaviji petdeset let vodila enako politiko, ki ji je podredila vla- Gordana Kukič / Reuter do, birokracijo, industrijo in tisk. Srbski ministri so obenem tudi direktorji največjih državnih podjetij. Socialistična stranka tesno sodeluje z marksistično Združeno jugoslovansko levico (JUL), med voditelji katere je tudi žena srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Eden od morebitnih tujih vlagateljev je zatrdil, da morajo naslednjo potezo povleci Jugoslovani in da mora biti ta zelo dobra, sicer se bodo znašli v nezavidljivem položaju. Tuj kapital bo namreč začel odtekati v države, v katerih poteka privatizacija s polno paro. Privatizacijski zakon je sicer v jugoslovanskem parlamentu že dalj časa v obravnavi, vendar tujim vlagateljem ni všeC. Omogoča namreč, da vsak direktor, ki ga določi vlada, sam odloči kako in kdaj bo potekala privatizacija. Tak model pa omogoča številne nepravilnosti in divjo privatizacijo, ne da bi ob tem podjetja kovala dobiček in sprejemala tuj kapital. Scanlon pravi, da bodo Jugoslovani morali ugrizniti tudi v kislo jabolko privatizacije. In to ne na način, ki je bil v rabi doslej. Zaradi sankcij, ki so industrijo v tej državi potisnile v naftalin, se je bruto narodni dohodek zmanjšal za veC kot polovico v zadnjih petih letih. Povprečni letni dohodek na prebivalca znaša nekaj nad sto dolarjev mesečno. Inflacija znaša stode-set odstotkov letno, kar je sicer dobro v primerjavi z letom 1993, ko je dnevna stopnja inflacije presegala šestdeset odstotkov. Gre pa za podatek, ki ga objavila vlada in realna vre- dnost je gotovo višja. Gospodarstveniki pravijo, da bo država v naslednjih petih letih potrebovala vsaj deset miljard dolarjev, Ce bo hotela postaviti na noge sesuto gospodarstvo ter normalizirati odnose z Mednarodnim denarnim skladom in drugimi denarnimi ustanovami. Štiri bivše jugoslovanske republike (na Čelu s Slovenijo) so to že storile in prejemajo denarno pomoč. Zgolj začetek pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom in pariškim ter londonskim Klubom posojilodajalcev ne zadostuje za dotok tujega kapitala. Dragoslav Avramovič, guverner Centralne jugoslovanske banke, ki so ga odpustili z mesta »reševalca gospodarske krize«, ker je želel pridružiti Jugoslavijo IMF pod pogoji, ki jih vlada ni hotela sprejeti, je dejal, da je pridružitev nujnost. To je povedal tudi vladi. Avramovič e va odstavitev je zanetila strah, da bodo socialisti reševali denarno krizo na že znani način - s tiskanjem denarja -, kar bi spet povečalo inflacijo. Ta je sestavni del predvidljivih pogojev. Ce pa bo vlada nadaljevala s poskusi zmanjšanja stopnje inflacije, bo to vzpodbuda za tuje vlagatelje. Obratna politika ima seveda ravno obraten učinek. Jugoslavija ima dobro zemljepisno lego, izobraženo delovno silo in podjetja, ki so že uveljavljena na mednarodnem trgu. Težava je le v tem, da bodo morali Jugoslovani prenesti vmešavanje tujcev v prihodnjih štirih ali petih letih. To sicer ni nekaj, česar doslej še niso izkusili, res pa je, da se nikoli v tako resni obliki. NOVICE V kvalifikacijah za SP 1998 remi Argentine s Perujem LIMA - V okviru južnoameriške kvalifikacijske skupine za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1998 v Franciji je reprezentanca Argentine v Limi igrala brez golov proti Peruju. Ob tej tekmi sta bili na sporedu tudi srečanji med Kolumbijo in Urugvajem ter med Bolivijo in Venezuelo. Kolumbija je premagala Urugvaj s 3:1 (2:0), Bolivija pa je Venezueli nasula pol ducata golov. Rezultat je prav gotovo tudi posledica dejstva, da so srečanje odigrali v bolivijski prestolnici La Pazu na nadmorski višini 3600 metrov, kamor je reprezentnaca Venzuele prispela samo tri ure pred začetkom tekme. Dream Team 3 spet melje CLEVELAND - »Dream Team 3«, olimpijska košarkarska reprezentanca ZDA, je v svojem drugem testu pred nastopom na OI visoko premagal Brazilijo s 109:68 in tako popravila slab vtis s prve'tekme proti neki visokošolski ekipi, ki jo je okrepilo nekaj igralcev iz NBA. Proti tej kombinirani postavi je Dream Team slavil samo 96:90, potem ko je celo zaostajal tudi za 17 točk. Proti Braziliji so Scottie Pippen, Sahaquille 0’Neal in Reggie Miller zaigral povsem drugače, tako da je brazilski košarkar Oscar Schmidt, ki je dosegel 21 točk, po tekmi izjavil: »Nihče jih ne more premagati. Morda čez kakih dvajset let, prej pa ne...« Oscar Scmidt je še dejal, da predstavlja igranje najboljših igralcev iz NBA v olimpijski vrsti ZDA nepravično prednost v primerjavi z ostalimi reprezentancami. ■i V : V; Luca Cadalora prvi v Ntirbur-gringu NURBURGRING - Na osmi preizkušnji svetovnega prvensta motociklistov je v Niirburgringu na VN Nemčije v pollitrskem razredu zmagal Italijan Luca Cadalora s hondo, drugo mesto je zasedel Avstralec Michael Doohan (honda), tretji pa je bil Spanec Alex Criville, prav tako s hondo. V četrtlitrskem razredu je 30.000 gledalcev navdušeno pozdravilo zmagovalca Nemca Ralfa VValdmanna s hondo, medtem ko je bil Max Biaggi z aprilio tokrat le četrti. Izidi: 500 ccm: 1. Cadalora (Ita/Honda) 45:35, 889, 2. Doohan (Avs/Honda) 45:36, 099, 3. Criville (Spa/Honda) 45:36, 546; skupno: 1. Doohan 166, 2. Criville 109, 3. Cadalora 106; 250 ccm (25 krogov, 113.9 km): 1. Waldmann (Nem/Honda) 43:16.9082. Jacque (Fra/Honda) + 2.022, 3. Fuchs (Nem/Honda) 3.434; skupno: 1. Biaggi 174 točk, 2. Waldmann 126, 3. Harada 97; 125 ccm (25 krogov, 104, 788 km): 1. Toku-dome (Jap/Aprilia) 42:14.721, 2. Perugini (Ita/Aprilia) +0, 3173. Aoki (Jap/Honda) 0, 933; skupno:!. Aoki 146 točk, 2. Tokudome 100, 3. Perugini 94. Totip PRAVILNA NAPOVED: X1X2-1X-21-X1-1 2 - 2 X; dodatna dirka 9-2; DOBITKI: 14 (5 dobitnikov) 154.700.000 lir; 12 (245 dobitnikov) 3.157.000 lir; 11 (3.280 dobitnikov) 235.000 lir; 10 (24.015 dobitnikov) 32.000 lir. Umrl bivši trener slovenskih smučark Jože Drobnič LJUBLJANA - V 54. letu starosti je po hudi bolezni preminil dolgoletni smučarski trener Jože Drobnič. Študiral je na Visoki šoli za telesno kulturo in bil aktivni rokometaš v Dobrepolju na Dolenjskem, od koder tudi izhaja. Športna pot ga je nato zanesla v smučarske vode, kjer je kot smučarski trener v 25 letih dela pustil neizbrisen pečat. Vadil je številne rodove slovenskih smučarjev, največje uspehe pa je dosegel med letoma 1988 in 1992, ko je bil glavni trener slovenske ženske reprezentence. Tedaj je svetovni vrh krojila najboljša slovenska smučarka Mateja Svet, ob njej pa so bile tudi Veronika Šarec, Katjuša Pušnik, Katra Zajc, Mojca Dežman in Nataša Bokal. Drobnič je bil trener Bokalove tudi potem, ko je opustil vodenje slovenske ženske vrste, zadnja leta pa je koordiniral delo mladih smučarskih selekcij. Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SK DEVIN obvešča člane in prijatelje, da bo društveni športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. Seja za organizacijo praznika bo DANES, 9. julija ob 20.45 na sedežu v Cerovljah. TPK SIRENA - športni ribolov organizira od 15, do 20. julija 1996 celodnevni tečaj športnega ribolova za otroke in mladino. Vpis in informacije na sedežu društva vsak dan po 18. mri ali po telefonu 422696. KOLESARSTVO / TOUR DE FRANCE Bjame Riis oblekel mmeno majico Zaradi snega 9. etapa precej krajša - Rus Benin zaostal - Indurain se ne predaja VAL DTSERE - Zmagovalec Gira 1994 Rus Jevge-nij Berzin je samo dva dni nosil rumeno majico najboljšega v skupni uvrstitvi na kolesarski dirki po Franciji. Po nedeljski zmagi v gorskem posamičnem kronometru so mnogi Berzina že videli kot končnega zmagovalca Toura. Toda že včeraj mu je rumeno majico »slekel« Danec Bjame Riis (na sliki AP) , ki je bil v nedeljo drugi, včeraj pa je v skrajšani etapi do Sestriera pustil za seboj vso konkurenco in zasluženo slavil ter prevzel vodstvo. Berzin je v zadnjih štirih kilometrih zašel v krizo in za zmagovalcem zaostal minuto in 23 sekund. Petkratni zmagovalec Toura Miguel Indurain pa je kot kaže prebolel krizo, ki jo je imel v soboto. Ze v kronometru je bil četrti, včeraj pa je osvojil peto mesto in napovedal, da še vedno razmišlja o šesti zaporedni skupni zmagi na Touru in da bo napadel takrat, ko se bo njemu zdelo to najbolj primemo. Zaradi snežnih viharjev na francoski strani Alp so se kolesarji včeraj čez dva gorska vrhova prepeljali v avtomobilih, etapa pa je bila namesto 189, 5 kilometra dolga samo 46 kilometrov. Danes bo na sporedu razmeroma nezahtevna 208, 5 km dolga etapa od Turina do Gapa, jutri pa čaka kolesarje zaslužen dan odmora. Vrstni red 9. etape, Mo-netier - Sestrier, 46 km: 1. Bjame Riis (Dan) 1 ura 10 minut 44 sekund; 2. Luc Leblanc (Fra) +24 sekund; 3. Richard Virenque (Fra) +26; 4. Tony Rominger (Svi) +28; 5. Miguel Indurain (Spa) +28; 6. Udo Bolts (Nem) +41; 7. Fer-nando Escartin (Spa) +42; 8. Jan Ullrich (Nem) +44; 9. Peter Luttenberger (Avt) +46; 10. Abraham Olano (Spa) +54 itd. Vrstni red 8. etape, Bourg St. Mauricea - Val dTsere, 30,5 km: 1. Berzin (Rus) 51:53, 2. Riis (Dan) + 0:35, 3. Olano (Spa) Ma-pei + 0:45, 4. Rominger (Svi)) + 1:01, 5. Miguel Indurain (Spa) isti čas, 6. Ullrich (Nem) + 1:07, 7. Luttenberger (Aut) + 1:36, 8. Boardman (VB) + 2:30, 9. Zuelle (Svi) + 2:36, 10. Bolts (Nem) + 2:52 itd. Skupni vrstni red po 9. etapi: 1. Riis 42 ur 51 minut 13 sekund; 2. Berzin +40 sekund; 3. Rominger +53; 4. Olano +56; 5. Ullrich + 1 minuta 36 sekund; 6. Luttenberger +2:38; 7. Virenque +3:39; 8. Indurain +4:38; 9. Escartin +4:49; 10. Lau-rent Dufaux (Svi) +5:03 itd. ATLETIKA / GRAND PRIX Michael Johnson spet izvrsten v teku na 200m Se nekaj zelo dobrih izidov Boldon prihaja v ospredje STOCKHOLM - Na atletskem Grand prix tekmovanju v Stockholmu je najboljši rezultat dosegel ameriški Sprinter Michela Johnson, ki je na 200m zmagal s časom 19.77, kar je za progo v Stockholmu, ki ni med najhitrejšimi, izreden dosežek in šesti rezultat vseh časov. Svetovni rekorder Johnson tokrat ni ponovil slabega starta, kot se je to zgodilo v Oslu in je nato prvič po dveh letih priznal premoč enemu od tekmecev. Toda kljub temu je imel izrednega nasprotnika v šprinterju Trinidada Atu Boldonu, ki je pred tem slavil na 100 metrov in napovedal, da bo ob Namibijcu Fredericksu hud konkurent Johnsonu na OI v Atlanti. Boldon je 200 metrov pretekel v času svojega novega osebnega rekorda 19.95. Tudi v ostalih disciplinah so atleti in atletinje dosegli nekaj izvrstnih dosežkov, na žalost gledalcev pa je odpadel poskus Mosesa Kiptanuia, da bi izboljšal svetovni rekord na 3000 m z ovirami. Kiptanui se je po nasvetu zdravnikov tekmi zaradi hudega prehlada od-povedal. Nekaj izidov, moški, 800m: 1. Langat (Ken) 1:44.32; 2. Kibet (Ken) 1:44.70; 3. Matthevvs (M) 1:46.39; 400 m ovire: Zeliner (ZDA) 48.91; 2. Nylan-der (Sve) 49.07; 3. Bronson (ZDA) 49.21; 100 m: 1. Boldon (Tri) 10.07; Dmmmond (ZDA) 10.09; 3. Bai-ley (Kan) 10.09; ženske, troskok: 1. Kasparkova (Ceš) 14.58m; 2. ______TENIS / SPREMEMBE NA TENIŠKIH LESTVICAH_ Po Wimbledonu oči uprte v Atlanto Olimpijski teniski turnir bo zaradi udeležbe najboljših igralcev in igralk zelo zanimiv VVIMBLEDON - S svojo prvo zmago na nekem turnirju za veliki slam - povrh vsega se je to zgodilo še v Wimbledonu - se je Nizozemec Richard Krajicek na najnovejši teniški lestvici povzpel s 13. na 8. mesto. Se večji skok je napravil drugi presenetljhti finalist MaliVai VVashington, ki je bil do VVimbledona na 20. mestu, zdaj pa je uradno 12. igralec na svetu. Finalni obračun, katerega je motil deZ, je brez težav dobil Krajicek s 6:3, 6:4, 6:3. Rezultati v VVimbledonu so nekoliko spremenili vrstni red najboljših. Zaradi izpada v četrtfinalu se je prednost Petea Samprasa pred Thomasom Mustrom (3688 točk) zmanjšala za skoraj 500 točk, saj ima Sampras zdaj samo še 4350 točk (prej 4831). Agassi je še naprej tretji (3377), mesti pa sta zamenjala Jevgenij Kafelnikov in Boris Becker, ki je zdrsnil na 5. mesto, medtem ko sta Chang in Ivaniševič zadržala šesto oziroma sedmo mesto. Najboljšo deseterico zaključujeta Jim Courier in Thomas Enqvist, ki pa sta oba nazadovala za eno mesto. Po končanem turnirju v VVimbledonu (zaključil se je šele včeraj z zmago švicarsko- češkega ženskega para Martina Hingis/Helena Sukova, ki sta v finalu s 5:7, 7:5, 6:1 premagali ameriško-latvijski par McGrath/Neiland, pri čemer je Martina Hingis s 15 leti in 282 dnevi postala najmlajša zmagovalka VVimbledona) pa se zdaj pozornost že usmerja na olimpijski teniski turnir v Atlanti, na katerem bodo nastopili štirje od prvih sedmih igralcev na svetu. Za kolajne se bodo poleg drugih namreč potegovali Sampras, Agassi, Ivaniševič in Kafelnikov, tem pa je treba dodati še izredno zanimiv ženski turnir, na katerem naj bi po zagotovilih samih igralk nastopilo vseh prvih deset igralk sveta. Pete Sampras bo skušal dokazati, da lahko še vedno zmaguje, medtem ko naj bi Ivaniševič in Kafelnikov našla predvsem v olimpijskem nastopu motiv za večjo konstantnost v igri. Pri ženskah je Steffi Graf obvezen favorit, ostale z Moniko Seleš na čelu pa ji bodo skušale na sintetični podlagi v Atlanti povzročiti čimveč težav in jo še pred zaključkom spraviti med gledalce. TENIS / IZJEMEN USPEH Jessica Cergol osvojila 1. mesto na Trofeji Topdino Medšolske dejavnosti znajo biti sila koristne. Na šolah Mare Samsa pri Dom ju in Ivana Trinka Zamejskega v Ricmanjih so med preteklim šolskim letom priredili teniški tečaj, da bi učence in učenke »približali« igri z žogico in loparjem. Učenka 5. razreda Jessica Cergol je tečaj odlično izkoristila: na pokrajinskem prvenstvu mladinskih iger je osvojila prvo mesto, s čemer si je priborila pravico za nastop na vsedržavnem finalu prestižne Trofeje Topolino, ki je bilo pretekli teden v kraju Lizzano pri Bologni. In tudi tam je dokazala, da je že dodobra osvojila teniške prvine. Enajstletna Cergolova je nastopila v igri dvojic skupno z učencem italijanske šole Suvich Cristianom Baldom. V konkurenci skupno 170 udeležencev je tržaški par v predtekmovanju zaigral tako dobro, da se je uvrstil v finale in nato slavil tudi v odločilni tekmi proti vrstnikoma iz Sassarija. Zmaga v tako številni konkurenci iz vse države predstavlja za Cergolovo in njeno šolo Ivan Trinko Zamejski iz Ric-manj seveda izjemen uspeh. KOŠARKA / PRESTOPNI ROK Vrsta selitev na relaciji med Borom in Cicibono Spremembe v ekipah po dogovoru s trenerjema Trenerja Bora Radenske Jure Krečič in Cicibone Helvetius Luka Furlan sta v preteklih dneh našla skupni jezik za stestavo obeh članskih ekip, ki bosta v naslednji sezoni skupaj nastopali v košarkarski D ligi. Tako se bodo nekateri mlajši igralci Cicibone, ki so se letos odlično odrezali v prvenstvu D lige. ponovno vrnili pod okrilje Bora, kjer so pred leti dokončali mladinsko pot. Igor Filipčič, Viktor Tomšič (na sliki, levo) , Marko Possega in Marko Križmančič (vsi so letnik 74) so se s tem načrtom strinjali, čeprav so se odlično znašli pri Ciciboni (Križmančič je odigral kar 4 sezone, Tomšič pa 3) in bodo torej prestopili k Bom, kjer bo v prvem moštvu 10 igralcev. Od lanske ekipe bodo pri Bora ostali David Barini, Mauro Simonič, Maurizio Susani, Ivan Perčič, Giuliano Rasman in Angelo Spadoni, ki pa je last Kontove-la, s katerim se KK Bor še ni pogovoril za novo sodelovanje v naslednji sezoni. Trener Krečič bo torej imel popolno in kakovostno moštvo, ki ima kot edini cilj takojšnji povratek v višjo ligo, če morda ne bo morda že letos vključen v C2 ligo. Položaj pri Ciciboni je slabši, saj je trener Luka Furlan zgubil jedro letošnjega moštva. Ob odhodu omenjenih štirih igralcev je Vanja Jogan zaradi dragih obveznosti prenehal z igranjem, društ- vo ne računa več na Sašo Zuppi-na, Iztok Bajc pa še vedno študira v Ljubljani in bo torej lahko le občasno priskočil na pomoč. Ostajajo torej Stefan Persi, Andrej Zuppin, Rich Battilana, Andrej Pieri, Dario Kovačič in Peter Furlan, vrnil se bo Igor Giacomini, prišel pa naj bi tudi Andrej Pavlica, ki je v zadnjih sezonah branil barve Brega. Jasno je, da ekipa nujno rabi še kako okrepitev (Pavel Rusija se se ni odločil kaj bo storil, potem ko je letos pri Boru prenehal po prvem delu prvenstva), dolg pa je tudi seznam tistih, ki so bili letos poškodovani in že dalj časa ne igrajo: Riki Simonič, Ivan Bajc, Marko Debeljuh. Robi Smotlak se bo v kratkem vrnil iz ZDA, septembra pa se bo najbrž preselil v Nemčijo (Stuttgart?), Matej Pettirosso se bo zaradi delovnih obveznosti preselil na Hrvaško, Gianifanco Carbona-ra ima težave zaradi delovnih obveznosti, Giancarlo Bosser pa bo igral v promocijskem prvenstvu. Skratka, imen je veliko, rešitev mnogo manj, do oktobra pa je se dovolj časa na razpolago. (VJ) GLEDALIŠČA furlanija-julijska krajina trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 Ganeš, 9. t.m., ob 20.30 - premiera opere-|-e »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brown. Ponovitve bodo: 10., X1-, 12. in 13. t.m., ob 20.30. 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je v teku pri blagajni Dvorane Tripcovi-™ (9-12,18-21) ali 0336/264842). okviru Festivala operete se bodo v raz-nih krajih Furlanije odvijali koncerti orkestra Gledališča Verdi z naslovom “Operetna fantazija«.Naslednji koncerti odo: v nedeljo, 21. julija v Morteglianu ~ yiHa di Varmo. Nastopajo sopranistka Alessandra Reinprecht in tenor VValter °rin. Na sporedu Lehar, Kalman, Re-natzky, Offenbach in Lombardo. ’ v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na KOROŠKA prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Lignanu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Trg pred katedralo sv. Justa Glasbeno-gledališki festival Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico bo od 14.t.m. do 4. avgusta predstavil štiri »srednjeveške* večere. KOPER 3. Primorski poletni festival Danes, 9. t.m.: Kopališki park: ob 18.30 -»Teatro del sole» - Italija; Titov trg: od 19.00 do 21.30 - Papilu delavnica - Buf-feto (Rusija) in Billy Bernhard (Nemčija); Vinakoper klet: ob 21.30 - Večer z Iz-stokom Mlakarjem. dQBrla vas X Samostami - SPD Srce: Jutri, 10. julija, bo 20. uri koncert »Dežela ob Dravi - Land n der Drau«. Sodelujejo: kvartet bratov tortnik, MePZ iz Grebinja, MePZ Srce in vartet Almrose iz Radentheina. BIKStanj Gfajska arena: Jutri, 10. t.m., ob 20.00 - Operni sanji. T,Cnrtek, 11. t.m., ob 20.00 - Nastop skupine Dubliners. M^e.j°, 14. t.m., ob 20.00 - Nastop zbora ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: v soboto, 13. t.m., ob 19.30 - Odprtje etnološke razstave o lanu in ovci iz na-rodnopisne zbirke SPZ. ZGORNJE ŽAMANJE Gostilna Picej: V soboto, 13. t.m., ob 20.00 -Tradicionalno kresovanje. HODIŠE Pri Kokeju: V soboto, 20. t.m. ob 20.00 - Veselica na Gori , nastopata Koroški muzikantje iz Slovenije in Die Seetal Musikan-ten iz Hodiš. RAZNE PRIREDITVE Lfurlanija-julijska krajina Sesljan -Karavela j . ek, 11. t.m., ob 21.00 - Projekcija filma Braveheart, v priredbi odborništva za kulturo vmsko-nabrežinske občine. Vstop prost. ti<5T gradSv.Justa l09n,es’ Xm-, ob 21.30 - v okviru Rockastel-borl Predstavlja Cappella Underground li 0 Predvajali kratkometražne filme »Rol-A , j0nes at Teenage ;Music International nief3™88’ “^he Stones in fhe Park» in doku-„ arec “Girrnne Shelter». V primeru slabe-remena bo predstava v Gledališču Miela. Sp koncertno društvo PričT3’ se koncertna sezona 1996/97 6 novembra 1996 in se zaključila aPnla 1997. prg Unita nill6]11* .^oncerti tržaške občinske godbe na sleO •• i Ponedeljek, IS.t.m., ob 20.30; na-edn)1 koncerti bodo, 22. in 29.t.m. V čTi ^evoIt!llla (Ul. Diaz 27) etrtek, li. t.m.. ob 21.00 - Film Luisa Bu- nuela »L’age d’or» . Glasbena spremljava v živo Massimo de mattia (flavta), Giovanni maier (kontrabas), Giulio Angelini (violina) in Andrea Cernecca (čelo). BRIŠČIKI (Športni center Ervatti) -Boris Sports Klub: v četrtek, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert blues glasbe Američana Adriana Burnsa. Edini nastop v Italiji. Vstop prost. Folkest Na trgu Castello v Vidmu bo danes, 9. t.m., ob 20.30 - Koncert Loua Redda. Podbonesec(Cicigoiis): danes, 9. t.m., ob 21.30 - Adio Leon. Bmgnera: danes, 9.t.m., - nastop Elene Led-da. Fagagna: danes, 9. t.m. - Lian de Cubel Speter Slovenov (Clenia) : V sredo, 17. t.m., Tony Maude in Rattle’n’reel (Vel.Britanija). Razstave k|]''amarski park-V konjušnici je do niW- !? na °8^ed razstava »Praski zaklad oktnV,° °ktobra od 9. do 19. ure in o ObciiP^0 7' J^narja od 9. do 18. ure. Do s Ska razstavna dvorana na Trgu L - n«!.' s.ePtembra je na ogled razstava Tit Mu »e ,12 kolekcije Sartorio. XXIIB ®artorio (Largo Papa Giov «i-v.°ktobra je na ogled razstava (iSS^iggjj*) razstava umetnin Nina Pe Auierya ®assanese: na ogled je razi d„ a Davaliereja z naslovom »Plan Con Tr*1®?115110 Sesia 28078». o r‘!SXa turistična ustanova-Ul.S.Nico „1', anes> 9- julija je na ogled razstav, fee Lucie Danielis. 5SUUNIC Grisafy ^ gcnerazione: razstavlja Giusy SANjel st»aZSfaV^Cu na vratih je na ogled raz-. totografij Fotokinoskupine Nova Gori-m uP°rabne skulpture Marka Mladovana. koroška JELOVIC - an? umetnikov - Do 13. julija je na ogled razstava JusefaMikla. Galerija Ars Temporis: Do 15. septembra je na ogled razstava nakitni objekti »Cermak und Cermak» Deželni muzej -Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem« Deželna galerija - Na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon. Od 13.t.m. bo na ogled etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili«. DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija -Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31. avgusta je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 *owws«95* uMotumuk otamuK* * umtjito* Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOČI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Jutri, 10. julija, ob 20. uri, za IZVEN. PREMIERA. Četrtek, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Petek, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Danes, 9. julija, ob 21. uri: Gledališka predstava Teatra Gromki: PRAVA REC, EDO. Nastopata Metka Trdin in Drago Mili-novič. Sobota, 13. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: TRIKUMA. Nastopajo: Jana Menger, Nataša Jereb in Andrej Morovič. Torek, 16. julija, ob 21. uri: Monodrama igralca in avtorja Matjaža JavSnika: OD BOGA POSLAN. Četrtek, 18. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: STOŽIVKA IN STOŽER. Nastopata Matjaž Javšnik in Andrej Morovič. CANKARJEV DOM w* Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! (foto) Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana Danes, 9. julija, ob 21. uri: SEX PISTOLS. Gosti: Pankrti, Racija Punk koncert. METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Četrtek, 11. julija, ob 21. uri: jazz koncert Tomaža Groma (kontrabas) in Draga Ivanuše (klaviature). Petek, 12. julija, ob 21. uri: solo koncert kitarista in kiparja Boštjana Novaka. Nedelja, 14. julija, ob 21. uri: koncert Mie Žnidarič in Žarka Zivkoviča. Ponedeljek, 15. julija, ob 21. uri: koncert mariborskega jazz dueta Karlo Jederman: Zgodbe groze in nedolžnosti. Sreda, 17. julija, ob 21. uri: koncert prekaljene vrhniške zasedbe The Troublemakers. (jazz standardi) POLETNO CELJE. ATRIJ. Glavni trg 1 Danes, 9. julija. ob 20. uri: TOLOVAJ MATAJ Koncert slovenske ljudske glasbe. AVDITORIJ Portorož Četrtek, 11. julija, ob 20. uri: REGGAE ADRIA SPLA-SH. Nastopajo: Misty in Roots, Planet People, Del Arno Band, Jimi Rasta. Mednarodni reggae festival. PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV NA UNIONSKEM VRTU Miklošičeva 1, Ljubljana Petek, 12. julija, ob 21. uri: SKUPINA ORLEK. Petek, 19. julija, ob 21. uri: MIRO BOŽIC (orglice). Petek, 26. julija, ob 21. uri: IRA ROMA. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Križanke, danes, 9. julija ob 21. uri: Plesna skupina RIRIE - VVOODBURV iz ZDA. Križanke, jutri, 10. julija ob 21. uri: LATIN JAZZ: ARTURO SANDOVAUS LATIN TRAIN. Frančiškanska cerkev, 11. julija, ob 21. uri: Avtorski večer Ambroža Copija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, dirigent Stojan Kuret. Frančiškanska cerkev, 12. julija, ob 21. uri: ZBOR DRŽAVNE UNIVERZE SAN JOSE iz ZDA, dirigentka Charlene Archibeque. Program: hvalnice, sodobmi moteti, duhovne pesmi. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. POKRAJINSKI MUZEJ CEUE Muzejski trg 1 Sklepanci in pasovi Otvoritev etnološke razstave bo jutri, 10. julija, ob 18. uri. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, ljubliana Gunter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubliana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Tra celjskih knezov 8. Celie sodobna spanska GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Ljubljana Junoš Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Tra celjskih knezov 8. Celie SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA LOŽA Titov trg.Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana PET LET ZBIRKE FOTOGRAFIJ V MODERNI GALERIJI Skupinska razstava (Do 20. julija). TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE grad Bistra pri Vrhniki ČOLNIČEK IN IGLA Stari šivalni stroji Razstava bo na ogled do 30. novembra. GORENJSKI MUZEJ. MESTNA HIŠA Glavni trg 4. Kranj Dr. Janez Blehveis Publicist, politik, začetnik slovenskega časnikarstva in veterinarstva. Razstava bo na ogled do 15. septembra. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO 14 Torek, 9. julija 1996 * Horoskop te> 1 felsai boste že fcmab radastao opažali, tkse vodna .. FPtci nmMl)ivitite&vicSaic sama od sebe. Paul Young je najbolj srečen na svojem hartey davidsonu Finci dobili prvaka v nošenju žensk Finci so si izmislili nenavadno športno tekmovanje, Tekmovalci morajo žensko čim hitreje prenesti 235 metov daleč. Ko najhitrejši tekmovalec priteče čez cilj, postavijo njegovo žensko na tehtnico in mu za nagrado odmerijo ustrezno količino piva. Letos je zmagal Jouni Jussila (na Reuterjevi sliki). Za odpuščene golobe švicarske vojske bodo skrbeli kolomboUH BERN - švicarska vojska se je ta teden na čustven odziv. Skupina državljanov je poslovila od zadnjih postnih golobov, ki so celo vložila zahtevo za pripravo referendn-bili redni spremljevalci vojske zadnjih 77 ma za »švicarsko vojsko, opremljeno z ži-let. Za slovo od tega »pomožnega komuni- valmi«. »Odpuščenim« golobom pa kljub kacijskega sredstva« So se odločili zaradi vsemu ne bo hudega. Približno 450 živali, varčevalnih ukrepov. Demobilizacija golo- ki je končalo služenje vojaščine, bo v svoje bo v, s katero bodo privarčevali okoli pol varstvo prevzela Švicarska fondacija ko-milijorm dolarjev letno, je v državi naletela lombofilov (goloboljubov). Rushdie bo napisal ljubezenski roman LONDON - Britanski pisatelj indijskega rodu Salman Rushdie, ki ga je iranski ajatola Homeini pred leti obsodil na smrt zaradi spornih Satanovih stihov, namerava napisati ljubezenski roman. Rushdie je ob napovedi svojega sedmega romana z naslovom Tla pod njenimi nogami dejal, da bo to zgodba o ljubezni, smrti in glasbi, govorila pa bo predvsem o doživljajih nekega indijskega Orfeja v zahodnem podzemlju rock nTolla. REPUBLIKA ZELO VISOKA STAVBA NEPREDI- HANO PLJUČNO TKIVO SRBEČICA ETUI ENOSEMEN-SKI ZAPRT PLOD INDIJANSKI ČOLN, DREVAK ANTON JANŠA MIK avtor: J. KRALJ IZGNANSTVO PONTSKI KRALJ, KI SO GAPREMAG. RIMLJANI REKAMA KITAJSKEM IN V KAZAHSTANU STRELNO OROŽJE STETOO PEVKA PRODNIK CELJE NEKO. JAP POLITIK (HIROBUMI) KIT UBIJALEC MESTO NA KOROŠKEM NADAV, PRIBITEK STARA JAPONSKA PRESTOL- NICA 'TWIHX ‘NVS ‘E1LS3 ‘oavd VlVSd ‘ONO ‘alNVAVHOZI ‘HOHfl ‘JLSOMLON3 ‘ONVOVN ‘voravsaD ‘VHVJO ‘OA1LD ‘JLH3S3CI ‘AOOVfi ‘Ul ‘va ‘VčiNVOrroMOO ‘VZH ‘VlNV ‘dOH ‘330 ‘HIASO ‘vmsna ‘H33930 ‘VZVŽLL3P303E1 ‘vMmia ‘nvhod irm-va ‘DVdOISVN lOUABIOpOA daljša« DOMIŠLJAV ČLOVEK FR. FILOZOF IN ESEJIST ROMUN. RODU POKRAJINA V ANTIČNI ITALUI PREVOŽENI KILOMETRI PRANJE SLOVEN, POLITOLOG (ANTON) GROBO IZ-DEL.. ZIDOVJE OBOD SUKE IZUMRL PTIČ VZKUK PRI BIKOBORBI GIB BATA SPOKOJ VEZNIK ZDRAVIUŠČE OB JEZERU MAGGIORE V ŠVICI IRSKI RLM.IG. (UAM) PODELITEV IMENA PEVKA RIIPFI IT. PISATELJ (CORRADO) TRENUTEK EDEN OD STARŠEV MERIMO JO V GRAMIH PREBIVALKA GOMILICE EMIL ADAMIČ OTOK OB ZAHODNI IRSKI OBALI BIBLU. PREROK IVAN KRISTAN RUS. SKLAD. (ANATOLU) POSLADEK NIZOZEM. NASELJE V DRAVSKI DOUNI ŠIITSKI VERSKI VODITELJ CUNJA SLANO JEZERO V SREDNJI AZUI SKLADAT. STRAVINSKI IME REKE RUHR BERILO VELIK KOS POHIŠTVA MARUA TEREZUA SKANDIN. M. IME ORGAN VOHA MESTOMA JAR OTOKU HONŠU EDINOST SLOGA HUD ZLOČIN VRHUNSKI ŠPORTNIK PAUL KLETZKI SPRAVLJA- NJE PRIDELKA IZ ZEMLJE NEKO. JAPONSKI TELOVADEC (TAKAŠI) KRAJ PRI DOMŽALAH BARVA IGRALNIH KART DERIVAT ALKOHOLA PRITOK VISLE TURŠKI DRŽAVNIK ATATUERK Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Pikijeve dogodivščine TV dnevnik Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Angeli o quasi (kom., ZDA ’62, i. P. Week, Hans Holt) Dnevnik Nan.: ENG - V živo (i. Karl Pmner) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, Phillys Nevvman) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Gli amanti devono imparare (kom., ZDA ’62, i- S. Pleshette, T. Do-nahue, A. Dickinson) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke ' Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Colomba solitaria (i. Scott Bairstovv) Vremenska napoved Dnevnik in šport Dok. oddaja o živalih in naravoslovju: Kvarkov svet (vodita Piero Angela in etolog D. Mainardi) Film: II ponte di Rema-gen (vojni, ZDA '69, i. G. Segal, R. Vaughn), vmes (23.00) dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualni intervjuj-i: II luogo del pensiero (vodi Giulia Fossd) Aktualno: Mladi Jug Sottovoce - Potihoma Film: La capannina (’56) I RAI 2 7.00 7.45 9.55 11.30 12.00 13.00 14.15 14.45 16.00 18.00 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.45 23.45 0.25 0.35 Nan.: Paradise Beach Dok,: V kraljestvu narave, nato risanke in nan. Blossom Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, Zdravje, 14.00 Quante storie flash Varieteja: Temp' estivo, 14.25 E T Italia racconta -Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Film: Angelica (pust., Fr. '65, i. M. Mercier) Aktualna odd. : Perdenti Dnevnik in vreme.Tg2 Neon o kinu Danes v parlamentu Variete: Tenera e la notte RAI 3 6.00 9.10 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.30 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 2.10 Jubanji dnevnik, Drobci Film: Naufraghi sotto co-sta (dram., It. '92) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, E. Montale, Media/Men-te, Na kolesu, itd. Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Aktualno: Festival v Spoletu, 13.15 doki Znanost in narava, 13.30 dok. Zmbabvve Deželne vesti,dnevnik Šport: Atalanta '96, 15.10 Tour de France Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Film: Scusate il ritardo (kom., It. '82, r.-i. M. Troisi, Lello Arena) Dnevnik, deželne vesti Dok.: La notte della re-pubblica (S. Zavoli) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Nad.: Dov’e Anna RETE 4 ITALIA 1 fr" Slovenija 1 7.00 8.00 12.30 13.30 14.00 15.50 17.50 19.25 19.45 20.40 22.50 0.45 Gospodarstvo Nan.: Družina Bradford, 9.00 nad. Un volto, due donne. 10.00 Zingara, 10.30 II dono della vita, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.15 Aroma de cafe TV film: Due fratelli (dram., '87. i. M. Ghini) Aktualni odd.: Agencija, 18.45 Gosi come siamo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: II bianco, il nero, il giallo (vestepi, It.-Sp.-Fr. '74, i. G. Gemma, T. Mi-lian, Eli VVallach) Film: Un eroe dei nostri tempi (kom., It. '55, i. A. Sordi), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska 8 CANALE 5 6.00 8.50 9.20 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 16.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 Na prvi sbani, vreme Nan.: Flipper Film: Il prof. dott. Guido tersilli primario della cli-nica Villa Celeste con-venzionata con le mutue Nan.: otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) TV film: Giovani bruciati (dram., ZDA '91, i. H. Hunt, C. Allen) Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Nan.: Perry Nason (i. R. Ceriotti), 17.30 risanke Milly, dan za dnem Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) Variete: Vinca il mighore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima Sprint (vqdita Gabibbo, Miriana Trevisan) TV film: Contagio (dram., ZDA '95, i. N. Sheridan, William Devane) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani 6.10 9.15 11.30 12.25 12.45 13.00 14.30 16.00 18.00 18.30 19.05 20.30 23.00 23.30 1.10 2.15 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete, risanke in Ciao Ciao News Nan.: Ultraman, 15.00 Phenom - Nenadna norost, 15.30 SuperVicky - Prva ljubezen Film: Meraviglioso batti-cuore (kom., ZDA '87, i. E. Stoltz, C. Sheffer) Nan.: Tarzan - (i. Wolf Larsen) Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Palm Springs - Dva simpatična soseda, 20.00 Gli amici di papa Glasba: Festivalbar '96 (vodita Amadeus in Ales-sia Marcuzzi) Film: Splatters - Gli striz-zacervelli (srh., ZDA '93, i. T. Balme, E. Moody) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Star Trek # TELE 4 Videostrani Japonske pravljice Polka je ukazana, izvirni gorenjski plesi Hugo, povodni konj, ponovitev ameriškega filma IMiM Poročila Rffjj ABC - ITD, pon. tv igrice Atlas človeškega telesa, 3. del ameriške izobraževalne serije Solinger Rudi, nemška drama TV Dnevnik 1 Sredi galaksije zavij levo, 8. del avstralske nanizanke Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 17. del angleške nanizanke Mednarodna obzorja: Deset let španskega kmetijstva v evropski uniji Roka Rocka m Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza i Sova: Kobra, 3. del ameriške nanizanke V območju somraka, 14. del ameriške nanizanke Poročila 19.30, 22.05, 23.40 Dogodki in odmevi Dokumentarec Nan.: Great Detective, 19.00 Beverly Hillibillies Dnevnik v nemščini Film: Intrigo a Parigi (kom., Fr. ’64, i. J. Gabin) Nad.: Amore gitano (§) MONTECARLO ■ 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Charlie’s Angels Film Tour de France Variete: Zap Zap Nanizanka: Sister Kate S TV film: Lo zoo privato (krim., ZDA ’92) Nan.: Silk Stalking, 23.45 Hitchcock Šport: Retta d’ arrivo Nan.: Charlie’s Angels fr Slovenija 2 Euronevvs Sedma steza Osmi dan Igre brez meja, 2. oddaja Ognjena moč, 7. del ameriške dokumentarne serije Alpe Jadran Moja vojna leta, portret A. Schoenberga Brez žensk ne gre, 16. del angleške nanizanke Sova: Kobra, 2. del Včeraj, danes, jutri Prisluhnimo tišini Videošpon V žarišču Mtinchenčana v Hamburgu, 13, del nemške nadaljevanke (Ne)znani oder Dama v jezeru, ameriški čb film Euronevvs .30 .30 .00 .05 .35 .55 flU Koper Euronevvs Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes- Nočni sodnik, tv nanizanka Peter Pan Club, otroška oddaja Alpe Jadran Neka druga obala, ameriški film, 1978 Režija: Charles Chric-hton. Vsedanes Porghy In Bess, koncert Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan- na Giuricin M Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1292. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Popolna tujca, 7. del ameriške humoristične nanizanke Pax Gristi Skušbanci, risanka Med dečki 12.00 12.20 12.45 14.35 15.05 15.10 16.00 16.05 16.40 16.50 17.40 17.50 18.25 18.55 19.30 20.10 20.55 22.15 22.30 Pikapolonica Poročila Ljubezen, 283. del serije Beli levi, ameriški barvni film, 1979 Rezija: Mel Stuart. Igrajo: Michael York, GIy-niss 0'Connor in drugi. Otroški program Poročila Terra X, 7. del dokumentarne serije Poročila Otroški program Poročila Morje groze, 1. del ameriške nadaljevanke Sličica Kolo sreče Medijska izložba Hugo, tv igrica Dnevnik Zgodovina Reke v slikah, dokumentarna oddaja TV parlament Hrvaška spominska knjiga Dnevnik 22.50 23.45 Portreti, 3. del angleške dokumentarne serije Poročila A Slovenija 1 5_00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11,0( “T00' (4.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Pc , lla; (9.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutrc °Troci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v ž vo; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled 1 O- 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijsl nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.3 tKološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmev i/.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč raci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi i aesedi; 20.35 Iz mladih grl; 21.05 Igra, 22.0 rcalo dneva; 22.30; Informativna odd •40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 unevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki |edna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvesti-la; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 ogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 'O-20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7TX>, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, y^00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncertni dogodki na tujem; 19.38 Arije in monologi; 20.00 KOncert; 21.30 Intermezzo; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; .23.30 Ars acustica; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan;7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Gl. rubrika Od vrha do dna; 10.45 Horoskop; 11.00 Daljnega dneva; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11,00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci siamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Znanstvene raziskave; Študent naj bol; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 Potpuri; 12.00 Na počitnice; 12.30 Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zgodovina prehrane; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden R. Straussa; 18.00 Komedija: Čevljar baron R. Kahn, r. A. Rustja); 18.88 Made In ltaly; Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X 16 Torek, 9. julija 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLftČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA TEMPERATURA VODA POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 15,5 Sava Radovljica 9,2 Sava Šentjakob 11,5 Sava Hrastnik 12,8 Sora Suha 12,2 Ljubljanica Moste POSTAJA GradaSCica Dvor Savinja Veliko Širje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje Jadransko morje Koper 21,7 TEMPERATURE IN Snežna odeja je dokaj seseriena in VIŠINE SNEGA V GORAH utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči u zamrzne, tako da zjutraj in del dopol- 500 m 18 dneva drži človeško težo. Na območjih, 1000 m 13 kjer so še večje količine napihnjenega 1500 m 8 snega, je nevarnost proženja snežnih 2000 m 4 plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost 25oo m 0 minimalna, 1. stopnje. 2864 m -3 V Sloveniji: V sredo in Četrtek bo deloma sončno vreme s posameznimi plohami in nevihtami v popoldanskem Času. -X SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Užaljena Diana še ni odgovorila Chariesu LONDON - Britanski prestolonaslednik ni svoji ločeni ženi Diani ponudil za razvezo zakona od 40 do 50 milijard lir, kot se je pred dnevi pisalo, temveč le »beraških« 25 milijard lir, tako da se sedaj princesa užaljeno posvetuje s svojimi odvetniki. Se več, v soboto se je srečala s stotnikom Markom Phillipsom, bivšim možem princese Ane, v nedeljo pa s Sarah Ferguson, ki je konec maja pristala na razvezo zakona s princem Adrevvom. Oba je prosila za mnenje o zadnjem Charlesovem predlogu. Sodeč po izjavah Dianinega odvetnika Anthonyja Juliusa je bila najbolj zgovorna rdečelasa Fergie, saj jo je primerjal rudarskemu kanarčku. Rudarji so namreč v preteklosti je- mali s seboj v premogovnike kanarčke, ki so do skrajnosti občutljivi na eksplozivni rudniški plin. Ce je Fegie kanarček, so torej VVindsorji tako nevarni kot pokalni plin, tako da mora biti Diana skrajno previdna. Med drugim bi morala povrniti del vsote, v primeru da bi se ponovno poročila. Neskončni zgodbi med Charlesom in Diano torej še ni videti konca. Med drugim naj bi v vso zadevo posegel tudi nadškof iz Canterburyja George Carey, ki naj bi se sestal s kraljico in jo opozoril, da bi bila po razvezi zakona morebitna Charlesova nečistovanja s Camillo nesprejemljiva in grešna za bodočega vrhovnega poglavarja anglikancev. Nori festival V baskovski Pamploni seje začel devetdnevni festival San Fermin, najbolj nora prireditev Španije, med katero v tekmi z biki podleže marsikateri »junak« (AR) Namesto na trajekt v morje K0BENHAVN - Švedski zakonski par je s svojim 13-letnim otrokom utonil v danskem Frederik-shavnu, ker je voznik zaradi megle zgrešil betonski vkrcevalni most. Kot je sporočil predstavnik za tisk brodarske družbe, voznik ni opazil signalizacije in je zavozil na napačen vkrcevalni most. Ta ni namreč peljal na trajekt Stena Lynk H., ki iz Fredeikshavna pelje v Goteborg, tako da je vozilo strmoglavilo z desetmetrske višine v morje. Potapljači so kasneje dvignili vozilo z utopljenimi potniki, ki jim hi uspelo zapustiti potapljajočega se vozila.