čas prvi in najmočnejši vplivni center za 
ves vzhodnoalpski in zgornjedonavski 
prostor.
Ob koncu naj omenimo še nekaj, če­
sar Kiss sicer izrecno ne pove, je pa pri­
sotno v njegovi analizi razvoja rimske 
mozaične umetnosti. Omamentalno-de- 
korativni značaj rimske mozaične umet­
nosti je zanj ena bistvenih potez rimske 
nacionalne umetnosti kot celote. Prav v 
tem prepoznava avtentično potezo rim­
ske, v nasprotju s helenistično umetnost­
jo oz. tisto težnjo, ki vodi rimsko umet­
nost v ploskovitost pozne antike, kar po­
meni istočasno vse večje oddaljevanje 
in osamosvajanje od helenistične tradi­
cije.
Kissova predstavitev in analiza mo­
zaikov je za obravnavano področje vse­
kakor pionirsko delo in zasluži vsakršno 
priznanje. Vendar pa lahko ob njem izra­
zimo željo glede bodočih del; željo, ki 
more biti razumljena tudi kot očitek na­
šemu avtorju. Želeli bi namreč, da bi
Iva Curk: Rimljani na Slovenskem. 
Ljubljana, DZS 1976, velika 8°, 122 str., 
številne ilustracije.
Za Grafenauerjevim orisom zgodovine 
v arheoloških obdobjih na Slovenskem 
( .Zgodovina slovenskega naroda 1 [1964]) 
je delo Ive Curkove prvi poskus na tem 
področju. Presenetljivo malo za deželo, 
ki ima toliko arheologov in tako zani­
mivo lego, namreč na ozkem stičišču 
dveh polotokov, ki sta imela vodilno vlo­
go pri oblikovanju evropskega človeka. 
Poskus Ive Curkove je Grafenauerjevemu 
podoben le na videz. Medtem ko je Gra­
fenauer skušal podati politično-zgodovin- 
sko podobo Slovenije v antiki, je Iva 
Curkova kljub naslovu prvega poglavja, 
namreč ’ Zgodovinski razvoj, vojska, 
uprava’ , prenesla težišče docela na kul­
turno zgodovino. Povsem se razhaja av­
torica s predhodnikom tudi v načinu pi­
sanja, ki ji ga ne nazadnje narekuje sam 
namen dela. Avtorica ima namreč izra­
zito pedagoško tendenco. S tega vidika, 
mislim, da se je odločila za dober pri­
stop s popularizacij sko noto in napisala 
delo za najširši krog bralcev, delo, ki 
ga s pridom vzame v roke vsakdo: od 
učeče se mladine do izobraženca.
Pisanje politične zgodovine, kolikor se 
vanj spušča, je šablonsko. S tem izra­
zom ne vrednotim negativno njenega pr­
vega poglavja, marveč izražam le svoje 
prepričanje, da se za tako majhen izrez
bilo obravnavano gradivo dosledno siste­
matično predstavljeno in da bi sledilo 
normam, ki jih je izdelala oz. predložila 
AIEMA, katere član je tudi Kiss.
Bojan Djurić
1 A ntična m ozaična p ro d u k cija avstrijskega 
ozem lja je o b d elan a v neobjavljeni disertaciji H. 
L atin (Römische Mosaiken aus Österreich, Diss. 
W ien 1966), gradivo s slovenskega ozem lja je 
p red lo žil B. D jurić, A ntični m ozaiki na ozem lju 
SR Slovenije, AV 27 (1977).
2 AIEMA — Association Internationale pour 
V Etude de la Mosaique Antique, u stanovljena leta 
1965 v Parizu po d vodstvom H. S terna. Iz d aja gla­
silo Bulletin d ’ AIEMA, ki je dostopno le članom . 
G lasilo p rin a ša predvsem tekočo strokovno b iblio­
grafijo, v 4. št. (m aj 1973) pa je objavljen n a črt 
poenotenega izrazoslovja in b ra n ja geom etričnih 
elem entov in s tru k tu r antičnih m ozaikov. Teore­
tično b ran je je zajeto v dveh zbornikih sim pozijev 
o antičnem m ozaiku — La Mosaique Gréco-Romai- 
ne I (1965) in I I (1975).
3 K ar je v svoji oceni tega dela ugotovil že 
M. D onderer; cf. Gnomon 48/3 (1976) 296—303.
4 Podobno velja tu d i za m ozaike slovenskega 
p ro sto ra.
5 Enako odvisnost kažejo tu d i staro k rščan sk i 
m ozaiki Celja in L jubljane.
iz historičnega tkiva Evrope kot je Slo­
venija in spričo skope usode, ki nam 
je pustila za ta prostor le malo gradiva 
in virov, zgodovina ne da pisati. Pisati 
se dajo doneski k zgodovini ali osnovne 
smernice razvoja življenja na tem pro­
storu, ali pa moramo Slovenijo vklju­
čiti v celotno tkivo časa, ki ga želimo 
obravnavati. Gradivo, ki ga imamo v za­
dostni (a še zdaleč ne idealni) meri, je s 
kulturno-historičnih področij, predvsem 
s področja zgodovine religij, tehnologije 
in podobno.
Členitev snovi je ustrezna in dokaj 
sistematična. Stvarnih napak ali večjih 
pomanjkljivosti v delu ne opažam. Po­
sameznosti, ki me ne navdušujejo, so 
naslednje.
Slike niso oštevilčene in so premalo 
tesno povezane z besedilom. Nekatere 
risbe so skicirane silhuete, ki brez raz­
lage skoraj ničesar ne izražajo.
Zelo manjka nekaj zemljevidov in si­
tuacijskih risb.
Osnovna literatura v slovenščini, ki je 
dodana na koncu, je nezadostna, nesiste­
matično zbrana, pomanjkljivo navedena.
Slovarček besed in pojmov je nepre­
čiščen in nenatančen, delno napačen, to­
pografski podatki so pomanjkljivi in ne 
omogočajo zadostne orientacije.
Način podajanja snovi ima nekako 
preveč očitno vzgojno tendenco. Pri tem 
je pripoved premalo nazorna, preveč 
opisna in splošna, kar seveda škoduje

privlačnosti. Naštevanja najdišč in ulic 
v mestih, kje vse so bili našli npr. mo­
zaike, so v takem delu odveč. Važno pa 
je na nekaj konkretnih primerih razlo­
žiti njihovo vsebino, kompozicijo, teh­
niko in podobno.
Podpisi pod slikami bi nujno morali 
biti izčrpni in nazorni. To bi bralcu pri­
bližalo obdobje in bolje bi razumel gra­
divo, ki ga vidi v naših in tujih muzejih.
Celoten vtis, ki ga daje delo, je ugo­
den. Še posebej razveseljivo je dejstvo, 
da je izpolnilo vrzel, ki smo jo boleče 
čutili Slovenci, saj doslej nismo imeli
The Princeton Encyclopedia of Classi­
cal Sites. Richard Stillwell, editor Wil­
liam L. MacDonald, associate editor, Ma­
rian Holland McAllister, assistant editor. 
Princeton University Press, 1976, mali 
kvart, 1019 str., 12 zemljevidov z naj­
dišči.
Na voljo imamo mnogo malih leksi­
konov, namenjenih splošni orientaciji po 
antičnem svetu, medtem ko je večjih 
del te vrste malo. Nekaj imamo temat­
skih leksikonov (npr. mitoloških, numiz­
matičnih, arhitekturnih, splošno arheolo­
ških), tako rekoč nobenega pa doslej 
nismo imeli, ki bi ustrezal današnjemu 
stanju raziskovanja in ki bi strokovnja­
ka in laika na kratko poučil o glavnih 
arheoloških najdiščih antičnega sveta. 
Ta je sedaj pred nami z nekako 3000 
uglednejšimi in pomembnejšimi najdi­
šči, njih oznako, glavnimi podatki in li­
teraturo. Tekste zanje je pripravilo 375 
strokovnjakov. Že iz teh podatkov je 
jasno, da so teksti v veliki večini zado­
voljivi in zanesljivi in da je izdajatelj 
pristopil k stvari vestno in resno, založ­
ba pa je delo izdala dostojno in pri­
merno svojemu slovesu.
Ni dvoma, da tak leksikon vsi nujno 
potrebujemo in da se diskusija lahko 
posveti predvsem vprašanju, ali so naj­
dišča smotrno in tehtno izbrana, tako, 
da so med njimi zajeta vsa, ki so do 
danes nekaj doprinesla v svetovnem 
smislu bodisi po slučaju bodisi z redni­
mi izkopavanji, in ali so posamezne po­
krajine v odnosu do celote pravilno in 
dobro zastopane.
Pri tem moramo ugotoviti — ob bež­
nem pregledu — da so Nemčija, Avstri­
ja, Jugoslavija in Bolgarija neenakomer­
no, delno celò slabo reprezentirane, na­
sprotno pa odlično Francija, Anglija, 
Španija, Italija, bližnji vzhod, slabše se­
verna Afrika. Pomanjkljivost ni tolika,
ničesar, kar bi dali v roke bralcu, ki bi 
se želel izobraziti na tem področju. To­
vrstna tuja dela naše založbe prevajajo. 
Arheologi na Slovenskem ne pozabljajo, 
da je tudi doma čez vse zanimivega gra­
diva na pretek; vendar je doslej pred­
vsem Iva Miklova — tudi z nekaterimi 
drugimi deli — pokazala pogum, opraviti 
to nalogo in se izpostaviti kritiki tistih, 
ki si kaj podobnega doslej niso upali.
Tehnična oprema je zadovoljiva, ve­
zava slaba, likovna oprema prijetna, celo 
razkošna, tiskovnih napak je zelo malo.
Jaroslav šašel
da bi smeli in mogli delo odkloniti. Na­
sprotno! Delo je vsekakor potrebno v 
vsaki biblioteki, ki skrbi za to, da sezna­
nja bodisi strokovnjake bodisi laike z 
deli antičnega področja. To kar pripo­
minjam, pripominjam po generalnem 
pregledu in drugič z željo, da se pri dru­
gi ediciji podoba posameznih dežel iz­
popolni.
Ni dvoma, da je izbor — posebej, ker 
je bil izdelan prvič — nadvse težak in 
kočljiv. Da je pri omenjenih deželah ta 
izbor neadekvaten, ni krivda brezbriž­
nosti izdajateljev, marveč njihovega 
stremljenja, da bi čim bolj pravilno za­
jeli najdišča. Zdi se, da je bilo prav to 
stremljenje vzrok, da so se obrnili — 
kot vse kaže na preveč svetovalcev in 
strokovnjakov za posamične dežele, pri 
čemer morda niso vedno poslušali naj­
boljšega nasveta, oziroma nasvetov niso 
znali uskladiti. Kdor ima izkušnje z izda­
janjem del, ki zahtevajo sodelovanje 
mnogih ljudi, bo vsekakor izdajatelje so­
dil bolj prizanesljivo, kot bi jih bralec, 
ki nima pojma o organiziranju del te 
vrste.
Pripombe za Jugoslavijo. Napake na 
karti 12: Draous namesto Dravus, Co- 
lapis = Una (namesto Kolpa), Lychnius 
namesto Lychnidus, kot pritok Drine je 
navedena reka Cotina namesto Cehotina, 
reka Bosna je navedena kot Basanius, 
kar je sporno. Nekatera najdišča imajo 
netočne pozicije kot npr. Aquae Iasae in 
Aqua Viva.
Pogrešam najdišča kot na primer: Ad 
Pirum, Alvona, Antigoneia, Apsoros, Ar­
gos, Arupium, Buthoe, Caričin Grad, 
Flanona, Fluvius Frigidus, Gamzigrad, 
Kranj, Ločica, Municipium S(), Naupor- 
tus, Pelagonia, Remesiana, Rogatica, So- 
čanica, Škocjan (Škocjanske jame), Tar- 
satica, Timaeum Minus.
Jaroslav šašel