Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 8 Rogaška Slatina Januar 1980 Proizvodnja in prodaja v lanskem decembru Dva rekordna dosežka! C . , ' ■ N Preberite! Nagrajevati stalnost na delu 3 Mnogo zahtevnih nalog o Poslovno leto 1979 je za nami...! Kako smo gospodarili v lanskih mesecih januar-september, nam je znano. Za to obdobje smo obravnavali poslovne in finančne dosežke po tozdih, analizirali smo pomanjkljivosti in pozitivne rezultate in končno ocenili, da je* bilo to obdobje boljše kot enako obdobje leta 1978. Časopis »Steklar« je tudi prinesel informacijo o našem poslovanju v lanskem oktobru, iz katere smo razbrali, da smo tudi v desetem mesecu lanskega leta dobro poslovali. Zato nam je že takrat kazalo, da smemo pričakovati tudi za november in december ter za vse lansko leto dobre informacije...! Plodno in zanimivo 4 Zavedajo se svojih dolžnosti! G Proizvesti kar največ s čim manjšimi stroški! 7 Sestavljanje zaključnega računa steklarne je že v polnem teku. To delajo v računovodstvu. Po predpisih moramo zaključni račun oddati konec februarja, seveda pa ga morajo prej potrditi zbori delavcev in delavski sveti. Kako bomo obravnavali in sprejemali zaključni račun? Na rednem sestanku direktorjevega kolegija smo sprejeli sklep, kako naj letos poteka informiranje sodelavcev o lanskoletnih poslov- Končno bomo pročeli! 9 Kdaj v Rogaški Slatini športni objekti 11 Problem, ki tare južni dei Rogaške 11 Lani v steklarni nobenega požara 13 Ali je del Kranjske gore tudi v Rogaški 13 Pet zmag in dva poraza 14 Nekaj spodbudnih dosežkov 15 Nagradna križanka št. 68 16 v - J Nekoliko zverižen in ostarel je videti kozolec te zimske dni. A kmalu bo pomlad in z njo tudi prva mrva... Vt'fftt Tabela 1: Primerjava decembrske proizvodnje v kosih in v vrednosti v letih 1979 in 1978 (v dinarjih!) Leto 1979 Leto 1978 Indeks 79/78 Vrsta izdelkov kosi Vrednost kosi vrednost za- kose za vrednost Domači trg: Svinčeno brušeno 32.281 4,039.469 39.220 2,998.361 82,70 134,70 Svinčeno gladko 7.041 546.241 5.810 242.846 121,20 224,90 Slikano 21.802 862.129 31.512 694.194 69,20 124,20 Gladko 145.432 4,030.005 114.127 1,675.725 127,40 240,50 Izvoz: Svinčeno brušeno 63.409 6,913.235 58.441 5,100.001 108,50 135,55 Svinčeno gladko - - 11,335 312.500 - - Gladko 189.928 4,513.073 175.874 3,062.291 108,00 147,40 Slikano - - 469 9.480 - Skupaj 459.893 20,904.652 436.590 14,095.398 105,30 148,30 nih in finančnih dosežkih in kako naj poteka razprava o predlaganem zaključnem računu ter njegovo sprejemanje. Časovni razpored je takle: • do 6. februarja bodo sestavljeni začasni rezultati zaključnih računov tozdov; • do 12. februarja bo na direktorjevem kolegiju analiziran zaključni račun steklarne; • 14. in 15. februarja bodo o zaključnih računih razpravljali delavski sveti; • od 15. februarja bodo obravnavali zaključni račun zbori delavcev. V lanskem decembru dva rekorda steklarne! Kot že rečeno, je lanskoletno poslovno leto za nami in v računovodstvu sedaj urejajo in obdelujejo podatke o vseh poslovnih in gospodarskih dogajanjih v času od 1. januarja do 3. decembra. Kaj lahko napovemo v pričakovanih številkah? Za lanska meseca november in december imamo podatke o proizvodnji in prodaji, žal zaenkrat samo za celotno delovno organizacijo! Tudi na osnovi teh podatkov smemo pričakovati, da nam bo zaključni račun za leto 1979 pokazal ugodnejše finančno poslovanje, kot smo ga zabeležili v letu 1978. Po podatkih o proizvodnji in prodaji je bilo namreč finančno poslovanje steklarne v omenjenih dveh mesecih lanskega leta boljše, kot je bilo poslovanje v povprečju prvih desetih mesecev istega leta. Dosegli smo dva pomembna uspeha: v decembru lani je proizvodnja prvič presegla vrednost 20 milijonov dinarjev; in v lanskem decembru smo dosegli največji izvoz, lahko bi rekli rekordnega, saj smo izvozili za 13,635.979 dinarjev ali za 650.906 USA dolarjev izdelkov! Visok decembrski izvoz nam je tudi omogočil, da je izvoz v letu 1979 končno le dosegel naš cilj - to je 6 milijonov USA dolarjev! Da je bila decembrska proizvodnja po kosih in po vrednosti najboljša, kaže tabela št. 1! Lanskoletni december je bil edini mesec, v katerem je bila proizvodnja v kosih višja, kot je bila v letu 1978. Visoka vrednost proizvedenega v zadnjem lanskem mesecu pa je bila posledica boljšega proizvodnega sortimenta, večjega števila narejenih izdelkov in višjih doseženih cen na domačem tržišču in na tujih tržiščih. Tudi prodaja je bila v zadnjem lanskem mesecu uspešna in nekoliko večja od proizvodnje, prodaja na tujih tržiščih pa je bila rekordna. To kaže tabela št. 2! Kar se tiče ustvarjenega prihodka, dohodka in osebnih dohodkov, ki so bili izplačani, pa stroškov itn. v lanskem decembru, bodo vsi podatki upoštevani v zaključnem računu. Zato se bomo z njimi nadrobno seznanili v februarju, ko bomo analizirali celotno poslovanje steklarne in tozdov v njej v lanskem letu! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Tabela 2: Decembrska prodaja v lanskem letu in v letu 1978 Kazalci o prodaji 1979 December 1978 Indeksi 1979/78 Na domačem trgu (din) 7,269.462 7,540.464 96,40 Izvoz (din) 13,636.679 10,343.843 131,80 Izvoz (USA dolarji) -650.906 515.241 126,30 Skupaj prodaja (din) 21,058.521 17,974.489 117,20 ___________________STEKLAR______________ Občni zbor osnovne organizacije sindikata tozda »Dodelava« Nagrajevati stalnost na delu V petek, 9. januarja smo se člani osnovne organizacije sindikata tozda Dodelava sešli na letnem občnem zboru, da bi se pogovorili o svojem sindikalnem delu in zasnovali delovne usmeritve za prihodnje obdobje. Zbor je bil temeljito pripravljen, gradivo je bilo obširno, udeležba in razprava pa sta bili bolj skromni. Sprejeli smo pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije ter načrt njenega dela v tem letu. V skladu z navodili o izvedbi občnih zborov je bilo pripravljeno dokaj zajetno poročilo, ki so ga dobili vsi člani sindikata. Dotaknilo se je številnih vprašanj, ki zadevajo člane sindikalne organizacije. Če lahko rečemo, pa je bila osnovna hiba poročila, ker v njem niso bila zajeta vprašanja o gospodarjenju, o produktivnosti in druga v zvezi s tem. To pa ne pomeni, da taka vprašanja niso pomembna. O njih namreč kanimo bolj podrobno spregovoriti na bližajočih se razpravah o zaključnih računih. Res pa je, da bomo to dokaj težko storili takrat, saj nimamo primerjalnih podatkov o glavnih kazalcih gospodarjenja v letu 1978...! Lahko tudi rečemo, da smo upravičeno pričakovali večjo udeležbo, saj nas je bilo na zboru izmed 153. članov samo 79, kar pomeni komaj 51 odstotkov. Res je sicer, da je bilo 26 sodelavcev od- sotnih zaradi letnih dopustov in bolezni, toda odsotnost preostalih 48. članov sindikata je vendarle prevelika in podlega upravičeni kritiki. Tudi razprava na zboru je bila po številu govornikov pod pričakovanji, saj je dovolj vprašanj, o katerih bi kazalo povedati kaj več! Največ pozornosti v razpravi je bilo namenjeno letošnjim nalogam v okviru splošnih jugoslovanskih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. V sklopu tega so razpravljavci nakazali šibke točke, ki se kažejo v še premajhni izkoriščenosti produkcijskih sredstev in razpoložljivega delovnega časa, v še premajhni skrbi za boljše ravnanje z vsemi materiali in v izredno povečanem bolniškem staležu v zadnjih treh mesecih. Iz poročil in razprave bi se dalo razumeti, kot da večina delavcev v tozdu Dodelava meni, kako ni ustrezno rešeno vprašanje minulega dela, ki sloni na doseženih rezultatih živega dela. Predlagali smo, da bi to vprašanje morali reševati tudi s spodbujanjem oziroma z nagrajevanjem stalnosti na delu. Prav tako smo predlagali, naj bi izplačali letos jubilejne nagrade delavcem tudi za deset let delovne dobe, kar pomeni, da ne bi bilo več delavca v naši delovni organizaciji, ki ne bi bil deležen zasluženih jubilejnih nagrad. Novoizvoljeni izvršni odbor sindikata tozda Dodelava sestavljajo: predsednik Rade Drenski, podpredsednik Drago Stančin, tajnik Vlado Gorišek in blagajničarka Marija Prah ter člani: Anton Cver-lin, Angela Firer, Marija Kidrič, Marjan Lanegar in Fanika Žerak. V nadzornem odboru so: predsednica Ana Fideršek ter člana Vida Grobin in Vjekoslav Mikša. Delegat za krajevno konferenco SZDL je Rade Drenski, delegati za konferenco sindikata steklarne pa so Rade Drenski, Marija Prah in Drago Stančin. RADE DRENSKI Občni zbor osnovne organizacije sindikata tozda Kristal Mnogo zahtevnih nalog Vstopili smo v novo leto. Zato je prav, da že takoj, na začetku novega leta, naredimo hkrati pregled uspehov In neuspehov, ki smo jih dosegli v lanskem letu in si zadamo naloge za prihodnje obdobje. S tem namenom se je tudi zbrala večina delavcev tozda Kristal na občnem zboru sindikata v sredo, 16. januarja. Zaradi samoupravne preobrazbe so letos v steklarni prvič občni zbori po temeljnih organizacijah. Zanimivosti iz poročila Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Jože Horvat je poročal o dosedanjem delu sindikata in o smernicah ter nalogah za naslednje obdobje. Med ostalim je povedal, da smo v lanskem letu poslovali dokaj uspešno, istočasno pa je omenil, da nas v tem letu čakajo izjemni napori, saj prehajamo v leto stabilizacije našega gospodarstva. Dodal je še, kako pomembna dejavnika sta tudi planiranje in raz- porejanje dohodka, kajti to odločilno vpliva na kvaliteto dela. Organizacija dela, nabava orodja in surovin, nagrajevanje po delu, normativi - vse to so poglavitne prvine dobrega planiranja in istočasno tudi dobrih uspehov posameznega tozda. Predlog analitične ocene delovnih mest, ki je bil predlagan 1978. leta, je bilo treba nekoliko dopolniti. Dosti besed smo slišali tudi o nagrajevanju po delu, predvsem kar zadeva fazni obračun. Vsi delavci tozda Kristal niso ravno nav- dušeni za fazni obračun, zato delo na tem področju počasi napreduje. Delavci predlagamo, naj se izvršni odbor vseh osnovnih organizacij sindikata zavzeto ukvarjajo s problemom izplačevanja minulega dela in izoblikujejo rešitev, ki bo bolj sprejemljiva. Smatramo, da je nesprejemljivo, če se minulo delo izplačuje v določenem odstotnem deležu sprejetega osebnega dohodka, odvisnem od delovne dobe. Poleg navedenih nalog ima izvršni odbor osnovne organizacije sindikata nalogo predlagati komisiji za letne dopuste, naj bi letovale kapacitete, ki jih ima delovna organizacija, čim bolj smotrno izkoriščala. Kazalo bi tudi sezono dopustov podaljšati ali pa zagotoviti dodatne možnosti za letovanje. Ugotavljamo tudi, da so sindikalne športne igre skoraj popolnoma izumrle, zato predlagamo, da bi na ravni delovne organizacije zaposlili referenta za rekreacijo. Pohvalimo se lahko tudi z akcijo NNNP. To nalogo smo vzeli dosti resno, kar dokazuje tudi priznanje, da je bila naša delovna organizacija v tej akciji med boljšimi v občini. Kaj je dala razprava? Razprava po poročilih je bila usmerjena predvsem v sedanje probleme, ki sicer niso poglavitni, vendar jih je treba sproti reševati, ker sicer negativno vplivajo na delavčevo produktivnost. To so na primer: nagrajevanje po delu oziroma odsotna udeležba med brigadami, ki naj bi se v povprečju približala na nekakšno normalno razliko. Nadalje problemi z javnimi prevozi oziroma zamujanje avtobusov, ki nam tako kradejo dragoceni čas. Bile so tudi besede o varnostnih in higienskih ukrepih za čistočo delavca na delovnem mestu. Zaščitna sredstva naj bi pravočasno nabavljali, četudi smo v času stabilizacije. To je eden izmed prvih pogojev za dobro delo! Predlog zbora je tudi, naj bi čas za malico zamenjal z delovno skupnostjo skupnih služb, ker je to glede na prihod v službo bolj sprejemljivo. Družbena prehrana naj bi se tudi nekoliko izboljšala, predvsem popoldanski izmeni. Da bi izpeljali naloge in smernice, ki smo jih zadali za naslednje obdobje, mora biti naša glavna delovna usmeritev naravnana k še večjemu spodbujanju večje aktivnosti delavcev pri reševanju vseh temeljnih vprašanj na področju pridobivanja dohodka, planiranja in razporejanja ustvarjenega dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od ustvarjenega dohodka, kakor tudi pri razporejanju sredstev skupne porabe. Vključevati se in planirati moramo, kajti s takim planiranjem si bomo omogočili resnično uveljavljanje svojih kolektivnih interesov in razporejanje dohodka v skladu z vloženim prispevkom! Tako bomo prispevali k načelu: »Za enako delo enako plačilo!« In še novo sindikalno vodstvo! Pred koncem občnega zbora smo razrešili stari izvršni odbor in nadzornemu odboru ter izvolili nove člane. Predstavljamo novo izvoljeni izvršni odbor tozda Kristal! Predsednik je Jože Horvat, podpredsednik je Slavko Čoh, sekretarka je Marija Poredski, blagajničarka je Štefica Forjan in člani Marija Bele, Dragica Čoh, Peter Drofenik, Jože Jordan, Marija Kosovec, Marjana Kovač in Janez Poš. Novemu izvršnemu odboru in nadzornemu odboru osnovne organizacije sindikata tozda Kristal želimo mnogo plodnega in uspešnega dela! MILORAD KRAČUN Letni občni zbor in volilna konferenca sindikata tozda »Dekor« Kozje Plodno in zanimivo Letna konferenca osnovne organizacije sindikata tozda »Dekor« v Kozju, ki je bila ob navzočnosti nekaj več kot 60% članov kolektiva 12. januarja, je potekala v znamenju ocene družbenoekonomskega položaja delavcev v preteklem letu in v znamenju snovanja načrtov za naprej. Dohodkovni odnosi se že uveljavljajo Glavno poročilo je pričalo o še neurejenih dohodkovnih odnosih, zaradi česar tozd »Dekor« ni prihajal v letu 1979 do take materialne osnove odločanja delavcev, kakršni so bili dejanski proizvodni in gospodarski rezultati. Sodelavci so bili jasno seznanjeni, da je bila to posledica nedograjenega sistema standardov za stroške na časovno enoto proizvoda. Pohvalo smo slišali o sami kvaliteti zasnove dohodkovnih odnosov v steklarni, seveda s poudarkom, da so ti zelo zahtevni za tehnično izpeljavo in da je zaradi tega normalno prišlo lani do nekaterih pomanjkljivosti v naši temeljni organizaciji. Ker je bilo tudi na občnem zboru, kot je to v navadi na vseh sestankih, povedanih največ besed o proizvodnih in poslovnih uspehih, smo med drugim tudi poudarili, da smo imeli v poslovanju in pro- Veliko so se morali pogovoriti člani delovnega predsedstva na letnem občnem zboru sindikalne organizacije v tozdu Dodelava. izvodnji nekatere objektivne težave. Ocenili smo, da smo zaradi neenakih delovnih pogojev izgubili nič manj kot 15% celotnega prihodka. Če bi bili na primer enakomerno in sorazmerno udeleženi pri dobavi diamantnih plošč, kot so bili v tozdu »Kristal«, bi dosegli celo za 20.000 dinarjev višji celotni prihodek. Seveda pa bi to pomenilo pri isti količini diamantnih plošč njihovo prerazporeditev in s tem toliko manj za »Kristal«, za steklarno pa bi pomenilo v končnem učinku isti rezultat! No, to je en primer notranjega prerazporejanja! Ugotovili pa smo, da je minimalni izpad zaradi nekajkratnih slabih dobav gladkega stekla povzročil nadaljnjih 5% ali 600.000 dinarjev manj celotnega prihodka. V obrazložitvi ostalega dela izpada je vodja tozda posebej poudaril, da niti sam ni bil v začetku dovolj seznanjen z oblikovanjem faktorja pokrivanja - s planom indirektnih stroškov - zaradi česar tozdu ni bilo vkalkuliranih pet delovnih mest, kar je za isto vrednost zmanjšalo celotni prihodek nadaljnjih 40.000 dinarjev. Vodja tozda je v svoji razpravi dejal, da pridemo do nove, zelo pozitivne slike o poslovanju, če se naslanjamo na te dejanske finančne izpade. Med ostalim je tudi poudaril, da pri tem ni šlo za kakšno namerno škodovanje drugih tozdov tozdu »Dekor« in da se prav sedaj dogovarjamo na nivoju delovne organizacije, v koliki meri priznati dejanske izpade tozdu »Dekor«, s čemer bodo popravljeni dosedanji rezultati finančnega poslovanja. Tako dolga razprava o poslovanju in finahčriih uspehih je bila zato, ker vemo, da lahko govorimo o vseh oblikah odločanja le takrat, ko so za to gmotne osnove. Pri urejanju stanovanjskih težav širša družbena pomoč... V zvezi z družbenim in osebnim standardom smo si zadali več akcijskih nalog. Delovni predsednik in predsednik delavskega sveta tozda tovariš Jošt je poudaril, da bo kolektiv v letu 1980 potreboval širšo pomoč pri porajajočih se novih stanovanjskih problemih. »Veliko delavcev si rešuje stanovanjsko vprašanje doma«, je dejal, »toda želeli smo razvijati kraj, ker to pomeni priliv delavcev, saj brez tega ni večjega razvoja. Iz vsega tega pa nastajajo mlade družine in samski delavci ter z njimi tudi socialni problemi. Ko vse to dogajanje spremljamo, ugotavljamo nove probleme, kot so na primer: družbena prehrana, infrastruktura z objekti za rekreacijo in še drugo.'..!« K vsemu povedanemu je v razpravi prispeval svoj delež tudi delegat občinskega sindikalnega sveta Jože Planinc. Izrazil je veliko pohvalo za notranje odnose v kolektivu in predvsem za izpeljavo lastnega sistema nagrajevanja, ki ga je ocenil češ, da je ne samo v konici v občini ampak verjetno celo v širši družbenopolitični skupnosti. V svoji razpravi nam je vlil določeno mero upanja s tem, ko je dejal, da se kraj Kozje zavzema za perspektivni razvoj steklarne v Delavci tozda Dodelava so se v petek, 9. januarja zbrali na letnem občnem zboru sindikalne organizacije. Kozjem in vidi v tem obratu ter v tozdu celjske »Metke« veliko bodočnost. Med drugim je še zagotovil, da bodo vsi dejavniki v kraju podprli prizadevanje tozda »Dekor« za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin in samskih delavcev. Na vidiku so namreč stanovanja v adaptiranem starem zdravstvenem domu v Kozjem, v katerem lahko pričakujemo za naše potrebe najmanj pet enosobnih stanovanj ali garsonjer. »Zal«, je še ugotovil, »da se Steklarna ni pojavila kot kandidat za nakup stanovanj v novem bloku, ki bo dograjen letos, to je v letu 1980.« Vendar tovariš Planinc smatra, da bomo vseeno deležni kakšnega solidarnostnega stanovanja. Nalog bo tudi letos dovolj! V snovanju tozdovega plana za leto 1980 je bila v razpravi na prvem mestu že omenjena problematika, govorili pa smo še o šolanju ob delu in o usmeritvi nadalj-nega usposabljanja za VKV brusilce, predvsem z likovno vzgojo, za katero bo skrbel priznani profesor - akademski slikar Krivec Peter, rojak iz Kozjega. Novost v delovanju sindikata bo vsekakor blagajna vzajemne pomoči, ki jo bomo ustanovili in v katero bodo člani vlagali mesečno po 50 din. To je še posebej pomembno, ker imajo sodelavci večkrat probleme, ko gre na primer za nakup pohištva, ozimnice ali česa drugega, pomembnega. Nalog za delo v sindikatu bo tudi letos dovolj, hiter razvoj pa jih bo prinesel s sabo še več, zato moramo biti dobro pripravljeni, da bodo zadovoljni vsi interesi. Izvršni odbor sindikata je tisto srce, ki naj bi poganjalo v sindikalno ožilje energijo, ki naj bi bdelo nad vsemi dogajanji v zvezi z interesi našega delavca: za počutje na delu in doma, za osebni in družbeni standard. Za vse to pa poznamo osnovo: ta je še zaenkrat materialna baza, kar pomeni, da je takšna skrb manjša, če se dosega dobre delovne in gospodarske rezultate. Pomeni, da bo skrb sindikata morala biti vsestransko boljše de- lo, še posebej v letu gospodarske stabilizacije! Če rečemo tako, potem bodo tisto pogonsko srce izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tvorili novoizvo- ljeni: Cvetka Tiselj kot predsednica in člani: Ivan Gajer, Jani Gajer, Anton Jošt, Marjana Klakečer, Marta Kunst, Anton Planinc in Žalika Rupret. Na koncu naj zaželimo novemu izvršnemu odboru veliko delovnih uspehov in čim manj težjih problemov! JOŽE BOŽIČEK Kdo so evidentirani kandidati za organe samoupravljanja? Zavedajo se svojih dolžnosti! V lanskoletni decembrski Izdaji našega »Steklarja« smo pisali o pomenu evidentiranja možnih kandidatov za organe samoupravljanja v steklarni in njenih tozdih ter delovni skupnosti skupnih služb ter za Izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata. V glavnem so bili nosilci te naloge v sindikatih, In reči moramo, da so osnovne organizacije v glavnem svojo nalogo opravile do konca decembra. Postopek evidentiranja je tokrat potekal izključno v sindikalnih skupinah, kar pomeni, da so se te ustvarjalno vključile v politično delovanje. Tega prejšnja leta nismo bili vajeni. Prav tako pa lahko ugotovimo, da med evidentiranimi kandidati pri podpisovanju izjav, da v kandidaturo pristajajo, ni bilo odporov, kar pomeni, da smo vendarle izbrali za kandidate take sodelavce, ki se zavedajo svojih samoupravnih dolžnosti in pravic! Po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb so evidentirani kot kandidati za organe samoupravljanja steklarne in svojih organizacijskih enot tile sodelavci: Tozd Osnovna izdelava Za delavski svet steklarne: Nikola Bursač, Ilija Ivankovič, Štefan Jutriša, Ivan Kamenšek, Vinko Plavčak, Slavo Rak, Vinko Srbčič in Fran Zupanič. Za delavski svet tozda: Drago Brošič, Franc Drofenik, Franc Galun, Jože Grahovar, Marjan Gre-tič, Ivan Kamenšek, Ferdo Kampuš, Franc Kidrič, Stanko Krofi, Franc Lazički, Štefan Mašera, Franc Ožvatič, Martin Perkovič, Stipe Pešič, Peter Sovine, Josip Stih, Vlado Štih, Vinko Špiljak in Franc Zupanec. V disciplinsko komisijo steklarne: Vili Boršič, Dušan Petreski in Jože Strašek. V samoupravno delavsko kontrolo tozda: Jože Krušič, Dinko Pešič, Dušan Petreski, Stanko Podhraški, Mato Sabljak, Marjan Stiplošek in Mirko Štih. Tozd Dodelava Za delavski svet steklarne: Slavko Gajšek, Gustika Kunstek, Franjo Lepan in Fanika Pokrajac. Za delavski svet tozda: Slavko Čoh (1935), Zdenka Ferbišek, Jurij Fric, Vida Grobin, Franc Hrepev-nik, Lizika Kovačič, Ruža Mališ, Branko Mikuljan, Vojo Obrado-vič, Zora Pešič, Stanko Plavčak, Avgust Stiplošek, Anton Škorc in Ivanka Škrablin. Za disciplinsko komisijo steklarne: Martin Anderlič in Zdenka Petek. Za delavsko kontrolo tozda: Ivan Bračun, Drago Dimeč, Franc Gotlin, Milica Kitak, Zvonko Pod-koritnik, Jožica Šimek in Marija Vnučec. Tozd Kristal Delavski svet steklarne: Milan Barič, Marija Gašparič, Milorad Kračun, Alojz Kubale, Ivan Plev-čark in Angela Žekar. Delavski svet tozda: Zvezdana Dangubič, Leon Drimel, Anton Gajšek, Anton Gorišek, Vlado Gorišek, Karl Holešek, Vlado Hrup, Ivan Kidrič, Alenka Kozlevčar, Stjepan Krklec, Martina Kubale, Regina Lepan, Rihard Melcer, Katica Mikša, Ivan Oreški, Marija Po-lajžer in Ivan Šestanj. Disciplinska komisija steklarne: Leon Drimel, Peter Drofenik in Marjana Kahrimanovič. Samoupravna delavska kontrola tozda: Drago Aleksič, Jože Berk, Stanko Prah, Alojz Sekirnik, Anica Vehovar, Anton Vrbovšek in Milena Zupanc. Tozd »Dekor« Kozje Delavski svet steklarne: Anton Jošt in Franc Pišler. Delavski svet tozda: Anton Be-zamovski, Štefan Bezamovski, Milan Brilej, Jože Gajer, Milica Hrže-njak, Anton Jošt, Alojz Kotnik, Silva Kožel, Anita Kramer, Vlado Levstik, Srečko Ljubej, Anton Planinc, Albin Sinkovič, Erna Sukič in Milan Tutnjevič. Disciplinska komisija steklarne: Selimi Bajruš, Zdravko Centrih, Viki Klaužar, Viktor Moškon, Rozalija Rupret in Nevenka Strand. Samoupravna delavska kontrola tozda: Jože Fridl, Jože Hladin, Dragica Horvat, Daniel Štus, Cvetka Tiselj in Marija Zakošek. Tozd Servisne dejavnosti Delavski svet steklarne: Vjeko-slav Štruklec in Gvido Vrtovšek. Delavski svet tozda: Milan Bere, Ivan Dolšak, Vinko Govedič, Stanko Habjanič, Milan Levstik, Vjekoslav Mikša, Edo Petek, Drago Podhraški, Rudi Poš, Vjekoslav Štruklec, Franc Verdel in Gvido Vrtovšek. Disciplinska komisija steklarne: Drago Mlinar in Silvo Šipec. Samoupravna delavska kontrola tozda: Boris Führer, Janez Inkret, Anton Koražija, Slavko Li-puš in Milan Zupanc. Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet steklarne: Dane Drenki, Jože Goručan, Marija Šprajc in Mirko Trunkelj. Delavski svet delovne skupnosti: Vera Anderlič, Erika Bursač, Zora Cikanek, Berta Čoh, Marinka Čoh, Doli Čujež, Dane Drenski. Marta Gajser, Leopold Hribernik, Cecilija Iršič, Erih Lešnik, Marijan Marič, Ljudmila Mašera, Ivanka Mikša, Cita Novak, Zlatko Novak, Magda Prah, Terezija Sajko, Cveto Sedminek in Nada Zagoda. Disciplinska komisija steklarne: Branka Gorišek, Jože Goručan in Zinka Vrtnik. Samoupravna delavska kontrola delovne skupnosti: Vida Juhart, Vera Kodelič, Ivan Koražija, Marija Perkovič in Anton Špoljar. FRANC VEHOVAR Predlog gospodarskega načrta steklarne za leto 1980 Proizvesti kar največ s čim nižjimi stroški! Poslovno leto je naokrog in pred vami, cenjene bralke in cenjeni bralci, je predlog gospodarskega načrta naše steklarne za letošnje, to je 1980. letol Morebiti res malo pozno, toda malo zaradi tega, ker prej še niso bila izoblikovana merila za delitev dohodka malo pa zato, ker smo se te naloge lotili prepozno. To delo zahteva sedaj, odkar smo organizirani v tozde, precej več časa, kot ga je zahtevalo nekdaj! Pri načrtovanju moramo še vedno izhajati iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo vse temeljne organizacije skupaj, kajti skupni izdelki, ki jih prodajamo, združujejo delo nas vseh. Nato šele ta doseženi skupni prihodek razbijemo oziroma razdelimo evidenčno po posameznih organizacijah glede na vrednost vloženih sredstev in glede na vloženo delo vsake temeljne organizacije. Letos ugodnejša startna osnova kot prejšnja leta! Po vseh naših previdevanjih bomo poslovno leto 1979 končali dokaj ugodno, kar pomeni, da bomo izločili sredstva v sklad skupne porabe, za regresiranje družbene prehrane in za letne dopuste, pa za poslovni sklad in obvezni izložitvi določenih sredstev v rezervni sklad. To pomeni precej ugodnejšo startno osnovo v letošnjem letu, kot smo jo imeli y nekaj prejšnjih letih. Pomeni pa tudi boljše izhodišče za novo srednjeročno plansko obdobje. V tabeli št. 1 objavljamo predlog skupnega gospodarskega načrta steklarne in njenih tozdov ter de- lovne skupnosti skupnih služb za leto 1980. Vsi zneski so v novih dinarjih! Celotni prihodek in dohodek štirih proizvodnih temeljnih organizacij (tozd 1 - Osnovna izdelava, tozd 2 - Dodelava, tozd 3 - Kristal, tozd 4 - Dekor, Kozje) je osnova za pridobivanje celotnega prihodka in dohodka v tozdu 5 - Servisne dejavnosti in v delovni skupnosti skupnih služb. Pretežni del celotnega prihodka tozda Servisne dejavnosti je zajet v stroških proizvodnih tozdov in delovne skupnosti in sicer v postavki »Storitve tozda 5 in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev«. Celotni prihodek skupnih služb pa se oblikuje iz dohodka drugih temeljnih organizacij in je - seveda - odvisen od njihovih proizvodnih rezultatov. Če torej primerjamo planirane rezultate proizvodnih tozdov za letos s tistimi, ki naj bi jih dosegli po napovedih za zaključni račun leta 1979, upoštevajoč pri tem tudi del celotnega prihodka tozda 5 - Servisne dejavnosti in delovne skupnosti skupnih služb, ki nista zajeta v stroških oziroma v dohodku ostalih temeljnih organizacij, do- bimo dokaj realno ali stvarno sliko... Razumljivo je, da govorimo o primerjavi tako imenovanih konsolidiranih bilanc! Letos vsak mesec v povprečju prodati za 24,140.000 dinarjev izdelkov Letos naj bi se povečali v primerjavi z lanskim letom celotni prihodek za 30,7%, porabljena sredstva za 37,6% in ustvarjeni dohodek za 26,7%. Za uresničitev takšnih rezultatov bomo morali vložiti mnogo truda in naporov. Predvsem bo morala narasti povprečna mesečna realizacija ali prodaja narejenih izdelkov in sicer od lanskoletne povprečne mesečne prodaje v vrednosti 18,583.000 dinarjev na letošnjih 24,140.000 dinarjev, kar pomeni povečanje za 29,2%. Delno bomo to dosegli na račun višjih cen za naše izdelke na tujih tržiščih in na račun večjega števila prodanih svinčenih brušenih izdelkov ter z novimi serijami in izdelki na domačem tržišču. Nedvomno bo morala k temu prispevati svoj delež tudi proizvodnja. »Proizvesti kar največ s čim nižjimi stroški!« mora biti naše geslo v letošnjem letu... Letos je predviden tudi visok porast stroškov, tako da bo ob isti-časnem boljšem delu res nujno tudi dosledno varčevati na vseh delovnih mestih, če želimo zastavljene cilje doseči. Rast celotnega pri- hodka in dohodka niti nista tako visoki, toda tudi za dosego takšne rasti bo moral celoten kolektiv naše steklarne napeti vse moči. Leta 1980 mora biti tudi pri nas leto gospodarske stabilizacije ali ustalitve! Osebni dohodki naj bi se povečali za 20,9% Če bomo dosegli načrtovan celotni prihodek, dohodek in stroške, lahko pričakujemo letos tudi za 26,9% višji čisti dohodek in za 20,9% višje osebne dohodke... To je v skladu z republiško resolucijo za leto 1980, ki predvideva, naj bi letos osebni dohodki naraščali za 25% počasneje od naraščanja dohodka. Takšna hitrejša rast dohodka od osebnih dohodkov pomeni tudi mnogo hitrejšo rast sredstev za poslovni sklad in za razširitev materialne osnove dela - prve za 57,4% in druge za 65,8%. Fizični obseg proizvodnje naše steklarne, merjen v kosih, naj bi se letos povečal v primerjavi z lanskim za 3,8%, merjen v kilogramih, pa naj bi letos povečal v primerjavi z lanskim za 8,8%. Od skupnih načrtovanih 289,688.419 dinarjev prihodka, ki naj bi ga dosegli s prodajo, naj bi vnovčili za 55,2% na tujih tržiščih in 44,8% na domačem* trgu. Iz samoupravnih sporazumov o medsebojnem sodelovanju bomo ustvarili 32,000.000 dinarjev, ostali del celotnega prihodka bomo pa ustvarili v okvirih celotne delovne organizacije in iz drugih virov. Skoraj petkrat bomo uvoz pokrili z izvozom! V letošnjem letu naj bi uvozili za 25,877.909 dinarjev surovin in reprodukcijskega materiala, kar pomeni po tečaju za USA dolar (1 USA dolar = 19 dinarjev) 1,362.000 USA dolarjev. Če vemo hkrati, da bomo z izvozom naših izdelkov ustvarili za 6,750.000 USA dolarjev deviznega priliva, pomeni, da bomo svoj uvoz skoraj petkrat pokrili! Več o gospodarskih načrtih tozdov drugič! To je le nekaj osnovnih skupnih kazalcev iz gospodarskega načrta za celotno našo delovno organizacijo, ki daje sliko o naših skupnih ciljih v letošnjem, 1980. letu! Podrobnejši materiali o gospodarskih načrtih posameznih tozdov pa bodo na voljo pred sprejetjem v organih samoupravljanja. Sprejete načrte bomo objavili v »Steklarju«, čim bo to mogoče! PLANSKO ANALITIČNA SLUŽBA Pred pričetkom izobraževanja za nove steklarske poklice Končno bomo pričeli! Kar nekaj let Je minilo od časa, ko smo se steklarji Slovenije dogovorili, da potrebujemo razen poklicev brusilec kristalnega stekla in steklopihalec še poklica pomožni brusilec kristalnega stekla in steklopihalec krogličar, ki v praksi že obstojata, ni pa še bilo zanju urejeno izobraževanje, čeprav spadata v skupino kvalificiranih delavcev po starem sistemu razvrščanja strokovne usposobljenosti! Veliko dela je bilo treba opraviti, od opisa potrebnih znanj za ta dva poklica do izdelave profilov in učnih načrtov, toda končno je tudi to opravljeno in lahko pričnemo z izobraževanjem. Do sedaj smo izobraževali v Poklicni steklarski šoli samo dva poklica, tako imenovanega širokega profila, za dela pomočnikov in mojstrov v brusilnici in pri peči, za vse druge poklice, ki sodelujejo v brigadi, pa so se kandidati usposabljali samo s priučevanjem. Skozi takšen način usposabljanja so sicer pridobili solidna praktična znanja, prav nič pa niso pridobili iz strokovno-teoretičnih in splošnih znanj, kar jim je onemogočalo uspešno napredovanje v poklicu in močno zaviralo tehnološki razvoj, še posebej pa je zaviralo njihovo aktivno vključevanje v samoupravljanje. Kako bo organizirano to izobraževanje? Predmetnik in učni načrti za steklopihalca krogličarja in za pomožnega brusilca kristalnega stekla so izdelani za redno šolanje mladih, ki so uspešno opravili vsaj šest razredov osnovne šole in končali osnovnošolsko obveznost, lahko pa se izobražujejo tudi odrasli ob delu, ki prav tako izpopolnjujejo te pogoje. Po dogovoru z delovnimi organizacijami bomo pričeli z izobraževanjem odraslih, ki so v delovnem razmerju in ki opravljajo dela v teh poklicih. Ker ti delavci že v veliki meri obvladajo praktična znanja, bo praktični pouk, ki ga je Tabela 1: Predlog gospodarskega načrta steklarne »Boris Kidrič« in njenih tozdov ter delovne skupnosti skupnih služb za leto 1980 Elementi načrta - kazalci Tozd 1 Osnovna izdelava Tozd 2 Dodelava Tozd 3 Kristal Tozd 4 Dekor - Kozje Tozd 5 Servisne dejavn. Delovna skupnost skupnih služb Skupaj tozdi 1, 2, 3, 4 Konsolidirano 1980 Konsolidirano 1979 Indeksi za OZD 1980/1979 Prodaja - domači trg Prodaja - tuji trg Prihodki v okvirih steklarne (OZD) Prihodki iz samoupravnih sporazumov Ostali prihodki 62,284.173 91.287.000 780.000 16.192.000 1,200.000 18,921.163 22,031.000 7.800.000 4.441.000 550.000 36,315.760 38.242.000 1,950.000 10.992.000 800.000 10,217.323 8,390.000 210.000 374.400 350.000 55,018.365 4,143.066 29,816.798 559.387 127,738.419 159,950.000 10,740.000 32,000.000 2,900.000 3,696.370 Celotni prihodek 171,743.173 53,743.763 88,299.760 19,541.723 59,161.431 30,376.185 333,328.419 333,923.980 258,370.548,45 130,7 Porabljena sredstva 50,935.189 18,367.750 19,671.539 2,434.846 40,522.657 5,055.220 91,409.324 Nabavna vrednost materiala Storitve tozda 5 Zaloge 1. januarja Zaloge 21. decembra 885.000 31,906.200 11,000.000 12,000.000 3,030.837 4,309.013 2,858.879 3,600.000 1,200.000 3,824.800 2,500.000 3,000.000 1.680 180.737 1,200.000 2,000.000 4,106.892 110.000 743.203 929.004 216.000 991.245 5,117.517 40,220.750 17,558.879 20,600.000 Skupaj porabljena sredstva 82,726.389 24,966.479 24,196.339 1,817.263 44,553.748 6,262.465 133,706.470 125,361.252 91,124.403,60 137,6 Dohodek 89,016.784 28,777.284 64,103.421 17,724.460 14,607.683 24,113.720 199,621.949 212,259.098 167,246.144,85 126,9 Obveznosti iz dohodka Obveznosti iz osebnih dohodkov Del dohodka za delovno skupnost SS 5,512.000 5,566.179 14,158.805 3,050.000 933.106 3,425.583 5,757.870 3,265.520 9,080.000 1,191.170 1,089.950 1,536.600. 1,410.400 650.705 1,615.810 535.000 927.000 15,511.040 10,854.755 28,200.988 17,456.440 12,432.460 13,946.265,80 9,484.558,45 125,2 131,1 Čisti dohodek 63,779.800 21,368.595 46,000.031 13,906.740 10,930.768 22,651.720 145,055.166 182,370.198 143,815.320,60 126,8 Bruto osebni dohodki 51,275.800 14,111.085 32,000.000 10,700.000 9,312.000 19,800.000 108,086.885 127,198.885 113,481.659,05 120,9 Ostanek čistega dohodka 12,504.000 7,257.510 14,000.031 3,206.740 1,618.768 2,851.720 36,968.281 45,171.313 30,333.661,55 148,9 Sklad skupne porabe (6%) Rezervni sklad Regres in prehrana Poslovni sklad Ostalo Razširitev materialne osnove dela 3.075.000 2,112.700 3.207.000 2,000.000 842.200 1,267.100 846.680 720.000 1.172.000 1.450.000 282.200 2,786.630 1.920.000 1,602.820 2.400.000 3,000.000 607.750 4,469.711 642.000 430.000 807.200 1,000.000 183.600 143.940 558.720 320.650 527.400 50.000 144.360 17:638 1,188.000 1,663.720 6,483.680 4,865.520 7,586.200 7,450.000 1,915.500 8,667.381 8,230.400 5,186.170 9,777.320 7,500.000 2,059.850 12,417.563 6,728.519,25 3,877.128,60 5,984.208,30 4,763.713,80 1,488.630,90 7,491.452,70 122.3 133.8 163.8 157.4 138.4 165.8 po predmetniku dobra polovica vseh ur, v veliki meri ali pa v celoti odpadel, pa tudi število ur za teoretične predmete bo nekoliko zmanjšalo. Predmetnik izgleda takole: - Slovenski jezik 140 ur - Samoupravljanje s temelji marksizma 135 ur - Osnove organizacije dela 30 ur - Matematika 120 ur - Fizika 54 ur - Kemija 50 ur - Tehnologija mate- rialov 40 ur - Poklicna tehnolo- gija 100 ur - Varstvo pri delu 32 ur - Teoretični pouk 761 ur - Praktični pouk 800 ur Za udeležence, ki so uspešno končali 8 razredov osnovne šole, program splošnega dela matematike ni obvezen, prav tako pa nista obvezna fizika in kemija. Pouk bo organiziran v glavnem v prostem času, urnik pa bo prilagojen potrebam udeležencev. Seveda, kolikor manj ur izobraževanja bo vsak teden, toliko dalj bo trajalo šolanje. V praksi se je za najbolj primeren pouk pokazal trikrat na teden po 4 ure - šolska ura traja 45 minut, kar da 12 ur pouka tedensko. Pri primernem skrčenju predvidenih ur teoretičnega pouka po predmetniku bi pouk trajal približno 50 tednov; seveda pod pogojem, da bi bil kandidatov praktični pouk, kolikor ga bo potrebno absolvirati, opravil v svojem delovnem času. Za udeležence, ki obvladajo praktična znanja, pa bomo organizirali občasna preverjanja njihove usposobljenosti na podlagi učnega načrta. Tako bodo tisti, ki ta znanja obvladajo, oproščeni praktičnega pouka. Pouk teoretičnih predmetov bo organiziran v obliki tečaja, tako da ne bodo potekala predavanja vseh predmetov vsporedno. Razen slovenskega jezika in poklicne tehnologije bodo kandidati druge učne predmete poslušali v skupinah, primernih po zahtevnosti, ko bodo predavanja takih predmetov končana, bodo polagali izpite. Kaj pridobimo s tem izobraževanjem? To izobraževanje bo dalo dvojne koristi! Rezultati dela bodo nedvomno boljši, kar se bo odrazilo v uspešnosti in gotovosti poslovanja delovne organizacije, pa tudi vsak posameznik bo imel neposredno korist v boljših osebnih dohodkih. Še večja korjst pa bo v tem, da se bodo tako usposobljeni delavci uspešno vključili v samoupravljanje, ki je osnova napredka in pravilnih ljudskih odnosov. Udeleženci izobraževanja bodo osebno zelo mnogo pridobili. Prvič: usposobili se bodo, da bodo lažje sledili vedno večji zahtevnosti opravil, kar je pogojeno z razvojem naše ročne proizvodnje. Drugič: pridobili bodo javnove-ljavni naziv kvalificiranega delavca in jim bo odprta pot za napredovanje v svoji stroki. V usmerjenem izobraževanju, ki ga bomo pričeli v novem šolskem letu 1980/81, bodo tisti, ki so uspešno opravili to šolanje, lahko nadaljevali izobraževanje za poklic širokega profila, to je za brusilca kristalnega stekla ali pa za steklopi-halca. Kandidati, ki se bodo letos vpisali, bodo imeli ugodnost v tem, da jim ni potrebno končati osnovno šolo, medtem, ko bodo tisti, ki se bodo vpisali pozneje, morali polagati nekaj izpitov iz osnovne šole. Na žalost prav veliko število mladih ne razmišlja resno o nujnosti, da si pridobijo kvalifikacijo, kar se jim bo pozneje zelo maščevalo. Ni nikakršnega dvoma, da bo v bodoče lahko napredoval samo tisti, ki bo imel potrebno izobrazbo, ker je to pogoj za izboljšanje rezultatov dela in edino mogoča usmeritev v zelo zahtevno proizvodnjo. Če bomo hoteli steklarji tudi v bodoče zadržati ali si celo izboljšati svoj položaj, potem bomo morali opustiti proizvodnjo cenenih izdelkov in uvajati vedno zahtevnejši asortiment, ki ima v izvozu velike možnosti. To je pa seveda močno odvisno od strokovne usposobljenosti steklarjev. Nimamo drugega izbora, zato pričnimo z izobraževanjem čim prej! Kandidati, pridite v kadrovski oddelek! Tudi za tiste, ki se ne bodo odločili za to izobraževanje, pa nimajo končane osemletke, velja, da bodo morali osemletko na vsak način dokončati. To je danes splošna družbena zahteva, od katere se ne bo odstopalo. Zato je vsekakor bolj pametno, da se prizadeti odločijo za izobraževanje v poklicu, ker bodo s tem pridobili kvalifikacijo; s tem pa tudi odpade zahteva, da morajo dokončati osnovno šolo. Torej dve muhi na en mah za tistega, ki se bo odločil za strokovno izobraževanje! Seveda to ne velja za starejše delavce, pred katerimi ni več dosti do upokojitve; za vse mlade pa velja brez izjeme! Vsi kandidati za izobraževanje naj se javijo v kadrovskem oddelku, kjer boste dobili dodatna pojasnila! Nekaj pa je treba zaostriti...! Sedaj pa še nekaj o perečem problemu, ki dobiva zadnje čase čedalje večje izmere! Kar splošen je že običaj, da dekleta, ki končajo Steklarsko šolo zapuščajo svoj poklic in se odločajo za administrativna dela. Temu posebej pripomore srednja ekonomska šola v Rogaški Slatini. Ta izobražuje izključno tiste delavce, ki že imajo svoj poklic, pa ga želijo menjati. Takšna fluktuacija povzroča v proizvodnji izredne težave, saj si delovne organizacije kadre načrtno pridobivajo s štipendiranjem, ti se pozneje odločajo za administrativne poklice, v proizvodnji pa ostanejo delovna mesta nezasedena! Škoda, ki jo povzroča takšno ravnanje, je še zdaleč večja zato, ker je zahtevalo izobraževanje teh ljudi zelo velika družbena sredstva, približno po 15 starih milijonov dinarjev za učenca!? Strokovna znanja, ki si jih pridobijo v šoli, so takim v novem poklicu nekoristna, pa je praktično denar za njihovo prvotno šolanje vržen stran. Naša družba pa ni toliko bogata, da bi lahko tako razsipali sredstva, zato bomo vprašanje zelo zaostrili in edina rešitev je, da vsak, ki tako ravna, vrne sredstva skupnosti! Ali že veste? Kdaj v Rogaški Slatini športni objekti? Ali že veste, da v naši krajevni skupnosti naši otroci ne morejo imeti rednega in normalnega pouka telesne vzgoje vse do 5. razreda osnovne šole?! Ali že veste, da smo v Rogaški Slatini daleč na republiškem repu v urejanju vprašanj o športnih objektih? Še več takšnih vprašanj bi lahko naštel, pa bodi dovolj! Z eno besedo lahko rečem, da za razvoj svojih otrok v Rogaški Slatini nismo naredili prav nič! Najbrž se spominjate starejši, ki ste se ukvarjali s športom ali obiskovali športne prireditve, da od osvoboditve do danes pri nas za napredek športa nismo naredili prav nič. Še bolj boleče pa je to, če vemo, da so med nami tudi izredni talenti, a se zaradi pomanjkanja športnih objektov niso mogli razviti v vrhunske športnike, Zato je nujno, da se skupno lotimo razrešitve teh problemov. Ne pričakujmo, da nam jih bodo rešili drugi! Najbrž vam je znano, da bomo letos v Rogaški Slatini pričeli graditi novo šolo s telovadnico. Vem, da vam je znano tudi tole: kar smo do sedaj zgradili, je bilo vselej premajhno. Zato bodimo previdni, da se nam to zopet ne zgodi...! Naši krajani potrebujejo vsaj sodobno in veliko telovadnico. Spomnite pa se, koiko smo že govorili o športnem rekreacijskem' centru. Za njegovo gradnjo primanjkuje sredstev. In jih tudi nikoli ne bo. Vse do takrat, dokler se zavest krajanov ne bo spremenila...! Zavedati se moramo, da je naše, kar naredimo. Tako bi morali misliti vsaj tisti, ki so stalno naseljeni v Rogaški Slatini in njeni okolici. Tak turističen kraj, kakršen je Rogaška Slatina, bi dejansko potre- boval sodobne športne objekte. A še tisto malo zelenice, ki je ostala, hoče uporabiti industrija... Mar nismo naredili že veliko napako, ko smo sredi mesta postavili nali-valnico?! Skrajni čas je torej, da se za našo mladino bolj zavzamemo! Saj je šport kultura človeka. Ne puščajmo mladih na cesto in v gostilne, temveč jih vodimo na športne objekte za dobro njihovega zdravja in razvoja. V naši steklarni čutimo izjemno športno neaktivnost sodelavcev, čeprav smo 1200 članski kolektiv. Nimamo športnega referenta, še manj pa športno sodelujemo. Naši delegati v samoupravni interesni skupnosti za telesno kulturo zelo slabo delujejo, saj ne vemo, kam gre naš denar, ki ga vlagamo za šport. Zato je že skrajni čas, da naredimo. odločilni korak naprej za poživitev športa! IVAN BOROŠ Problem, ki tare južni del Rogaške Ali krajani res nimamo nobene besede? Na seji telesnovzgojnega društva (TVD) Partizan je bila osrednja točka razprave bodočnost zelenih oziroma športnih površin v južnem delu Rogaške Slatine. Kljub velikemu govorjenju o rekreacijskem centru se nam, krajanom, že nekaj let krči še tiste skromne površine, ki so bile. Tako je danes že sicer kritično stanje postalo naravnost neznosno, saj ne najdemo skupnega jezika z industrijo, ki se je bila, pa ne vemo po čigavi zaslugi, vrinila v edini zeleni prostor naše majhne doline... Akcija krajanov, vzgojnovar-stvenih ustanov s šolo in z vrtcem ter s krajevno skupnostjo za odselitev Donata ni imela namen dopustiti na tem območju širjenje polnilnice. Nasprotno! Njen namen je obdržati vsaj te skromne površine proste za bodočnost naše rekreacije, za športno udejstvovanje delovnih ljudi ter za vzgojno-varstvene ustanove, osnovno šolo »Boris Kidrič« in za vrtec. Zato smo krajani enotnega mnenja, naj sedanje nogometno igri- šče, piostor prevozništva Donat in desni prostor ob Ločnici od vrtca proti cerkvi ostane izključno za rekreacijske in vzgojnovarstvene ter izobraževalne namene. Že omenjeni prostor je močno utesnjen in premajhen za normalno razvijanje množičnega rekreacijskega udejstvovanja krajanov in delovnih ljudi. Najbrž sploh ni treba še posebej omenjati ropota tovornjakov, razbijanja s steklenicami, cviljenje kompresorja, smrdljive Ločnice, ki je edini kanalizacijski odtok vse Rogaške, izredno slabega zraka, zlasti v jesenskih dneh z nizkim pritiskom! Iz dneva v dan narašča nezadovoljstvo vseh, ki prebivajo v tem okolju. Otroci se podijo okrog stanovanjskih blokov, ker odgovorni niso prav nikjer predvideli primernih igralnih prostorov zanje. Ne smejo na cesto, ne smejo k potoku, zmogljivosti sedanje telovadnice pa so močno omejene... Če hočemo zadostiti potrebam po širjenju vzgojnovarstvene ustanove za naše najmlajše in zagotoviti zelene površine, ki jim gotovo pripadajo, vidimo veliko utesnjenost med Ločnico in cesto. Širitev osnovne šole »Boris Kidrič« z gradnjo nove telovadnice za njo pa zasede levi breg in prostor Ločnice. Verjetno se nihče ne zaveda dosedanjih posledic neprimerne telesne razvitosti naših otrok!? Eden med poglavitnimi vzroki za to je, da se do šestega razreda osnovne šole telesna vzgoja v naši ustanovi odvija nesistematično, mimo šolskega programa. Zakaj? Ker nimamo prostora, kjer bi lahko to boljše izvedli! Telovadnica našega društva je vsak dan od 7. do 21. ure stoodstotno zasedena! In ne pozabimo, daje ena četrtina otrok šmarske občine v Rogaški Slatini, torej v naši krajevni skupnosti! Rekreacija krajanov v tem delu Rogaške Slatine je zaradi že zdavnaj odpisane telovadnice izredno težavna in omejena. In še nekaj. Industrija sploh ne sodi v središče naselja delavcev, ki so praktično vsi zaposleni na zahtevnih delovnih mestih z beneficirano delovno dobo in ki zato še kako potrebujejo svež zrak ter vsakodnevno rekreacijo, ne pa, kar jim nudita prevozništvo in nalivalnica! TVD Partizan se sicer strinja s perspektivami za širjenje naše industrije, toda ne v najbolj občutljivem predelu Rogaške Slatine. Niso še pozabili obljub Zdravilišča, da širitev nalivalnice glede na zmogljivodti kisle vode ne pride v poštev. In zagotovila, da bo to celo v okras Rogaške! Vemo, da se vsaka industrija širi. Tako bo tudi z nalivalnico nenehen problem prostor. Zato je že skrajni čas, da se industrija širi na tako območje, kjer prostorska stiska ne bo ogrožala ambicij drugih. Na skici je črtkano območje južnega dela Rogaške Slatine. Že bežen pogled nanjo potrjuje omenjeno logiko širjenja in s tem tudi dokazuje kratkovidnost odgovornih, ki so že pri postavitvi temeljnega kamna za nalivalnico z izbiro tega kraja padli na pomembnem družbenopolitičnem izpitu! S širitvijo zmogljivosti hotelov pa se postavlja novo vprašanje, ki je že sedaj aktualno: kaj bo v bodoče s prostorskim gibanjem prebivalcev oziroma krajanov ter naših gostov - turistov? Zanemarjamo pa tudi vprašanje v zvezi z normativi kot zdraviliški kraj o čistosti zraka, urejenosti okolja, varnosti in miru! S širjenjem nalivalnice odgovorni že drugič postavljajo prebivalce Rogaške Slatine - zlasti južnega dela - kot ničvredno pregrado, čeprav ti samo odpirajo oči tistim, ki bi jih morali že zdavnaj odpreti! Izvršni odbor TVD Partizan, Rogaška Slatina Skica južnega dela Rogaške, s pogledom v smeri proti jugu. Prevozništvo, Donat in nalivalnica so med Kidričevo cesto in Ločnico povsem odveč, ali ne? Q O D D n O P Letna konferenca Industrijskega gasilskega društva Lani v steklarni nobenega požara Industrijsko gasilsko društvo steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini je na letni konferenci 19. januarja pregledalo svoje enoletno delo, ocenilo uspehe in neuspehe, si zadalo naloge za letos ter izvolili nove organe društva. Udeležba članov in pionirjev -gasilcev, delegatov občinske zveze, sosednjih društev ter družbenopolitičnih organizacij je bila zadovoljiva. Kljub pismenim in ustnim vabilom pa se, žal, gasilske konference ni udeležil nihče izmed vodilnih delavcev steklarne in nihče izmed vodij temeljnih organizacij! Iz tega lahko upravičeno sklepamo, da čut odgovornosti do varstva pred požarom in do družbene samozaščite v naši delovni organizaciji še ni dovolj zaživel, še manj pa je čutiti odnos do ljudi, ki prostovoljno noč in dan skrbijo, da ne bi rdeči petelin zagospodaril nad družbenim imetjem - steklarno. Dokaz, da smo gasilci dobro pripravljeni za vsak primer in da smo dobro ter pravilno delali, je razviden iz poročil, po katerih v steklarni v lanskem letu ni bilo nobenega požara. Pri vsem svojem delu smo porabili več kot štiri tisoč prostovoljnih ur. Intervenirali smo dvanajstkrat na terenu in enkrat črpali vodo v naši organizaciji. Da je bilo minulo delo tako uspešno, so pripomogli v naših gasilskih vrstah: dva višja gasilska častnika, gasilski častnik I. stopnje, štirje gasilski častniki, 19 nižjih častnikov, nižji častnik I. stopnje, 8 izprašanih gasilcev I. stopnje, 10 izprašanih gasilcev, 6 pripravnikov, 32 pionirjev, dve članici in 11 častnih članov. Iz teh podatkov je razvidno, da je v društvu včlanjenih skoraj ena desetina vseh delavcev steklarne. S takšno tehnično opremo, kakor jo ima naše gasilsko društvo, se more pohvaliti le redko katero gasilsko društvo v Sloveniji. Toda kljub temu bomo morah v najkrajšem času nabaviti novo prikolično lestev, dolgo 23 metrov. Nujno bomo morah začeti graditi gasilski stolp, ki ga neobhodno potrebujemo za vaje in za sušenje cevi, temelji zanj pa so že zabetonirani. V dom bomo morali nujno tudi napeljati centralno kurjavo, saj sedaj ogrevamo naše orodje in garaže z električnimi radiatorji. Ti pa so že-porabili toliko električne energije, da bi z denarjem zanjo najbrž že plačah napeljavo centralne kurjave. V gasilski dom bi morah vendarle že dobiti telefon, pa ga še nismo, četudi je nova telefonska centrala v steklarni že montirana. Če nočemo, da bo doletela novo lestev enaka usoda, kot je doletela tisto, ki sedaj trohni na tovarniškem dvorišču, bomo morah dobiti zanjo ustrezen prostor. V najkrajšem času pa bomo morali nakupiti tudi nove gasilske aparate za podstrešne pisarne ter za zamenjavo nekaterih dotrajanih. In v skladišču za gotove izdelke bomo morali čim prej namestiti naprave za javljanje požara.. .! To so nekako povzeti poglavitni sklepi konference našega industrijskega gasilskega društva! Upam, da ne bodo naleteli na nerazumevanje in na gluha ušesa, kot so naletela nanje vabila nekaterim odgovornim, naj pridejo na konferenco društva?! VINKO PLAVČAK Odgovor bi bil skoraj »da«! Ali je del Kranjske gore tudi v Rogaški? »Zakaj pa ne?« smo se vprašali na zadnji seji smučarske sekcije. Že dokazujemo, da je naš, rogaški Pernek, to je smučišče nad Rogaško, postal smučarsko središče Rogaške Slatine in tudi širše okolice... Zaradi dolgih čakalnih vrst pred žičnicami na Pohorju in drugje vedno več naših smučarjev ostaja kar doma in se praktično skoraj zastonj v primerjavi s cenami drugod nasmuča po mili volji... Veselje je uresničevati program dela, ki smo si ga zastavili že takrat, ko še ni bilo snega. Organiziran tečaj za najmlajše smučarje še uspešno teče. Izredno sodelovanje z otroškim vrtcem, po zaslugi aktivnih vzgojiteljic, je navdušilo več kot 60 malčkov, ki pod vodstvom strokovnega smučarskega kadra sprejemajo prve črke smučarske abecede. Tudi osnovna šola svojo poznano šolo v naravi s petimi razredi lahko uspešno uresničuje! Pogoji za to so, sevedq ob žičnici. In predavatelji so napovedali za konec tečaja - torej šole smučanja v petek, 18. januarja, lepe športne rezultate. Z izrednim zadovoljstvom pa nas navdaja pogled na prepolno smučišče mladih, posebno ob sobotah in nedeljah. In, kar je še zlasti razveseljivo: otroci pritegnejo na sneg tudi starše, da se odločijo - če nič drugega - za izlet, katerega cilj je občudovati naravo, posebej pa svoje otroke, ki se brez sledu o utrujenosti vedno znova spuščajo v dolino - v jamo, kot pravimo spodnjemu delu smučišča. V obdobju velikih uspehov jugoslovanske smučarske reprezentance v alpskih disciplinah imajo vsi velike vzore v Bojanu Križaju in drugih... Vedno več je tudi starejših, ki so se odločili, ali se odločajo po dolgih letih spet Stopiti na smuči, na deske. Seveda pa so tudi takšni, ki od sramu - češ, tu me vsi poznajo, le kaj si bodo mislili - odrinejo rajši proti večjim smučarskim centrom, in to brez kondicije in primerne telesne priprave, od tam pa se vračajo ali z gipsom ali z odporom do tega športa. Pozabljajo pač, da vsak šport zahteva ustrezno kondicijsko pripravo in utrjevanje. To pa je mogoče pridobiti najlaže na domačih terenih. In ker so v večjih smučarskih centrih zaradi gneče in težko dostopnih strokovnih nasvetov za to možnosti manjše, naša smučarska sekcija vabi vse, da skupaj izkoristimo kratko možnost za smučarsko rekreacijo v domačem okolju. Bojazen pred obrekovalci pa naj nikakor ne bo nikomur vzrok za kakršno koli omahovanje! Z izrednim sodelovanjem in razumevanjem lastnikov zemljišča tovarišev Krušičem in Turniškim upamo, da bomo smučišče Pernek še bolj razširili in podaljšali. Že v letošnji, dobro organizirani sezoni občutimo, da bo treba za vedno večje število smučarjev pripraviti daljše in še bolj varno smučišče. To nameravamo storiti tako, da bodo v akciji zajeti v čim večjem številu naši krajani. Pri urejevanju terena pa moramo priti do takšnega sporazuma oziroma ključa, da bo predvsem koristen lastniku zemljišča. Le tako upamo rešiti trenutno težavo, ki nas tare! Vse krajane ob tej priložnosti obveščamo, da so vse druge pomembne informacije o smučanju na Perneku napisane na začetni postaji žičnice! REMI KOČIČA Uspešna kegljaška sezona Pet zmag in dva poraza Sindikalna kegljaška sekcija steklarjev naše steklarne tekmuje v občinski sindikalni kegljaški ligi občine Šmarje pri Jelšah. V tej ligi nastopa sedem moštev. Vsa so dokaj kvalitetna, zato je tekmovanje tudi zanimivo. Naša mlada ekipa bo, tako upamo, v spomladanskem delu tekmovanja med prvimi. Do sedaj je v sedmih srečanjih petkrat zmagala in dvakrat izgubila. Premagali sta nas res boljši moštvi in sicer KORS in Zdravilišča. Neglede na oba poraza pa smo v jesenskem delu tekmovanja dosegli kar precej. Dosegli smo tele rezultate: Za vse, kar smo kegljači dosegli, se moramo zahvaliti tudi osnovni organizaciji sindikata, ki kaže za naše udejstvovanje veliko razumevanje, saj nam financira nakupovanje žetonov za treninge. In, ko sem že pri treningih, moram ugovarjati očitku našega Steklarjevega Argusa, češ da smo neresni. Trdim, da smo kegljači vse- Spodnja postaja žičnice na našem, domačem smučišču Pernek... Upamo, da ga bomo do prihodnje zime še razširili? - foto R. Kočica KORS : Steklarna 2382:2085 podrtih kegljev - poraz Steklarna : Zdravilišče 2151:2260 - poraz Ingrad : Steklarna 2271:2281 -zmaga Steklarna : Jelša 2258:2118 -zmaga Petrol : Steklarna 2168:2358 -zmaga Steklarna : Dom biro 2343:2203 - zmaga Mizarstvo : Steklarna 2211:2337 - zmaga skozi resni tako na treningih kakor tudi na tekmah! In kdo so najboljši med steklarji? V Slovenskih Konjicah smo imeli tekmovanje v disciplini 100 lučajev mešano. Zmagal je Ivo Kovačič s 419 podrtimi keglji, drugi je bil Stipe Pešič s 410 podrtimi keglji in Mirko Trunki s 396 podrtimi keglji. STIPE PEŠIČ Strelci javljajo... Nekaj spodbudnih dosežkov Slabe vremenske razmere ne vplivajo na aktivnost strelskih družin v šmarski občini. Liga tekmovanje je v polnem razmahu. Tudi v januarju se je ob sobotah in nedeljah zvrstilo več medsebojnih srečanj. Če primerjamo rezultate občinskega ekipnega prvenstva z rezultati liga tekmovanj, opazimo občutno rast kakovosti. Na občinskem ekipnem tekmovanju so sodelujoče strelske družine dosegle naslednje rezultate: 1. SD Rogaška Slatina - 625 točk 2. SD Virštanj - 613 točk 3. SD Lesično - 601 točk 4. SD Virštanj - 585 točk 5. SD Sladka gora - 581 točk 6. SD Rogatec - 571 točk 7. SD Bistrica ^ 506 točk. Že na občinskem tekmovanju je pripravila veliko presenečenje strelska družina Virštanj. Premagala je SD Lesično, ki je kandidirala celo za prvo mesto. Kaže, da so strelci te družine dobro pripravljeni, saj so svojo kakovost ponovno potrdili 12. januarja letos, ko so premagali SD Rogaška Slatina s 636 točkami, dočim so Strelke Marica, Marija in Nevenka iz Steklarske šole so se na mednarodnem tekmovanju v Postojni uvrstile na odlično 3. mesto. Čestitamo! - foto P. Pak strelci Rogaške Slatine zbrali 621 točk. Omenjeni dvoboj tudi dokazuje, kako se že majhna nepripravljenost hitro maščuje. Ne moremo se opravičevati na račun pogojev za vadbo! Verjetno so vzroki za poraz naših v nepripravljenosti, saj vemo, da so imeli ves teden orožje na tehničnem pregledu v Šmarju. Rezultati SD Rogaška Slatina, ko je v nedeljo, 13. januarja zbrala 650 točk ali krogov v dvoboju z SD Sladka gora, ki je zbrala 621 točk, kaže prave zmožnosti naših strelcev. Veliko prijetno presenečenje pa so nam pripravile strelke iz Steklarske šole. Na republiškem mednarodnem srečanju v Postojni 13. januarja so zasedle odlično tretje mesto za Novo Gorico in Mariborom, kar je še en dokaz več o izredni aktivnosti mladih strelcev - učencev Strelske šole. Upamo, da bodo rezultati naših strelcev vse boljši! Z velikim razumevanjem tistih, ki tega še niso pokazali, bi lahko pritegnili med mlade strelce tudi pionirje. Zaradi obnavljanja dvorane pri Križu, ki pa spričo pomanjkanja finančnih sredstev zaostaja oziroma skoroda miruje, kaj več tudi ne moremo storiti... Sklepa sveta Steklarske šole, da dobimo rabljen parket za dvorano pri Križu, smo vsi veseli in se ponovno javno zahvaljujemo za izredno razumevanje vodstva šole in njenega sveta. Če bi naleteli na takšna razumevanja tudi pri koordinacijskem odboru za potresno dejavnost, bi začeli dvorano obnavljati že leta 1977, pa bi bila verjetno sedaj že končana! Tako pa, na žalost, ni in ni uporabna... To nas sicer ne bo zaustavilo pri našem vzgojnem delu z mladimi kadri, ki bodo v primeru nuje znali takoj zračne puške zamenjati z vojaškimi! REMI KOČICA Ko so na obrambni dan osnovne šole »Boris Kidrič« med drugim preverjali tudi znanje v streljanju - foto Kočica Za razvedrilo Nagradna križanka št. 68 STERIAR m sta ORObJA 6 O/ZA SAb dOWMJth TRATA bRU6E ROŠAJS BOI SA RO/JJ. maka b£l O0RAZA tezs/r Avro- OzSARA RAM-^ bObZE L AH RA RR/Ias- RA ŠPORT 1.Abl- TEU nesreče V 5 O K/ «OTO«-S/C/ HOMCA JOSIP ^ 1A U/H C 7/160 V- SRl „ POMOČ— SIR AH- Pf/EC (PRASR/Č) speri. IZbElER 3 rtAJdert TEROČl-SA ER 'ZP/JŽM-je Role PObR/TJO AbVERb, MAJMAJ- GeOAOŠAA boaA bRUS/ PAEASfb. ZbA O OH n) 2A POR tfAKAt- S«A Poprati /O, obSOilA PORRAJt-*4 1 SASIH Sl A M 4 PETRA AH 16RA/RR JUTßAS- IAöAJ/- KA H/ob IZUMI- TELJ H/ATT DA e j o MlAbA HA Al/C4 bsio v £>R Us lisici K/S/« PRe&i- VAIRA /Rj<£ m- /Ate ta/jeto noi/r/e- «JT bUHOV- /J/KOV PREbSEb. ugAMbe C /bi) PXCblOG teza/ir SAMo- 9/Asm/r CIA M . Tien/s/m RObOV P/A/SR/ ROG /JUbEZM ALUPH- su GODČC AuPMO KAAtiJ AHA,. Afsr». MESTO PoSObA 2A Pl/S A Al/J JOD SAŠ, smučar (äOJAs) tozd STER- lARSf Med reševalce nagradne križanke št. 68 bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo reševalce, naj izpolnijo in oddajo le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Na pismeno ovojnico ne pozabite pripisati ZA NAGRADNO KRIŽANKO št. 68! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico do vključno 15. febrarja 1980. Za nagradno križanko št. 67 prejme prvo nagrado 140 dinarjev Darja Čoh, drugo nagrado 100 dinarjev prejme Dane Drenski in tretjo nagrado 60 dinarjev prejme Mili Mašera. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 67 - vodoravno: Silvestrovo, praznovanje, stok, dva, korak, agar, M, vran, reneta, nuna, Argos, rik, Olovo, Elgar, govedina, dež, ovenelost, AL, S, masiv, relikt, ral, Arafat, čer, edem, Itala, ila, Čatež, Oran, cis, emu, Cerar, Naha. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana. ___________' ___________, 1 - - ■