Poštama plačana v golo vini ILUSTRIRANI LIST ZA DRUŽINSKI TEDNIK Leto XI. Ljubljana 14. septembra 1939. štev. 37 (517) Zastoj nemškega prodiranja Proti zločincem zločin ni ne-porabno orožje. \ Epicharmos, grški pesnik in modrijan (t okoli 1. 450. pr. Kr.) Anthony Eden: „Velika Britanija ne bo prej odložila orožja, dokler ne doseže svojega glavnega cilja: uničenje sedanjega nemškega režima.“ — Varšava drugi Madrid? zmerom v oblasti Poljakov in da jo bo narod branil do poslednje kaplje krvi. In 24 ur nato je presenečeni svet izvedel, da prihaja v Varšavo francoski general Weygand — isti general, ki je pred 19 leti odbil boljše-viški napad na Varšavo in rešil Poljake pred katastrofo. In danes beremo v uradnih poročilih, da so se Nemci umaknili 10—30 km izpred Varšave in da je prestolnica trdno v poljskih rokah * .DRUŽINSKI TEDNIKI izhaja ob Četrtkih. Uredništvo !n uprava v 1 jubljani, MikioSiCeva cesta St. 14/1II, Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. .Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA lU leta 20 din, *(- leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2*/,' dolarja. Drugod sorazmerno, — Na ročnino je plačati vnaprej. General Gamelin, vrhovni pdveljnik francoskih armad na kopnem' na morju in'v žraku V Ljubljani, 12. septembra. Čudna in nerazumljiva so pota zgodovine. 11. septembra 1683. je hropel Dunaj v poslednjih vzdihljajih in Turki so se že pripravljali za odločilni naskok na avstrijsko prestolnico, ko Je — natanko danes ta dan pred 256 leti — prihitel v poslednjem trenutku na pomoč poljski kralj Jan Sobieski *n rešil Dunajčane pogina in suženjstva. Leta 1933. je Dunaj bučno proslavljal 250 letnico osvobojenja in se hvaležno spominjal junaškega poljskega kralja, zvestega zaveznika v stiski. Od dni teh proslav je minilo šele šest let... Tudi za Poljake je september mesec hvaležnih spominov. Drugo leto bo Varšava v teh dneh slavila 20iet-nico osvobojenja: v septembru 1920. je prihitel na Poljsko francoski general Weygand in tako rekoč ob dvanajsti uri rešil poljsko prestolnico Pred ruskim naskokom Ali se zgodovina res ponavlja? Prejšnji petek je nemški radio razglasil vsemu svetu, da so Nemci zavzeli Varšavo. Se isti dan je namreč varšavski radio razglasil, da je prestolnica še Vsiljujejo se še druge zgodovinske paralele. 21. februarja 1916. se je začela največja bitka svetovne zgodovine, desetmesečna bitka za Verdun. Po strahoviti topniški pripravi se je Nemcem s silovitim naskokom že prvi dan posrečilo zavzeti nekatere utrjene prednje postojanke — in že drugi dan je avstro-nemški tisk z velikimi naslovi oznanil padec Verduna. Prezgodaj: Verdun ni padel ne takrat ne nikoli: ostal je do konca svetovne vojne nepremagan in nepremagljiv v francoskih rokah. V začetku novembra 1936. se je začela najdaljša obseda svetovne zgodovine: skoraj poltretje leto trajajoče obleganje Madrida. 2e prve dni novembra je sicer velezanesljivi Reuter raznesel novico, da so španski nacionalisti zavzeli republikansko prestolnico. V resnici so pa osvojili samo nekatere predele oddaljenih predmestij, Madrid sam je pa ostal do konca državljanske vojne nepremagan in nepremagljiv v republikanskih rokah. O opremi in oborožitvi poljske vojske utegnejo naziranja biti različna: o vrednosti poljskega voj a-k a je sodba samo ena. General Iron-side, šef britanskega generalnega štaba, je spoznal poljsko vojaštvo še v svetovni vojni, in njegov je izrek, da je Poljak najdrznejši vojak na svetu. Podobno sodbo so si ustvarili o poljskih legionarjih tudi španski republikanci v nedavni državljanski vojni. In Poljaki so prepričani, da pojde prav- tako kakor Verdun in Madrid tudi Varšava v zgodovino. V prvem tednu nemško-poljske vojne so Nemci zavzeli skoraj tretjino poljskega ozemlja in že je kazalo, da se bo uresničila nemška napoved, da bo namreč Nemčija v 14 dneh obračunala s Poljsko. Toda kdor ima količkaj dober spomin, mu bo še znano, da je poljsko vrhovno poveljstvo že nekaj dni pred splošnim umikom napovedalo, da bo morala poljska vojska prepustiti velik del obmejnih pokrajin sovražniku in se umakniti na glavno utrdbeno črto. Poljsko-nemška meja poteka namreč podobno kakor meja nekdanje Če- škoslovaške v velikem loku, medtem ko gie glavna utrjena linija skoraj v ravni črti s severa na jug in je za dobro tretjino krajša, zato pa tudi lažje branljiva. -- i ‘ :V:I • Anthony Eden, hovi britanski minister za dominione, je v ponedeljek izjavil po radiu, da *e bo Anglija borila dotlej, dokler he bo narodni socializem na tleh. Potek dosedanjih vojnih operacij na Poljskem ni navzkriž s to tezo. Medtem ko so prve dni Poljaki izgubljali mesto za mestom in so Nemci v hitrem tempu drli naM>oljsko z zahoda in juga, beremo danes že o ogorčenih bitkah na vseh frontah in o čedalje srditejšem poljskem odporu. Ali bo poljsko junaštvo kos nemški premoči, je težko prerokovati: v ta namen bi bilo dobro vedeti, kako je s poljsko oborožbo. Toliko je že danes gotovo, da poljsko letalstvo po količini niti zdaleč ni kos nemškemu: če velja ista tudi o tankih, oklopnih avtomobilih in težkih topovih, je malo verjetno, da bi se Poljaki kljub vsemu junaštvu mogli dolgo upirati številčni in tehnični premoči sovražnika. Toda prav o vojni opremi poljske armade so mnenja deljena. Francozi in Angleži so takoj, ko so se Poljaki začeli umikati, izjavili, da se vojna ne bo odločila na vzhodu, četudi bi se Nemcem posrečilo za- K bojem ra VVesterplatte (pred Gdanskom): Na desni: Nemška vojna ladja »Schleswig-Holstein« pri obstreljevanju VVesterplatte. Na levi: Razdejanje na VVeslerplatti po bombardiranju. (Na Westerplatti je peščica 77 Poljakov teden dni herojsko kljubovala velikanski številčni in tehnični premoči Nemcev.) vzeti vso Poljsko. Iz tega bi se dalo sklepati, da računajo na zahodu z vsemi možnostmi. Ker so pa prav takrat britanska, francoska in poljska vlada podpisale pakt, ki izključuje možnost sklenitve posebnega miru, je logično nemogoče, da bi zahodni velesili mislili Poljsko žrtvovati. Če izhajamo s te premise, bi morali torej pričakovati, da bosta Anglija in Francija skušali poljsko fronto razbremeniti in pritegniti čim več nemškega vojaštva na zahod. Ali se jima je to posrečilo? Prvi teden bojev na francosko-nemški meji je potekel nenavadno mirno. Francoska vojna poročila so bila silno redkobesedna, nemška pa zahodne fronte niti omenjala niso. Ali naj iz tega sklepamo, da Francozi in Angleži še ne mislijo zares? Odgovor je zelo enostaven. V enem tednu je bilo tehnično popolnoma izključeno, začeti ob Renu večje vojaške operacije, ker v tako kratkem času sploh ni moči spraviti milijonskih armad na postojanke in jih opremiti z vsem modernim orožjem Priprave za naskok na Siegfriedovo črto morajo biti temeljite, če naj se napad posreči, a še tedaj ni pričakovati bliskovitih uspehov. Zato so se vsi dosedanji francoski napadi v Posaarju — tam je Siegfriedova obrambna črta najbolj občutljiva — omejili zgolj na uvodne, pripravljalne operacije: na iztrebljenje strojniških gnezd, na razbitje manjših utrdb pred Siegfriedovo črto, na razstrelitev minskih polj in na fotografiranje nem- iHS škega trdnjavskega pasu iz letal. Sele zdaj, ko so te priprave v glavnem končane, bi mogli pričakovati večjih vojaških operacij. Takšne operacije napoveduje tudi francoski tisk. Čeprav torej na zahodu še ni bilo večjih dogodkov, se vendarle zdi, da je francoska taktika dosegla cilj, ki so si ga Poljaki želeli: Nemci so namreč po soglasnih poročilih nevtralnih opazovalcev že začeli pošiljati z vzhoda ojačenja v Siegfriedovo črto. Takšen je v trenutku, ko to pišemo, situacijski pregled evropskih bojišč. Politično sliko pa podajamo drugod. Observer Politični pregled V soboto je govoril maršal Goering in napovedal, da bo vojna na Poljskem kratka. Francozi in Angleži vidijo v njegovem govoru napoved nemške diplomatske akcije za sklenitev miru. Poluradni pariški »Temps« že vnaprej odklanja takšen predlog in pribija, da miru ne more biti prej, dokler se ne obnovi ne samo neodvisna in neokrnjena Poljska, ampak tudi neodvisna Češkoslovaška. Med mirovnimi pogoji zaveznikov bo tudi svoboden plebiscit v Avstriji za priključitev k Nemčiji ali pa proti njej. Dalje pravi »Temps«, da bo Nemčija morala povrniti vso škodo, ki jo je prizadejala tem državam. Londonski listi poudarjajo, da ne more biti govora o miru vse dotlej, doklc ne bodo zavezniki zmagali, če- prav bi vojna trajala več let. V Londonu mislijo, da hočejo Nemci z mirovnimi ponudbami samo manevrirati, da pridobe časa za napad na zahodu. Minister za dominione Anthony Eden je v ponedeljek zvečer izjavil po radiu, da za Anglijo ni več poti nazaj. »Nemški narod naj ve,« je dejal med drugim, »da Anglija ne pozna več šale. Velika Britanija ne bo odložila orožja prej, dokler ne ifc-vojuje svojega cilja, to je uničenja sedanjega nemškega režima. »Sedanja vojna,« je končal Eden, »bo postavila temelj novemu svetu, kjer bodo vladala načela nove kulture in nove svobode.« Listi vsi vprek ugibajo, zakaj je Rusija mobilizirala. Moskva ima prav tako kakor z Berlinom nenapadalni pakt tudi z Varšavo. Zato ni verjetno, da bi Rusi hoteli Poljsko napasti. Razumljivo je pa, da Rusi ne morejo imeti nezavarovane meje, če bi Nemci prodrli čez Poljsko do ukrajinskih in romunskih meja. Nadaljevanje na 3. strani. Edina demokracija Londonski politični tednik »New Statesman and Nation« je priobčil dne 2. septembra tale londonski dvogovor: »Japonska je danes edina demokratska država na svetu.« »Zakaj?« »Ker je edina država, kjer vlada odstopi, če vidi, da je njena politika doživela /polom.« S poljskega bojišča; Pogled na neki nosi ob nemško-poljski meji, ki so ga Poljaki pred umikom razstrelili CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku ceno po dogovoru. Gotice: beseda 2 din, Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod So posebej. Pri večkratnem naročilu popust. w Hišici it% dzia{! Te dni smo bili priče velikih zmešnjav in razburjenj. Nekateri so se razburjali zaradi denarja, drugi zaradi sladkorja, tretji so se zbali, da bo zmanjkalo vseh življenjskih potrebščin, četrti so se pa bali vojne. Da je do tega prišlo, so v prvi vrsti krivi ljudje, ki so nekatere govorice širili na alarmanten način. Nekateri so širili tudi vesti, ki so bile plod prebu j ne fantazije. Razburjenje se je zdaj hvala Bogu že poleglo. Ljudje so le sprevideli, da misli Jugoslavija slej ko prej ostati nevtralna in je po tem takšnem strah pred zapletljaji neutemeljen. Tudi sladkorja, moke in kave smo dobili v zadostnih količinah in je tudi glede tega vsakdo lahko pomirjen. Finančni minister dr. Juraj šutej je te dni novinarjem podal izjavo, ki je prav tako tehtna in pomirljiva. Doktor šutej je dejal: »Mislim, da je v sedanjih časih najpametnejše molčati iti delati. Mi se dela ne bojimo in verujemo, da bo kronano z uspehom. Kot novinarjem vam moram reči, da je vaša sveta dolžnost opozarjati in prepričevati ljudi, da ni prav nikakega razloga za kakršno koli bojazen glede varnosti države in glede varnosti dinarja.« Življenje v Jugoslaviji poteka normalno. Vsi smo lahko zadovoljni, da živimo v ustaljenih razmerah, nevarno pa utegne postati za posameznika in državo razširjanje neresničnih in razburljivih vesti. Naj torej za slehernega izmed nas velja geslo: Molči in delaj! Kronist Pred dvaisetimi leti... EKSPLOZIJA PARNIKA »LUZITANIJE« Pretresljivi spomini starega srbskega vojaka Uredba o izplačevanju hranilnih vlog Ministrski svet je z dne 7. t. m. izdal Uredbo o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. Uredba se glasi: i člen 1. Vse obveznosti, nastale na podlagi pogodb in drugih pravnih poslov, ki imajo za predmet vlaganje denarja v hranitev v kakršni koli obliki, ostanejo v veljavi in se imajo vloge izplačevati po predpisih te uredbe in po dosedanjih pravilih, kolikor jih ta uredba ne izpreminja. člen 2. Hranilne vloge na knjižice in hranilne vloge na tekoče račune se bodo izplačevale po naslednji lestvici: Vsote do 5000 din se bodo izplačevale ne glede na višino vloge brez odpovedi. Vsote od 5000 do 20.000 din se bodo izplačevale po odpovednem roku enega meseca. Vsote od 20.000 do 50.000 din se bodo izplačevale po odpovednem roku dveh mesecev. Vsote preko 50.000 din se bodo izplačevale po odpovednem roku treh mesecev. Vsote, ki so bile odpovedane in se ne dvignejo v roku, so vlagateljem na razpolago. člen 3. Terjatve po drugih računih, katerih lastniki so protokolirane firme in drugi gospodarstveniki, se bodo izplačevale brez odpovednega roka, toda samo za stvarne potrebe. O stvarnih Beograd, septembra. Svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami divja spet tako kakor pred pet in dvajsetimi leti. Iz zraka padajo bombe, nekoč prekrasna mesta, polna zgodovinskih spomenikov, se pretvarjajo v razvaline in pogorišča, velike trgovske in bojne ladje z mnogoštevilnimi ljudskimi življenji se potapljajo v daljnih, tujih morjih. V majhni beograjski gostilni sedi že čez petdeset let stari brivec Milan Jovanovič, ki je prav tako kakor tisoči srbskih vojakov preživel mnogo gorja in na lastne oči videl tisoče pretresljivih tragedij v minuli svetovni vojni. Preteklo je že četrt stoletja, toda njegovi spomini eo Se zmerom tako živi, ko da jih vidi pred seboj, tako živi, ko da bi se pred nami odvijali na filmskem platnu. Ljudje prisedajo k možaku, ga poslušajo, čeprav je sleherni izmed njih doživel prav tako žalostne dneve in nepopisno grozne trenutke. In Milan Jovanovič, nekoč mlad in hraber vojak, pripoveduje svoje spomine iz svetovne v,ojne. Leta 1918. so st; skoraj v vseh sredozemskih pristaniščih zbirale nove, sveže vojaške moči za solunsko fronto. Na enem izmed parnikov, ki so pluli iz Bizerte, na »Polineziji«, je bilo 500 sr tek ih vojakov in 200 mladih podčastnikov. Njih cilj je bila Malta, odtod so bili pa namenjeni na fronto. Vojaki so bili prav dobro razpoloženi, peli so rodoljubne in vojaške pesmi, kajti zavedali so se, da gredo v borbo za svobodo evoje domovine. Proti večeru je razpoloženje pojenjavalo. Premišljevati so začeli, da jih prav za prav lahko vsak trenutek doleti nesreča, da vsak trenu-teh lahko sovražni torpedo raznese ladjo. Vojaki so ee zbrali na palubi, strmeli v temno morje in sleherni trenutek pričakovali najhujše. Pozno zvečer je že bilo, ko se je na palubi parnika prikazal skrivnostni Pero, med vojaki znan po svoji jasnovidno- sti. Tudi to pot je skrivnostni Pero prišel s kaj slabo slutnjo: »Bog se mi je prikazal,« je dejal skrivnostni Pero. »Naša ladja se bo potopila in z njo vred se bodo potopili štirje naši tovariši. Smrt je pred nami! Pripravite se in priporočite svoje duše Bogu!« »Noč je minila brez sovražnega napada. Ladja je mirno plula proti Malti. Bili smo trdno prepričani, da je katastrofa minila, kajti pred našimi očmi smo videli utrdbe otoka Malte, videli ogromne topovske cevi in znamenja, ki jih je naši ladji dajal poveljnik malteške trdnjave. Pred našim parnikom je plulo še nekaj drugih parnikov v pristanišče. Naš parnik je bil zadnji. Brezskrbno smo stali na palubi in se veselili, da bomo sleherni trenutek stopili na varna, trdna tla. Toda tik pred vhodom v pristanišče smo slišali na vodi šum, ki se je z neverjetno naglico bližal naši ladji. Kaj hitro smo se spomnili na prerokbe skrivnostnega Pera, toda v tistem trenutku je sovražni torpedo že butnil v našo »Polinezijo«. ,Torpedo!... Torpedo!...1 je orilo po palubi. Iz najnižjih kotičkov ladje so se prikazali kolonijski vojaki, ljudje so začeli skakati v vodo, vsakdo je poskušal rešiti vsaj golo življenje. Ljudje so se začeli potapljati, okrog ladje se je slišalo strahovito vpitje in »Polinezija« je po strašni eksploziji nekaj minut na to izginila v razburkanem morju. Na Malti smo se spet zbrali, toda manjkali so štirje tovariši... Zgodilo se je tako kakor je napovedal skrivnostni Pero — jasnovidec.« Petnajst dni nato ee je Milan Jovanovič s 150 drugimi vojaki vkrcal na ladjo »Pampo«. Parnik je prevažal vojake in živino v Solun. Tudi to pot je na ladji prevladoval občutek, da parnik spremljajo sovražne podmornice. Razburjenje je doseglo svoj višek, ko so vojaki zagledali jasnovidca Pera. Prava panika je pa nastala, ko si je skrivnostni Pero nadel rešilni pas. Bil je prepričan, da se bo v najkrajšem času pripetila katastrofa. V rani zori se je res pripetila. Spet je sovražna podmornica torpedirala parnik. Spet so se slišali obupni klici, »Pampa« je pa neprestano klicala s svojo sireno na pomoč. Milan Jovanovič se je z drugim transportom vrnil na Malto. Drugi dan po njegovem prihodu je v pristanišče priplula ogromna ladja. Milan Jovanovič se je je razveselil, da jih bo ladja vendar že odpeljala v Solun. Kaj kmalu so zvedeli, da ta parnik, bila je »Luzitanija«, ne more sprejeti niti enega človeka več, kajti na ladji je bilo že 1200 vojakov in 40 usmiljenk, namenjenih na solunsko fronto. In to je bila zanj sreča! »Radovedni smo bili, kako bo ,Luzi-tanija' odhajala iz pristanišča. Ob obali je bilo vse polno ljudi, jaz in nekaj tovarišev smo pa opazovali odhod »Luzitanije« s trdnjavskih zidov. V pristanišču je igrala godba, tisoči in tisoči robcev 60 pa mahali vojakom, ki so odhajali na bojišče. V svečanem ozračju se je parnik začel oddaljevati od kopnega. Toda »Luzitanija« ni zapustila pristanišča in vojaki na njej niso nikoli dospeli na bojišče. Tik pred izhodom se je »Luzitanija« spremenila v ogromen stolp črnega gostega dima, visokega več ko sto metrov. Kaj kmalu je sledila eksplozija in velika morska palača se je v trenutku razletela v tisoče drobcev. Mali parniki, ki so lovili mrtve in ponesrečence, so samo tu in tam našli kakšnega živega človeka. Pristaniške ladje so skušale ujeti sovražno podmornico, toda brez uspeha. Spomin na grozno katastrofo, eno najgroznejših, ki sem jih doživel v svetovni vojni, katastrofo parnika »Luzitanije«, ne bom nikoli pozabil. To je bil eden najbolj groznih trenutkov v mojem življenju,« je končal svoje pripovedovanje Milan Jovanovič. »In ne daj Bog, da bi moral v svojem življenju še kdaj kaj podobnega doživeti.« potrebah se ima lastnik računa sporazumeti z dotičnim denarnim zavodom. Spore rešuje minister za trgovino in industrijo po svojih organih, v banovini Hrvatski pa ban. člen 4. Terjatve po tekočih računih in po drugih pogojih privatnih oseb, ki so zavezane dovršiti zapečete gradnje, se bodo izplačevale brez odpovednega roka do zneska, ki je potreben za reguliranje obveznosti. Spori se rešujejo kakor po prejšnjem členu. člen 5. Omejitve po tej uredbi se ne bodo uporabljale za terjatve pri Narodni banki, za čekovne račune pri Poštni hranilnici, za čekovne račune pri Državni hipotekarni banki, za terjatve pri drugih državnih denarnih zavodih, končno za terjatve zavarovalnih družb pri denarnih zavodih za izplačilo odškodnin za elementarne nezgode ter zapadle življenjske zavarovalne glavnice. Obenem so izvzete terjatve javnih korporacij in njihovih denarnih zavodov ter samoupravnih hranilnic. člen 6. Prenosi terjatev z enega računa na drugega pri istem zavodu se morejo izvrševati neomejeno, vendar pa s temi prenosi ne more nihče dobiti večjih pravic, nego so bile prvotne. člen 7. Na zneske, vplačane v gotovini po 7. septembru t, 1., se ne nanašajo predpisi te uredbe. člen 8. S predpisi te uredbe se ne izpreminjajo predpisi o izplačevanju starih vlog, ki uživajo zakonsko zaščito. člen 9. Odgovorne upravnike denarnih zavodov, ki se bodo pregrešili proti predpisom te uredbe, bo kaznoval minister za trgovino in industrijo z globo do 500.000 din ter se lahko odvzame denarnim zavodom tudi pravica sprejemanja hranilnih vlog. člen 10. Dokler je ta uredba v veljavi, so denarni zavodi dolžni pošiljati vsak mesec Narodni bar ki vse potreb- OKVIRJI za SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE JULIJ KLEBN LJUBLJANA, VVolfova ut. 4 ne podatke, ki jih bo od njih zahtevala. člen 11. Ta uredba stopi takoj v veljavo. Beograjski »Jugoslovanski kurir« je tolmačil uredbo o dviganju hranilnih vlog v višini 5000 dinarjev tako, da je mogoče to vlogo dvigniti v vsakem času. Ministrstvo je redakcijo obvestilo, da ta razlaga ni točna in da se sme na breme ene vloge ne glede na višino vloge dvigniti samo enkrat 5000 dinarjev brez odpovedi. Za nadaljnje dvige je potrebna odpoved. Politični tfetfien Pretekli teden se je na poljsko-nem-škem bojišču pripetilo nekaj važnih dogodkov. Poljaki so se iz strateškega razloga umaknili precej daleč v notranjost, ker so s tem skrajšali svojo mejo za dobršen del. Zato so Nemci brez boja zasedli nekatera mesta, ki jih je izpraznila poljska vojska. Med njimi Krakov, Kielce, Pjotrkov, Bidgošč, Cje- iKOLESA damska In moška* najnovejši letoš" nji modeli v naj" večji Izbiri napro daj po neverjetno nizkih cenah. TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze hanov in Plonsk. Poljska vojska se je v redu umikala na glavno utrjeno obrambno črto pred Varšavo in se v njej ukopala. Poljska vlada se je kajpak iz Varšave umaknila in se preselila v Lublin. Tudi več drugih oblasti se je preselilo v Lublin. Civilno prebivalstvo je prav tako dobilo nalog, naj se izseli proti vzhodu. V mestu je ostalo po večini samo še vojaštvo. Okrog Varšave je civilno prebivalstvo izkopalo dosti strelskih jarkov, kar dokazuje, da hočejo Poljaki svojo prestolnico braniti do poslednjega diha. Nemški bombniki so ves teden naskakovali poljsko ozemlje do Varšave in večkrat napadli tudi Varšavo samo. Razbili so varšavsko zahodno železniško postajo in napravili precej škode zlasti v središču mesta. Nemška letala stremijo za tem, da bi razbila čim več poljskih železniških in prometnih križišč in onemogočila promet. V začetku tega tedna se je poljska vojska v celoti umaknila v glavno obrambno črto pred Varšavo, do kamor je prodrla tudi že nemška vojska in zdaj se bijejo ljuti boji za poljsko prestolnico. Poljaki se hrabro drže in jo junaško branijo. < Nemške oblasti so že prejšnji teden izpraznile vse okoliške kraje, med njimi mesto Saarbriicken, okrog katerega so se že vneli boji. Angleško vojsko neprestano prevažajo čez Rokavski preliv na Francosko, kamor je že pretekli teden prišlo deset angleških divizij. Vsekako bo angleška pomoč Franciji v sedanji vojni dosti večja kakor je bila v svetovni vojni. Angleški bombniki pogosto letajo nad Nemčijo, ki je pa ne bombardirajo, temveč mečejo na nemško ozemlje letake. Nemčija pošilja zdaj velike oddelke vojaštva na zahodno bojišče. Nemci namreč sami priznavajo, da bo kljub temu, da bi Nemci zmagali na Poljskem. odločitev padla na zahodnem bojišču. Zato se zdaj z vsemi močmi pripravljajo na protinapad. V najkrajšem času računajo s francosko-anglsško ofenzivo na kopnem, na morju in v zraku. Tudi Rusija je iznenada mobilizirala del svojih rezervistov in jih poslala na zahodno mejo. Poudarja pa, da mobilizacija ni naperjena proti Poljski, temveč hoče le braniti mejo pred slehernim mogočim presenečenjem. Rusija je tudi sklenila, da bo zdaj uvažala samo v države, ki ji bodo blago plačale takoj z zlatom. Tuja nevtralna poročila s Poljske javljajo, da se Poljaki bore izredno hrabro in da dosti dela povzročajo nemški vojski zlasti četniške čete za hrbtom, ki v njih sodeluje skoraj vsak Poljak, otroci, starci in žene. Zadnje dni so Poljaki zastavili močan odpor proti nemškim četam, ki so se morale izpred Varšave umakniti p° Listek „Družinskega tednika** MOJ MLADI SOSED - NAPISAL RICHARD W. PALUT Znanje v Ameriki hitro skleneš, toda takšno znanje ne pomeni dosti. Vsak mlad moški v Neu>yorku ima dosti več znancev kakor Evropec istega razredu, iste starosti, iste vzgoje. Ljudje se med seboj poznajo in si rečejo: «Halo, Charly», pa ne vedo drug o drugem ničesar več. Svojega soseda — recimo, da se je pisal iBilly Griffith — sem srečaval pol leta, pa nisva iz pregovorila drug z drugim razen samo nekaj besed. Ko ga je potem zadela kratkotrajna nesreča, ki jo je hotel utopiti v alkoholu in sva se dobila v baru, sva šele sklenila pravo znanje. Žal je on mene izpraševal več kakor jaz njega, kajti Evropec zna tisoč reči, ki Američana navdušijo in ki o njih ne ve ničesar. On na primer ni razumel, kaj naj bo na njem posebnega. ^Povprečen Američan sem,* je rekel sam o sebi, »eden tistih, ki jih je mnogo, in morda imam več uspehov kakor drug i.i Prav je imel. Povprečen človek je bil in uspehe je imel. Evropcu se morajo zdeti takšne majhne kariere skoraj eksotične. Samo ob sebi se razume, da je imel čisto drug poklic, kakor pa je bil tisti, ki se je satlj pripravljal. Delal je pri firmi, ki je izdelovala hladilne priprave. »Hladilniki so industrija bodočnosti,« so pisali po vseh listih in besede v oglasih postanejo pogosto resnica. V Združenih državah je vse mogoče. Vsak kino klade. Iz vsake boljše gostilne, kamor stopi človek ves vroč, zaveje severni zrak. Moj sosed je ponosen na svojo — sedanjo — firmo. Pravkar je napravila hladilnike za veliko angleško ladjo, vse je ohladila, od shramb do kabin prvega razreda, in čeprav je glavni inženir še pred nekaj meseci popravljal šivalne stroje, delujejo naprave imenitno. Prihodnji mesec bodo v Šanghaju obdarili vilo graditelja ladij s hladnim gorskim zrakom, če ne bodo Japonci lastnika vile in gorskega zraka prej pregnali. Billy se zanima za svoje opravilo samo toliko, kolikor mu prinaša denar, in kolikor še skriva v sebi možnosti, da bi mu dajalo še več denarja. Prej je bil Billy pol leta brez dela in je moral pogosto spati na klopeh v parku. V neki gostilni je pomagal nositi na mizo, bil je tretji knjigovodja v hotelu, ki je bankrotiral, tekal je po Wallstreetu, v neki trgovini s pohištvom je vodil francosko korespondenco, nad katero so se voditeljem pariškega oddelka ježili lasje, dokler se ni v večernem tečaju naučil »hlajenja« in potem slučajno prišel k sedanji tvrdki. Tu dobiva štirideset dolarjev na teden, pa ne prihrani niti centa. Varčevanje se mu zdi nesmiselno. Večini Američa-nov se zdi tako. Sicer vedo, da je težavno dobiti primerno delo, celo hudo težavno, pa so vzgojeni v veri, da se za sposobne mlade ljudi v Združenih državah zmerom dobi delo. Celi rodovi so to mislili do leta 1929. Potem je prišel padec. Ljudem so dobesedno trgali na obroke kupljene srajce s telesa. Toda v zavest mladega rodu kriza le ni prišla. Bilhjju se zdi varčevanje evropsko in mu ni všeč. Varčujejo stare device in skopuhi. Kdor denar zasluži, naj ga izda. Denar mora krožiti. Kdor je pogumen, bo zmerom služil. Kako je malenkostno to, da nosijo ljudje denar v banke, kako je to črnogledo, brez vere v napredek in civilizacijo! Pa nikari ne mislite, da je Billy hudo razvajen in da ima rad zabave. Samo časih povabi ljudi, ki mu ni nič do njih, kupi si kravato, ki mu je všeč, in je v dobri gostilni, kadar začuti tek. Takšen je kakor večina tovarišev njegovih let. Samo o dobrih časih govori, na slabe kar pozabi. Ne vem, ali je to anglosaška navada, vsekako pa noben Američan ne sliši rad neprijetne besede. Kar pozabi, če je moral pol leta živeti v prav slabih razmerah. To je nekakšno hipnotiziranje samega sebe in ima nenavadne posledice. Billy na primer vidi že samega sebe, kako rase, kako služi petdeset, šestdeset, sedemdeset, sto dolarjev na teden, kako že postaja ravnatelj v svoji lastni ali pa v konkurenčni firmi. To je predpisana normalna pot za »sposobnega mladega moža*. Toda če tvrdka izgubi naročila, če pride črni petek na borzi, če padejo tečaji in izgubi polovica osebja službo, tedaj se zbudi iz sanj. Tedaj vidi za trenutek, kako se razblinja varljiva pajčevina »dobrih časov za sposobnega trgovca«. če tega ne more prenesti, se utaplja v alkoholu. Poišče si tri ali štiri prijatelje, ki si štejejo v dolžnost, da iščejo z Bilhjjem tolažbe. Malokdaj se zgodi, da bi se Billy s svojimi prijatelji pogovarjal o položaju, da bi ugotovil, kje bi bilo mogoče najti kakšno izboljšanje. Ta anglosaški način, da zaženemo vse neprijetno s sveta in se ne zmenimo za udarce usode, je globoko zakoreninjen v vsakem mladem Američanu. Že prav hudo mu mora iti, da to samemu sebi prizna. Tudi zdravniki potrjujejo to. Ameriški bolniki obiskujejo zdravnike dosti pozneje kakor evropski. Dokler je mogoče prenašajo bolečine. Billgjev življenjepis bi bil nepopoln, če ne bi imel Billg tudi svoje mušice. Hobby imenujejo v Ameriki takšno mušico. Človek brez hobbyja je sumljiv. Nič ne de, če redi miši brez repa ali pa ima v kopalnici majčkene železnice. Samo svoj hobby mora imeti, ki ga loči od drugih ljudi. Saj je izbira. tako velika. Bilhjjev liobby je pohvale vreden. Drame piše. Razen tega je zelo originalen, kajti pisanje dram velja za nekaj duhovitega, in to marsikateri Američan odklanja. Pisanje dram je liobby, ki dvigne človeka kar sam v višji razred ljudi z visokošolsko izobrazbo. Billy piše po receptu, ki se ga je bil naučil v večernem tečaju za pisanje dram. V prvem dejanju strašen dogodek, pri katerem se spoznajo značaji glavnih osebnosti, na videz brezupen konec drugega dejanja in 'velika napetost, preobrat v poslednjem, tretjem dejanju. Kmalu sem mu nehal razlagati, da je lahko ohlajati shrambe in ladijske kabine po določenih metodah, da pa more drame pisati samo dobro, natančno poznavanje življenja. Le tako bodo drame res žive. Billy se je temu poskušal ogniti na ta način, da si je pri priznanih firmah izposodil dvogovor, pri drugih dejanje, pri tretjih ljudi. In z ganljivo vztrajnostjo se je zakopal v snov, ki je zanj še bolj nedosegljiva kakor zame zaledenitev velikih velemestnih trgovin. Naposled sem ga videl, ko si je brez zadrege izposodil denar. Plačo so mu povišali in iz veselja nad tein dogodkom je v soboto izdal ves teden-sik zaslužek. »Igro bom preložil nci Miami, k milijonarjem,« je ponosno rekel, »k najbogatejšim.« Svetoval sem mu, naj izrabi svoje izkušnje v ohlajevanju in naj v svoji drami uporabi tipe iz svoje pisarne. »Nihče izmed njih ne zasluži več kakor sto dolarjev na teden,« je zaničljivo rekel-»Pri takšnih izsiradancih se ne dogajajo tragedije. Razen tega ljudje rajši gledajo milijonarje.« Pritrdil sem mu. Prav verjetno se mi je zdelo, da bo tisoč povprečnih ljudi z veseljem požrlo povprečno dramo povprečnega Američana, kjer bodo nastopati ljudje, ki jih ne pozna ne povprečen Američan, ne pisec. Seveda, moj povprečni prijatelj je kmalu storil to, kar je za povprečnega Američann skoraj obvezno; zamenjal je svoj hobby, poslovil se je od Muze in se z vso vnemo posvetil teku na dolge proge. Njegova nova mušica ga le prav tako vsega prevzela kakof prejšnja, in kakor ga bo tista, ki f/a. bo prevzela čez pol leta. Povprečni Američan — tako kaže mati statistika — zelo rad menja svoj hobbi/. Bill i/ je, kakor sem že rekel v našlo v* — povprečen Američan. S OKROGLO 65 milijonov dinarjev *našajo dobitki prihodnjega 39. kola državne razredne loterije, katere prvo žrebanje bo dne 14. oktobra 1939. GLAVNI DOBITEK 2 Že s '/j srečke lahko dobite 500.000 dinarjev! Opozarjamo r.aše cenjene bralce na Prilogo znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in drug, Za-Sreb, Gajeva ulica 7 in Iliča 15, ki smo lo priložili vsej naši današnji nakladi. Večletno vzorno in nad vse korektno Ul solidno delo te kolekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani našim bralcem toplo priporočimo. 10 do 30 kilometrov. Takšnega odpora Uiti Nemci sami niso pričakovali, vendar se sklada s poljskim načrtom, da se bodo do kraja uprli na peterorečju. ti'Ut. Nemška vlada že ai poudarja, da ne bo sklenila premirja s sedanjo poljsko vlado, temveč z opozicionalno. Iz Romunije poročajo, da je tja pribežalo dosti poljskih beguncev, med katerimi pa ni skoraj nobenega vojaka. Romuni so jim uredili posebna taborišča. V Londonu so Čehi ustanovili češko tegijo; dr. Beneš je pozval vse Čehe in Slovake, naj pristopajo. Ukaz o amnestiji je izšel pretekli teden. Obsega kazenska dejanja po kazenskem zakonu in zakonu o zaščiti države. Izvzete so le osebe, ki so se Pregrešile zaradi vohunstva, ki so bile obsojene v vojski in mornarici, ki so zbežale v tujino ali skrivajo svoje bivališče v državi. Ostanek kazni je odpuščen 52 osebam, 37 osebam so pa ustavili postopek. Bivši poslanci, ki so bili obsojeni zaradi atentata na Milana Stojadinoviča, so oproščeni vseh posledic. — Notranji minister je izdal uredbo, ki prepoveduje vsakršno zbiranje prostovoljcev za katero koli bojujočo se evropsko državo. — Naši sezonski delavci in krošnjarji so se vrnili iz Nemčije. Njihovi prihranki so letos zelo skromni, ker ne morejo menjati mark. Pa tudi sicer pripovedujejo, da jih je doletela na poti marsikakšna neprijetnost. Politični pregled Nadaljevanje s 1. strani V Parizu že nekaj dni trdovratno napovedujejo preosnovo francoske vlade v vojni kabinet. Značilno je, da namerava Daladier po teh glasovih izkrcati zun. ministra Bonneta, glavnega zagovornika monakovske politike. Bonnet naj bi postal poslanik na Španskem. Slovaki se strumno bore z Nemci proti Poljakom in mislijo anektirati ozemlje, ki so ga zavzeli na Poljskem. Nemško prodiranje ustavljeno? Reuter poroča v sredo, da so Poljaki spet zavzeli Lodž in da sta se po-znanjska in pomorjanska armada prebili skozi nemški obroč in združili z glavno poljsko armado. Po varšavskih uradnih poročilih so Poljaki na vseh frontah ustavili nemško prodiranje. Nemci so opustili misel, da. bi z naskokom zavzeli Varšavo. Zdaj jo hočejo obkoliti. iz Mengša. Pri tem je tudi razbil motorno kolo in se pobil p,3 glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Neznani napadalec je z o peli o razbil lobanjo tkalcu Karlu Fišlerju iz Studencev. Vrgel mu jo je čez plot na glavo, da se mu je vdrla lobanja. Prepeljali eo ga v mariborsko bolnišnico. Drzen vlom so izvršili neznani vlomilci v gostilno in trgovino g. Laha v Vrhpolju pri Kamniku. Ponoči, ko je gospodar že spal, so se pripeljali z vozom odprli trg.ovino in gostilno in začeli zlagati na voz vse, kar se jim je zdelo vredno: radijski aparat, cigarete, moko, denar, tobak in druge potrebščine. Trgovec je tatvino opazil šele naslednje jutro. Zdaj trpi okrog 9000 dinarjev, škode. Kmetje sami grade kanale, ceste in javne zgradbe v žumberaškem okraju, enem najrevnejših okrajev na vsem Hrvatskem Dolgo so moledovali in prosjačili za najpotrebnejša javna dela, ko SiO pa uvideli, da je vse zaman, so se sami lotili dela. Zdaj bodo imeli kmalu vse, kar so želeli. Spomenik padlim Kamničanom so odkrili rojaki v nedeljo 10. septembra. Spomenik je 3 m visok in predstavlja desnico z navzdol obrnjenim mečem. V spomenik so vklesana imena GO Kamničanov, ki so padli na bojnih poljanah za svobodo domovine. Zamisel za spomenik je dal kamniški rojak akad. slikar Cuderman, načrte in delo je pa izvršil akad. kipar Boris Kaliti. Spomenik je izklesan iz ene^a samega kosa bračkega marmorja. Tako je Kamnik dostojno počastil spomin svojih padlih žrtev svetovne vojne. Trboveljski jadralci 60 priredili razstavo jadralnih modelov in tekmo jadralnih modelov v nedeljo 10. septembra. Pokazali so sijajen napredek in zanimanje za sinji šport. Jadralci so se potrudili, da so javnosti pokazali vse, kar so napravili v prostih urah. Razstavili so več ko trideset modelov domačega izdelka. Trboveljski jadralci želijo le, da bi jih podprli tudi občina in rudniška uprava in jim še povečali veselje do dela. Tekmovanje harmonikarjev se je vršilo v ponedeljek na velesejmu. Nekateri tekmovalci so dosegli prav lepe uspehe in so bili tudi nagrajeni. Prvenstvo v diatonični harmoniki si je priboril Jurman Jože iz Ljubljane in je dobil zlato kolajno in pokal. Prvenstvo v kromatični harmoniki pa Pillich Rudolf iz Celja, ki je dobil zlato kolajno. Zavetišča pred zračnimi napadi bodo morali zgraditi Zagrebčani v svojih hišah. Zavetišča bodo urejali pod nadzorstvom oblasti. Uredba bo izšla v najkrajšem času. Tudi šilieniška in varaždinska bolnišnica sta v stiski in celo v hujši kakor ljubljanska, šibeniška namreč ne dobi več hrane, ker je že prezadolžena. Varaždinska bolnišnica je pa baje že več ko nabasana. Obe bolnišnici sta potrebni nujne pomoči. Nemški trgovci se zelo zanimajo za naše sadje in bi ga lahko zelo veliko izvozili, pa ni vagonov. Vee^ vagone uporablja vojaštvo, naša država pa ne more pošiljati svojih vagonov v Nemčijo, ker nima garancije, da jih bo dobila nazaj. Tako je izvoz na škodo vsem preprečen. V Dalmaciji letos grozdje ni bogve kako bogato obrodilo Letošnja letina je za 30% slabša kakor je bila lani, vendar vinogradnike tolaži dejstvo, da bo vino boljše kakovosti kakor lansko. Ker je tudi lanska zaloga vina že skoraj 1} z nikomur ne govorim, tudi ne žele, da jjubljani, drogerija Gregorič 111 grem v nedeljo tisti dve uri popoldne s prijateljico, ker bi gotovo le njih -la ; Ljubljan., I nekatera druga. Vsi so prejeli zlate V grlu je pognala lubenica Izletnemu Ramzu Količu iz Čapljine pri Dubrovniku. Fant je pred nekaj tedni potožil očetu, da ga nekaj davi. Ko eo ga peljali k zdravniku, ni mogel ničesar hudega ugotoviti. Predmet v grlu je pa naraščal in bi ga zadušil, če ga ne bi z operacijo rešil zdravnik v dubrovniški bolnišnici. število telefonskih razgovorov bodo zdaj za vsakega telefonskega naročnika omejili. Novo uredbo je izdal minister ptt. Za abonente štirih različnih skupin velja različno dovoljeno število razgovorov. Za vsak nadaljnji razgovor bo treba plačati 50 par. Pogovore ho zaznamovala avtomatična naprava v poštni centrali. »Češpljev teden« bo priredila mestna občina ljubljanska od srede 13. t. m. do prihodnje srede. Kmetje bodo imeli priložnost tri tržne dneve z vseh krajev pripeljati sveže češplje, gospodinje bodo imele pa priložnost kupili poceni in sveže sadje. Za ta čas je občina odredila, da ne bo pobirala mestne trošarine za sadje, ki sicer znaša 25 par za kilogram. Pritožbe zaradi pomanjkanja sladkorja. kave in riža se vrste tudi v Ljubljani, zato oblasti opozarjajo trgovce, da jim za te vrele prestopke grozi kazen od G mesecev in 50.000 dinarjev in zaplembo vsega blaga. Romunsko letalo je zasilno pristalo v naši državi pri Slovenjem Gradcu. Lovski enokrilnik je nekajkrat zakrožil nad mestom, potlej se je pa spustil na neki travnik.. Pilot je bil romunski vojaški pilot poročnik, ki so ga romunske oblasti poslale v Nemčijo po letalo. Letalo se je popolnoma razbilo in najbrže ne bo več za rabo, pilot je j>a na srečo ostal popolnoma zd ra v. Z motornim kolesom se je zaletel v obcestni kamen in se hudo pobil 37-letni lesni manipulant Anton Zupan tepsti. Zabliskal se je tudi nož in kot žrtev je padel 191eini ključavničarski pomočnik Ljubomir Koprivica, težko ranjen je pa obležal 181etni Lazar Obnčina, učenec državne obilne šole v Sarajevu. Trebuh je prerezal 411elnemu Ignacu Partenšlagerju v Dobravi pri Mariboru A Šrajner, ki se je pravkar vrnil iz zaporov, kjer je prestal petletno kazen. Pri Partenšlagerju je ves ta čas živela njegova žena, ki jo je zdaj hotel nazaj Ker je Partenšlager ni pustil, se je Šrajner zakadil vanj z nožem in 11111 prerezal trebuh. Prepeljali ®o ga v bolnišnico, Šrajner bo pa romal nazaj v zapore. V spanju je pičil modras 141etno Ružo Cotovo iz Starega Boča v Bosni. Dekle je spalo v kamri, kamor se je priplazil modras in jo pičil v lice. Cez četrt ure je izdihnila. Njen oče je modrasa zadavil z golimi rokami. Zadnji čas se je v okolici pojavilo zelo veliko strupenih kač. Smrtno se je ponesrečil 491etni posestnik Jožef Vršič iz Sv. Urbana pri Ptuju. Peljal se je z vozom, pa So se konji na lepem splašili, da je padel z voza in si ziomil hrbtenico. V bolnišnici je kmalu nato izdihnil. Sredi ulice je zaklal svojo ženo 20-letni delavec Anton Jurišič iz Tetova pri Zenici, šele pred šestimi meseci se je poročil z 201etno Terezo, ki je pa že jki treh mesecih ušla od njega, ker se nista razumela. Odpotovala je ČIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20'— din. Po povzetju pošilja: PARFUMERIE BMOG — STARI BEtEl. Dunavska banovina. Nadaljevanje kronike na 12. stranij OseLne vesti opravljala.« »Gospoda« se tega prav gotovo boji, ker ima slabo vest. Toda zakaj dekletu sami ne privoščijo lepe besede. Bilo bi samo njim v korist, saj vemo, kako vzljubi služkinja svojo gospo, če je le ta dobra z njo. Drage gospe, zavedajte se, da ima Poročili so se: V Ljubljani : inž. Jan Bleivveis-Trsteniški in gdč.x - - , , Marja Dečmanova; g. Schulz Avgust,? služkinja v rokah najvažnejša opra trs sotrudnik in gdč. Helena Janče-1 vila vašega gospodinjstva m da ve za v a" posestnikova hčerka; inž. Brani-* najintimnejše vaše zadeve, zato več mir Žnideršič, univ. asistent, in gdč.? pozornosti in spostovanja do njel Fatiči Dularjeva, učiteljica; g. Ludvik škof, dipl. tehnik, in gdč Anica Fin-* j 11 denar kova. uradnica »Putnika\ hčerka ra v-* LAltlhO zasiuztll aeilUl natelja Finka; g. Vito Klun iz .Škofje* gem zaposlena v trafiki, kamor Loke, in gdč. Emica Pirčeva iz Ko-* pridejo različni ljudje. Povedati ho-prive na Krasu. V Mariboru: dr.jgenlj kaj se mi je primerilo te dni, Anton Levec, zobozdravnik, in gdč. t tudi druge opozorim na morebitno Riči Kaffou. V Celju; mg, ph. Ivo * poskušn jo istega trika. Dittrich iz Murske Sobote, in Popoldne je bilo, ko pride v trafiko cand, pli. Vida Orožnova, hčer »a ; j neka lepo oblečena dama v spremstvu Orožna iz Celja. Na B r eiz j -t gospoda. Zahteva za dva dinarja ci- g Anton Pregelj, 6reski kine ij ,»'! garet. Plača mi z novim petdeseta-ferent v Šmarju pri Jelšah t■ '|kom. Vrnem ji 48-— dinarjev, ki jih Anica Mikiceva, hčerka g. Mi "na, ] ‘ t spravi v denarnico. Potem nekaj pre- kurista zavarovalnice »Croatjet v pok. * mjgjju.je in rtče, naj ji vrnem pet. Na Igu pri L j u b 1 j a ni: 1 an * ^^tak, bi rada menjala denar. V rr.em štrukelj, prof. klasične gimnazije \ ga> ona pa da zraven Se svojjh pet Mariboru, m gdi. Danica Lavi ae ' ■ 2 desetdinarskih kovancev in reče: »Tu-uradnica zavarovalnice v Lju '|kaj imate 100 dinarjev drobiža in bi ljani — Obilo sreče. * vas prosila, če mi daste 3 00 dinarjev Umrli so: V Ljubljani: Trnov-* v papirju.« Preš te jem denar, vidim da eki župnik in vojni kurat Janko Ceg-fje pravilno 100 dinarjev in ji dam nar; Viljem Lorber, carinski uslužbe-* bankovec za 100 dinarjev — a se nec. V Mariboru: 621etna posest-*spomnim, da sem tudi svoj petdese-nicii Rozalija Homerjeva. Na Vrlini-?tak štela zraven. Bistvo je prav v ki: Marija Hodnikova, roj. Rožma- * tem. nava. V Celju : 3Sletna M■ a! Sama ne bi tega niti opazila, da Trampuževa. blagajničarka^ tvrdke * irie nj g0gp0(j, ki je bil slučajno v Slermecki; 721etni dninar Jože Macur;f trafiki, vprašal, če sem menjavala 521etni dninar Karel Pišek. V K o-xdenar. Povem mu da in takoj se privnici pri R a j h e n b ur g;u : XSp0mni, da je bil isti par tudi pri Lovrenc Sotošek, cerkovnik. V Lju -Injem in hotel prav tako narediti, a bečni pri Celju: 731etni gostil-Ton je na sreg0 t0 opazil še o pravem ničar in posestnik Ivan Sveter. V|^asu iviislil je, da sta se slučajno Spodnjem Kašlju pri L j u b -t zmotila, to pot je pa spoznal, da ljani : 7Gletna Marija Schlagova. Vitem® ni tako. Ložu; 261elni Mirko Škrbec. 1 riz Opozarjam vsakogar, da naj bo SOletna ? Julijana Friedlavl" - °Naše|menjavanju denarja previden, iskre«) sožalje! i M. Z. : . Mm Šala, ki se je krvavo končala Atene, septembra. V kopališču Kilini, letovišču bogatih Atenčanov, se je pred kratkim odigrala krv»»a tragedija kot posledica neslane šale. Mlada operna pevka Murika Palesti, eveeda atenskega Lirskega gledališča, je smrtno ranila gospo Liternijo, ženo nekega bogatega atenskega trgovca. Z nožem jo je nekajkrat sunila v glavo. Vročekrvno pevko so takoj prijeli in zaprli, nedolžna žrtev se pa že nekaj dni bori s smrtjo v neki kliniki in zdravniki dvomijo, da bo ostala pii življenju. Ves dogodek se je odigral v čudnih okoliščinah. Vsega so krivi lahkomiselni ljudje, ki zbijajo neslane šale na račun drugih ljudi. Za svojega letovanja v kopališču je imela mlada, a ljubka Marika dosti oboževateljev okrog sebe, ki so ji neprestano dvorili. A njej je bilo to še vse premalo. * Zato so prijatelji sklenili, da se bodo z njo nekoliko pošalili. Rekli so ji, da se je grški milijonar Helis, ki sicer stalno živi v Ameriki, ki je pa to poletje preživel počitnice v kopališču Kilini, nesmrtno zaljubil vanjo. Mladi igralki se to ni zdelo prav nič neverjetno in jim je kajpak verjela. Na vso moč se je začela smukati okrog bogatega Američana. Ubogi možak pa seveda o vsej stvari ni imel niti pojma. Nekaj časa je pustil igralko na miru, misleč, da se bo že naveličala. Ko pa njenega obletavanja ni bilo ne konca ne kraja, se je je naposled naveličal, ker mu je postala že zoprna in se je je začel očitno izogibati. Pevka je bila v dno duše užaljena zaradi takšnega vedenja gospoda Heli-sa in tako se je obrnila do svojih prijateljev in jih vprašala, kaj je temu vzrok. Prijatelji pa, ko so bili že na Straža pred Mariborough-IIouse, bivališčem angleške kraljice Mary, je dobila za varstvo pred letalskimi napadi jeklen zvon, kamor se v nevarnosti j brez skrbi lahko zateče. tem, da so se začeli na debelo lagati, tudi zdaj niso nehali. Pošteno so jo potegnili. To je pa tudi postalo usodno. Rekli so ji namreč, da je temu vzrok gospa Liternija, lepa žena atenskega trgovca. V resnici se pa gospod Helis in gospa Liternija niti poznala nista. Razborita pevka pa, ki je vse to sveto verjela, je dirjala naravnost v hotel, kjer je stanovala gospa Liternija, planila v njeno sobo in jo dvakrat z nožem sunila v lice ter ji ga popolnoma razmesarila. Na klice gospe Liter-nije je prihitelo na pomoč hotelska osebje, a prepozno. Zadnji trenutek so jo še rešili, da je ni podivjana pevka na mestu zaklala do smrti. Ves grški tisk ne obsoja samo pevke Marike za njen zločin, temveč tud: njene lahkomiselne prijatelje. In upravičeno! Saj se je iz neslane šale razvila tragedija, ki je zahtevala za žrtev nedolžno ženo. Če se soseda sovražila Newyork, septembra. V Indijani v državi Pen.sylvaniji v Združenih državah imata gospoda Harry Walker in McCreary farmi, k: se dotikata drug druge. Vse bi bilo \ redu, ko bi le možaka drug drugega tako težko ne gledala. Stalno se prepirata in tožarita in ne vesta, kako b: drug drugemu grenila življenje. Neprestano si delata škodo, seveda skrivaj kljub temu pa dobro vesta, da je n« napravi nihče drug. Zdaj na skrivnosten način Walkerju poginejo kokoši drugič se McCrearyju na lepem zamaš vodnjak. Drugič spet temu na lepen pogori kopica sena, drugemu pa uidejt konji, ker je »nekdo« posekal živo me jo. So pa tudi časi, ko si soseda n< moreta drugače do živega, kakor da si dejansko spopadeta. Takrat se peteli na spoprimeta, da perje kar leti na vsi strani. Razumljivo je, da sta bila moži že pogosto pred sodiščem in da st« drug zaradi drugega že pogosto sedele Eden izmed nemških bombnikov, ki so ga v Varšavi sestrelili. za zapahi in delala pokoro. A vse to nič r.e zaleže. Ko sta se pred kratkim spet zagovarjala pred sodiščem, se je sodniku že preneumno zdelo poslušati zmerom eno in isto. Ker sta možaka po srcu prav za prav čisto dobra, ju je obsodil na leto dni — skupne ječe. Določil je tudi, da bosta morala ves ta čas jesti iz skupne sklede, samo da se bosta navadila drug na drugega in se ne bosta neprestano pestila z nepotrebnimi očitki. Njuna zdanja kazen prav za prav ni drugega kakor spravna »kura«; sodnik si od nje obeta popolen uspeh. 16 mož umrlo zaradi ene žene Gusinje, septembra. Iz prijaznega turističnega mesteca Gusinje v vardarski banovini prideš po cesti, ki se vije ob reki Vruji v vas Vusanje. Tukaj žive zvečina Arnavti in Črnogorci, med njimi tudi lepa Hajrija, vaška lepotica, zaradi katere je moralo na drugi svet že 16 mož. Vusanjci šo bili do nedavna divji in nevarni ljudje, zdaj so se pa že pomirili in so dobri in uslužni, toda pri njih je še zmerom v navadi krvna osveta. Pri Vusanjeih se je ohranila navada, da se Vusanjci ne ženijo z dekleti iz svoje vasi. Ker torej v bližini Vu-sanja ni nobene druge vasi, so se Vusanjci pogodili s kmeti iz vasi čerema, ki leži takoj za albansko mejo, da se bodo med seboj ženili. Tako je lepega dne prosil za roko lepo Ha-jrijo, Jašar, bogat mladenič iz vasi Čerema. Hajrija je sprejela njegovo roko in se z njim tudi zaročila. A Hajrija se je že preje zagledala v lepega in revnega fanta Saba ra Dedu-ševiča iz Vusanja, Cim bolj se je bližal dan poroke z Jašarjem, tem močneje je plamtela v njej ljubezen do šabana. Hajrija se ni mogla več pretvarjati, zato je nekega dne na lepem pobegnila v hišo svojega ljubimca šabana in se z njim poročila. Vusanjcev se je zaradi tega dogod-ka polastil velik strah. Vedeli so namreč, da Ceremci ne bodo ostali ničesar dolžni, zlasti pa ne Jašar, čigar moški ponos je bil tako poteptan. In ko sta bila šaban in Hajrija najbolj srečna, je počila iz gozda puška; šaban je bil pri priči mrtev. Odtlej so se umori vrstili drug za drugim. Hajrija ni hotela iz šabanove hiše in se je poročila z mlajšim šaba-novim bratom. Zdaj so pa Vusanjci ubili nekega njenega bližnjega sorodnika iz Čerema. In spet so se maščevali Ceremci. Ubili so še drugega Haj-rijinega moža. Hajrija pa tudi zdaj ni hotela zapustiti šabanove hiše. Da bi še lahko Okrog Varšave že nekaj tednov staro in miado koplje strelske jarke na različnih strateških točkah. ostala v njej, se je omožila s šabano-vim bratrancem, čeprav je bil od nje 10 let mlajši. Vusanjci in Ceremci so bili kakor podivjani. Krvna osveta se je začela. V vroči borbi je našlo smrt nič več in nič manj ko 16 mož, padlo jih bo pa še lepo število, ker je Ha.irija še mlada, krvna osveta pa kosi do zadnjega... Plačajte naročnino! Uštel se je Newyork, septembra. Neki Američan, mister Robert Kava-' naugh, se je v svojem 24. letu tako' rekoč umaknil iz življenja. Podedoval1 je čedr o vsoto denarja in je kljub j svoji mladosti prenehal delati. Po nje-1 govem računu bi morala namreč vsota zadostovati za skromno življenje do sedemde-etsga leta. Dalj ko sedemdeset let je bil prepričan, da ne bo živel. Kako je prišel do tega sklepa, ve sam Bog. Možak se je namreč pošt eno uštel. Pred kratkim je dopolnil sedemdeseto leto in je še pri najboljših močeh. Kako tudi re. sai vse svoje življeive ni ničesar delal, živel je skromno, toliko je imel, da si je od časa do časa kaj privoščil; razmetavati denarja seveda ni mogel in ravno to mu je pripomoglo do dolgega življenja. Zdaj se je v starosti na lepem znašel pred prob’emom: njegovi prihranki so namreč pošii in | r.ič drugega mu ne preostane kakor da ' se spet loti dela. To mu najbrže ne bo prav lahko, ko že skoraj pol stoletja ni ničesar delal. V Ameriki se pa peha za kruhom na troče v-apkih, dela zmožnih Leveran, pionir raziskovanja malarije 6. novembra leta 1880. je Charles Louis Aiphonse Laveran odkril povzročitelja malarije v krvi nekega bolnika v Alžiru. Odkritje povzročitelja te strašne bolezni, ki za njo vsako leto boleha 600 milijonov oseb, so v začetku kolonijski zdravniki sprejeli z nezaupanjem. Toda Laveran je imel uspeh in njegova raziskavanja so začrtala novo razdebje v borbi proti malariji. Sedem in dvajset let pozneje je dobil Nobelovo nagrado za medicino. Ko se je Laveran prvič spogledal s povzročiteljem malarije »iz oči v oči«, je bil star komaj pet in trideset let. Veliki učenjak je umrl šele v starosti šest in sedemdesetih let. Leta 1884. je postal profesor na šoli Val-de-Graee v Parizu, svojem rodnem mestu. Kariero tega nesebičnega francoskega učenjaka ni ovenčala Nobelova nagrada, temveč veliko zadovoljstvo, ker je kot pionir v raziskavanju malarije našel pot in olajšal borbo proti tej bo- lezni. Njegovo odkritje je omogočilo ugotoviti, alt ie vročični bolnik res okužen z malarijo ali. ne. Njegovo znanstveno delo je odprlo nova pota strokovnjakom za malarijo. Ko so pa odkrili y nekem komarju, ki prenaša malarijo, parazite, ki jih j® odkril Laveran, je bil rešen problem, kdo prenaša okuženje. Kinin, izredni naravni proizvod, uspešno uporabljajo, malarični bolniki. Razen tega je komisija Zveze narodov za pobijanje malarije pripomogla zadnja leta k naporom tistih, ki se bore proti malariji, ih sicer po zaslugi tegale predpisa: da je treba vzeti v času sezone, ko vlada vročica, kot preventivno sredstvo 40 eentigramov kinina vsak dan, za zdravljenje v primeru obolenja pa vsak dan °d 1—1'30 grama ki-rina v teku 5 do 7 dni. Potovanje v Ameriko kot napitnina London, septembra. Pred nekaj tedni je stal pred londonsko železniško postajo šofer Barnes s svojim taksijem, ko je prišel proti njemu neki gospod, po naglasu sodeč očitmo Američan. Vprašal ga je, koliko bi stala krožna vožnja z avtomobilom po Angliji. Barnes je v mislih nekoliko preračunal in mu povedal ceno za približno dva tedna vožnje iz kraja v kraj. »Dobro,« je dejal potnik, »čez eno uro bodite pred mojim hotelom, takoj bomo odrinili.« šofer je imel komaj toliko časa, da je obvestil o tem svojo družimo in si pripravil vse potrebno za na pot. Točno ob določeni uri je bil že pred hotelskimi vrati. Mister Fownes iz Pittsburga je s svojo družino sedel v avtomobil in vožnja se je začela. Pe_ Ijali so se skozi Cambridge, Northamp-ton, Gloucester, Osford, Hastings, vse okrog Anglije. Naposled so po dveh Nekaj Poljakov je s poljskim parnikom | »Varšava« zbežalo v Kanado. Parnik | sc je ustavil tudi v londonskem prista-j nišču; mali Poljak, ki ga vidite na I sliki, je prišel na kopno z edino prtljago — ročko za kavo. ....................... uivwiwimuc uciuaac Cc tednih vožnje prišli nazaj v London. Begati Američan je bil tako zadovoljen s šoferjem, da mu je za napitnino ponudil — potovanje v Ameriko, Vegetarijanec iz ljubezni London, septembra. Pred kratkim se je v Londonu vršila poroka, ki je zbudila veliko zanimanje. 331etni slikar Eric Doudney se je poročil z gospodično Patricijo Ni-cholsovo. hčerjo 'Ustanovitelja »Kluba vegetarijancev«. Lepa Patricija je doslej odbila vse snubce, češ da je vztrajna vegetarijanka in hoče za moža človeka. ki bo prav tako vegetarijanec. Slikar Doudney pa spada med tiste ljudi, ki si po nočnih lokalih privoščijo marsikaj dobrega za pod zob. Doslej je veljal namreč za oboževatelja dobre jedače in pijače. Tako se je kajpak zgodilo, da ga je Patricija odločno zavrnila, ko jo je prosil za roko. Toda spet se je pokazala čarobna moč ljubezni. Doudney se je žavezal, da se bo čez noč spi-eobrnil v vegetarijanca, če ga Patricija usliši. Pod tem pogojem je kajpak Patricija privolila in tako je iz Savla čez noč postal Pavel in iz londonskega sladokusca zaljubljeni vegetarijanec, ki b^ve če bo držal besedo. Vonj po siru — zdravilo za glavobol Haag, septembra. Znani zdravniški strokovnjak dr. Ki-mestrat iz Leidena na Holandskem je čisto slučajno našel novo zdravilo za glavobol. Kimestrat je bil namreč dolga leta zdravnik uslužbencev v neki veliki tovarni sira. V svoji dolgoletni praksi je zapazil, da mu še noben tovarniški delavec ni tožil o glavobolu. Iz tega sklepa, da se iz sira širi neki vonj, ki preprečuje glavobol. Dr. Kimestrat je zdaj začel analizirati vse pline, ki uhajajo iz raznega sira, da bi našel vonj, ki tako uspešno že v naprej prepreči glavobol. ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET CELO LETO lahko trajno spravife Jasno je, da ljudje radirk že od Pamtiveka niso poznali. Saj ni dolgo, fco niso niti kavčuka poznali, šele leta 1770. so se prvič pojavili majhni kvadratni kavčukasti koščki na evropskem trgu. Le nekaj ljudi je vedelo za skrivnost te novotarije. Nekateri P® niti pojma niso imeli, odkod je Prišla. Slišali so pač, da izvira nekje od daleč, iz krajev, kjer so črnci doma. IK ker so slišali tudi, da imajo črnci rjavo in trdo kožo ko podplat, so bili Prepričani, da so radirke koščki — črnske kože. Še dolgo potem se je m?d preprostimi ljudmi ohranilo za radirko ime >košček črnske kože*. * Vsakdo je na svoji roki že občutil, kako gumijasti trak odskoči, če ga napnemo, in s kakšno silo udari v kožo. Nič čudno se vam pa to ne bo *ddo, je vam povemo, da takšen gumijast trak, če je res dobro napet, ko odleti, doseže hitrost 90 metrov na sekundo; to da torej 320 kilometrov 113 uro in je že čedna hitrost. Zato ni noben čudež, da udarec napetega gumijastega traku na roki pošteno zaboli. * Na romunskih železnicah imajo Prav tako kakor pri nas v vsakem vlaku nekaj oddelkov za nekadilce, nekatere pa izrečno samo za Icadilce. Kdor sede v oddelek za kadilce, mora v. resnici kaditi pipo, cigaro ali pa ngareto, sicer mora plačati kazen, “rt nas bi bilo potrebno ravno narobe. Kazen bi morali plačati tisti, ki neprestano kade in sebe in druge pot-n,ke zavijajo v oblake dima, pri tem Va sede v oddelku — za nekadilce. * In spet narobe svet! V Lissaboni •Judi tako rekoč prisilijo k nočni ži- vahnosti. Pri nas je po nočnih lokalih vse tako drago, da si človek ponočevanje lahko privošči le od časa do časa. V Lissaboni se pa taksiji in izvoščki po deveti uri zvečer pocenijo za polovico. Prav tako po deveti uri gostje dobijo v lokalih vse, kar pojedo in popijejo, za polovično ceno, da šele po tej uri dobe veselje za ponočevanje in se ne dado tako hitro odtrgati od svojih priboljškov. Radi bi vedeli, kakšni bi bili pri nas nočni lokali, če bi se tudi pri nas po tem ravnali! Na Daljnem vzhodu, na Kitajskem, in na otoku. Bali, utegnete od časa do časa zaslišati v zraku nežne glasove. Zdi se vam, ko da bi prihajali z neba glasovi nebeških zvončkov. Če vprašate domačine za vzrok, boste izvedeli, da tako nebeško zvonijo neke vrste golobčki. Na noge jim namreč privežejo različno ubrane 'majhne zvončke in ko letajo po zraltu, nastane tako nežna godba. Zanimalo vas bo, odkod imajo svoj izvor gumbnice na moških in zdaj tudi že na ženskih suknjičih. Gumbnice imajo prav za prav samo to nalogo, da od časa do časa drže v svojih kleščah kakšno cvetlico, podarjeno od nežne roke. Za svoj obstoj se imajo zahvaliti bistrovidnostj princa Alberta Saksonsko-Koburškega. Ko ga je angleška kraljica Viktorija, ki se je pozneje tudi z njim poročila, prvič pozdravila na Angleškem, mu je izročila majhen, a prekrasen šopek. Da bi princ pokazal, kako ji je hvaležen za njeno pozornost, je hitro vzel iz žepa majhen nožiček in si z njim prerezal rever. Vanj je vtaknil naj- lepšo cvetlico iz šopka. Kmalu so ga začeli posnemati tudi drugi gospodje in drugim damam ni kazalo drugega, kakor da so v gumbnice vtikale cvetlice. * V neki nemški reviji smo brali tole♦ razlago za »srbsko« navado razbija-* nja kozarcev. Nemci namreč menijo,♦ da pri nas ljudje v poznih urah zato♦ radi razbijajo kozarce v gostilnah,* ker 'jim tako silno ugaja zvenenje* razbitih črepin. To, pravijo, so iz-* rabili nekateri gostilničarji in zdaj J MOST (sira) OD GROZDJA. KAKOR TUDI VSE SADNE SOKOVE BREZ STROKOVNIH PRiPR V BREZ IZGUBE ČASA BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV S POMOČJO NIPAKOMBINA Ali. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poemi! Higienično! Odobreno od ministrstva za poljedelstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1 {Krat dopust in še to samo za en dan. }V mladih letih je pel tudi v cerkve- svojim gostom dovolijo, da proti prt-j memi odškodnini razbijejo vse ko-zarce in vso posodo, ki jo imajo pred seboj na mizi. Ta razlaaa ravno ne* . ^ ■ ■ , .. z ■ ,2 nem zboru, zdaj je pa to opustil, ker bo držala, nas same pa zamma, odt^ ^ y kod prav za prav izvira razvada, kit Meaim da bi tudi ri nas_ v SIove_ se nelcaten prt nas tako radi »po-Z , , , , ... stavljajoz z njo. ? lah*0to «oveka ki bi se 11 5 mogel meriti z najbolj zaposlenim An- X gležem. Ce drugje ne, na kmetih. Marže pogosto smo pisali o objestnostitsikateri kmet mora garati od ranega angleškega kralja Henrika VIII.5 jutra do pozne noči in prijeti za vse. Imel je več žen in dve izmed njih je t Poleg kmetovanja se mora pogosto lo-dal obglaviti Živel je od leta 1491.1titi tudi obrtniških del, če hoče izha-do 1547. Na njegovem dvoru je živel|jati s svojimi pičlimi dohodki, slikar Holbein, ki je slikal njegove izvoljenke. Nekoč si je izbral kralji Anno Clivejevo. Še preden pa se je zi njo poročil, je hotel videti njene čarei in dražesti na platnu. Naročil je torej < dvornemu slikarju Holbeinu, naj jo‘ Poroka v varstvu nabitih samokresov in strojnic Newyork, septembra. Neki newyorški odvetnik, ki je bil še poprej naslika. Slikar se je hotelJeto nedavna eden najpopularnejših kralju nekoliko prikupiti, zato je nje-♦ zagovornikov v »gangstrskih. zadevah.«, govo izvoljenko naslikal dosti lepšo ♦neki Richard Davis, se je pred kr&t-kakor je bila v resnici. Kralj je bil t Rim poročil s svojo izvoljenko v fcaj ves navdušen za lepotico. Ko jo je pa trudnih okoliščinah, videl v resnici, je bil silno razočaran. J Pred cerkvijo je mladoporočenca Iz političnih razlogov se je kljub temu ?čuvala cela četa stražnikov z naperje-z njo poročil, a se je od nje tudi^ta-Jnimi samokresi in strojnicami. Takoj koj ločil. Odtlej so nesrečno ženo*p0 poroki sta novoporočenca krenila imenovali »kraljico enega dne* in šotna poročno potovanje in tudi tja so ju jo poslali nazaj v njeno domovino, ^spremljali stražniki. Odvetnik je sam prosil policijo, naj Nikoli ga se ni videla, a se bo vendar z njim poročila London, septembra. Mlada londonska plesalka, gospodična Conny Sleydova. bo v kratkem odpotovala v Združene države, kjer se bo takoj poročila z gospodom, ki ga ni še nikoli videla. Pred letom dni se je gospodični Sley-dovi pripetila majhna nesreča — če moremo tako reči. V družbi dveh mladeničev se je namreč izvrstno razpoložena precej pozno zvečer vračala domov. Na cesti so se na lepem ustavili in gospodična Conny je Židane volje začela peti in plesati sredi ulice. Njena kavalirja sta pridno sekundirala. Čeprav je vedela, da se kaj takšnega ne sme početi po deseti ml na londonskih ulicah, jo je vseeno premagal njen živahni temperament. Zato je prišla Pred sodišče, kjer so jo kaznovali za njen prestopek proti cestnemu redu z ukazom, da se leto dni ne sme vrniti Pozneje kakor do desete ure zvečer domov. Obsodbo so objavili tudi v časopisih in tako je prišla v roke mlademu Američanu, inženirju Ronaldu Dauterju iz države Tenessee. Napisal je temperamentni gospodični pismo, češ da obžaluje, da sodišče ni razumelo njene živahne narave in jo je obsodilo. In tako se je začelo dopisovanje med mladim inženirjem in londonsko plesalko. Očitno sta se v pismih aelo ra- zumela in tako jo je mladi inženir [ krvavo vihro v domovini so se rešili z prosil za roko. Gospodična Sleydova t begom, zdaj so hoteli pa še svoje je kajpak ponudbo brez oklevanja sprejela. Te dni l? dobila od svojega zaročenca denar za. pot in dovoljenje 'za prihod v Združene države. V kratkem bo pa odpotovala v Ame>-iko in se z njim poročila. Tat pojedel biserno ovratnico London, septembra. Na neki slikarski razstavi v Londonu se je pripetil pred kratkim kaj nenavaden dogodek. Eden izmed obiskovalcev je na lepem padel na. tla. Zde!o se je, da se je začel daviti. Takoj so ga zgrabili in poklicali reševalni avto. Prepeljali so ga v bolnišnico in ga rentgenizirali. Ugotovili so, da se je začel daviti zaradi biserne ogrlice, ki jo je pojedel. Operirali so ga in mu rešili življenje. Po uspeli operaciji je občutljivi tat priznal, da je ogrlico ukradel neki dami na razstavi, da bi pa tatvine nihče ne opazil, jo je požrl. Zvijača se mu pa ni posrečila. Lutke z očmi iz dragih kamnov London, septembra. Londonska policija je te dni odkrila veliko tihotapsko afero; vanjo so zapleteni neki bogati Kitajci, ki zdaj prebivajo v angleški prestolnici. Pred imetje spraviti na varno. Ti Kitajci so zadnje čase pogosto sprejemali velike zavoje iz Kitajske. V vseh teh pošiljkah so bile pa zmerom krasno izdelane lutke. Ker so bile pošiljke zmerom enake, so zbudile pozornost carinikov. Neko pošiljko so natančneje preiskali in ugotovili, da ima oči iz dragih kamnov. Pozneje so ugotovili, da so imele vse poslane lutke oči iz rubinov ali pa smaragdov. Pri preiskavi so ugotovili, da so hoteli kitajski bogataši na ta način priti do svojega imetja. Najbolj zaposlen človek na Angleškem London, septembra. Za najbolj zaposlenega človeka na Angleškem so proglasili nekega Amosa Taskerja, ki živi v West-Breytonu v grofiji Middlesexu. Ta človek se bavi z najrazličnejšimi poklici. Opravlja namreč tele posle hkrati: uslužben je pri nekem pogrebnem zavodu, je gasilec, glavni cerkovnik, grobar, točaj, vrtnar, pleskar in mizar. Angleški listi poročajo, da Amos Ta-sker vstane vsako jutro ob šestih in dela represtano do 11. ure zvečer. Brez prestanka dela tudi ves teden, pa celo v nedeljo — za angleške pojme je to čudež — gre na delo. V zadnjih štiridesetih letih svojega dela je vzel pridni delavec samo en- ga zavaruje, ker je zadnje čase dobival grozilna pisma od svojih bivših klientov iz. podzemlja. Davis se jim je zato tako zameril, ker je med nekim gangstrskim procesom izdal nekaj, kar je moral izdati, sicer bi sam prišel za zapahe. Zdaj mu velja poskrbeti, da mu ostane koža cala. Saloni za opoldanski počitek London, septembra. Pred kratkim so v Londonu odprli restavracijo s posebnimi saloni, kjer se gostje lahko po kosilu nekoliko odpočijejo. Posebni strežniki zbude goste, kadar naroče. Pokazilo se je, da je ustanova zelo dobrodošla, saj se je poslužuje dosti ljudi. Posebno pa tisti, ki niso oženjeni in tisti, ki stanujejo izven mesta, pa imajo službe v središču mesta. Ameriški hoteli skrbe tudi za praznoverne goste Newyork, septembra. Na kongresu ameriških hotelirjev, ki se je pred kratkim vršil v Cikagu, so sestavili pravila, kaj se sme in celo mora napraviti v hotelu in česa se ne sme, da ostanejo gostje zadovoljni in se še vrnejo v hotel. Pred vsem pa v teh pravilih upoštevajo praznovernost gostov, saj je znano, da je 60 odstotkov ameriških gostov zelo praznovernih. Ameriški hotelirji menijo, da je silno veliko podrobnosti, ki mora nanje hotelsko osebje paziti, da v nasprotnem primeru gostje ne pobegnejo iz hotela. Tako bi na primer sobar, ki bi se drznil gostov klobuk le za trenutek položiti na posteljo, takoj zletel iz službe, kajti baje je težko najti Američana, ki bi tudi po tem prišel kdaj v hotel. Po mnenju Američanov prinese klobuk na postelji nesrečo. Nadalje morajo biti postelje v hotelih postavljene vselej tako, da gostu ni treba vstati z levo nogo. Hotelsko osebje mora vedeti za vsa ta in po-dobna pravila, če hoče v službi uspevati. Brez zavesti na nogometnem igrišču Kjobenhann, septembra. V danskem mestu Holbaeku se je pred kratkim odigral na nogometnem igrišču kaj žalosten dogodek. Igrali sta dve moštvi prijateljsko tekmo. Sredi igre so pa gledalci zagledali sredi igrišča brez vzroka tekati nekega igralca. Neprestano je dirjal kar po sredi igrišča in se ni niti malo zmenil za potek igre. Od časa do časa je zavil proti tribuni in debelo gledal ljudi. Spet nato je zdirjal v nasprotnikovo polovico igrišča in tam začel plesati. Ljudje so sicer vse to opazili, vendar niso takoj opozorili na to sodnika, ker je bila igra napeta in bi izgubili preveč časa. Ko je pa naposled zmedenec stopil k sodniku in ga vprašal, če ima trenutek časa, je zbudil njegovo pozornost. Ne da bi ga količkaj motilo, ko je sodnik napravil začuden obraz, ga je revež vprašal, zakaj se je zbralo toliko ljudi na igrišču in kaj se prav za prav tukaj godi. Sodnik je spoznal, s kom ima opravka, zato je takoj prekinil igro. Igralca so peljaji k zdravniku za živčne bolezni. Ta je ugotovil, da si je pri padcu na igrišču pretresel možgane in tako se mu je zmešalo. Ni čuda, da revež potlej še sam ni vedel, po kaj je prav za prav prišel na igrišče. I Plačilni: Kaj ima najrajši vsak gost... Pikolo: Vem, Proizvodi UNION, Zagreb Novela »Družinskega tednika" POZNA LJUBEZEN Francoski napisat Frederic Boute Alfred Ronee je imel že pet križev. Bil je uiočan in tršat ko grčavo drevo. Redki ščetinasti lasje so mn štrleli okrog blesketajoče se glave. Imel je navzgor zavihan nos, upadla lica in redko brado. Bil je podol>en brezhibno oblečenemu gizdalinu, ki se ravna po najnovejši modi. Po tridesetih letih vztrajnega dela in ugodnih špekulacij v trgovini, si je pridobil veliko premoženje. Ker mu je kupčija z avstralsko volno premoženje pomnožila že čez mejo njegovega stremljenja, je prodal svojo hišo v predmestju in se preselil v lepo stanovanje na nekem odličnem trgu. Zdaj je bolel uživati. Dotlej je mislil samo na to, kako bo prislužil denar. Zdaj si je pa na lepem zaželel svobode. zadovoljstva in dogodivščin. Čeprav je bil v trgovini bistroumen, se je zdelo, da bi bil v čustvenih zadevah velik nevednež. Priložnost za dogodivščine se mu je ponudila nekega meglenega decembrskega večera. Okrog enajstih ee je Konce vračal iz kluba z avtomobilom, ki ga je sam krmilil. Previdno je vozil čez neki most, obdan z meglo. Skozi to meglo je Ronce na lepem zapazil človeško postavo, ki je hodila ob ograji sem In tja. Ko se je približal, je spoznal vitko žensko postavo. »Kaj neki počne tukaj?« se je vprašal. Polastil se ga je nemir. Zdelo se mu je, da se postava nagiblje čez ograjo. Kot dober in plemenit človek je go-I spod Ronce ustavil svoj avtomobil, skočil ven in stekel proti postavi. »Kaj pa počnete?« je zaklical in zgrabil neznanko za roko. »Pustite me,« mu je odgovorila neznanka in se mu skušala iztrgati. Gospod Ronce je zagledal krasen, skoraj otroški obraz pod valovitimi zlatimi lasmi, ki so uhajali izpod krznene čepice. Svetle oči so wle vanj in zdelo se mu je, da so zalite s solzami. »Hoteli ste se utopiti!« je vzkliknil razburjeno. »V vaših letih je to popolnoma nemogoče.« »Pustite me,« je spet ponovila s slabotnim glasom. Toda Ronce jo je še zmerom držal in še natančneje opazoval Res je bila zelo mlada in zelo lepa. Neizkušeno srce gospoda Ronca je divje In močno utripalo. Nesrečno dekletce je zanesljivo hotelo v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Usoda je pa poslala še o pravem času prav njega. Alfreda Ronca, da jo reši. To dolžnost mora po vsaki ceni izpolniti. »Stopite v avtomobil, otrok moj,« je dejal vznemirjena >Kam me boste peljali?«.ga je vprašala. »Na svoj dom.« Nekaj časa se je obotavljala in gledala gospoda Ronca. Njegov obraz ni bil lep, bil je pa nad vse dobrodušen. Zaupala mu je in stopila v avto. Čez dvajset minut se je v lepem salonu gospoda Ronca že ogrela, okrep- čala s skodelico dobrega čaja in pričela svojemu rešitelju pripovedovati svoj doživljaj. Pisala se je Marcelia Verdierjeva, daktilogralinja. Stanovala je pri svojih starših. Oče je bil uradnik in zelo strog. Hotel je, da bi se poročila z nekim bogatim, starejšim človekom. Ona je pa ljubila drugega, mladega uradnika, tovariša v službi, ki je bil kajpak lep in reven. Zato je prišlo v družini večkrat do prepira in prav tako tudi ta večer. Mladi uradnik je prišel k očetu, ta ga je pa postavil pred vrata. Hotela je z njim, pa je ni maral s seboj, bodisi iz obupa ali pa iz strahu, da bi izgubil službo. Zato je od doma pobegnila. »Ali »te hoteli napraviti samomor?« je vprašal nato gospod Ronce. Ni mu odgovorila. Zdelo se je, da jo vse na tem svetu utruja. Gospod Ronce je dekletu odstopil svojo sobo, sam je pa spal na divanu v salonu. Drugi dan je dejal služkinji, da ga je obiskala mlada sorodnica z dežele. Bil je v veliki zadregi. Marcelle ni mogel obdržati v svojem stanovanja, to se ne bi spodobilo. Misel, da bi zlorabil njen težavni položaj, se mu je zdela odvratna. Niti na to ni mogel pomisliti, da bi jo odslovil, ker se mu je zdelo, da mu človekoljubnost nalaga dolžnost, da jo reši propada. Razeu tega si je moral priznati, da jo ljubi. Prvič v življenji? je nekoga vzljubil. Dotlej mu trgovina ni dala časa za ljubezen. Preden ee je pa odločil, se je bolel prepričati o resničnosti dekletovega pripovedovanja. Neki pisarni je dal nalogo, naj zadevi pogleda do dna. Tako je gcepod Ronce izvedel, da je bilo v pripovedovanju mlade Marcelle res vse, razeu dveh, treh podrobnosti: njen ljubimec ni bil uradnik in tudi ni imel nobenega poštenega poklica. Marcello je pregovoril, da je odšla od doma na veliko žalost njenih staršev. Zdelo se je, da z namenom, da bi jo izkoriščal in da bi trgoval z njeno lepoto. Marcelia se je temu uprla, zato je tudi od njega pobegnila. Vse to je izvedel gospod Alfred Ronce, pa ni ničesar verjel. »Tako govore njeni domači,« si je mislil. »Sicer pa, če je tudi resnica, dokazuje, kako je dekle v globini duše pošteno.« Blizu svojega stanovanja je najel za Marcello majhno stanovanje. Lepo ga je opremil in priskrbel Marceli mesečni dohodek. »Zdaj je nesrečno dekle vsaj svobodno in samostojno, meni pa ne more nihče ničesar očitati.« Obiskoval jo je na skrivaj. Marcelia mu je dejala, naj si priskrbi ključ njenega stanovanja. Pogosto jo )e vodil v restavracije in v gledališča. Na moč ponosen je stopal ob lepem dekletu, nasproti njej se je pa vedel čisto prijateljsko in skoraj očetovsko. Od nje se je junaško poslavljal pred vrati njenega stanovanja. Njegova čustva pa že davno niso bila očetovska. In ko se je vračal v svoje razkošno stanovanje, se je zmerom znova ogledoval v zrea-lu in se vpraševal, ali je res tako grd, da ne more vzbuditi ljubezni, ki je njega samega tako prevzela. Ob ponedeljkih zvečer gospod Ronee nikoli ni bil prost. Večerjal je z dvema svojima prijateljema, ki sta bila kakor on še samca in velika sladokusca. Neki ponedeljek, tri mesece po prvem srečanju na mostu, se je pa zgodilo, da je eden izmed prijateljev gospoda Ronca zbolel, drugi je moral pa 0d|)0l0vati. Gospod Ronce je izvedel to v zadnjem trenutku. Tedaj ee je odločil, da preseneti Marcello in jo popelje v gledališče. V malo Marcellino stanovanje je prišel gospod Ronce kajpak spet na skrivaj, ker je imel ključ. V predsobi ja pa zaslišal glasove. Odprl je vrata in ostrmel. Za pogrnjeno mizo je sedela razkošno oblečena Marcelia na kolenih nekega mladeniča, ki ga gospod Ronee ni poznal. Marcelia je kriknila in poskočila, mladenič je pa zbežal kolikor so ga neslo noge in se med vrati zadel ob osuple*-ga gospoda Ronca. Gospod Ronce se je počasi vendarle zavedel. »Ah,« je žalostno vzdihnil, njegov glas je izdajal globoko bol in veliko osuplost. »Kaj naj mu rečem? Če me požene nazaj na cesto?« se je ihte spraševala Marcelia in se naslanjala ob mizo. »Kdo je ta človek?« je naposled spregovoril gospod Ronce z zamolklim glasom. »Sosed z gornjega nadstropja,« je jokavo odgovorila Marcelia, »dvoril mi je, bilo mi je tako dolg Pas.« In na lepem je spoznala, da je to krasen izhod, čeprav je komaj verjela, da se ji bo posrečil. Zato je nadaljevala: »To je vaša krivda, Alfred; strašno je toda vi ste krivi. Zakaj ste me • svojo hladnokrvnostjo tirali do skrajnosti. Zakaj niste hoteli spoznati, d« vas ljubim?« Res je bila Marcelia v tem trenutka ganjena. Kdo bi mogel popisati veselje, ki je na lepem zasijalo na obrazu gospoda Ronca. »Oprosti, draga moja! Nisem mogel verjeti v takšno srečo. Da, sam sem kriv. Poročiva se, Marcelia, ali hočeš?« Marcelia je molfe prikimala. . .V:: y lili DRUŽINSKI TEDNIK kozmetike. Pri tem ne mislimo na vsakdanje telovadne vaje ali na vsakdanjo nego obraza; našteli vam bomo nekaj preprostih preizkušenih pripomočkov, ki so prav tako izdatni kakor dragi kozmetični pripomočki. Preden začnete zjutraj negovati obraz, je dobro, da nekaj minut preje močite oči z vato, namočeno v kamiličnem ali lipovem čaju. Zvečer, preden očistite obraz, prav tako močite oči, a to pot z borovo vodo. Zanesljivo veste, da so moderne in lepe dolge goste trepalnice in obrvi, zato jih zvečer, preden greste spat, namažite z ricinovim oljem; z rednim uporabljanjem ricinovega olja bodo postale trepalnice dolge in se bodo lepo svetile. čudovit je učinek toplega olivnega olja; z njim si namažite lasišče in ga močno vtrite vanj en dan preden si boste umili glavo. Olivno olje namreč krepi in pospešuje rast las. Naj bodo lasje še tako kratki, pred česanjem jih morate izščetkati. ščetkajte se zmerom v smeri od čela nazaj hitro in enakomerno. Vroče kopeli se izogibajte zlasti zjutraj, če nimate časa za daljši počitek. Vroča kopel človeka oslabi, zato se kopajte v vroči vodi le zvečer preden greste spat. Zjutraj se kopajte v srednje topli vodi, med kopanjem jo pa razhlajajte. Po kopanju se dobro zdrgnite z brisačo, namočeno v mrzli vodi; tako boste osvežili živce in boste drugi dan laže delali. Olje, jajca, limona in mleko, — vse to lahko uporabite pri lepotni negi. Marsikatera ženska maže obraz z beljakom, ker beljak zapira znojnice in osvežuje kožo. če se po obrazu drgnete z limono, bo postala koža bela, zato z limono čistimo tudi roke, če umazanosti z njim ne moremo odstraniti z milom, če imate suho kožo, limone ne smete uporabljati. Olje hrani in mehča kožo. Za suho kožo je izvrsten pripomoček rumenjak. Rumenjak stepi, dodaj mu žlico dobrega olja in nekaj limonovih kapljic in se s to zmesjo takoj namaži po obrazu. Ko se posuši, se spet namažite, ko je pa tudi ta plast suha, se umijte v deževnici. Potlej se namažite s kremo. Beljak dobro učinkuje na mastno kožo z razširjenimi znojnicami. Vanj kanite 20 limonovih in 20 konjakovih kapljic, potlej pa to vse skupaj dobro stepite. Za nego obraza sta priporočljiva tudi mandljevo mleko in mandljeva krema. Glavni in prvi predpogoj za lepoto je: dolgo spanje, skrbna nega kože, abstinenca, veliko telovadnih vaj, da ostanejo mišice sveže, prožne in močne. Zenske se danes tako pogosto tehtajo, da jim je to postalo kar navada. Kajpak moramo skrbeti za svojo težo, vendar nikar ne glejte na to, ali ste za nekaj dek težji ali lažji. Takšne malenkosti uničujejo živce, lepoti pa prav nič ne pripomorejo. Predvsem pa igra važno vlogo v ženski lepoti lepa pričeska, kajti lepo počesana ženska je tudi zmerom čedna in simpatična. Križanka in uganke HeUa{ HoviU UfofruluH/ Mlada dekleta morajo svojo lepoto še dosti pazljiveje in skrbneje negovati kakor zrela dekleta ali žene. Mlada dekleta imajo po večini čisto, nežno polt, zato je njihova naloga, da takšno čim dalj časa ohranijo. To je prav tako važna naloga kakor polepšati si kožo, če ni čista. Lepotičenje deklet izpod 16. leta mora biti zelo skromno, ker ni gršega kakor mlado dekle, ki je zelo očitno našminkano. Razen tega pretirano šminkanje dekle napravi starejše. Mlada dekleta s šminkanjem dosežejo ravno nasproten učinek kakor ga žele. Ali pa tudi ne. Nekatere se hočejo, kakor vemo, po vsaki ceni zdeti starejše kakor so. Potlej posnemajo vse tisto, kar si smejo privoščiti starejše dame. V nobenem primeru si mlado dekle ne sme barvati las. Najlepše pri mladem dekletu je, če ima lepo negovane lase. če ima že trajno kodranje, naj bo; še bolj pazljivo mora pa negovati lasišče, da si ohrani zdravega. Nikar naj vsaka ne misli, da se ji bodo na primer podali čisto svetli lasje, če so se podali Jean Harlow, ki je bila že v pet in tridesetem letu. Pri negi lepote je predvsem treba vedeti, kaj se človeku poda, kaj ga pa kazi. Posebno mlada dekleta kazi rdečilo na licih, ki jih dela dosti starejše, če imajo naravno rdeča lica, naj bodo zadovoljne, če jih pa nimajo, pa nikar lic ne rdečite. Najlepša je naravna barva polti. Nardečite se lahko prav narahlo zvečer, če oblečete obleko takšne barve, ki vas napravi še bolj blede. Tudi ustnice mladega dekleta ne smejo biti ostro začrtane in ne na debelo namazane. Sploh je največja napaka deklet pri negi lepote pretiravanje. Dekle doseže zaželen učinek le, če se pri slehernem pripomočku varuje pretiravanja. Puder lahko uporablja vsako dekle, ker varuje kožo pred prahom. Razen tega imajo mlada dekleta pogosto masten nos. Najprej naj ga zjutraj obrišejo z vato, namočeno v razredčenem alkoholu, potlej naj ga pa narahlo napudrajo. Bog ne daj, da bi mlada dekleta, posebno izpod 16 let, barvala trepalnice. To jih napravi starejše kakor katero koli pretiravanje pri lepotičenju. Najzanesljivejše in najboljše sredstvo za dosego lepote pri mladih dekletih so čistoča, zdravje in šport. S trdo vodo se ni priporočljivo dosti umivati. Bolje je uporabljati limonovo kremo, ki se hitro raztopi, potlej jo pa izmiti s prekuhano, mehko vodo. Nikoli se ne umivajte z vročo vodo, ki razširi znojnice. če imate suho kožo, se zvečer natrite z limonovo kremo. Mlada dekleta morajo svoje roke prav tako negovati kakor starejše dame. Važno je, da po kopanju in umivanju roke natrete s kremo. Mlada dekleta tudi ne smejo preživo loščiti svojih nohtoy. Najvažnejše je, da imajo zmerom skrbno očiščene, če se že katera nohte lošči, naj si jih prav diskretno, še bolje je pa, da si jih sploh ne. KRIŽANKA l Pomen besed: Vodoravno: 1. sibirska reka; del voza; 2. francoski kanton, narobe pa naš otok; star denar; 3. ujeda; zaimek; 4. šport; 5. števnik; svatova-nje; zaimek; 6. star naslov; 7. čebelin izdelek; japonski admiral; 8. kraško ,vino; mednarodna organizacija književnikov; 9. svetopisemska gora; egiptovsko božanstvo, i Navpično: 1. ostanek ognja; zaimek; 2. plemič; ujeda; 3. obrtnik; majhen denar; 4. vrsta jelenov; 5. ploskovna mera; drag; predlog; 6. star vojak; 7. samostanska čast; orožje; 8, vodna žival; zver; 9. ploskovna mera; gora v Sloveniji. Moder klobuk z visokim oglavjem ii> vijoličastim trakom, ki zadaj štrli v zrak in s svojo živo barvo klobuk zelo poživi. Jesenska moda polaga veliko pažnjo na »pritikline«: rokavice svinjskega usnja, Chamberlainov dežnik in pisano pahovko za vratom. SKRIVALNICA V * A * * U * A N * S * * L * P R * B * * Ž * S M * T * t Namestu zvezdic vstavi črke A A A B 111 J K L O R R S, da dobiš v vo- doravnih vrstah pregovor. Ponedeljek: Zelenjavna juha, nadevane žemlje2, solata, kompot. Zvečer: Ocvrte safalade, solata. Torek: Krompirjeva juha, telečji zrezki, sladko zelje, krompirjev pire. Zvečer: Rižev narastek, kompot. Sreda: Golaževa juha s prepraženimi kruhovimi kockami, fini polpeti, zabeljeni špageti, solata. Zvečer : Ocvrta jajca, solata. KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere četrtek: Telečja obara, ajdovi žganci. Zvečer: Mlečen močnik. Petek; Krompirjeva juha, zabeljen stročji fižol. Zvečer: Palačinke, kompot. Sobota: Goveja juha z vlivanci, paradižnikova omaka, krompirjev pire. Zvečer : Govedina od opoldne v solati, kava. Nedelja: Zelenjavna juha, nadevana paprika, pražen krompir. Zvečer: Mlečen zdrob. Ponedeljek: Goveji golaž, polenta. Zvečer: Kumare s krompirjem, kava. Torek: Goveja juha z rezanci, krompirjeva omaka, govedina. Zvečer: Ocvrta jetra, krompir v kosih. Sreda: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci, solata. Zvečer : Fižol v solati. Pojasnila: 'Nadevana govedina: Kuhano govedino narežite na zrezke in naložite med dva in dva kosa tale nadev: nekoliko sesekljane čebule, prepraženih in sesekljanih kislih gobic in nekoliko mleka. Vse dobro premešajte m po okusu opoprajte. Posamezne kose govedine položite v kozo in nanje položite kose IZLOČILNICA PETEK - SKLEDA - INDIJA -ELIJA - AJDA - AGATA - LOPA TA - BOTER - KOZEL - ZORAN BESEDA - ZAVORA - SADIKA JABLANA Tz vsake besede vzemi dve zapored-3ii črki in sestavi iz njih pregovor. Bel klobuk s temnomodrim trakom, eden tistih modelov, ki ne polepšajo obraza, temveč narobe zahtevajo posebno lepoto. Današnja moda v resnici mnogo terja od nas! POSETNICA Jedilnik za premožnejše Četrtek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, prepražena govedina, pražen krompir, mešana solata. Zvečer: Ocvrta jetra, krompirjeva solata. Petek; Lečnata juha, fini kruhovi cmoki, jabolčni zavitek, jajčni puding. Zvečer: Pečenjak, kompot. Sobota: Kruhova juha, nadevana govedina', pražen riž, solata. Zvečer: Hrenovke, cvetačna solata. Nedelja: Ragu juha, ocvrti piščanec, pečen krompir, mešana solata, linška torta. Zvečer; Mrzel narezek, pecivo, kompot. Srečko Palik in Komp. Za vkuhavanie ku-oi previdna t'ospo-dinia samo preizkušene steklenice i znamke REX JULIJ KLEIN Ljubljana, Wollo«a ul. 4 Kaj je lastnik te firme po poklicu? Jz Hauza nam p.oc-t>cato.. Za pisarno ali trgovino je lepa črna halja iz jerseya, spredaj naj bo pa vstavljen del iz rdečega jerseya. še zmerom znajo Parižanke ceodti eleganten črn kostim. Zdaj ga ne kra-se samo s primernimi torbicami in klobuki, pač pa tudi z dežniki in dež- , DOPOLNILNICA SUGILAOR10BAUV ^ ^ ^ >|/ s|/ ^ ^ ^ AADASAABAAGOAS Namestu zvezdic vstavi prave črke, ‘da dobiš v navpičnih vrstah besede, Iv srednji vodoravni pa pregovor. krompirja, ki ste ga pražili z govedino vred. Nastrgajte čez vse to nekoliko parmskega sira ali kaškavalja, dodajte nekoliko presnega masla in dajte v pečico, da se rumeno zapeče. 2Nadevane žemlje; V kozo dajte za jajce presnega masla in eno telečjo ledvico ter pustite, da se nekoliko popraži. Ko je ledvica prepražena, jo sesekljajte prav na drobno. Vzemite nekaj mlečnih žemelj, prerežite jih čez polovico in izdolbite iz njih sredico. Pomočite jih v hladno mleko. Sesekljano ledvico zmešajte s sredico, dodajte dve žlički prav na drobno sesekljanega peteršilja in po okusu drugih začimb, drobno stepen rumenjak, soli in popra. S tem nadevom napolnite žemljice, položite na vsako košček presnega masla in jih dajte v pečico, da se nekoliko zapečejo. Na mizo jih dajte še zelo toole. OPEKE Uredi te opekfe prav, da ti bodo dale pregovor. PREMIKALNICA DAŽDOMIR PREPARACIJA VALOVANJE PRIČESKA LITVANEC Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Izbira klobuka k jesenskemu barvastemu kostimu je včasih kaj nehvaležno delo. če ne izberete s sigurnostjo, utegnete zaiti v nevarnost, da Izberete klobuk, ki bo kostimu vzel ves čar namesto da bi ga poživil. Pri klobučku in pahovki iz istega tvoriva, ki ju vidite na sliki, pa te nevarnosti ni, zato vam ju od srca priporočamo. Olje, jajca, limona in mleko v domači kozmetiki Vsaka ženska ve, da je mnogo zelo poceni lepotnih pripomočkov, ki jih lahko naredi doma, po svojem učinku pa lahko tekmujejo z najdražjimi kozmetičnimi metodami. Na žalost je pa zelo malo žensk, ki se negujejo z domačimi kozmetičnimi pripomočki, morebiti zato, ker se jim zde preveč preprosti. Zanimajo se zmerom rajši za najnovejše kozmetične pripomočke, ki se jim zde uspešnejši, a včasih prav nič ne nadkrilju-jejo preizkušenih pripomočkov domače niml plašči, črn kostim, zelen klobuk s črnim trakom, zelen celofanast dežnik in prav takšen plašč, takšna je elegantna Parižanka ob slabem vremenu. Kriianka: V o d o i a v 11 o : os. pokora, fiati, sobar, orei, las, Ganimo*!, oj, dim, so, Rogatec, San, Ren), Santn, Man, Apatin. ta. N a v p t C n o : Osogov, as. sarai, Sap, dan, rana, limonit, os, mig, n*, koledar, obed, tem, res, eenat, ar, kocina. Magičen kvadrat: Kotor, Odesa, teren, oseka, ranar. Račun s črkami: število 2257335 deliš s 345 k> dobiti 6543. Skrit pesnik: Srečko Kosovel. Zlogovnica: Maribor, Užice, Rogatec, Sevnica, Karlovac, Apače, Slatina, Otoče, Bistrica, Ogulin, Tetovo. Apatin. — Murska lubota. Premikalnica: Izidor, Marija, Emerlk. Magičen kvadrati kačak, arena, Čerin, Anica, Kanal Monograml — enfel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino in hitro izvrši v najboljši kvalitet!, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne Potovalna garnitura v stilu Grete Garbo iz grobega, črnobelega sukna. Zraven se sijajno poda koralnordeč pas in pahov-ka iste barve. Posebno eleganten je dolg kep, ki se lepo poda zlasti vitkim in visokim postavam. Ljubka popoldanska obleka, ki je hkrati elegantna in poceni. Narejena je iz prog črnega crepe-marocaina in tila. K njej spada kombineža iste barve. Posebno se poda vitkim damam. LJUBLJANA. Frančiškanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Pred Skotijo 19 PreSernova ul. 10 Gosposvetska 2 Tyršcva 5, Palača „SlavIJa‘* Novi jesenski klobuki. Pariške modistinje se na moč trudijo, da bi iznašle prav posebne modele klobukov — in to jesen se jim je to v polni meri posrečilo. Nekateri izmed njih so skoraj fantastični. Seveda si solidne dame že žele dneva, ki bi jim vrnil solidnejšo modo v pokrivalih. Tega pa očitno ne bodo še tako kmalu dočakale.— Naš model zgoraj je pravi postiljonski klobuk, z drzno privihanimi krajci. Oglavje, podobno cilindru, je zavezano z zelo široko satenasto pentljo. Klobuk je iz mehkega velurja. — Pod njim je model iz mornarskosinje klobučevine s širokimi krajci. Na pentlji je pripeta bronasta oblika, — Na desni pa vidite res eleganten klobuk s površno privihanimi krajci in oglavjem, prav tako na eni strani nekoliko potlačenim. Ker je model res iz fine klobučevine, ga lahko poljubno oblikujete. - . Prihodnjič: KAKO SPLETEŠ JESENSKO JOPICO Proč z gubami! Vzrok gladkega lica ni obilica masti, temveč napetost tkiva. Mlado lice je že samo po sebi sveže in ima gladko •^ožo. Vendar se dogaja, da se tudi na mladem licu pokažejo gube, ali se vsaj začno kazati. Gube se napravijo tudi ljudem, ki morajo veliko govoriti, tako na primer govornikom itd. Gube nastanejo tudi, če lične mišice preveč delujejo, na primer pri pačenju, dviganju obrvi, spuščanju ustnih kotov itd. To so tako imenovane mimične gube. Po prestani bolezni, ko ste precej izgubili na teži, ali po prehitri shujševalni kuri, postane koža mlahava in pokažejo se navpične gube. Pri tem se ovele lične mišice začno spuščati navzdol. Vse te vrste gub se lahko pojavijo tudi pri mladih ljudeh. Pri starejših ljudeh postane kožno tkivo neprožno, Staniče se počasneje množe, mastno tkivo postaja šibko, pa tudi prožne mišice izgubljajo moč. Zato nastajajo gube. Pri odstranjevanju gub je najvažnejše, da kri kar najhitreje kroži v tistih delih, kjer so se. pojavile gube; zato jih je treba bolje hraniti in okrepiti proces obnavljanja tkiva. Najučinkovitejši pripomoček za to je masaža ]ica, toda samo masaža z rokami in ne z različnimi preparati. Razen tega odstranjujemo gube z obkladki — najbolje v zvezi z masažo. Nagubana mesta moramo zmerom močno natreti s hranilnimi kremami, ki imajo v sebi veliko vitaminov ali hormonov. Odstranjevanje gub pa še ni dovolj, ker s tem ne moremo pridobiti notranje moči tkiva. Okrepiti je treba izmenjavo snovi. To dosežemo z bivanjem na čistem zraku, s športom, telovadbo in ustrezajočo hrano. Pri tem pa ne smemo uporabljati nikakšnih preparatov. Samo zdravnik J>xaUiihti nasi/eti Jajca si na najlažji način dolgo ohranite sveža, če jih pol minute kuhate, da se zgornja plast beljaka strdi. Tako bo imelo jajce zaščitno skorjo. Najbolje je, da daste jajca v primerno rešeto in jih držite nad vrelo vodo, da lažfe kontrolirate čas. če jih potlej zavijete še vsakega posebej v časopisni papir, vam bodo precej časa ostala zveža. Problem št. 96 Sestavil W. A. Shinkman (1899) Mat v 3 potezah Kdor bo razpletel gornjo nalogo, bo moral priznati, da je njen avtor pravi problemski genij, kajti s samo 7 figurami sestaviti tako čudovito žrtveno kombinacijo, se ni še izlepa komu posrečilo. (B 83) Problem št. 97 Sestavil Rudolf 1’Hermet (1883) lahko odloči, ali sezite po primernem preparatu, ker pozna odnošaje med telesnim sestavom in nastajanjem gub. Ce imate gube, ne pijte alkohola in kave, jejte mnogo zelenjave in sadja. Začnite z masažo, najbolje je, da po gubah nalahno udarjate s konci prstov, namazanimi s hranilno kremo. Uporabljajte redno kremo s hormoni ali vitamini. Umivajte se z zeliščno vodo iz jagodovih, arnikovih in borovničevih listov. Obkladke iz Amarila čaja napravite takole: dve žlički Amarila čaja poparite z vrelo vodo, pustite, da se nekoliko ohladi, potlej ga pa odcedite. V ta odcedek pomočite krpo, jo ožmite, potlej si jo pa položite na obraz: čeznjo pokrijte suh robec. Kmalu se vam bo zdelo, kakor bi se vam koža parila. Naposled nekaj časa s konci prstov udarjajte po licu. Obkladke menjajte: najprej 4 do 5 toplih, nato pa spet prav toliko mrzlih. Gube na čelu in v očesnih kotih zanesljivo povzroča kratkovidnost. Zato pojdite k očesnemu zdravniku, da vam pregleda oči Vsekako pa morate, če hočete odstraniti gube, natirati kožo s hranilno kremo in hranilnim oljem zoper gube, pred spanjem pa olje in kremo zbrisati z obraza. Da gobe ne počrnijo, jih položite v mrzlo vodo, ki ste ji pridali nekoliko moke. Fižol in sočivje sta preje kuhana, če ju pred kuho namakate v mrzli vodi. Takoj ko prikuha zavre, odcedite vodo in prilijte vrelo vodo. če hočete uporabiti mast ali olje, ki se je v njem cvrla riba, za zabelo, ožmite vanj pred cvrenjem nekoliko limoninega soka. Mat v 3 potezah (B 76,' Problem št. 98 Sestavil V. Marin (1895) Mat v 2 potezah (B 24) Rešitev problema št. 93 1. a4—a5 Kd4—d5 2. DalXc3 Kd5—e6 3. Dc3—f3 4. Df3—c6 mat. Ke6—d6 2. ... Kd5—e4 3. Dc3—d3 šah 4. De3—f3 mat. Ke4—f4 1. ... Kd4—e4 2. DalXc3 Ke4—f5 3. Dc3—c6 4. Dc6—f3 mat. Kf5—f4 2. ... Ke4—d5 3. Dc3—c4 šah 4. Dc4—c6 mat. Kd5—d6 1. ... Kd4—c5 2. DalXc3 šah Kc5—b5 3. Dc3—c4 šah 4. Lf6—d8 mat. Kb5Xa5 1. ... Kd4—e3 2. DalXc3 šah Ke3 —f2 (e2) 3. Dc3—d3 4. Lf6—h4 mat. kar koli Rešitev problema št. 94 1. Lel—d2 kar koli 2. Dd5, bi ali Lg6mat. Rešitev problema št. 95 1. Tal—el Kg3—h3 2. Tel—e4 Kh3—g3 ali pa g±—g3 3. Te4—e3 (h4) mat. 1....... Kg3—f3 2. Sa3—c4 kar koli 3. Tel—e3 ali Sc4—e5 mat. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Neka Američanka je prišla na sijajno Idejo. Iz starega soda je svo»emu mi-Ijenčku napravila zibelko. Pobarvala Ca je s svetlo barvo, obroče pa s temno. Neka ameriška bolnišnica je bila tako navdušena za zibelko, da si je takšne nabavila in eno celo razstavila. Kako očistiš dežnik? Umazanega dežnika ne smete nikoli prati takrat, kadar je že suh, temveč takrat, ko je še vlažen. Razpnite ga in ga operite z mlačno vodo. Krpo pomakajte v vodo in drgnite dežnik. Vodi morate dodati kavno žličko amonija-ka. Ko ste ga oprali s tem, ga izplak-nite z vodo, ki ste ji dodali nekoliko kisa, da prevleka ne izgubi barve. Stari dežniki navadno ne drže več vode in skoznje prši dež. Sami jih lahko temeljito impregnirate. Kavno žličko parafina in kakšnih 30 žličk petroleja dobro zmešajte, dokler se parafin popolnoma ne raztopi v petroleju. S to tekočino operite prevleko. Odprite ga in ga sušite na zraku in pazite, da ne bo na soncu. Ljubka volnena oblekca za šolo in pisarno. Temeljni ton je drap, kocke so pa iz črnih prog. Pas in majhen ovratnik sta iz črnega laka. Oblekca je zato tako učinkovita, ker so krilo, rokavi, pentlja in žepek rezani poševno. če se hočete v kuhinji iznebiti vonja po zelju, vrzite v vodo, ki se v njej kuha zelje, skorjico kruha. če v kuhinji diši po ocvrti ribi, vrzite v ogenj nekoliko sladkorja. Da se prikuha prej skuha, stresite v vodo nekoliko sode bikarbone. Klasična kockasta oblekca za male šolarke, ki popolnoma odgovarja potrebam živahnih dekletc. Narejena je kaj preprosto, kljub temu je pa kroj že dolga leta zelo priljubljen in bo še dolgo ostal. • Porabni nasveti j DRU2INSKI TEDNIK lOD ZAKONA DO LJUBEZNI j:j LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N. 8 t4. nadaljevanje »Nisem lovil svoje žene pri vas, madame. Grofica d'Armonsova ima dom, kjer upam, da bi jo lahko dobil. Ali je pri vas, sem vprašal samo zato, ker se nisem prej zanimal, kje prav za prav je.« »Niste se zanimali? Torej niste bili prepričani, da bo tu?« »Ne. Z vami, madame, sem hotel govoriti!« Prijazno se mu je priklonila. »Neizmerno me veseli, da cenite sivo glavo bolj kakor temnolaso.« In z nasmeškom je dodala: »Mislim, da to ni bil edini vzrok vašega obiska. Ali mi ne bi hoteli pojasniti tudi pravi vzrok?« Toda ko je hotel Filip spregovoriti, mu je rdečica zalila obraz. »Dovolite mi, madame, da igram z odprtimi kvartarni.« »Prosim...« »Saj veste, kako je z menoj in z mojo ženo.« »Renata mi je govorila samo o sebi... Kako je z vami, sama ni vedela.« Ta odgovor je grofa zmedel. Nerodno mu je bilo, ker se mu v tem trenutku ni dalo igrati z besedami, zdelo se mu je pa, da se igra baronica z njim kakor mačka z mišjo. Potrudil se je, da bi ostal miren, in nadaljeval: »Renata seveda tega ni mogla vedeti... Tudi jaz do zadnjih dni nisem vedel prav ničesar.« »Mislila sem, da sta bila med seboj trdno dogovorjena: ženitev, ki ne velja... ali pa, ki velja prav malo. Medsebojen dogovor, da bosta živela drug daleč od drugega, nikakšna ločitev, pač pa sporazum, da si bosta ostala tujca. Tako je bilo, kajne?« »Da, do danes.« »Ali se je kaj spremenilo?« »žal!« »Kaj me pa strašite? Ali se je Renati kaj hudega primerilo?« »Ne vem.« »Kdaj ste jo pa zapustili?« »Zvečer... po materinem pogrebu...« »Da, res! Izvedela sem, kakšna nesreča vas je zadela. Renata mi je pisala, kako je ta izguba udarila tudi njo.« »Kdaj vam je pisala?« »Včeraj sem dobila njeno pismo.« »Iz Pariza?« »Ne. Bila je pri stricu... Piše se...« »Serge de Louvigny?« »Da!« »Ali je pisala kaj o meni?« »Prav malo... Mimogrede nekaj besed!« »Torej nekaj zlobnih besed?« »Zakaj zlobnih? Renata ni nikoli zlobna.« »Ker sem se vedel proti njej kakor pobalin.« »Nekoč, toda to se pozabi.« »Ne, zadnje dni.« »O, kako je pa to mogoče, gospod d’Armons? Vi, ki ste tako dobro vzgojeni?« »Nisem je spoznal in sem ji rekel... Oh, rajši ne govorim.« Poslednje besede je izrekel tako odkritosrčno in tako obžalujoče, da se je baroničin obraz kar raznežil. »Povejte mi to. Oba samo drug drugemu zastrupljata življenje.« »Jaz res! Ona ne... Njej nisem mogel ničesar očitati.«' »Moja mala Renata je bila zmerom takšna.« »Tudi jaz že začenjam to verjeti.« »že zaradi ljubezni do resnice morate verjeti.« »Torej verjamem... Zaradi ljubezni do Renate!...« Stara dama je vstala: »Ali govorite resno?« »Iz dna srca, madame. Renato sem prvič videl pred petimi ali šestimi dnevi, pa nisem vedel, da je moja žena. šele pred štirimi dnevi sem izvedel, kaj me veže nanjo, in odtlej nisem mogel ponoči zapreti oči ob sami misli, da sem izkopal tak prepad med njo in seboj.« »Kaj naj to pomeni? Zdi se mi, da mislite resno? Torej ste se zaljubili v svojo ženo?« »Da, ko sem jo prvič zagledal. To se vam mora zdeti smešno, ne?« »Kaj še!... Nasprotno! Renata ima vse, kar je treba, da zbudi ljubezen na prvi pogled. In to se mi zdi čisto prav.« »Na nesrečo sem jo užalil, tako neumno užalil, in tako nerodno.« »Povejte mi to. Zanima me, ali ne pretiravate. Po njenem pismu ne bi sodila, da ste se ji na novo zamerili.« »Vse vam bom povedal in potem presodite... Mojo odkritost mi boste pa poplačali s tem, da bom smel prebrati Renatino pismo... Po vsaki ceni hočem vedeti, kaj ona v srcu misli... Zadnje tri dni sem čisto zmeden.« »Ubogi otrok! Morda vam bom lahko pomagala.« »Samo zato sem prišel k vam, da bi vas prosil pomoči. Dobro jo poznate. Njeno življenje poznate, njene misli. Vaši nasveti in vaš vpliv, oboje mi bo dragocena pomoč.« »Iz srca vam obljubljam, da vam bom pomagala. Zmerom sem bila prepričana, da bo/'Renatina sreča le v zvezi z vami. Saj je dekle kakor ustvarjeno za redno in družinsko življenje.« Sedla je v naslanjač, da bi laže poslušala zgodbo mladega moža. Filipov obraz je bil v luči. Ko je govoril, je zato lahko na njegovem obrazu brala vse občutke in vse obžalovanje, ki ga je izražal. In grof d’Armons je pošteno in odkrito povedal prav vse. Zavedal se je, kako nespametno je ravnal in govoril, ko so brali oporoko, kako je žalil svojo ženo, in zdaj je hotel popraviti vse, kar bi bilo mogoče. Potem ga je zmedlo odkritje, kako je njegova žena lepa; zaljubil se je vanjo in zdaj se je hotel samo še ponižati pred ljubkostjo ženske, ki jo je nekoč tako preziral. Ko je končal svojo zgodbo, je baronica nekaj trenutkov premišljala. »Priznati moram, da je to hujše, kakor sem pričakovala.« »žal!« »Renata bo imela tisoč vzrokov, da vam ne odpusti.« »To pravite vi, ki jo poznate?« »Zmerom si je želela, da bi se vam za preziranje maščevala.« »Prav je imela.« »In vendar govori nekaj v vašo korist.« »Ali se ne motite?« »Ne. Za vas govori to, da obtožujete sebe še večjih grehov, kakor ste jih v resnici storili.« »In temu pravite, da je v mojo korist?« Zmajal je z glavo in jo zagrenjeno pogledal, toda ona se je samo nasmehnila in potem nadaljevala: »Lepa je, vi pa ji rečete, da je vaša žena grda; mislite samo na moro, ki vas je tako dolgo tlačila. In vaša žena stoji pred vami! To je vse tako čudno smešno, da se Renata zaradi tega ne bo mogla jeziti. Saj bo morala misliti, da ste govorili o neki drugi ženski.« »Kako je bil moj stric užaljen!« »Ker ste govorili to pred njo! Toda ona je dobro vedela, da je ne poznate. Vaše opazke niso bile namenjene njej, ampak neki drugi. Vsa vaša jeza je letela na nekdanjo Renato, ne pa na tisto, ki je stala pred vami.« »Vaša razlaga je prav lepa, madame, vendar pa dvomim, da bi zmanjšala mojo krivdo.« »Mislim, da je zelo laskavo za žensko, ko vidi, da se je moški, ki se je tako grdo vedel proti njej, na prvi pogled zaljubil vanjo.« »Vidite... prav tega mi Renata ne bo marala verjeti.« »Grof, preveč lep moški ste, da ne bi znali hitro pregovoriti mladega dekleta.« Pomenljivo se je nasmehnila. Tudi njemu se je počasi zjasnil obraz. »Čeprav, toda zavest, da sem ga polomil...« »Vzlic vsemu. Ker poznam Renatin značaj, se mi zdi, da je najbolje, če greste k njej, priznate svoje napake in se ji ne opravičujete preveč. Tako govorite z njo, kakor ste z menoj.« »Ali mislite, da jo bom s tem prepričal?« »Sodim, da je to najboljši način. Mislim, da bo uspeh isti, kakor če ne bi bili pred nekaj dnevi napravili tiste neumnosti.« »Ali se je Renata že prej odločila? Ali veste, kaj je sklenila?« »Resno se je mislila maščevati zaradi vašega preziranja in morda je nekoliko pretiravala svojo jezo, da bi vas bolj zadela. Zdaj glejte, da boste to popravili.« »Ali mi boste pokazali njeno pismo?« »Ne bi rada zlorabljala njenega zaupanja.« »Ali je v njem kaj takšnega, česar ne bi smel vedeti?« »Kako pretiravate! Vidim, da ste res zaljubljeni vanjo... Glejte, tole mi je pisala...« Filip je hlastno vzel pismo in bolj ganjen, kakor je hotel pokazati, stopil k oknu, da bi ga prebral. V začetku je samo pisala, kako jo boli smrt njegove matere. Potem je nadaljevala: »Videla sem nedosegljivega Filipa. Prav nič opičjega ni na njem, mislim pa, da mora biti v sorodu s tigrom: kako je hlepel po moji krvi! Slišala sem, kako je govoril o meni in ni niti slutil, kakšne vezi naju vežejo: kar naslajala sem se!... Kako sem si želela, da ne bi bila njegova žena in da bi potem z njim zabavljala čez njo!« Potem je bral še dalje: »Zdelo se mi je, da bi se bila brez teh vražjih zakonskih vezi Filip in jaz dobro razumela... Le zakon je prekletstvo, ki naju razdvajata. Zakon uniči vse, kar je dobrega v moškem in ženski.« Ko je prebral pismo, je za trenutek obstal, kakor bi se bil zasanjal, Potem se je počasi vrnil k baronici. »Ne upam se vas prositi, da bi mi pustili to pismo.« _ Preden je utegnila odgovoriti, je ze odgovorila njena kretnja. »O, ne. Kaj bi pa z njim?« »še bi ga rad bral... V njem govori z vami brez zadržkov in tu sem prvič lahko spoznal njene skrite misli.« »No, če so vam ti kratki stavki dovolj, pa res niste izbirčni. Trikrat sem jih prebrala, da bi poskusila spoznati vtis, ki so vam ga mogle pustiti.« »In kaj ste odkrili?« »Ne dosti! Izprva se norčuje, kakor se mi zdi, iz vašega sovraštva. Potem bi človek rekel, da ste ji všeč in da bi se spustila z vami v ljubimkanje, če ne bi bili njen mož. Toda zadnji stavek pokvari vse: nič dobrega ne ostane več, nič več ne piše o občutkih, ki bi jih morala imeti drug do drugega. Nič dobrega, to se pravi simpatije, zaupanje itd. Naposled — ne vem, ali prav mislim? — se mi zdi, da filozofira o vas, samo zato, da bi ne bilo treba nič reči... ali pa, da ji ne bi bilo treba začenjati vprašanja še z druge strani.« Filip je še zmerom držal Renatino pismo v roki; zdaj ga je vrnil baronici in obupano vzdihnil: »Prav ste imeli. Njeno pismo ne pomeni dosti.« Zamislil se je, potem je pa dodal: »Pa vendar sem vesel, da se ne znaša nad mano zaradi tiste neumnosti pred nekaj dnevi.« »Saj sem vam rekla, da ni zlobna.« 14. IX. 1M> Preživite prijetno Jesen v RADENSKEM KOPALIŠČU ki zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, in notranjih žlez. September-oktober pavšal 10 dni 750 din Vračunano VSE: stanovanje (vsaka prosta soba po listni Izbiri), hrana, I zdravniški pregled ter po njem predpisane naravne ogljikov« ali mineralne kopeli, zdraviliška, godbena in občinska taksa, velika analizi seči, sobna postrežba, zdravljenje s pitjem naše zdravilne vode Godba, dancing in tonkino izmenoma vsak dan Obširne prospekte dobile na zahteva od uprave kopališča SLATINA RADENCI .»Očitala bi mi lahko, tudi če ne bi bila zlobna.« »Ali vidite v tem kakšen drug: vzrok?« »Ne vem. želim si samo to, da se ne bi več jezila name.« »Ponavljam vam, da vaših besed ni jemala resno. Poglejte, kako govori brez grenkobe.« »Vaše zaupanje me zelo krepil madame.« »To me veseli. Morate biti trdni,| če mislite iti k Renati.« »Priznam, da vas bom zapustil z olajšanim srcem.« »Toda takoj ne pojdete. Tu boste še južinali. Menda se ne bosbe bali sestanka s staro žensko. V zahvalo vam bom podarila majhen album fotografij. V njej boste videli Renato pri vseh mogočih priložnostih.« »Zelo vesel bom tega darila".« »Za vas sem zbirala te slike... da bi vam jih poslala. Že davno bi bila to storila, toda nekega dne mi je Renata povedala o pismih, ki jih je dobila od vas, in takrat sem začela dvomiti... ; »Dvomiti nad mano?« »Da. Bala sem se, da teh slik ne boste znali ceniti... V Egiptu bi si bili lahko dobili dragoceno nadomestilo za ženo... Zdelo se mi je, da traja vaše Izgnanstvo že predolgo...« »Besedo vam dam, da nisem iskal nadomestil,« je oporekal. »Nisem se pač mogla odločiti in album je ostal pri meni. Danes sem slišala iz vaših ust take besede, da vam ga bom izročila brez obžalovanja.« »Hvaležen vam bom.« »Renato in mojega vnuka boste videli._ Več kakor leto dni imam zdaj že dva otroka in dostikrat premišljam, kateri mi je ljubši.« »Vašemu vnuku je Robert ime?« je vprašal mladi mož in hlinil popolno ravnodušnost, čeprav mu je srce zadrhtelo. j POZOR! pozor; V kratkem začne »Družinski tednik« priobčevati nov velik ljubezenski roman. Romani »Družinskega tednika« slove v vsej Sloveniji po svoji zanimivosti, zato skoraj ne potrebujejo priporočila. Tudi naš novi roman spada v vrsto tistih, ki pridobivajo »Družinskemu tedniki’« čedalje več novih naročnikov ia bralcev. Več v prihodnji številki! jCtpa ableka fa \Jd$t viseifa blago za njo dobite v veliki izbiri in po Vašem okusu pri znani manufakturni veletrgovini Tl. HtUdauc - Škafu' Llngarjeva ulica - Pred Škofijo ZANESLJIVO DOBRO l Novela »Družinskega tednika" £>€šJbivtnt NAPISAL PETER FABRIZIUS V kraljevskem gradu Hamptom-Courtu pri Londonu imajo na vrtu labirint. Plačal sena peuny in stopil vanj. Tam sem videl same ozke poti, ločene z gostim, visokim grmičjem, ki eo se izgubljale na vse strani. Samo en izhod je bil, in tega je bilo treba najti. V otroških listih sem videl že večkrat kaj podobnega. Navadno je bila kakšna zmešnjava črt, v začetku in na koncu pa sličica: Kako pride dekla do studenca? Kako pride pes do svoje klobase? Kako bo koza našla hlev? Komaj dve minuti sem hodil, že sem zašel v slepo ulico in sem se moral obrniti. Prav tedaj je zavil debel gospod z rdečim obrazom, z naščeperje-nimi obrvmi in brado okoli vogla. Za roko je držal majhnega fantka. »Oče,« je vprašal fantek, »kai pa je to?« »To,« ga je poučil oče, »je labirint.« »Oče, kaj pa je labirint?« »Labirint, hm, to je kraj, kjer zmerom najdemo začetek, polem pa ne pridemo dalje.« »Pesmi, ki se jih moramo v šoli na p»>net naučiti, so tudi labirint. Začetek znam zmerom, potem pa se mi zatakne in ne znam dalje.« Poskusil sem iti v drugo smer. Tam sem naletel na zakonski par, ki je zastavljal pot. Ona je bila velika in suha, on majhen in debel. Spominjala sta me na žirafo, ki se je z mrožem zapletla v prepir. »To je spet tebi podobno,« je zagodrnjala žirafa. »Da me pripelješ v labirinti Krive poti nepregledna zmeda — kakor nalašč zate! Kakšen obupen okus imaš!« Mrož jo je nezaupno premeril od glave do nog: »Slab okus imam res,« je zagodel. »In penny plačaš, da se nazadnje izgubiš!« je donelo iz nje. »Izgubil bi se lahko v Londonu tudi zastonj.« »Pojdi zdaj dalje! Tale gospod bi šel rad mimo. Po kateri strani poj-deš?« »Po desni.« »Prav. Jaz pojdem pa po levi.« Iz moške solidarnosti sem se mu pridružil. Kmalu mi je nova živa meja zastavila pot. »Ljubica,« sem slišal nežen glas z druge strani, »tvoji lasje danes prasketajo, kakor bi bili električni.« »Samo če jih tvoja roka boža, Fre-dy,« je prav tako nežno odgovoril ženski glas. »Tu vidite čudežno sredstvo, ki se mu pravi zakon,« je pripomnil mož. Pokazal je čez živo mejo: »Pred uporabo ...« potem pa je besno pokimal in pokazal nase: »...in po uporabi.« »No, tudi vi ste danes precej naelektreni,« sem mu rekel. V tistem trenutku pa^je planil mimo naju mlad moški z roženimi naočniki. Razburjen se je pognal v 6lepo ulico, od koder sva pravkar prišla, pa je zapazi! svojo zmoto in prihitel nazaj. »To so mladi fantje, ki prihajajo v skupinah sem, potem pa za stavo tečejo, kdo bo prvii spet zunaj,« je dejal mrož in šel dalje. Precej radoveden človek sem. Dirka mladeniča z roženimi naočniki me je sicer zanimala, še bolj pa me je mikalo videti električni ljubezenski parček. To pa je bilo težavnejše, kakor sem si mislil. Na vsakem oglu in na vsaki poti sem srečal kakšne ljudi, samo tistih dveh, ki sem ju hotel najti, ni bilo nikjer. Tedaj sem spet zaslišal na desni nežen glas. »Imela bova hišico, čisto v zelenju, ob morju, c vrtom.« Dvojica je zavila okoli ogla in nii prišla naproti. Ona je bila kakor zlate sanje. Imela je obleko z velikimi cveti in širokokrajen klobuk, ki se je pri vsakem koraku pozibaval. On me je nekoliko razočaral. Bil je povprečen ljubimec, z gladko počesanimi lasmi in vodeno sivimi očmi. Njegova ušesa so se očitno sramovala, da štrle tako daleč stran, in so bila zato vsa rdeča. Opisoval je hišico tako natanko, kakor zna samo zaljubljenec ali pa arhitekt. Komaj je parček izginil, že je planil spet dirkajoči mladi mož z roženimi naočniki iz stranske ulice, pa naravnost v slepo ulico. Potem je zaklel in se obrnil. Zdrvel je spet proti meni in mi krepko stopil na noge. »Ali niste videli svetlolasega dekleta e fantom?« je vprašal, namesto da bi se mi bil opravičil. Prikimal sem in takoj je spet odhitel v smeri, ki sem mu jo pokazal. Zadeva je začenjala postajati zanimiva. Torej ni bila dirka, ampak ljubezenska tragedija. V labirintu takšna tragedija ni prav nič prijetnega. Šel sem dalje in naletel na dva bradata starca, ki 6ta filozofirala za nekim oglom. »Takšni labirinti so nekaj čudnega,« je dejal prvi bradač. »Le ena pot drži do cilja, druge pa so neprave in človek 6e mora vračati z njih. Kakor v življenju. Pred vsakim oglom nas čaka odločitev. Nekateri se odločijo takoj, drugi pa blodijo, večno blodijo...« Drugi bradač je zamišljeno dvignil kazalec, odprl usta in rekel: »Sreča? Nadarjenost? Morda nagon?« Gledal sem, da sem čiinprej izginil. Ob živi meji, ki je zapirala pot, je stal ves obupan in ubit mladenič z roženimi naočniki. »Ju že ni več tu,« je potožil in si obrisal pot s čela. »Zapustila sta ta strašni labirint. In jaz,« je dodal in se me proseče oklenil, »ne najdem več izhoda.« »Saj ga lahko skupaj poiščeva,« sem potolažil izgubljeno, ljubosumno ovi*-co. »Zelo radi imate dekle, kaj?« Sočutno sem gledal mladeniča, ki je bil ves ubit od zasledovanja. Mladenič pa me je debelo pogledal. »Jaz? Kje pa! Kako vam sploh more kaj takšnega priti na misel?« »To ni bilo težavno sklepati po vašem vedenju.« Brezbrižno je odmahnil z roko. »To je vendar edina hči bogatega bančnika Burlinghama. Zmerom se druži 8 tem mladim nemaničem. Njen oče hoče vedeti, kod se skrivata.« »In kaj vas to briga?« Mladenič si je iznova obrisal čelo. »Mene?« je naposled vprašal. »Ali m« ne poznate? Tu imate mojo posetnico, če bi me kdaj potrebovali.« Izročil nii je posetnico. »Detektivska pisarna George P-Springgreen,« je bilo tam napisano * debelimi črkami. »Ve vse, vidi vsoi najde povsod izhod!« 4 m C Naš Kotiček KLOBUKA V našo pisarno hodijo različni Ijud-]e. Dobro oblečeni gospodje, ki govore o resolucijah in puragratih, delavci, ki žele službe, matere, ki prosijo Podpore. Zadnjič je pa prišlo k nam ljubko, kodrolaso sončece. Posadili smo ga, zgovorno dekletce, v naslanjač, od "Oder nas je zvedavo ogledovala. Majhen, sinji klobuček je bila poteg-n‘ia z glave in ga položila na mizo. K° se pogovarjam z njo, se odpro V/afa in v pisarno stopi star možak. Njegov obraz je razoran, roke se mu •tešejo in slabo je oblečen. Kaj bi rad? Dela! Dvajset let je delal v rudniku, potlej je pa zbolel in zdaj ga nikjer več ne marajo. Gospodje ga Poslušajo, meni pa uide pogled na nuzo. Poleg sinjega klobučka z rožna-0 pentljo, leži drug klobuk, ogoljen *** zmečkan. Sinja, neskrbna mladost, Poleg nje pa mračna starost s skrbmi m bedo! Ali čaka tudi to ljubko dekletce .šen vegast, ogoljen klobuk? Tesno P11 je, dekletce se pa smehlja in se rezskrbno igra s številčno ploščico na telefonu ... N. N. SINKO IN MAMICA Sva mlada zakonca, imava triletne-Ea sinka, ki je zelo živahne narave. opoldne, ko mamica pospravlja in Postilja, ji sinko prav rad skoči na Posteljo in se skriva pod odejo. Ne-ega dne mi je mamica opoldne pri osilu potožila, kako ji Joško pri delt nagaja. Oba sva ga posvarila, da pošijeva k stari mami, če ne bo Pnden; tega se pa najbolj boji, ker se tam nima s kom igrati. Istega dne popoldne smo se vsi trije peljali s kolesi na sprehod proti St. Vidu. Nazaj grede smo srečali velik voz, naložen s krmo. S sinkom pva srečno odpeljala mimo, žena pa se ni bila prav sigurna na kolesu in Pe je prevrnila v grmovje. Pri lem se )e tako udarila, da se ni mogla več Peljati dalje. Drugi dan sem šel v službo. Žena hi mogla vstati. Joško je šel sam po •hleko in naprosil sosedovo Majdico, da mu je pomagala zakuriti. In tako Je sam skuhal kavo, kakor se je naučil od svoje mamice in ji jo nesel na posteljo. Sam je kajpak prvi po-Pil kavo, potem se je pa postavil Pred mamico, češ: »Vidiš, mama, vedno me tožiš očku, naj me pelje k stari mami, kdo bi-pa zdaj tebi stre-Eel, če ne bi mela mene pri sebi.« »Jožek, zelo te imam rada, ker si tako priden. Ne bom te pustila od doma!« Jožek je bil tako srečen in vesel, da je na te mamičine besede pri priči Postavil kozolec na postelji. To je drobec naše mlade družinske sreče! A. A. PISEMCA LJUBKE PLESALKE Pariš, septembra. »LTntransigeant« prinaša naslednji ljubki spominček iz časov minile svetovne vojne: Francoski časnikar Henry de Forge, ki je odhajal na fronto kot navaden desetnik, je bil prav presenečen, ko je dobil na dan odhoda drobno pisemce. Foslala mu ga je mlada operna plesalka, katere fotografijo je de Forge objavil v listih. V zahvalo za to uslugo mu je obljubila, da mu bo vsako sredo Pisala na fronto, da se bo časih lahko nasmejal. In res. Vso dolgo vojno mu je pošiljala, vsako sredo, majhna pisma, Polna dobre volje in smeha. »Is,« pravi de Forge, »noben spomin Pii ni tako drag, nič me ni tako krepilo v težkih dneh preizkušnje, kakor drobna, nežna pisemca male plesalke.« vieri. Poročena je z nekim portugalskim industrijcem. Rainer Luiza: avstrijska Židinja. Tenkočutna, vročekrvna, dobra igralka, zelo izobražena. Poročena je s ko munističnim pisateljem Kieafordom Audettom. Gingcr Rogers: hči neke neznatne igralke iz Texasa. Odkrili so jo po neki zmagi na lepotni tekmi v Charle-stonu. Ko je prišla v Hollywood, se je poročila z igralcem Louisom Ayresom, a se je kmalu ločila. S Fredom Astai-rom je dosegla veliko uspehov kot plesalka. Uspešno je odigrala tudi nekaj ženskih vlog. Ljudi ne mara. Shearer Norma: začela je zelo težko v Newyorku, popolnoma sama. Živela je kakor je mogla. Bila je plesalka v različnih plesiščih, potlej statistka, naposled je pa postala slavna zvezda in žena Envinga Talberga, producenta. Je mati dveh srčkanih otročičkov. Stanuje v Santa Moniki in je stara 34 let. Zdaj se mudi v Franciji. Sydncy Silvija: stara je 30 let in ima zagoneten obraz. Pred petimi leti je po srečnem naključju postala zvezda. Je bohemske narave, stanuje zmerom le v opremljenih stanovanjih in jih pogosto menja. Je zelo čustvena; njene dogodivščine, naj bodo že takšne ali takšne, pogosto polnijo kroniko časopisnih škandalov. Steynwick Barbara: najprej je bila girl. Ločila se je od revijskega plesalca Franka Faya. Dolgo let se ni poročila iz preprostega razloga: čakala je Boba Taylorja. Kadar ne filma, stanuje na svojem ranchu v dolini San Fernando v družbi neke prijateljice. Sullivan Margarit: poročena z Les-liejem Hotvardom. Poprej je bila že dvakrat poročena. Nekoč je bila v neki drami ranjena. Ima enega otroka. Taylor Robert: doma iz Fileya v državi Nebraski. Sin nekega lekarnarja. Najprej je študiral, potlej je postal teniški prvak. Nekoč so ga zapazili v se noče znova poročiti. Ljubimkala je že z Gablom, Tracyjem in Powerjem Adoptirala je nekega otroka. Zlobni jeziki govore, da je v resnici njen... Powell VVilham: doma iz Pittsburga. V Newyorku je hodil na konzervatorij. Ze dalj časa je pri filmu; igra svetov-njake in gangstre. Odličen komik. Njegova velika ljubezen, Jean Harlorv, mu je umrla in je nikakor ne more preboleti. Tole prebereš = i/ eni minuti ===== V tej minuti . . . ... gre čez londonsko križišče v Hyde Parku, kjer je največji promet na vsem svetu, sto dvajset voz. ...v višini 112 kilometrov privlači luna ozračje 125 metrov... tako vsaj trdijo angleški učenjaki. ... v jasni noči lahko vidimo več ko 3.000 zvezd. ...pridobi Kanada 500 kil bakra. ...je vzel ameriški urad za ugotovitev istovetnosti dva nova prstna odtisa. ... so časnikarji poslali v Združene države 100 besed po mednarodnih kablih. ... so iz Francije odposlali 15 kil cigaretnega papirja v Ameriko. ...so učenjaki izumili stroj, ki bo v eni minuti rešil matematični problem, kakršnega bi moral človek reševati teden dni. In minuta je minila. Izpolnjevanka Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko! Ali že veste... ...da je pol kile medu ekstrakt 7,500.000 cvetov? ...da bi človek potreboval 12.500 ur, to je okrog 1562 din po o:em delovnih I NOVOSTI PLAŠČEV! NOVOSTI KOSTUMOV J 9ze. LJUBLJANA MANUFAKTURA ril Opozarjamo na naš cenejši oddelek s posebnim vhodom! nekem filmskem ateljeju in ga angažirali. Zelo lep je. Dolgo je bil' najlepši v Hollywoodu, zdaj ga prekaša Tyron Power. Tudi Greta Garbo ga je opazila. Igrala sta v »Dami s kamelijami«. Odkar je spoznal Barbaro Steyn-vvickovo, je postal njen suženj in zdaj njen mož. Ima vilo, sicej- pa stanuje pri Barbari. Tracy Spencer: sin nekega indu-strijca. Najprej je bil akademik, potlej je pa zašel na deske. Ko je imel na gledaliških deskah uspeh, so ga poklicali v Hollywood. Zdaj je velik igralec. Poročen je z neko meščanko in je oče dveh otročičkov. Nekoč se je blazno zaljubil v Loretto Yungovo in je hotel vse pustiti zaradi nje. Toda ona ni hotela... Young Loretta : krasna ženska. Stara je 23 let. Stanuje sama na pol poti med Hollywoodom in obalo. Ze kmalu je postala zvezda. Ločila se je od nekega, zdaj že neznanega igralca. Zdaj ur, da bi zbral pol kile medu tako kakor ga zbere čebela? ... da čebelina pot, ki jo mora preleteti, da zbere pol kile medu. odgovarja trikratnemu zemeljskemu obsegu? ...da med popolnoma prebavimo, to se pravi, da gre naravnost v kri? ...da dosežejo po neki statistiki čebelarji, ki stalno uživajo med, visoko starost in skoraj nikoli niso bolni? ... da vsako lepotilo vsebuje dobršen del medu? Med napravi namreč polt čisto in gladko! ...da ima za 20 dinarjev medu približno isto hranilno vrednost kakor za 300 dinarjev špargljev, ali kakor za 100, dinarjev teletine, ali za skoraj 80 dinarjev glavne solate ali skoraj za 50 dinarjev jajc? (Po »Reich-Eltermvarte«, Berlin.) Plačajte naročnino! Spodobi se... 6@rje mu, ki v nesreči Mm sam... ...a srečen ni, ki srečo uživa sam! (S. Gregorčič.) Kolikokrat slišimo pritožbe s te ali one strani, kako nekateri ljudje ravnajo z bolniki. Ze v našem »Zrcalu« smo izvedeli za nekaj podobnih primerov, ko so ljudje z bolniki ravnali slabše kakor z zdravim ilo-vekom. Ce je kdo cd znancev zbolel, se spodobi, da se pozanimaš zanj, ustno ali pismeno. Nikar pa v bolnika ne sili, da ti pripoveduje, kako in kaj je zbolel, kakšne bolečine ima. Tudi mu ne pripoveduj, kako je bled, kako slaboten se ti zdi itd. Vselej in povsod pokaži z bolniki usmiljenje in sočutje, a na kar najtaktnejši račin; zavedaj se, da je bolnik dosti bolj občutljiv in dovzeten za vse kakor zdrav človek, čeprav gentleman v obeh primerili enako taktno nastopa, če vidiš, da je potrebna pomoč, vljudno in rade volje priskoči na pomoč, sicer se pa ne vtikaj v tuje zadeve. Skrajno nevljudno je, če starši otroke v navzočnosti bolnikov očitno svarijo in podijo stran. Bolnika nič bolj ne užali kakor to. In imravičeno! Zato otrok k bolnikom rajši ne vodite. Sploh se ravnajte po zgornjih dveh verzih našega pesnika in ljudje vas bodo spoštovali. Vitaminski 6-av" Pojem »lepotnega bara« je že obstajal. To je neke vrste kozmetični institut s samopostrežbo in možnostjo, preizkusiti različne kozmetične produkte, sestaviti odtenke barv ali-kratko in malo, svojo lepoto nekoliko dovršiti, če med službo in gledališčem nimate časa, da bi šli domov. Najbrže zato. da ne bi zamenjali z »lepotnim barom«, so novo ustanovo imenovali »vitaminski bar«. Tudi »vitaminski bar« je priključen lepotni ustanovi in leži na terasi, okrašeni s cvetjem, sredi pariškega modnega in trgovskega okraja. Lepotno nego pa tukaj ne dosežete z zunanjimi pripomočki, s kremami, Tiimski teksikan Loy Mirna: igrala je vse. Bila je statistka in je igrala tudi stranske vloge. Pozneje so ji zaradi poševnih oči dajali vloge eksotičnih lepotic. Postala je izvrstna igralka. Stanuje na Bevery Hilsu in je poročena s producentom Arturjem Horiblom — čakala ga je 10 let. Stara je 32 let in zelo pametna. i Montgomerry Robert: prišel k filmu od gledališča. Ironičen in očarljiv igra--lec. Ženske ga obožujejo, a tudi on nje, Vendar je pameten in dober mož. Navdušuje se za komunizem in je predsednik sindikata filmskih igralcev. : Moor Grace; rodila se je v revni družini v državi Tenessee. Poje od rane mladosti. V 25. letu je na lepem izgubila glas, bogve kakšen čudež ga ji je Pa v 28. letu spet vrnil. Je vesele in prisrčne narave. Ima krasen glas. V gledališču, na koncertih, v radiu in Posebno pri filmu zasluži ogromne jvsote denarja. Obožuje Francijo in ima tudi vilo v Antibesu na francoski Ri- Pogled na Gdinjo, glavno in edino poljsko pristanišče v Vzhodnem morju. maskami, masažami in podobnim, temveč tako rekoč, od znotraj navzven. To je pravi bar, ki v njem dobite vse, kar ni samo okusno, temveč koristno zdravju in s tem lepoti. »Prinesite nam nekaj sonca in svežega zraka,« imamo navado reči svojim prijateljem, ki so bolj srečni od nas in za nekaj časa zapuste mestne zidove in mestno vročino. Ta simbolična želja se pa v »vitaminskem baru« dejansko izpolni. Sadni in zelenjavni sokovi, ki jih tam dobite, so kakor nekaj počitniških dni v kondenziranem stanju. Celo barva teh pijač dobro vpliva na človeka, sveža je in živa, in sadje in zelenjava, ki je lepo razstavljena, se zdi, ko da bi se poprej podvrgla kozmetičnemu zdravljenju, preden iz nje napravijo cocktaile. Dvanajst različnih vrst pijač dobiš v takšnem baru, polnih vitaminov in različnih imen. Sestavljene imajo pogosto izreden lepotni in zdravilen učinek. Vzemimo, da ste lepega dne zelo utrujeni in slabe volje. Popijete »mavrični coctail«, sestavljen iz več zelenjadnih sokov. Drugi spet, ki vsebuje železo in klor, dobro vpliva na ledvice in krvni obtok Polepša polt, okrepi lase, zobe in nohte, ki so potrebni posvežitve. Tretji človeka poživi in ga napravi odpornega, »shujševalni cocktail« je pa seveda sestavljen tako, da dela čast svojemu imenu. Baje ga dame posebno pogosto zahtevajo. V »vitaminskem baru« dobiš pa tudi vse mogoče sveže solate, biskvite s korenjem, rozine v pomarančnem soku, potresene z orehi itd. Skratka, bar je pravi salon za zdravstveno in lepotno dieto. V Ameriki ga sicer že dolgo poznajo in tudi marsikatera izmed nas ga je v zasebnem življenju včasih uvedla. Kot pravi bar je bil pa v Parizu doslej še neznan; jasno je, da ima za Pari-žanke, ki so tako vdane kraljici Modi, posebno privlačnost, ker je hkrati .najnovejše' in koristno zdravju in lepoti. ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦««♦ foad Z5 leti... Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Po podatkih iz diplomatskih arhivov Nadaljevanje 14. septembra Konec nemškega umika na Francoskem. Fronta go ustali Vojni minister general Fulkenlia.vri pride na Molt-kejevo mesto kot Sef nemškega generalnega Štaba. Nemci o tej izpremembi ničesar ne izvedo. 15 septembra Rusi zavzamejo černovi< e v Bukovini, ▼ Galiciji prodirajo proti Przeinyslu. 17. septembra Pozicijski boji ob Aisni (Francija)« 18. septembra Podaljšanje mandata britanskega parlamenta. 20. septembra Hudi boji ob Alani biez posebnih sprememb polafaja. Nemške granate zanetijo ogenj v rcimski katedrali. Dalje prihodnjift McbiiA HJuAa/l.. G Paradižniki - dražji ko zlato Na newyorški svetovni razstavi zdaj žanjejo pšenico. To bo najbrže naj-dražja pšenica, vsajena prav zato, da bodo dokazali, kako dovršeni bodo poljski pridelki »sveta bodočnosti«. (To je namreč uradni podnaslov svetovne razstave.) Zemljo so pripeljali iz Longa Islanda, šotni drob pa, ki je bila z njim pomešana, iz Srednjega zapada. Obdelovanje so nadzorovali vseučiliški profesorji, zalivali so jo pa strokovnjaki. Zdaj bodo pšenico poželi in vsak hlebec kruha, ki ga bodo spekli iz nje, bo stal 430 dolarjev. Ti pšenični hlebci so pa še poceni v primeri s paradižniki, ki so jih prav tako vzgojili na svetovni razstavi. Paradižnikove sadike so rasle brez zemlje, v kemičnih hranilnih tekočinah in razkuženem zraku. In res so zrasli pod rokami gojiteljev čudovito lepi paradižniki, velikanski, aromatični, ravno prav trdi in zapeljivih oblik. Po r.e-sreči so pa v sterilizirane paradižnikove plantaže našli pot hrošči — pazniki trdijo, da so mogli zlezti noter samo skozi ključavnico — in so se na paradižnikih udobno naselili. Tako ni dosti ostalo od paradižnikov bodočnosti; če bi dali ostale paradižnike na tehtnico, ki bi imela na drugi strani isto množino zlata, potlej bi bila cena precej enaka. Trije paradižniki, ki so ostali, so namreč doslej stali natanko 10.000 dolarjev. Svetu bodočnosti tudi r.e primanjkuje živali. Opice živijo tam — skoraj vsak mesec jih uide čreda ven in motorizirane policijske čete napravijo lov za pobeglimi štirinožci. Nekoč je tudi razstavljeni bik ušel; z laso so ga ujeli pastirji v argentinski koncesiji, potlej ko je nekaj sto ljudi podil pred seboj od maše. Zelo občudovana je tudi nagrajena krava Ellen, ki jo na vzorni farmi električno molzejo in da vsako :eto 15.000 litrov mleka. Zal pa Ellen noče prav nič mukati in ker imajo >Tewyorčani sicer malokdaj priložnost kravo slišati mukati, se je uprava paviljona odločila, da bo kravje mukanje ujela na gramofonsko ploščo. Gramofonsko ploščo so skrili v tellenino stajo in zdaj vsake pol ure zamuka. Svet bodočnosti je tehnično čudo — o tem ni dvoma. Ljudje se vozijo v več ko avtomobilih. Zrak je brez bacilov; hrana je boljša, kar so jo kdaj ljudje jedli; in vendar svet ni čisto popoln. Njen bistveni sovražnik je baje električen kratek stik; doslej je bil svet bodočnosti zaradi njega že trikrat v lopolni temi. Neka motnja v električ-lem vodu je tudi zaljubljeni pav, ki e je s padalom spustil na tla z nekega stolpa, šest ur zadržala med nebom in zemljo. Značilno je pa, da so mesta prav za to padalo odtlej za cele tri mesece vnaprej razprodana. čez pet tisoč let bodo ljudje odkrili »pokrovček«, ki bo pokazal v prerezu kulturo iz leta 1939. Toda kritiki so ugotovili, da je VVolframov jekleni pokrovček še nepopoln; predvsem manjka najpriljubljenejša današnja jed klobasica, ki je pod imenom »hot dog« v Združenih državah zelo popularna. Zato so se prizadeti krogi združili in napravili nov »pokrovček«, ki ne vsebuje drugega kakor klobasico in literaturo o njej. Odkritje tega »pokrovčka« naj bi ljudem leta 6939, pripomoglo do njihove sodbe o prednikih tudi glede kulinaričnih užitkov Mussolinijevi nasveti Italijanom Mussolini je velik organizator svojega časa in svoje energije. Nekoč je pri zasedanju fašističnega sveta tako odkril skrivnost svojega dela: »Svoj motor sem uredil za točno določena dela, a svoj dan sem točno razdelil po dolžnostih, ki jih moram izvršiti. Izgubo časa in energije sem zgostil na kar najmanjšo mero. Da bi to dosegel, sem si izdelal razna pravila, ki jih priporočam vsem Italijanom: »Sestavite si načrt dela za vsak dan in izpolnjujte ta načrt z železno doslednostjo in točnostjo. Ne prepustite ničesar slučaju in ničesar ne odlagajte na naslednji dan. Delo, ki se vsak dan ponavlja, izvršujte z mehansko točnostjo. Moje delo se mi zdi lahko, ker mi je ljubo, če pa naletim na kakšno težjo nalogo, priskoči moji volji na pomoč moja močna vera.« »Pester Lloyd«, Budimpešta. ! kraljestvi palčkov Univerza za kaznjence Najbolje bi storili, če bi odšli v Južno Ameriko in tam zakrivili nekaj takšnega, da bi vas zaprli. Centralna kaznilnica v Pretoriji ima namreč tudi svojo univerzo. Vsi kaznjenci imajo možnost izbrati si kakšno stroko in dovršiti v njej svoje študije. Ob koncu študij, prav kakor na drugih univerzah, delajo izpite in dobe diplome. Če so bili pridni in zanesljivi kot kaznjenci, jih celo nekoliko prej puste na svobodo. Doslej je dala ta kaznilniška univerza Pretoriji že več zdravnikov, odvetnikov in inženirjev. Zanimivo je opazovati zvezo med zločini in poklici, ki si jih jetniki izbero. Tako so ugotovili, da so vlomilci v stanovanja navadno izbero arhitekturo, vlomilci v banke ekonomijo, morilci pa kirurgijo. ,Marianne‘, Pariz. Nekoč je živela žena, ki je strašno hrepenela po majčkenem otroku, pa ni vedela, kje naj ga dobi. Tedaj je šla k neki stari čarovnici in ji rekla; »Hudo rada bi imela majčkenega otroka. Ali mi boš povedala, kje bi ga lahko dobila?« »O, to bomo pa že naredili!« je rekla čarovnica. »Tu imaš ječmenček, ki pa ni takšen, kakršni rasejo na kmetovi njivi ali kakor jih dobe kokoši; vsadi ga v cvetlični lonec, pa boš nekaj videla!« »Hvala!« je rekla žena in dala čarovnici pet grošev, potem j« pa šla domov, zasadila ječmen- ček in takoj je zrasla prelepa, velika cvetlica. Bila je kakor tulipan, toda njeni cvetni listi so »Pa je res lepa cvetlica!« je rekla žena in jo poljubila na rdeče in rumene liste; tedaj, ko jo je poljubila, se je cvetlica z rahlim pokom odprla. Zdaj je žena videla, da je bil res pravi tulipan; toda sredi cveta je sedela na zelenem pestiču čisto majčkena deklica, drobna in bili še trdno stisnjeni, kakor bi bili zmerom hoteli ostati tako tesno strnjeni. Napisal Henry O. Wolfe (»Harper’s Magazine«, Newyork) srčkana. Komaj palec je merila in zato je dobila ime Palčica. Lepo prepleskano orehovo lupi- no so ji dali za zibelko, sinji listi vijolice so bili njena žimnica in rožni list njena odeja. Tam je ponoči spala, podnevi se je pa igrala na mizi. Dalje prihodnjič. Kako je Staljiri sodil o tem dogodku? Ali je napadel narodne socialiste? Ali je kritiziral vedenje demokracij? V njegovem imenu je govoril Dmitrij Z. Manuiljski, član izvršilnega odbora komunistične internacionale. Na kongresu komunistične stranke v Kremlju je Manuiljski 12. marca izrekel tole obtožbo: »Angleška nazadnjaška buržoazija hoče žrtvovati fašistovski Nemčiji vse male države v južnovzhodni Evropi, da bi tako odprla Nemčiji pot proti vzhodu, proti sovjetski zvezi. S pomočjo te protirevolucionarne vojne bi hotela pre-prečiti napredek socializma in končno zmago komunizma v Sovjetski zvezi, Nemčijo pa odvrniti od njenih imperialističnih zahtev po angleških kolonijah.« Med svojim govorom je Manuiljski neprestano obtoževal Anglijo: »Hkrati bi angleški reakcionarji želeli, da bi si nemški imperializem polomil zobe ob sovjetski zvezi, ker bi to povzročilo oslabljenje Nemčije za več let. Tako bi angleški imperializem lahko ohranil svoj položaj na svetu.« Govori vodilnih sovjetskih osebnosti, ki so napadle Anglijo in samo mimogrede kritizirale narodne socialiste, so napravili zelo mučen vtis na Downing-Streetu in na Orsayskem nabrežju, ker so bile zahodne demokracije z Ameriko vred prepričane, da bo Hitler po Mo-nakovem obrnil svoje legije proti sovjetski zvezi. 11. marca je Staljin izjavil na kongresu zveze: »Krik, ki ga je zagnal tisk na Angleškem", Francoskem in v Severni Ameriki, je zelo značilen. Gospodje časnikarji so postali kar hripavi od kričanja, da se Nemčija pripravlja za napad na sovjetsko Ukrajino, da ima že v rokah tako imenovano Karpatsko Ukrajino s 700.000 prebivalci in da bo najpozneje spomladi pridružil tej tako imenovani Karpatski Ukrajini še sovjetsko Ukrajino, ki ima več ko trideset milijonov prebivalcev. Kaže, da hočejo s tem sumljivim kričanjem povzročiti nejevoljo sovjetske zveze, zastrupiti ozračje in izzvati med sovjetsko zvezo in Nemčijo spor, ki ni zanj nobenega vzroka.« Z drugimi besedami je sovjetski diktator povedal, da so hoteli Angleži zasejati spor med tretjim rajhom in sovjeti. Razen tega je poudaril, da Nemčija ni prizadeta pri tej zaroti. Samo Angleži so hoteli povzročiti vojno med Nemčijo in Rusijo. In to je rekel isti Staljin, ki je še pred nekaj leti opominjal druge narode, naj »ne vtikajo svojih svinjskih rilcev v sovjetsko korito.« Kako napak so v zahodni Evropi razumeli Hitlerjevo ukrajinsko politiko, se najbolje vidi iz govora, ki ga je imel fuhrer v Niirnbergu v septembru leta 1936. Pri tej priložnosti je rekel svojim mnogoštevilnim pristašem, ki so ga navdušeno pozdravljali: »če bi imel Ural z njegovim neprecenljivim bogastvom, Sibirijo z njenimi ogromnimi gozdovi in Ukrajino z njenimi nepreglednimi polji, bi Nemčija in na-rcdnosocialistična stranka živeli v izobilju.« In ko so eskadrilje vojnih letal brnele nad njegovo glavo, je Hitler vzkliknil: »Vse to bomo podjarmili kljukastemu križu!« Večina ljudi v zahodni Evropi in Ameriki je razumela Hitlerjeve besede tako, kakor da bi hotel odtrgati Ukrajino od sovjetske zveze. Toda v obmejnih državah so dajali tem besedam še drug pomen. Morda niti sam Hitler ni dobro vedel, kako bo dosegel svoj namen. V obmejnih državah so postali pozorni na to, da je omenil tudi Ural. To gorovje je od Vzhodne Prusije oddaljeno več ko tisoč milj. Sibirski gozdovi so še bolj oddaljeni od rajha. Tudi najmlajši in najbolj goreči pristaši narodnega socializma menda ne bodo verjeli, da bi Nemčija mogla požreti vso evropsko Rusijo in zavzeti Sibirijo. Toda v tem svojem nurnber-škem govoru je Hitler govoril v isti sapi o Uralu, Sibiriji in Ukrajini. Zato so si obmejne države razlagale te Hitlerjeve besede takole: Nemčiji so potrebne surovine, če bi Nemčija imela naravna bogastva sovjetske Rusije, bi živela v izobilju. Toda Hitler ni pojasnil, kako misli priti do teh surovin. A že samo dejstvo, da je hkrati omenil Ural in Sibirijo, je dalo vladam obmejnih držav razumeti, da ne misli s silo pobrati vseh teh bogastev. Vlade obmejnih držav so rajši mislile, da se misli sporazumeti s sovjetsko zvezo, ki bo rajhu brez vojne dala možnost, da dobi surovine iz Ukrajine, Urala in Sibirije, Rusija bo pa hkrati postala prostran trg za izvoz nemških izdelkov. III To pojmovanje Hitlerjeve politike proti Sovjetom, ki vlada v obmejnih državah, potrjuje tudi samo mnenj« Moskve v zadnjih mesecih. Dokler j« tisk zapadnih držav pisal o skorajšnjem napadu narodnih socialistov nft rusko Ukrajino, tako dolgo je Kremelj ostal miren in ravnodušen. Moskovski Nadaljevanje na 12. strani 11. nadaljevanje. se je bal?« je odvrnil Pike. ?M°ž je bil pijan od strahu in pojem se je od strahu iztreznil.« Vzel Je čepico iz žepa, si jo nataknil na Blavo in potem brez besede zapustil pivnico, pa ne skozi vrata na cesto. »Zdaj nama kozarec whiskyja ne «1 škodil,« je menil Dyson. Flood mu ni ugovarjal. Ko sta še pila, sta Zaslišala skozi odprto okno hrup s ceste: motor je zaropotal, zavore zaškripale in trobilo se je oglasilo... Potem je vse potihnilo. Dyson se je zarežal. »Jutri zju-,rai ga bova skupaj obiskala. Verjemi mi, da bo mehak kakor vosek/« »Kakor ilovica v lončarjevih ro-*ah,« je potrdil Flood. »Radoveden sem samo, kaj bova iz njega iztiska... No, na zdravje!« »Na zdravje!« je dejal Dyson. 3. >Praznoverje‘ polkovnika Brown-Jougha se je bližalo koncu. Dosti gostov je že odšlo; nekateri so se Prav tedaj pripravljali za odhod. Godba je še igrala, toda le malo Parov je še plesalo. Veža je bila Polna poslavljajočih se gospodov in dam v plaščih. zdaj je stopil tudi Anthony s svojo mlado prijateljico v vežo. Visokorasel, morda šestdesetleten, gospod z belimi lasmi in bradico ^u je prišel naproti. Pod temnimi obrvmi, ki so bile v živem nasprotju s svetlimi lasmi, so se mu mladostno iskrile jasne rjave oči. Gospodična Brocklebankova je seznanila Anthonyja s svojim očetom. »Pred vsem, oče, mu ne reci polkovnik. Tega ne trpi.« »Nikogar ne imenujem polkovnika, če tega ne mara,« je dejal sir Richard Brocklebank in se nasmehnil. »Veseli me, da sem se z ^ami seznanil, sir.« Pomolil je An-thonyju dolgo, lepo negovano roko. Anthony je rekel: »Jaz bi se moral vam iz srca zahvaliti, sir.« - »Zahvaliti... meni? Zakaj pa?« »Za bistroumnost in ljubeznivost Vaše hčere. Njej sami sem se že Zahvalil.« Sir Richard je s komično osuplostjo pogledal svojo hčer. »Bistroumna? Ljubezniva?... Kako, za božjo voljo, Peggy, se ti je to moglo primeriti?« Gospodična Brocklebankova se je ozrla in dejala s pridušenim glasom: »Za Watsona sem mu bila. Moje najlepše sanje so se uresničile.« Anthony je odkimal. »Podcenjujete se, draga gospodična. Watson je zadajal prismojena vprašanja in sploh ni dobival odgovorov. Jaz sem vam pa zastavljal najtežja Vprašanja in na vsako ste mi čudovito odgovorili.« »Watson,« je menila gospodična Brocklebankova, »je vedel, kaj Holmes prav za prav hoče. Jaz pa nisem vedela, kaj hočete vi. Torej Sem vendarle Watson.« »Holmes je zmerom natanko vedel, kaj hoče. Jaz skoraj nikoli ne Vem. Nocoj še prav zanesljivo ne. Ker torej sam nisem vedel, kaj sem hotel, seveda tudi vi niste mogli tega vedeti. Priznajte že Vendar, da ste premagani! še enkrat najlepša hvala,« Sir Richard Brocklebank je skrivaj pogledal na uro. Njegova hči je vzkliknila: »2e grem, očka!« Ponudila je Anthonyju roko v slovo. Preden ji je mogel odzdraviti, je Zaslišal jezen vzklik sira Richarda firocklebanka in takoj nato je začutil močan sunek v hrbet. Opotekel se je in le malo je manjkalo, •da ni padel. Za njim se je začul fclcbok, hrabav glas: »Preneumno! Takšna nerod-host!« .Nerodnost' je bila menda Jtfimenjena Anthonyju. Vsekako besede niso zvenele kakor opravičilo. Anthony se je obrnil in za-fcledal stotnika Laka Potem se je *pet obrnil h gospodični Brockle-»ankovi. pa se je menda pri tem kdajci spotaknil; ko se je trudil, tia bi spet ujel ravnotežje, ga je kaneslo nekaj korakov nazaj. Poslednji teh korakov se je z vso hiocjo zasidral na Lakovi nogi. Anthony se je prav mirno obrnil •n rekel: »Preneumno! Takšna nerod-host!« Oba moža sta stala zdaj vzravnana drug ob drugem. Lakov obraz Je bil krvavo rdeč. Njegove črne **či so zahrbtno strmele v Antho-^Vja. Velike boksaške roke so se feiu stisnile v pesti. Brocklebankova sta molče opazovala ta prizor. Okoli starčevih ust-Ijic se je poigraval nasmešek, de-Jfle je prebledelo in hitro dihalo. Ošinila je Laka s srditim pogledom •h potem uprla oči v Anthonyja. • Ta je pa mirno stal z rokami v Jepu. Njegove zelene oči so gledale fkoraj zaspano v naspol priprte Je m n e veke svojega nasprotnika, Joda kdor ga je poznal, je vedel, Ja tej zaspanosti ne bi bilo dobro •aupati. Nekaj sekund so ostali vsi kakor *trPli. Potem je sir Richard prav : ...i' -/’• <#**.. ’ T- NAPISAL MACDONALD mirno potegnil tobačnico iz žepa in rekel: »Lepo! Res zelo zanimivo.« Lake se je menda mislil vreči na Anthonyja, pa se je očitno spomnil nečesa boljšega, zamrmral nekaj nerazumljivih besed in se obrnil. Ostali trije so gledali za njim, kako je z opotekajočimi se koraki izginil skozi vrata proti knjižnici, odkoder se je slišalo trkanje kozarcev in moški glasovi. »Možak menda misli, da sem mu zagodel. Vedel bi le rad, zakaj tako misli.« Anthony je zmajal z glavo. »Vsekakor je prav neprijeten pa-tron. Njegovo zmešano vedenje bi pa morda lahko pripisali v glavnem preobilemu pitju Brownlou-ghovega šampanjca...« je dejal stari gospod. »Takšen osel!« je vkliknila gospodična Brocklebankova. »Lahko noč, polkovnik... oprostite, gospod Gethryn.« Sir Richard je stisnil Anthonyju roko. »Do svidenja! Obiščite naju vendar kaj. Zmerom vas bova rada videla. Stoke House, samo štiri milje od Farrowa.« Razšli so se. Anthony je pogledal za Lucijo, pa je ni nikjer videl. Potem je pogledal še na uro. četrt na dve. Prav tedaj, ko je hotel stopiti v knjižnico, je moški glas za njim poklical njegovo ime. Ko se je ozrl, je zagledal moža, ld je bil še večji kakor on, po letih pa je moral biti precej njemu enak. Močna, moškolepa častniška postava— orožniški poveljnik grofije. »Saj ste vi Gethryn. ali ne?« V glasu polkovnika Ravenscourta je bila nekakšna dobrohotna določnost. Anthony mu je ponudil roko. »Da, sem. In vi ste Ravenscourt, ne?« »Res je. Plesal sem z vašo ženo. Rekla mi je, da bi radi z menoj govorili.« »še celo prav nujno.« »Z veseljem vam bom ustregel. Pojdiva, izpijva kozarček! Brown-lough ima imeniten konjak.« Pri buffetu je bilo zbranih le še nekaj skupin ljudi, ki se niso mogli odlepiti. Med njimi je bil tudi Lake. Mož se je nalašč umikal An-thonyjevim pogledom. Ravenscourt si je dal naliti dva kozarca konjaka, ju nesel k mizi, ki je stala ob strani v drugem kotu velike sobe, in predlagal: »Tukajle sediva... Na zdravje!« Tudi Anthony mu je nazdravil in začel: »Čisto odkrito se bom z vami pomenil, Ravenscourt. Saj že veste, zakaj sem prišel.« »Ravenscourt je prikimal. »Da.« Anthonyju ni ušlo, da je postal njegov glas iznenada hudo zapet in uraden. »Tole je, Ravenscourt: ali lahko računam na vas, če bom potreboval vašo pomoč? Seveda, ne urad- no. Dobro se zavedam tega, da je Bronson uradno danes že prav tako mrtev, kakor bo prihodnji torek. Za vašo neuradno pomoč mi gre.« Ravenscourt je dotlej prav vneto opazoval svoje nohte, zdaj je pa dvignil glavo. Za trenutek je premišljal in potem odgovoril: »Ne vem. Res ne vem. Od trenutka, ko sem slišal, zakaj ste prišli sem, se neprestano izprašujem, kakšen odgovor naj bi vam dal na vaše pravkaršnje vprašanje.« Molčal je. čakal je. Toda Anthony ni rekel niti besede. Tedaj je nadaljeval: »Stvar je takšnale, Gethryn: Gre za čisto jasno zadevo, ki sem jo s svojimi ljudmi do kraja razpletel. Nekoga so umorili in mi smo našli morilca. Možak je imel vso priložnost, da dokaže svojo nedolžnost. Tega ni mogel storiti. Naše naziranje sta potrdili dve sodišči. In zdaj, po dolgih mesecih, pridete vi — zasebnik — in rečete: ,Ne verjamem, da je Bronson kriv‘, in zahtevate, naj bi vam pomagal s tem, kar vem kot uradna osebnost. če me ubijete, Gethryn, ne vem, kaj naj vam odgovorim. In v 24 urh H barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. pere. suši. monaa in lika domače perilo Hame čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA če ne bi bili vi, bi vam ctai oago-vor, ki bi verjetno zvenel prav vljudno, pa vendar ne bi pomsnil pič drugega kakor ,pojdite k vragu!1 Toda vi ste človek, ki se je na tem področju že neverjetno izkazal. če le ne bi tako trdno, tako zanesljivo vedel da ste to pot v zmoti!... Saj vendar poznam razmere in prizadete ljudi bolj kakor vi. Sam sem vodil preiskavo v tej zadevi... Upam. da me razumete?« »Seveda vas razumem, čisto prav bi imeli, če ne bi bilo nečesa: da se namreč hudo motite... Pustite me, da dogovorim. S tem hočem reči, da ste gledali z napačnega stališča. Bronson ni kriv. če ne bi bil neomajno prepričan o tem, se zadeve ne bi bil lotil. In nisem se je samo lotil — svojemu cilju sem se tudi že precej približal. Zdaj mi ni več tre-'a prepričevati samega sebe, da je Bronson nedolžen, zdaj vem, da je. Pomislite, kako kratek je čas, ki mi je še ostal. Ta okoliščina me sili', da zahtevam pomoči od ljudi, ki bi se jih v drugih okoliščinah komaj upal prositi za ogenj...« Novela „Družinskega tednika** LEPOTICA NAPISAL F. HERCZEG 4- Povedal bom nekaj o vitki dami, ki se je ponašala s tem, da lahko ustavi kolo časa, ki se je pa — potem ko je že večkrat obhajala svoj 'tri in trideseti rojstni dan — v enem samem popoldnevu postarala za celih dvajset let. Trgovci so mlado ženo dolgo nagovarjali z »gospodično«, znanci so se ji pa laskali s pridevkom »mala gospa«. Pozneje jo je vse mesto poznalo pod imenom »lepotica«. Naposled so jo imenovali »zanimivo« in »še zmerom lepo« gospo. Lasje Olginega moža so že davnaj osiveli, pustil si je tudi že brado rasti... Olgini nekdanji častilci pa, ki so postali zamaščeni debeluhi ali pa godrnjavi stari rentniki, so presenečeni in očarani gledali za njo, če so jo srečali na ulici. »Takšni ženski čas ne pride do živega! še danes je bolj poželenja vredna kakor današnja mladež.« Mladi gospodje so pa smehljaje se menili: »Ta dama je morala biti nekoč zelo lepa...« Oblačila se je zmerom po zadnji modi, njena hoja je bila gibčna, njena postava vitka in oči so ji pogosto kar žarele od veselja do življenja. »Gospod ravnatelj, za božjo voljo, ne izdajte nikomur, koliko let se že poznaval« »Draga gospa, priznajte vendar, koliko let vendar imate,« »Zenska je zmerom toliko stara, kolikor se zna zdeti na oko...« je navadno odgovarjala. Pri večerni razsvetljavi je bila Olga še zmerom kraljevska pojava. Njena ramena in roke so bile rožnate in bleščeče se ko marmor in v licih je imela ljubke jamice. Celo pri dnevni svetlobi bi ji človek ne prisodil več ko trideset let, če bi jo opazoval iz oddaljenosti dvajsetih korakov. Le čisto v bližini je bilo opaziti, da se je koža okrog smejočih se gubic nabirala v line niti. Jasnega popoldne je pa Olga odkrila nad svojim čelom tri prste širok snežno bel koder. Okrog srca je začutila kakor zbodljaj, njene oči so postale otožne... Kakšen nestvor je bil vendar to? Kako je mogla tako hitro osiveti? Pred več leti, ko je bila lepa žena še mlada, je pri česanju tu in tam našla kakšen srebrn las med črnimi kodri, ki se je še takrat z njimi ponašala. Pozneje, v dobi »mlade žene«, so postajali sivi lasje čezdalje pogostejši in Olga se je čutila upravičeno tej čudni muhi narave postaviti se po robu z nekim lasnim barvilom. Redno je uporabljala lasno barvo in je z barvanjem prenehala šele pred tremi tedni, ko je morala zaradi prehlada ostati v postelji. In ko j« zdaj vstala in svoje goste lase česala pred ogledalom, se je Ravenscourta je na lepem posilil smeh. »Z ,ljudmi' ste seveda mislili mene! Slišite, Gethryn, vljudno to prav za prav ni.« Njegova veselost je bila tako nalezljiva, da je tudi čez Anthonyjev obraz šinil nasmešek, »Oprostite! Seveda vas nisem mislil žaliti, čas mi je tako kratko odmerjen, da moram govoriti, kakor mi pride na jezik, in da ne morem tehtati vsake besede.« »Naj vam bo oproščeno, dragi prijatelj!« Ravenscourt se je namuznil. Zdajci je pa izginila vsa veselost z njegovega obraza in njegov glsus je zvenel čisto drugače, ko je nadaljeval: »Poslušajte me, Gethryn. Prisezite mi, da mislite resno in da imate tehtne vzroke, ko govorite, da je Bronson vzlic vsemu, kar priča proti njemu, nedolžen; da boste, če za vržem svoje pomisleke in vam dam na razpolago svojo pomoč, morda res lahko rešili moža vislic.« Anthony mu je pogledal naravnost v obraz. Potem je počasi prikimal in rekel: »Prisežem!« Ravenscourt je izpil svoj kozarec, vstal in dejal: »Dobro, velja. Pridite k meni, če boste kaj potrebovali, še veselilo me bo, če pridete kmalu, kajti priznati vam moram, da me zadeva zanima, čeprav nisem prepričan, da bi mogli kaj opraviti.« Tudi Anthony je vstal. Toplo je stisnil orožniškemu poveljniku roko. »Hvala vam. Ali vam bo prav, če vas jutri obiščem?« »Lepo. Pridite zgodaj zjutraj, ne, čakajte, vem, da potrebujete vsako minuto za delo. Sam bom stopil k vam. Saj stanujete v Bronsonovi gostilni? Ali vam je prav, če bom prišel okoli desetih?« »Velja — ob desetih, še enkrat najlepša hvala.« Anthony je gledal za Ravens-courtom, ki je stopal tako trdno proti vratom, da je slednja mišica njegovega telesa izdajala odločnost. Za trenutek je še obstal, potem je pa izpraznil kozarec in pogledal na uro, V veži je dobil Lucijo in stopil hitro k njej. Ko ga je zagledala, je vzkliknila: »Zdaj ie pa že čas, da greva, ne? Ali te je polkovnik Ravenscourt dobil?« »Da, hvala, Lucija.« »Trenutek, da stopim še po svoje reči.« Anthony je gledal za njo. Na zunaj je bila zelo mirna in je bila videti samo utrujena kakor se spodobi po preplesani noči, pa morda nekoliko zdolgočasena. Toda poznal je svojo ženo in ni mu ušlo, da je kar drgetala od napete vznemirjenosti. šel je po klobuk in plašč in je bil spet v veži, še preden se je Lucija vrnila. prepričala, da so njeni toliko občudovani lasje osiveli. Siv koder, ki se je vil nad njenim čelom, je dal njenemu obrazu nekam svojevrsten, tuj izraz. In šele zdaj je opazila, česar doslej ni nikoli marala videti, namreč da se stekajo okrog njenih oči in okrog ust neštevilne, komaj vidne gubice, kakor fine svilene niti... Na lepem jo je obšla radovednost. Zaklenila je sobna vrata in se spremenila v staro damo. Umila si je puder z obraza in svoje kratko ostrižene lase počesala gladko nazaj. Potlej si je oblekla starinsko, temno obleko in se pokrila s klobukom z baržunastim trakom. Ko je takšna stopila pred zrcalo, ji je smehljaj zamrl na ustnicah in v njenih očeh so se zasvetile solze. O, maškarada se ji je strašno dobro posrečila! Hotela se je obleči v staro damo, zdaj je pa sprevidela, da je to tudi v resnici postala. Ceščena lepotica je sedela, z rokami prekrižanimi nad koleni, v naslanjaču in se žalostna spominjala preteklih dni. Njeno življenje je bilo ena sama pomlad, ki jo je znala umetno podaljšati. Zdaj ji je udaril železni dih bližajoče se zime v obraz in zahtevala je od usode pripadajoče ji poletje in jesen. Ali naj zdaj zares nepreklicno ostari? Kakor da bi bila vse to le neslana šala, ki se mora proti njej boriti in se je obupno braniti? Nekdo je potrkal na vrata. Olga je odprla: bil je njen mož. Svojo ženo je presenečen pogledal. Na njej je opazil nekakšno spremembo, a sam ni vedel v čem. Obraz lepe ženke je vzel v svoje roke in zadovoljen dejal: »Kako si danes lepa, draga moja!« Olga se je med solzami nežno nasmehnila in dejala: »Odslej bom zmerom tako lepa...!« Velika vhodna vrata so bila na stežaj odprta in mrzli nočni veter se je igral z gostimi oblaki dima neštetih cigaret. Plesna dvorana je bila temna in zapuščena in tudi knjižnico je razsvetljevala le še ena stropna svetilka. Pri odprtih vratih se je zbrala gruča gospodov, ki ji je bila gospa Carterjeva-Fawcettova blesteče središče. An-thony je zaman iskal mogočno postavo stotnika Laka. Brownlough je prihitel k Antho-nyju in ga oblil s pravo poplavo besed. Iz teh besed se je razvedelo, da bi gospa Carter - Fawcettova rada spoznala polkovnika Gethry-na. Odvedel ga je h gruči in mu med potjo šepnil na uho: »Pravljična ženska! Hvaležni mi boste, da vas predstavim.« Gospodje so napravili obema prostor, čeprav menda ne prav radi. »Tu ga imate, madam. Našel sem ga!« Polkovnik Brownlough je govoril z nekakšno smešno vnemo, ki je bila v živem nasprotju z njegovo živo neprisiljenostjo. Anthony se je priklonil. Gospa Carter-Fawcettova ga je pogledala z očmi, katerih hlad je dal slutiti, da se znajo v trenutku izprevreči v neznansko vročino. Bila je videti utrujena in — tako vsaj se je zdelo Anthonyju: dobra štiri leta starejša kakor pred štirimi urami. Z glasom, ki je zvenel nekoliko nesramno, pa vzlic temu ni bil brez mikavnosti, je ugotovila: »Saj vi sploh niste Gethryn, ki je lani dobil častniško konjsko dirko z ,Walkiiro‘?« »Žal, ne. To je bil moj mlajši bratranec.« »Tako,« je odvrnila dama. »Takoj sem si mislila, da niste vi. Tega fanta bi rada spoznala. Dobro zna jezditi. Škoda!« »Kadar pridem drugič na svet. bom dirkač!« je odvrnil Anthony ne da bi bil trenil z očmi. Za trenutek ga je objel njen ža-reče-hladni pogled; takoj pa je spet ta pogled zastrla utrujena ne-brižnost. Gospa je dvignila roko ki je nosila en sam neprecenljiv prstan, pred škrlatno pobarvana usta, da bi prikrila zehljaj, pokazala Anthonyju hrbet in se obrnila k mladeniču na svoji desnici »Vi boste šofirali, Jack. Zaspan? sem.« Mladi mož je od veselja zarde! Vsa gruča je zavila po stopnicah navzdol in izginila. Anthony je ostal z gospodarjem sam. Iz teme se je še slišal glas gospe Carter-Fawcettove: »Hvala za večer, Brownlougr Prav lepo je bilo!« Polkovnik Brownlough ji je po-mahnil z roko. Kakor • osramočen se je ogibal Anthonyjevim pogledom, hotel je govoriti, pa ni našel pravih besed, šele Lucijin prihod je rešil položaj. Poslovili so se. Lucija je od strani pogledala za gostiteljem; njegova podoba se je kakor senca od ražala od razsvetljene veže. Zdaj je bil videti utrujen in star. šepnila je možu na uho: »Smili se mi, čeprav je prav za prav star osel.« Molče je Anthony zapeljal avto proti vratom parka. Počasi je vozil in to je bilo pri njem nekaj prav redkega, šele ko je prevozil že precejšen del poti, je dejal: »Olajšaj si srce! Na dan z besedo!« »Kako pa sploh moreš vedeti, da mi nekaj teži srce, ti nesrečnik?« »Na nosu sem ti bral. Kaj je torej, draga?« VSAK TEDEHl DRUGA vfs n v ■s/** 11 • *,»: * *'« SSSR in tretji rajh Nadaljevanje z 10. strani listi so pisali, da je Ukrajina »trdnjava socializma«, ki si je rajh ne more osvojiti. »Zakaj bi Nemčija poskušala napraviti samomor z napadom na sovjetsko zvezo?« — so se. vpraševali sovjetski publicisti, »ko lahko rajh dobi ogromna bogastva v kolonijskih imperijih Velike Britanije?« V obmejnih državah so začeli upati, da se bo Hitler obrnil proti zahodu in pustil vzhod v miru. V tem trenutku se je njihovo upanje skladalo z upanjem sovjetskih voditeljev. Toda obmejne države ne žive v iluzijah. Jasno vidijo, da se Nemčija in Rusija vse bolj bližata v ideološkem in političnem oziru. Kapitalizem v Nemčiji komaj životari. Hitler čedalje bolj pritiska na vero. V sovjetski Rusiji postaja nacionalizem čedalje močnejši. Ta preobrat se .najbolje vidi v besedilu nove prisege, ki jo vojaki rdeče vojske prisegajo od letošnjega januarja dalje. Prejšnje besedilo prisege se je začenjalo z besedami: »Jaz, sin delovnega naroda...« Vojak je obljubljal, da bo »napel vse svoje sile, da se čim prej uresniči naš največji cilj in reši jarma delavstvo vsega sveta.« Nova prisega se začenja z besedami: »Jaz, državljan Zveze sovjetskih socialističnih repubiik...« V njej vojaki in mornarji prisegajo, da se bodo do zadnje kaplje krvi borili za svoj narod in za svojo sovjetsko domovino. V obmejnih državah so opazili tudi to, da ob času preganjanja Židov v Nemčiji sovjetska zveza ni hotela odpreti vrat tem nesrečnežem, ki so osta- li brez strehe. Saj je v Rusiji veliko pomanjkanje zdravnikov, zobarjev, učenjakov in drugih svobodnih poklicev, ki jih je zelo dosti v vrstah teh beguncev. V takšnem vedenju Moskve nasproti beguncem lahko vidimo nekakšen predznak protižidovskega gibanja. Skoraj povsod v Srednji Evropi razlagajo ta pojav tako, da postaja nacionalizem v Rusiji čedalje močnejši. Večina evropskih opazovalcev je prepričana, da je komunizem v Rusiji doigral in da je nov sistem — »stalji-nizem« — zamenjal marksizem in lenji-nizem. Mnogi tudi trde, da je sistem, ki vlada zdaj v Rusiji, v resnici rdeči fašizem, ki se ne razlikuje dosti od rjavega fašizma v Nemčiji in črnega fašizma v Italiji. Bralec bo morda vprašal, kako morejo v obmejnih deželah misliti, da se bosta Berlin in Moskva zdaj zbližala, ko Hitler zmerom tako besno napada boljševizem. Odgovor na to vprašanje je zelo preprost. Beseda boljševizem, kakor jo uporabljajo narodni socialisti, se ne nanaša samo na ideologijo sovjetske Rusije. Narodni socialisti uporabljajo zdaj to besedo morda še z večjim poudarkom zlasti takrat, kadar govore o zapadnih demokracijah in Ameriki. V resnici bo boljševizem morda kmalu postal beseda, ki jo bosta fiihrer in duce uporabljala samo takrat, ko bosta hotela izraziti svoj gnus do svojih največjih sovražnikov — zahodrih demokracij, ki sta »v propadanju«. Morda ni več daleč čas, ko bosta Berlin in Rim trdila, da je boljševizem prenesel svoj sedež v London in Pariz. Takšna trditev se bo zdela čudna večini Američanov, toda dobro obveščeni ljudje v obmejnih državah ~o prepričani, se bo to zgodilo. Mnogi angl francoski in ameriški opazovalci mislijo, da bi se dalo vprašanje Hitlerjeve napadalnosti rešiti na precej preprost način. Zapad-ne demokracije, trdijo oni, bi morale samo ustvariti močno skupno fror.to proti narodnim socialistom iz vseh onih mnogoštevilnih držav, ki sovražijo Nemčijo. Toda nobena izmed obmejnih držav ni prepričana, da je to tako lahko. Obmejni narodi se najbolj boje, da bi utegnila takšna »politika obkrožanja« prisiliti Hitlerja, da sklene zvezo s Staljinom. Berlin se je dolgo bal tega, kar imenuje »obkolje-vanje po kapitalističnih državah«. Kremelj se prav tako boji obkolitve kakor Wilhelmstrasse. »Peinde rings-um« (Na vseh straneh sovražniki), kakor je rekel Bismarck. Narodni socialisti in boljševiki enako čutijo nevarnost tega obkoljevanja. Prirodno je, da jih to zbližuje in da jih bo morda dovedlo do skupnega sodelovanja. Zamislimo si, da bi močna angleško-francoska zveza, ki bi ji pomagale nekatere manjše države, gospodarsko in politično pa morda tudi Amerika, zadržale Hitlerjevo prodiranje. Kaj bo Hitler tedaj storil? -Ali se bosta on in Goring spravila s tem položajem in zavrgla svoje načrte o ustvaritvi imperija rjavih srajc, ki naj bi ustrahoval vso Evropo, Nihče izmed tistih, ki poznajo Hitlerja in njegov temperament, ne verjame, da bi bilo. kaj takšnega mogoče. V obmejnih državah vlada prepričanje, da bi Hitler v tem primeru začel vojno iz obupa. Toda preden bi se tega lotil, bi vsekako poskusil razbiti sovražnikovo »obkoljeva-nje«. V tem primeru bi bil najprirod-nejši poskus, da bi sklenil zvezo s Sovjeti. Pri tem koraku bi mu pomagali nemški vojaški krogi, odobravali bi ga pa tudi nekateri vplivni voditelji narodnega socializma. Ti voditelji so zastopniki levičarske ideologije, ne dosti različne od tiste ideologije, ki vlada danes v sovjetski Rusiji. Nekatere ugledne osebnosti iz obmejnih držav so rekle v pogovoru s piscem teh vrst, da bi Hitler po njihovem mnenju lahko predlagal Staljinu približno tole: »Dajte nam proste roke na Donavi in bližnjem Vzhodu, mi bomo pa spoštovali vaše interese na vzhodu. Naša usoda nas vodi proti Perzijskemu zalivu. Vaša bodočnost je bolj v Aziji kakor v Evropi. Vi se bojite Japonske, ker ste v nevarnosti, da bi se morali bojevati na dveh frontah. Mi vam lahko zavarujemo zahodno mejo. Takrat boste lahko zbrali vse svoje moči v Sibiriji in pregnali sovražnika na Tihem oceanu. Za vse to pa zahtevamo, da podpirate našo politiko v zahodni Evropi.« Mojstra realne politike, kakor sta Hitler in Goring, se ne bi prav nič it iM . SLOVENSKO Šport in nikotin sta sicer sovražnika, Angležinji na sliki, ki se je udeležila tekmovanja za prvenstvo v balinanju, se pa najbrže zdi, da brez cigare v v ustih ne bo dosegla prvega mesta. dili tevtonski, vitezi, gre čez Litvo, Latvijo in Estonsko, če bedo šli narodni socialisti po isti poti, to ne bo v škodo sovjetske Rusije. Toda glavna pot, po kateri mora hoditi Nemčija, drži proti jugu, čez romunsko nafto, čez tople vode Egejskega morja, proti deželam Male Azije, ki imajo dovolj poljskih pridelkov in surovin. S tem namenom pripravljajo nemški agenti upore Arabcev v Siriji in Palestini. V teh deželah, ležečih na jugu od raj-ha, upa Hitler, da bo dobil svoj »življenjski prostor«, ki mora biti po njegovih besedah cena miru v Evropi. Dokler je bila glavna črta angleške zunanje politike »spravljivost«, so angleški državniki prezirali sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova. Toda Litvinov je 'bil poslednji med borci proti nemško-ruskemu sodelovanju, ki se ga Anglija in Francija tako bojita. Zdaj je jasno, da angleška in francoska diplomacija nista prav presodili položaja v Evropi. V marcu, ko sta opustili »politiko sprave«, kmalu po dnevu, ko je Hitler zavzel še tisto, kar je ostalo oc( češkoslovaške in je Staljin ostro napadel Anglijo, sta začela Lon- Radio Liubliana od i4. do 20. sepi. 1939. don in Pariz iskati pot do Moskve. Sovjete naj bi doletela čast, da bi branili Romunijo pred rajhom. Sovjeti naj bi zavzeli mesto Nemčije v vseh bodočih načrtih zahodnih demokracij. Predsednik vlade Chamberlain se je podvizal z izjavo, da med Londonom in Moskvo ni nikakšnih ideoloških nesoglasij. Toda vse te angleško-franco-ske izjave in njih porogljive kritike »monakovskega .miru« so prišle prepozno in niso dobile pravega odgovora iz Moskve. Tudi če bo sovjetska Rusija postala član sistema skupne varnosti, kakor si jo zamišlja Anglija, bo strah pred mogočo nemško-rusko zvezo š? nadalje mora za odgovorne državnike v Londonu in Parizu. Tudi če bi se začela svetovna vojna, kjer bi bili Nemčija in Rusija v nasprotnih taborih, bi ta strah ostal. Kajti poražena narodno-socialistična Nemčija bi , se utegnila spremeniti v rdečo Nemčijo, ki bi ponudila roko sovjetski Rusiji. V Helsinkiju, Rigi, Varšavi in Bukarešti, kjer s posebno pozornostjo spremljajo sleherni preobrat v politiki sovjetske Rusije, so trdili, da je neizmerno pomemben vpliv Litvinova. Litvinov je pomenil ključ za razplet razmerja med Nemčijo in Rusijo. Dokler je bii Litvinov na oblasti, se nemško-ruska zveza ni mogla uresničiti. Ko je pa Litvinova zadela usoda drugih komunističnih prvakov, so državniki obmejnih držav vedeli, da sta se Hitler in Staljin sporazumela. Gornji članek je izšel v uglednem newyorškem obzorniku »Harpers Magazine« dva meseca pred sklenitvijo nenapadalnega pakta med Rusijo in Nemčijo. — Op, ured. Filmska igralca Mickey Rooney in Judy Garlandova sta na neki slavnosti, prirejeni njima na čast v nekem hotelu, za nekaj časa odložila svoje dostojanstvo in gostom zaplesala priljubljeni ameriški ples »jitterburgs«. obotavljala zapustiti svoja dosedanja zaveznika — Italijo in Japonsko. Sedanja sovjetska moč, pa tudi tista, ki se bo šele razvila, je vsekako dosti večja, kakor moč sedanjih zaveznikov rajha v protikomunistični zvezi. Verjetno je pa, da Berlinu ne bo treba pretrgati sodelovanja z Rimom in Tokiom. Vse kaže, da so narodnosociali-stični strokovnjaki že našli drug izhod iz tega položaja. Z nemško-rusko zvezo bo dobil duce del francoskega imperija v Severni Afriki. Japonci se bodo odrekli svojim načrtom glede Sibirije in se obrnili proti bogati Holandski Vzhodni Indiji. Holandska nafta, gumi in druge surovine bodo dovolj veliko plačilo za Japonce, ki bodo morali pustiti v miru obmorske pokrajine sovjetske Rusije, če Japonska ne bo zadovoljna s skupnimi načrti Berlina in Moskve, bo to samo zanjo slabo. Vsaka država, ki bi pristopila k tej nemško-ruski zvezi, bo dobila svoj delež pri delitvi zapuščine »prenasičenih zahodnih demokracij«. Ogromni kolonijski imperiji Velike Britanije, Francije in Holandske bodo v nevarnosti vse od Severnega morja do Jave in Hongkonga. Sovjetska Rusija kot zaveznica, bi zalagala rajh s surovinami: to docela ustreza načrtom narodnih socialistov. Ce se bo sovjetska Rusija dejansko udeležila vojne proti demokracijam, bo to po mnenju narodnih socialistov še boljše. Rusija lahko dobi plačilo za to v Perziji ali pa v Indiji. Kot uvod v ta načrt bodo narodni socialisti predlagali četrto delitev Poljske. Spomniti se moramo, da je bila pred nekaj stoletji Poljska nekakšna pregrada med zahodom in vzhodnimi barbari. Pozneje so ruski osvajalci prišli na Poljsko z Vzhoda, Nemci so jo pa hkrati napadli z zahoda. Odtlej so Poljaki videli v Rusih in Nemcih svoje sovražnike. Prvič so delili Poljsko med Prusko, Rusijo in Avstrijo leta 1772. četrto delitev med Nemčijo in Rusijo utegnemo doživeti prav v bližnji bodočnosti. Hitler je izjavil, da mora iti rajh po poti, kjer so hodili nekdanji tevtonski vitezi, če hoče z nemškim mečem osvojiti polja, ki jih bo nemški plug oral, in tako zagotoviti narodu njegov vsakdanji kruh. Skrajna pot, kjer so ho- ČETRTEK 14. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Za zabavo igra Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Operni trie 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Šramel kvartet Murnček 20.45: Reproduciran simfonični koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert Radijskega orkestra. Konec ob 23. uri. Nadaljevanje kronike z 2. in 3. strani Novomeški reveži so dobili svoj prijeten dom. Novomeška občina je kupila precej veliko enonadstropno hišo, I ki jo je temeljito prenovila. Zdaj je 1 stavba ko nova. Opremljena je zelo j moderno in udobno razdeljena. Poleg ‘ stavbe je tudi obsežen vrt. V hiši je : prostora za kakšnih 50 revežev. Obči-] na jili lio kmalu naselila z zavestjo, da j je ubožnim Novomeščanom priskrbela . vredno zavetišče. Nac. ura 20.00: Domača zabava 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. TOREK 19. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramerl »Škrjančekt ' 14.(10: Napovedi 18.00: Pester spored I Radijskega orkestra 18.40: Stanovanjsko vprašanje 19.00: Napovedi, poro-, čila 19.30: Deset minut zabave 19.40: j Nac. ura 20.00: Koncert na dveh har-i monikah 20.45: Koncert Radijskega orkestra 22 00: Napovedi, poročila PETEK 15. SEPTEMBRA .00: .00: 20: .30: .00: 45: .00: ške Huda železniška nesreča se je pri" petila na železniški progi od Beograda do Požarevca. Ko sta hotela čez progo gostilničar Todor Vlasevič in gospodinja Vladislava Radosavljevičeva, oba iz Beograda, je na lepem pridrvel vlak in ju podrl. Vlasevič je kmalu pod' legel, Radosavljevičeva pa leži v bol* nišnici hudo ranjena. Svojo ženo je vrgel v vodo čevljar Krunislav Zekovič iz Aleksinca. Njeno truplo so potegnili iz vode in poklican njenega moža, ki 6e je začel precej sumljivo vesti. Orožniki so ga zaslišali in naposled je priznal, da je sani vrgel ženo v vodo. ko je prišel P'.!"" domov in sta se spopadla. Čevljarja so zaprli. Trebuh je prerezal Tomo Kraljevič Tanjo Čiriču, ker sta se oba zaljubila v eno in isto dekle. Najprej sta se spopadla z golimi rokami, potlej J® pa Kraljevič na lepem privlekel velur nož in z njim Čiriču prerezal trebuh-Prepeljali so ga v bolnišnico, ubijalca so pa prijeli orožniki. . . 10 m globoko je padla po stopnica1' 471etna Ana Plaskanova iz Sv. Ai'-draža pri Velenju. Pri padcu sl je zlomila desno nogo in križ. Zaradi dveh paprik je ustrelil P°^” ski čuvaj Martin Josebariu revnega 1 dietnega Dana Jovanoviča iz okolice Vinkovcev, ko si je na njivi utrgal dve papriki, ker je bil lačen. Jose-barin je poklical na pomoč še nekega kmeta in oba sta reveža na vso pretepla. Ko se je ubogemu Jovanoviču posrečilo zbežati, je podivjan' poljski čuvaj streljal nanj s puško ,n mu dvakrat prestrelil pljuča. V brezupnem stanju so ga prepeljali v vin-bovško bolnišnico. Novo železniško postajo so dobili v Gornji Radgoni. Zanjo so se borili celih dvajset let, od osvobojenja, ko j8 staro železniško poslopje prišlo na avstrijsko stran. Doslej so imeli le leseno poslopje, podobno baraki, ki. nikakor ni ustrezalo velikemu prometu-Nova železniška postaja je precej velika in ima vse potrebne prostore. Stala je 835.000 dinarjev. Slovesno 60 poslopje blagoslovili v nedeljo 3. t. m. Roko jc zmečkalo pri delu v tovarn' zamaškov v Frankopanski ulici v Ljubljani delavki Elzi Križnarjev!. ZdraVi se v ljubljanski bolnišnici. Prav ta':0 se zdravi v bolnišnici 681etni posestnik Anton Zupančič iz Malega Globokega pri Zagradcu, ki ga je v hlev" Češnovarjeve gostilne na Dolenjski cesti konj brcnil v nogo in mu jo zdrobil. 22.1.5: Samospevi gdč. Milice Polajnarjeve Konec ob 23. uri. SREDA 2«. SEPTEMBRA 12.00: P.osče 12.45: Poročila 13.b°-Napovedi 13.20: Ruski sekstet 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.15-Plošče 18.40; Zanimivosti iz ribarstva 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Ob 75 letnici ženevske konvencije Rdečega križa 19.40: Nac, ura 20.00: Vesel' godci 20.45: Plošče 21.15: Klavirsk' koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.45: Plošče. Konec ob 23. uri. 12.00: Plošče 12.45: Poročila Napovedi 1.3.20: Slovenska glaba Napovedi 18.00: Ženska ura Plošče 19.00: Napovedi, poročila Kotiček SPD 19.40: Nac. ura Koncert moškega zbora »Sloge'- 20, Koncert Radijskega orkestra 22 Napovedi, poročila 22.30: Angle plošče. Konec ob 23 uri. SOBOTA 10. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13 20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Slušna igra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23 uri. NEDELJA 17. SEPTEMBRA 8.00: Cimermanov kvartet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz iranč, cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Koncert Radijskega orkestra 1130: Veseli kvartet in Bežigrajski pevski zbor 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 13.50: Na harmoniko igra g Ivan Magister 17.00: Kmetijska ura 17.30: Prešerni fantje igrajo 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Pevski in orkestralni koncert 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kitarski trio. Konec ob 23. uri. PONDELJEK 18. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.0