d@SBKIJJ©ISIIGLAS Leto XLIX ■ št. 33 - CENA 150 SIT Kranj, petek, 26. aprila 1996 Najprej služba in stanovanje, potem pride sele otrok POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Minister mag. Boštjan Kovačič Jezersko bo samostojna občina Če ne bo zapletov, bi lahko na Jezerskem še letos izvedli ponovni referendum za samostojno občino. Ljubljana, 26. aprila - Na naše vprašanje, kakšna je sedaj, ko je v drugi obravnavi v državnem zboru novi zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, usoda zahteve Jezerjanov po samostojni občini, je minister za reformo lokalne samouprave mag. Bošt- jan Kovačič odgovoril, da je mnenje vlade glede tega pozitivno. Novi zakon bo hitro pripravljen za tretjo obravnavo in minister ne vidi razlogov, da ga ne bi sprejeli. Potem bi bilo mogoče začeti postopek za ustanovitev občine Jezersko. Državni zbor bo dolžan, po predhodnem pozitivnem mnenju vlade, razpisati referendum, in če bo odločitev pozitivna, bi bilo normalno, da bi državni zbor referendumsko voljo spoštoval in občino ustanovil. Ponovni referendum na Jezerskem bi bil mogoč še letos. Referendum, izveden po starem zakonu leta 1994, namreč ne velja. • J.Košnjek Visokem naj bi se šola za ravnatelje začela prihodnje leto Visoko bodo urejevala kar štiri ministrstva Po enoletnem molku naj bi jeseni začeli z adaptacijo Tavčarjevega dvorca. Celotno urejevanje bo trajalo tri leta in bo po ocenah stalo osem milijonov mark. Za Visoko v Poljanski dolini se pripravlja obširen projekt ureditve izobraževalnega centra za šolske ravnatelje, pri katerem naj bi sodelovala kar štiri ministrstva. Poleg same ravnateljske šole naj bi Visoko ostalo lepo urejen, dostopen in gostoljuben kulturni spomenik. Skupaj s spomeniškimi službami in urbanisti iščejo možnosti za izgraditev manjšega hotela, uredili naj bi prvotni dostop, celoten projekt pa naj bi v naslednjih 3 letih zahteval od 7 do 8 milijonov mark. STRAN 7 Ob prvem slovenskem dnevu knjige Darilo najmlajšim bralcem Kranj, 25. aprila - V torek, na svetovni in slovenski dan knjige, ki je potekal v luči gesla Podarimo knjigo, je že letos, ko dan knjige Slovenci praznujemo prvič, sodelovala večina kulturnih ustanov. Knjigarna List iz Kranja je najmlajše bralce še posebej bogato obdarila. Osnovnima šolama Matija Čop in Jakob Aljaž iz Kranja, Osnovni šoli Šenčur in Osnovni šoli Cerklje ter Vrtcu Mojca iz Kranja je podarila knjige v skupni vrednosti 50 tisoč tolarjev, vsaki od knjižnic v vrednosti desetih tisočakov. Lepo potezo so dopolnili Še z desetodstotnim popustom ob nakupu katerekoli knjige, vsakemu od kupcev pa so na svetovni in prvi slovenski dan knjige podarili še nagelj ali vrtnico in vizitko z naslovom Vrtnica za knjigo, ki jo je izdala Založba Mihelač. • M.A. Vršič po snezm zimi ponovno prevozen ^druženje koristnega s prijetnim - tako bi lahko ocenili včerajšnjo akcijo čiščenja ostankov snežne odeje z vrsiške ceste, ljubljansko podjetje AC-Intercar, generalni ^astoonik Mercedes-Benza in Schmidta, je 'etos ze osemnajst ič pripravil prikaz mehanizacije obeh proizvajalcev ob čiščenju vršiške £C!»te. Ob koncu akcije je cesta z izjemo kfajšega odseka v celoti očiščena, kljub temu pa vsaj do ponedeljka še ostaja zaprta. Kot so nam povedali na Družbi za državne ceste bodo zaradi padavin počakali do začetka prihodnjega tedna, ko bodo cesto ponovno pregledali in se nato odločili za njeno morebitno odprtje. Vršiški cesti plazovi ne grozijo več, edina nevarnost, ki bi lahko preprečila ponedeljkovo odprtje ceste pa so morebitne nove snežne padavine. * U. Š. kra aP"'a " Sredi tedna so zabrneli stroji na gradbišču ob nakelski.osnovni šoli. Tam bo Pr&i? b ^raQ,bmec letos zgradil prvi prizidek, v katerem bodo nove učilnice in kabineti. Drugi idek z novo športno dvorano nai bi zrasel prihodnji mor •'" " "v'vu aFUIl,lu uvuiauu naj ui *iasci prihodnje leto. Kot so predvideli s pogodbo, skor°iVSa 8radbena dela končati do 1. julija 1997. Vrednost pogodbenih del so omejili na aJ 125 milijonov tolarjev, kolikor je zaenkrat na razpolago občinskega denarja. • S. Saje Ustanovljena nova stranka Pintar predsednik Zveze za Gorenjsko Kranj, 26. aprila - Na sredinem ustanovnem zboru v Ribnem je bila ustanovljena nova stranka Zveza za Gorenjsko, ki je na državni ravni članica koalicije Zveze deželnih strank. Nova stranka bo sodelovala na naslednjih državnozborskih volitvah. Za predsednika Zveze za Gorenjsko je bil izvoljen Emil Milan Pintar. Udeleženci ustanovnega zbora so zavrnili razprave in vprašanja o preteklosti in preteklem delovanju predsednika in nekaterih članov ter ideološkosti stranke, ki so jih postavili nekateri gostje na ustanovnem zboru. • J.K. Gorenjska Banka UPOKOJENCI - odprite račun na katerega želite prejemati pokojnino pri nas Jutri praznujemo dan upora Na strani ogroženega naroda Jutrišnji praznik slavimo v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda pred petin-petdesetimi leti. Javnomnenjska raziskava o odnosu Slovencev do preteklosti, rezultate so predstavili v sredo, kale, da vidimo Slovenci v uporu pomembno in nujno dejanje, sicer bi zginili s prizorišča, samostojna dr lava, udejanjena leta 1991, pa bi bila le sanje. Partizanstvo in uporništvo imata v zavesti Slovenca visoko vrednost, prav tako kot vsa dejanja, ki so prispevala k identiteti in ohranitvi naroda ter nastanku samostojne države. Tudi zato ne vidijo nobenega razloga, da bi rušili in odstranjevali spomenike in obeležja preteklosti. Za večino Slovencev so te znaki določenih obdobij, ki so nam bila usojena preživeti. Raziskava pa prav tako pove, da Slovenci odklanjajo nasilje in obsojajo zločine, ki so bili storjeni med vojno in po njej, zelo spravno in strpno, sicer negativno, pa vrednotijo početje domobranske strani. Ne bo odveč, če tisti del slovenske politike in javnosti, ki neti prepir in sovraštvo, tudi ravna v duhu strpnosti in medsebojnega razumevanja ter priznavanja razlik. Državljankam in državljanom Slovenije, Go-renjkam in Gorenjcem, bralkam in bralcem Gorenjskega glasa čestitamo za praznik upora. Želimo prijetno praznovanje! • J. Košnjek ŠENČUR PlllZMJE Današnja Številka Gorenjskega glasa je zlasti za yse občanke in občane OBČINE ŠENČUR praznična. Ob današnjem 26. aprilu 1996, prvem šenčur-skem občinskem prazniku, smo za občanke in občane v vseh 13 naseljih, ki so v občini Šenčur, pripravili dve petkovi presenečenji; Gorenjski glas s praznično prilogo ste kot darilo prejeli v vsa gospodinjstva v vseh 13 naseljih Vaše občine. Naročnice in naročniki imate tako doma kar dva izvoda - Vašega naslovljenega in še enega zraven, oba z obsežnim zapisom o senčurskem občinskem prazniku, o praznovanju, o šenčurskih podjetjih ter podjetnikih. Zato, da boste s pomočjo šenčursko prazničnega Gorenjskega glasa Vašo občino morda kdaj lahko predstavili sorodnikom, prijateljem, znancem. Prijetno branje in veselo praznovanje! RAČUNALNIŠKI KLUB mobitel URADNI PRODAJALEC 486/80 že od 122.507,00 SIT ali 6.631,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Faz:064/22 37 92 WNI pokliči L----~ ZDAJ! 064/225-060, 860-029 K'PRIČEVA 6b/ KOROŠKA 2fi. KRANjj) 5AL0N KRANJ - HOTEL CREINA POMLADNA KOLEKCIJA OBLAČIL IN OBUTVE MISS0NI Ustanovljena Zveza za Gorenjsko Gorenjska naj da nekaj nase Ribno, 26. aprila - Oblikovanje dežel, da država ne bo več mogla manipulirati z občinami, prenos pristojnosti za razvoj na občine in dežele, uvedba kombiniranega volilnega sistema in oblikovanje kluba gorenjskih poslancev so zahteve nove stranke. Ustanovni zbor Zveze za Gorenjsko je sprejel izjavo, v kateri zahteva od predsednika države, da se aktivneje zavzame za uveljavljanje pravnega reda v Sloveniji, od državnega zbora, da preneha barantanje strank o volilni zakonodaji, od vlade, da bomo gospodarsko uspešnejši, in od vseh odgovornih, tudi od varuha človekovih pravic, da se oblikuje socialno ravnotežje slovenske družbe, razvija civilna družba, in od medijev, da se postavijo na stran demokracije. Zveza za Gorenjsko kot članica koalicije Zveze deželnih strank se bo zavzemala za uveljavitev in razvoj Gorenjske in s tem celotne države, je pa odprta in neideološka stranka. Slovenija se mora skladneje razvijati, centralizacija se mora zmanjšati, država mora dobiti vizijo, ideološke napetosti pa se morajo zmanjšati. Za predsednika stranke je bil izvoljen Emil Milan Pintar, za glavnega tajnika pa Peter Rogelj. Zbor je potekal brez zapletov in problemov, le nastopi gostov Danijela Malenška, tajnika Liberalne stranke, Vitomirja Grosa, predsednika Liberalne stranke, Franca Goloreja (na zboru se je predstavil kot nestrankarski) in Jožeta Dežmana (LDS) so povzročili nekaj vroče krvi. Kot možni člani nove stranke so želeli zvedeti kaj več o politični in siceršnji preteklosti Pintarja, o deklarirani neideološkosti in o članstvu oziroma nečlanstvu nekaterih članov nove stranke v drugih strankah ter o smiselnosti ustanavljanja nove stranke, ki drobi slovenski politični prostor. Regionalni interesi bi se lahko uveljavili tudi v drugih strankah. Zboru in njegovemu vodstvu so očitali nedemokratičnost in nespoštovanje predpisov. Mal-enšek je napovedal sprožitev ustreznih postopkov. Ker zbor njihovih zahtev ni sprejel, so protestno odšli, zborovalci pa so jim v slovo zaploskali. • J.Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE razpisuje za novo šolsko leto 1996/97 prosta mesta za naslednje programe: - DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE DO 3. LETA - DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE OD 3. LETA DO VSTOPA V ŠOLO - KRAJŠI PROGRAM OD 7.30 DO 11.30 URE ZA OTROKE OD 3. LETA DO VSTOPA V ŠOLO Vpis bo potekal od 6. do 10. maja od 8. do 14. ure, razen 7. maja, ko bo vpis do 16. ure in sicer v vrtcu Angelce Ocepek, Tavčarjeva 21 in vrtcu Julke Pibernik, Tomšičeva 3. Sprejem v vrtec sicer poteka vse leto, če so prosta mesta. Vsak teden ena srečna družina več VIBROSER v Rateče 110 V torek smo na srednjih straneh časopisa v črni sonček zapisali, seveda potem ko smo ga izžrebali, naslov Rateče 110, ki je stanovalcem na tem naslovu prinesel nagrado masaini aparat Vibroser. Tokrat se je izkazalo, da je v poštev prišlo precej družin, kajti Rateče 110 premorejo za številko tudi črke, in to od a pa vsaj tja dof, odkoder nas je tudi nekdo poklical. Žal ni bil prvi. Prav tako prvi ni bil tudi gospod, ki nas je poklical iz Reteč 110. Tudi pri tem gospodu je bil naš odgovor na vprašanje, ali so oni dobitniki nagrade, na žalost negativen, kajti med a in e je bila tokrat usodna razlika. Prva pa nas je iz Rateč poklicala gospa Sonja Žvab, ki nam je povedala, da skupaj s staro mamo in njeno družino stanujejo kar na dveh naslovih, ki jima pripada nagrada, to je Rateče 110 in Rateče 110 a. V eni hiši Živi namreč njena stara mama, gospa Katarina, v drugi, ki stoji tik ob prvi, in nosi naslov 110 a, pa živi ona in njena družina. Pravi, da posebne sreče pri nagradnih žrebanjih sicer nimajo, saj dosedaj niso še ničesar zadeli. Mogoče bodo zato naše nepričakovane nagrade še toliko bolj veseli. Želimo, da bi jim bil Vibroser bolj v sprostitev kot za pomoč pri lajšanju bolečin, seveda pa jim iz uredništva še enkrat iskreno čestitamo. • L. Čolnar, K. Stroj Ustanovili bomo nove občine in pokrajine Jezerjani bodo dobili občino Zahtevkov za nove občine ali za spremembe meja sedanjih je jih lahko računa okrog 10, med njimi tudi Jezersko, sedaj še Ljubljana, 26. aprila - Predlog zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij je državni zbor v drugi obravnavi sprejel Sedanjemu zakonu o referendumu za ustanovitev občin se tako veljavnost končuje, saj bo novi zakon "krovni" za kakršnekoli spremembe v občinski členitvi države. Zahtevkov za spremembo sedanje občinske delitve države je veliko, nad 30. Po mmenju vladne službe za reformo lokalne samouprave in poslancev državnega zbora je deset zahtevkov upravičenih, med njimi tudi zahteva Jezerskega in Solčave po svoji občini. Jezersko, sedaj del občine Preddvor, izpolnjuje večino meril za ustanovitev občine in tako so zelo realne možnosti, da bo želja Jezer-janov po skoraj dveh letih prizadevanj za svojo občino končno uresničena. Nova občina naj bi postala tudi sosednja Solčava. Takega mnenja sta bila tudi najodgovornejša za lokalno samoupravo v Sloveniji, minister mag. Boštjan Kovačič in vodja ustrezne vladne službe mag. Stane Vlaj. Minister Kovačič in Andrej Čokert z Mag. Boštjan Kovačič, minister za vladne službe za lokalno samoupravo pa lokalno samoupravo. - Slika G. Sinik preko 30, na ugodno rešitev pa del občine Preddvor. Zakon za odpravo škode Ljubljana, 26. aprila - Državni svet bo imel danes ob 11. uri redno sejo. Razen pobud in vprašanj svetnikov so uvrstili na dnevni red problematiko slovenskega gospodarstva, problematiko, vezano na zakon o varnosti in zdravju pri delu, ter pobudo za zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic letošnje dolge zime. • J.K. Najemniki nacionaliziranih stanovanj Neupravičeno kaznovani Ljubljana, 26. aprila - Združenje najemnikov nacionaliziranih stanovanj v Sloveniji je reagiralo na razsodbo Ustavnega sodišča, ki je dalo lastnikom nacionaliziranih stanovanj več pravic. Najemniki nacionaliziranih stanovanj izrekajo ogorčenje zaradi razveljavitve nekaterih členov Stanovanjskega zakona in ugotavljajo, da se nekoč povzročene krivice razrešujejo na njihovih plečih, Čeprav za to niso krivi. Trditve, da je položaj najemnikov zavarovan, so se izkazale za neresnične. Strokovnjaki bodo proučili odločitve Ustavnega sodišča, vendar najemniki nacionaliziranih stanovanj že sedaj ugotavljajo, da gre za grob poseg na področje človekovih pravic in da so najemniki postavljeni v neenakopraven položaj. Razmere bodo obravnavali na izredni skupščini Združenja. • J.K. sta v torek predstavila zasnovo zakona o pokrajinah, ki jih ustava v 143. členu opredeljuje kot prostovoljno ustavno kategorijo oziroma drugo raven lokalne samouprave. Pokrajine, vlada meni, da bi morale biti medsebojno primerljive, ne premajhne in ne preštevilčne, bodo ustanovljene z zakonom, potem ko bodo prizadete občine z ustanovitvijo soglašale. Vsaka občina naj bi imela v pokrajinskem svetu enako število predstavnikov, ki jih izvolijo sveti občin. Pokrajine bi bile povsem samostojne in bi imele izvorne pristojnosti, pa tudi financiranje (decentralizacija državnih skladov, del prometnega davka), država pa bi lahko na pokrajine prenesla prvo stopnjo odločanja o upravnih zadevah. Ker še nimamo pokrajin, evropsko še nismo primerljivi, Evropa pa gradi razvoj predvsem na regijah oziroma pokrajinah, za kar je bilo lani namenjenih 15 milijard mark. Nekatere države, Portugalska, Grčija, Irska, so se razvijale predvcseffl na račun sredstev za regionalni razvoj. Minister Boštjan Kovačič računa, da bi državni zbor v tej sestavi opravil vsaj prvo obravnavo predloga zakona o pokrajinah. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Referendumi, Tam, Černobil Socialdemokratska stranka Slovenije podpira delavce Tarna pri njihovih upravičenih zahtevah po ureditvi gospodarskega stanja tovarne in zagotovitvi njihove socialne varnosti. Za stanje v Tamu so odgovorne LDS, ZL in SKD. Glede referenduma o volilnem sistemu pa bo stranka zbirala podpise in vztrajala ne referendumu, pri mešetarjen-ju strank o volilnem sistemu pa ne bo sodelovala. Predlog sistema, ki ga predlaga državni svet, je nedodelan in zato neustrezen, še slabši pa je predlog skupine poslancev državnega zbora. Slovensko ekološko gibanje sporoča, da sta se mednarodne konference ob 10. obletnici jedrske katastrofe v Černobilu udeležila dr. Leo Šešerko in dr. Evita Leskovšek. 26. aprila leta 1986 se je zgodila nesreča v Černobilu. Na Prešernovem trgu v Ljubljani je bila spominska svečanost oziroma javni shod, ki so ga organizirali Slovensko ekološko gibanje. Nacionalni odbor za zaprtje JE Krško, Green-peace in Ekološki forum LDS. Slovenski krščanski demokrati sporočajo, da je njihova delegacija v sestavi Lojze Peterle, Miroslav Mozetič, dr. Andrej Umek in Leon Marc odpotovala na Japonsko na povabilo ja- Kranjski socialdemokrati podpisujejo izjavo za referendum. Foto: Tina Doki ponske mirovne fondacije Sa-sakavva. Slovenci se bodo Eogovarjali tudi s predstavni-i vladajoče sestrske stranke LDP, s člani odbora za prijateljstvo s Slovenijo in Slovenci, ki Živijo v Tokiu, ter vodstvi koncernov NEC in NTT. Slovenska nacionalna desnica v izjavah za javnost zahteva, da Slovenija poostri kontrolo in pripre vzhodno, predvsem pa južno mejo, sicer bodo sosedje zaprli severno mejo, na kateri vlada schengenski režim, ki zadeva tudi Slovence. Stranka predlaga, da se umaknejo vsi predlogi za referendum. Partija Socialdemokratska stranka prednjači z rešitvami iz komunističnega obdobja. Če bi Janša resnično želel spremeniti volilno zakonodajo, bi to lahko predlagal leta 1993 in leta 1994, ko je bil v koaliciji in je v vladi še modro molčal. Zdajšnje predlaganje sprememb je sprenevedanje stranke, ki noče sodelovati s strankami slovenske pomladi. Gre ji izključno za čim več glasov, ki jih bo nesla tja kot Jelinčič po volitvah leta 1992. SND je zadovoljna, ker s svojim sodelovanjem pomaga pri sprejemanju zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, tudi tujcev, saj ob-strukcija, ki pride v poštev le v skrajni sili, ne prinaša rešitev. V državnem zboru bodo poslanci vprašali, zakaj se ne udeležujemo tako pomembnih turističnih sejmov kot je bil celovški. Strategi slovenskega turizma in promocije bi morali odstopiti (predsednik Turistične zveze, sekretar za turizem, vodstvo urada za promocijo...). Liberalna stranka Slovenije pritestira zoper manipu- lacije z volilno zakonodajo. Ustvarja se namerna zmeda in niti ena od parlamentarni strank ne želi spoštovati veljavne zakonodaje. Pristajajo na špekulacije, svoje osnovne naloge, skrb za gospodarske, socialne, pravne in še posebej zunanjepolitične zadeve, pa zanemarjajo. Nekateri skušajo celo začeti proces "erozije" ustave. Pri vsem tem pa je popolnoma jasno, da sedanji parlamentarni "orkester" ni sposoben konsenza ali vsaj dvotretjinske večine glede volilne zakonodaje. Slovenska nacionalna desnica je zoper bistvene spremembe volilnega zakona. Dvig pragu na 5 odstotkov, ukinitev nacionalnih list in preprečitev kandidiranja enega kandidata V dveh okrajih je po meri največ petih največjih strank, vse druge pa bi bile izločene. To bi bilo za pet let staro slovensko demokracijo prava katastrofa. • J.K« Slovenski krščanski demokrati Jutri peš na Brezje Kranj, 26. aprila - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj prireja jutri, 27. aprila, romanje na Brezje k brezjanski Mariji. Na romanje so vabljeni člani in simpatizerji Slovenskih krščanskih demokratov. Ob 10. uri bop na Brezjah maša za domovino, ki io bo daroval kranjski dekan Stanislav Zidar. Romanje bo ob vsakem vremenu. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT JcJJ©M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ PRED 27. APRILOM, DNEVOM UPORA GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Kako Slovenci razumevamo preteklost Spoštovanje junaštva in obsodba zločinstva Med Slovenci je veliko več medsebojnega spoštovanja in strpnosti, veliko več sproščenosti in realnega vrednotenja zgodovine kot bi lahko sodili na osnovi dogajanj v politiki in vojn, kijih uprizarjajo skrajneži tako na levi kot na desni. Slovenci ne bi podirali spomenikov in skušali zabrisati, kar se je nekdaj zgodilo. Ljubljana, 26. aprila - Dobrodošlo naključje je, da je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani v sredo, pred pomembnim in za nekatere tudi spornim praznikom dnevom upora pre- vrednotijo. Javnomnenjska raziskava kaže strpnost in pozitivno spoštovanje nacionalne identitete ter veliko višjo stopnjo tolerantnosti, kot jo kaže politika in razne polemike. Tudi večina karizmatičnih osebnosti iz slovenske zgodovine je ocenjena pozitivno. Zločin in politična napaka Raziskovalci so spraševali za mnenje o povojnih pobojih domobrancev in ljudi, ki so bili vrnjeni jugoslovanskim oblastem. 48 odstotkov vprašanih ima to za strahoten zločin, 19,5 za veliko politično napako, 11,5 pa pa za neizogibno in tragično posledico državljanske vojne. 6,6 odstotka ima poboje za razumljivo dejanje maščevanja, 8 odstotkov pa kot kazen za izdajo svojega naroda. dstavil rezultate javnom-nenjske raziskave na temo Razumevanje preteklosti. Rezultati ankete, v kateri je med 21. novembrom in 20. decembrom lani sodelovalo 1050 Polnoletnih državljanov Slovenije, dogodkov zgodovinsko in sicer ne vrednotijo, Povejo pa, kaj mislijo Slovenec Odločitev vsakega posameznika sicer je, kaj in kdaj bo kaj prebral in kaj se mu bo zdelo vredno upoštevati, vendar je treba politiki in politikom ter ljudem, ki jim netenja in obujanja sovraštva ter mas-Cevalnosti ni nikoli dovolj, rftovati, naj le preberejo, "ako razmiSlja reprezentativan izbrani vzorec državljanov. Slovenci ne marajo sovraštva, ampak zagovarjajo strpnost, medsebojno razumevanje ter Priznanje, da je v polpretekli zgodovini različnost pripeljala do najhujših stvari, danes pa Je čas, ko naj ima vsak pravico do svoje resnice, brez medsebojnega poniževanja. Del raziskovalcev je v sredo predstavil svoja razmišljanja o Javnomnenjski raziskavi Razumevanje preteklosti. Profe-8o>-. dr. Niko Toš, vodja Projekta, priznava, da na Slo-venčevo zavest vplivajo globoke družbene spremembe in Poskusi ponovnega vredno-enja ali prevrednotenja vsesa, kar se je v narodovi fgodovini dogajalo. Pretek-os| imamo stalno v podzaves-Iz rezultatov raziskave bi se ^arsikateri oblastnik novega f*Sa lahko marsikaj naučil, docent dr. Božo Repe ocenjuje, da so bile vse dosedanje aziskave odnosa Slovencev ~° Preteklosti bolj na ravni . nket, tokrat pa je bila opravljena prva znanstvena analiza. Rezultati so pozitivni. Sloven-1 imajo dokaj racionalen SS?8 do preteklosti in tudi 5°bdno znanje, da jo lahko Mag. Spomenka Hribar ugotavlja, da skupnost ponavadi začne brskati po svoji preteklosti, ko se znajde v negotovosti ali prelomnih trenutkih. Zame je presenetljivo, da smo Slovenci veliko bolj strpni, kot je vidno na televiziji ali v časnikih. To terja razmislek in osebno odgovornost urednikov, kakšne podobe o nas samih se dajejo v sredstva obveščanja, je dejala Hribarjeva. Nad 60 odstotkov vprašanih je za spravo, ki vsebuje pravico do svobode, do svoje resnice in do različnosti. Očitno smo sproščena nacija, ki se je iz zgodovinskih izkušenj marsikaj naučila. To je lepa dediščina in popotnica prihodnosti, meni Spomenka Hribar. Dr. Vlado Miheljak pa trdi, da v razumevanje zgodovine vedno vnašamo tudi lastne projekcije. V Sloveniji, kjer se sicer ure vrtijo drugače kot drugod v Vzhodni Evropi in Jugoslaviji, se preteklost v večinskem javnem mnenju prav tako vrednoti prizanesljivo, na trenutke celo nostalgično. V prejšnjemu režimu je uspelo vladajočemu razredu z garancijo relativno ugodnega in lagodnega življenja doseči z delavskim razredom nekak specifični, zgodovinski pakt. Najširši sloji so relativno lahkotno prepustili partijski oligarhiji oblast, ta pa jim je zagotavljala lagodno življenje. Šele ko se je sistem ekonomsko izrabil, ko ni bil več sposoben plačevati socialnega miru, je začelo prihajati do uporov, ki so bili deležni podpore večjega števila državljanov. Raziskava Miheljakovo trditev potrjuje. Raziskovalci so raziskovano obdobje razdelili na čas od leta 1930 do začetka druge svetovne vojne, na desetletje po vojni, na desetletje med letoma 1980 in 1990 in na leta po osamosvojitvi. Samo položaj cerkve je bil v letih pred drugo svetovno vojno boljši kot v petdesetih letih, zdravstveno varstvo, šolanje otrok, možnost zaposlitve, materialni pogoji življenja in politične pravice pa so bile po vojni na višji ravni kot pred njo. Vprašani so menili, da je bil največji gmotni razcvet med petdesetimi in osemdesetimi leti, potem pa se je začelo upadanje, razen pri političnih Eravicah in položaju cerkve, i sta v devetdesetih letih napredovali. Upor je bil prava pot Vprašani v javnomnenjski raziskavi so večinsko odgovarjali, da je bil upor zoper okupatorja edini pravi način za preživetje slovenskega naroda, da bi bilo pogubno čakati, da bi zmagali zavezniki in da domobranstvo in cerkev nista odigrali pozitivno vlogo. Kaj pravijo številke. 61,3 odstotka vprašanih meni, da se je zaradi nemške in italijanske okupacije slovenski narod leta 1941 znašel v smrtni nevarnosti. Dobre 3 Spomeniki naj ostanejo Dokaz tolerance med Slovenci je 42,5 odstotka vprašanih, ki soglašajo z odkrivanjem spominskih plošč domobrancem na pokopališčih in cerkvenih zidovih, 32,5 pa jih je proti. Razni odstranjevalci starih spomenikov in postavljala novih, sebi primernih, naj se zamislijo nad podatkom, da 66,7 odstotka vprašanih meni, da je treba spomenike NOB ohraniti in skrbeti zanje, 26,7 odstotka pa sodi, da je treba pomembne ohraniti, ostale pa spraviti v muzeje. Le 0,6 odstotka jih meni, da jih je treba odstraniti. Vsi spomeniki sodijo v današnji čas. 66,5 odstotka jih je za ohranitev obeležij iz časa Avstro-Ogrske, 82,6 jih je za to, da ostanejo spomeniki padlim v prvi svetovni vojni, 60,3 jih je za ohranitev obeležij Kraljevine Jugoslavije, 86,7 odstotka za ohranitev spomenikov NOB, 54,4 za ohranitev spomenikov domobranstva in 66,4 odstotka vprašanih meni, da je treba ohraniti tudi spomenike povojne socialistične graditve. Osebnosti preteklosti Raziskava je spraševala o osebnostih, ki so najbolj zaznamovali našo preteklost. Na prvo mesto je postavljen Primož Trubar, na drugo mesto dr. France Prešeren, na tretje predsednik republike Milan Kučan, na četrtem pa je Ivan Cankar. odstotke s tem ne soglaša. 12,8 odstotka vprašanih meni, da je bil komunizem večja nevarnost od okupatorja, 30,8 odstotka pa ima okupatorja za hujšega sovražnika. 14,1 odstotka vprašanih meni, da slovenski narod ne bi zginil, če se ne bi uprli, 42,5 odstotka pa je prepričanih, da je upor preprečil narodovo smrt. Približno toliko vprašanih meni, da na bi kazalo čakati na zmago zaveznikov, 8,9 pa bi jih čakalo, saj je upor povzročil preveč žrtev. 28,6 odstotka vprašanih je odgovorilo, da je Slovenija po zaslugi NOB dobila nazaj del svojega ozemlja, 16,2 odstotka pa s tem ne soglaša. Na trditev, da so se partizani borili za slovenske interese, odgovarja pozitivno 55,7 odstotka vprašanih, negativno pa 6,9 odstotka, na enako trditev glede domobrancev, pa jih pozitivno odgovarja 17,6 odstotka, negativno pa 26,7 odstotka. Večina vprašanih je odgovorila, da organiziranje domobranske vojske ni bilo dejanje samoobrambe. 34 odstotkov vprašanih meni, da je bilo slovensko domobranstvo predvsem rezultat protikomu-nistične politike nekaterih političnih voditeljev in strank (9 odstotkov s tem ne soglaša), za 45,2 odstotka je bilo domobranstvo izdaja, za 7,7 odstotka pa ne, 50,3 odstotka vprašanih pa trdi, da je imel od ustanovitve domobranske vojske največ koristi okupator, 4,7 odstotka pa s tem ne soglaša. In še vprašanje o vlogi vodstva' rimskokatoliške cerkve med okupacijo. 1,8 odstotka ima njeno ravnanje za zelo pozitivno, 25,1 odstotka za pozitivno, 42,2 odstotka za negativno in 9,9 za zelo negativno. Pozitivno o Titu in Kardelju Prepričljivo večinski so pozitivni odgovori, da je slovensko partizanstvo pnspevalo k zmagi zaveznikov v Evropi (49,8 da, 3,5 ne) in k osvoboditvi Jugoslavije (da 52,5, ne 7 odstotkov). Vlogo Komunistične partije Slovenije med vojno ocenjuje 7,2 odstotka zelo pozitivno, 57,4 odstotka Osnovna šola Helena Puhar Kidričeva 51, Kranj razpisuje delovno mesto UČITELJA LIKOVNE VZGOJE 2a nedoločen čas, z nastopom dela septembra 1996 Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljite v 8 dneh na naš naslov. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE objavlja prosto delovno mesto ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA za nedoločen čas Pogoji: - končana srednja šola za zdravstvene tehnike - opravljen strokovni izpit - državljanstvo Republike Slovenije Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov - Psihiatrična bolnišnica Begunje v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. pozitivno in 15,4 odstotka negativno. Vprašani so odgovarjali, kakšno podporo med ljudmi sta imela Osvobodilna fronta in partizanstvo. 20,8 odstotka jih je odgovorilo, da podporo velike večine, 40,6 odstotka, da podporo večine in 25,6 odstotka, da približno polovice ljudi. Manj kot odstotek jih meni, da ni bilo podpore. Na vprašanje, kakšna je bila razlika med jugoslovanskim in ruskim režimom, jih največ meni, da je bila do leta 1950 delna, kasneje pa velika. Zanimiva so mnenja o zgodovinski vlogi Josipa Broza - Tita in Edvarda Kardelja. 18 odstotkov ocenjuje Tita zelo pozitivno, 65,6 odstotka pa pozitivno, dobrih 10 odstotkov pa negativno oziroma zelo negativno, o Kardelju pa ima 3,9 odstotka vprašanih zelo pozitivno mnenje, 41,2 odstotka pa pozitivno, nagtiv-nih oziroma zelo negativnih sodb pa je 34,5 odstotka. V bivši Jugoslaviji je bilo za 67,5 odstotka marsikaj dobrega, marsikaj pa tudi slabega, v povprečju pa največ vprašanih odgovarja, da so živeli dobro, da je bilo sorazmerno precej svobode, da io je bilo v Sloveniji več kot v drugih delih Jugoslavije in da je bil sistem socialističnega samoupravljanja dobro zamišljen (43,8 odstotka meni tako). Položaj Slovencev v tem stoletju se je najbolj zboljšal z vstopom v socialistično Jugoslavijo in z ustanovitvijo samostojne države. Vendarle nekaj zanimivih odgovorov: za izrazito izboljašanje z Jugoslavijo leta 1945 se je izreklo 5,2 odstotka vprašanih, s samostojno državo pa 20,2 odstotka. Nad deset odstotkov pa jih meni, da se je s samostojno državo položaj poslabšal oziroma je ostal enak. • J. Košnjek AMZS 17 vlek avtomobilov in 5 pomoči pri okvarah je bilo v teh dneh potrebnih po gorenjskih cestah. GASILCI Kranjski gasilci so reševali vkleščene osebe po prometni nesreči v Tenetišah. Prva Srijava požara gozda v iistrici pri Naklem se je izkazala za lažno, resnično pa je gorel gozd v Besnici, ki so ga gasilci pogasili. Na Valjavčevi 8 so stanovalci zavohali plin in gasilci so nato prostore temeljito prezračili. Jeseniški gasilci so v skladišče prepeljali najdeno ročno bombo v jarku ob cesti Lesce -Hrušica, pogasili so goreče drevo na avtobusni postaji na Hrušici ter travo pod Potoško planino 6-krat so imeli stražo v Gledališču T. Čufar, 1-krat so opravili prevoz bolnika z rešilnim avtomobilom, merili pa so tudi prisotnost plina v jeklarni II. Gasilci GD Ho-ta vije in Gorenja vas so pogasili požar trave v Leskovi« nad Ho-tavljami. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 7 deklic in 6 dečkov. Najlažji je bil deček z 2650 grami porodne teže, najtežji pa je ob rojstvu tehtal 4.100 gramov. Na Jesenicah sta se Gorenjcem pridružila 1 deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.140 gramov in 1 deček, ta je tehtal 3.500 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli ponovno največ dela kirurgi, ki so urgentno nudili pomoč kar 201-krat, na internem oddelku je bilo 46 nujnih primerov, na pediatriji 19 in na ginekologiji 10. SDS Mestni odbor SDS Kranj obvešča Kranjčanke in Kranjčane, da lahko podpišejo zahtevo za referendum na Upravni enoti v Kranju (občinska stavba). Tudi v ponedeljek, 29., ter v torek, 30. aprila, od 8. do 15. ure ter v petek, 3. maja, od 8. do 13. ure. Podpišite tudi vi za neposredne in poštene volitve! * < 4 V /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE =ko TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Novi predsednik društva malih HE Naklo, 25. aprila - Izvršni odbor Zveze društev malih HE je na programski volilni konferenci za novega predsednika imenoval Tonija Kokalja. Izvršni odbor je spreiel Še program dela društva za letošnje leto, v katerem je ena od pomembnejših točk bližnji posvet o {gradnjah malih hidroe-ektrarn, ki bo 17. in 18. maja v Cerknem. Posveta se bodo udeležili tudi strokovnjaki iz sosednjih držav, ki bodo posredovali svoje izkušnje s tega področja. • M.A. Kranjskogorski čebelarji na svoje Kranjska Gora - Kranjskogorski čebelarji so že dolgo zelo aktivni. Organizacijsko pa so bili do sedaj vključeni v radovljiško čebelarsko društvo. Zdaj gredo na svoje in pričakujejo, da bodo v enem mesecu ustanovili lastno čebelarsko društvo. To bo vključeno v lokalno turistično društvo in s tem tudi v turistično ponudbo Kranjske Gore. • M.A. Minister Kovačič v Naklem Naklo, 26. aprila - Danes bo obiskal občino Naklo minister za reformo lokalne samouprave mag. Boštjan Kovačič. Ob 10. uri se bo sestal z župani občin Naklo, Šenčur, Preddvor, Cerklje, Mengeš, Žiri, Železniki, Vodice in Gorenja vas -Poljane. Župani bodo med pogovorom seznanili ministra s problemi v svojih občinah, skušali pa bodo najti rešitve v skladu z zakoni in možnostmi. Minister, ki bo prvič obiskal ta gorenjski kraj, bo v Naklem po končanih pogovorih skupaj z župani odgovarjal tudi na morebitna vprašanja novinarjev. • S. Saje Popravek V petkovi Številku smo v članku pod naslovom "Prva od drugačnih šol" zagrešili napako. Projekt "Drugače v drugačno šolo" poteka na osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki pet in ne deset let. Za napako se opravičujemo. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Kranjska Gora Občina podpira ali zavira razvoj turizma? O turizmu in turističnem gospodarstvu, prva obravnava odloka o javnem redu in zaščiti bivanjskega okolja v občini Kranjska Gora, 25. aprila - V sredo zvečer se je na dvajseti redni seji zbral občinski svet občine Kranjska Gora. Svetniki so največ pozornosti namenili obravnavi turističnega gospodarstva in problematiki turizma nasploh, v prvi obravnavi sta bila dva okoljevarstvena odloka: odlok o javnem redu in zaščiti bivanjskega okolja v občini ter odlok o ustanovitvi občinske službe. Osrednja tema dvajsete seje je bila tokrat posvečen turizmu. Po podatkih oddelka za gospodarstvo in negospo-drastvo je bilo v preteklem letu v občini Kranjska Gora zabeleženih 283.953 nočitev, kar je za devet odstotkov več kot v letu pred tem. Ugodne snežne razmere so vplivale na povečan obisk dnevnih gostov, promocijske aktivnosti pa se bodo po pričakovanjih odražale v povečanem turističnem obisku šele prihodnjo sezono. Kljub slabim napovedim za poletje pa v Kranjski Gori ocenjujejo, da bodo dosegli in povečali lansko zasedenost, saj poleti računamo predvsem na obisk tradicionaln dobrih domačih gostov, ki se pozno odločajo za počitnice. Z odpiranjem hrvaškega primorja bodo sicer del gostov tudi izgubili, vendar ocenjujejo, da je Kranjska Gora že prepoznavna, zaradi gora in možnosti aktivnih počitnic. Z oceno občinske uprave, da je bila občina v uresničevanju strateških ciljev v zadnjem letu sorazmeroma uspešna, pa se ni strinjal odbor za turizem, saj predsednik odbora Jani Hrovat meni, daje občina pravzaprav zelo malo naredila za razvoj droone- fa gospodarstva, in da ni nobene onkretne pomoči posameznikom. Predvsem so poudarili izjemno visoke prispevke na račun komunalne ureditve, ki investicijo že pred začetkom požene vrtoglavo visoko - na seji sveta se je govorilo o več kot sto tisoč nemških markah. Člani odbora so se zato strinjali z ugotovitvijo predsednika odbora, da občina in država ne naredita nič za razvoj turizma. Ob tem so predlagali, da bi občanom, ki se odločajo za vlaganja v turizem, dali možnost in jih na začetku oprostili vseh dajatev, ki pa bi jih lahko V kasnejši fazi obratovanja vrnili. Občini še predlagajo, da preveri, kakšne so zakonske možnosti za spodbujanje drobnega gospodarstva v začetni fazi investicije, predvsem za tiste panoge, ki so premalo razvite. Toda z mnenjem odbora za turizem se ni strinjal občinski svet, še najmanj z eno od navedb v zapisniku, namreč, da občina ne more diktirati strateških planov. Občnino namreč razumejo kot formalni okvir, ki omogoča organizacijo neke dejavnosti; če bo ta zaživela, pa je odvisno od gospodarskega interesa. Svetniki so še sklenili, da preverijo, kakšne so dejanski prispevki, ki jih mora posameznik plačati občini oziroma državi, še preden začne z gradnjo turističnega objekta in zakaj eni od investitorjev po nekaterih podatkih plačujejo nenavadno visoke prispevke, drugi pa tako rekoč ničesar. M.A. Tržiški občinski svet se ni premislil glede proračuna Župan bo zahteval presojo zakonitosti na sodišču Marca sprejeti proračun z amandmajem skupine svetnikov je občinski svet ponovno potrdil. Občinski upravi je predlagal pripravo rebalansa proračuna. Tržič, 25. aprila - Trinajsta seja tržiškega občinskega sveta se ni razpletla prav srečno. Svetniki niso sprejeli pobude župana za preklic sklepa o potrditvi proračuna in ponovno dogovarjanje o oblikovanju novega predloga, zato je župan napovedal presojo zakonitosti na ustavnem sodišču. Tolmačenja iz države niso rešila treh svetnikov, ki delajo v občinski upravi oziroma z njo sodelujejo. Najbolj vročih točk dnevnega reda so se v Tržiču lotili po sprejemu zapisnikov obeh delov 12. redne seje, zavrnitvi zapisnika 4. izredne seje - za razpravo o proračunu so namreč zahtevali dobesedni zapis po magnetogramu, pa pregledu uresničevanja sprejetih sklepov. O slednjih so tokrat prvič poročali vodje uradov in tajnik občinske uprave. Mandati svetnikov oziroma nezdružljivost njihove svetniške funkcije z delom v občinski upravi ter za njene potrebe so že lani povzročali ?olemike v občinskem svetu, okrat je skupina svetnikov predlagala, da se zamenjajo tisti svetniki, ki nastopajo v vlogi pripravljalcev gradiv za občinski svet, obenem pa o istih stvareh glasujejo. Našteli so, da so taki svetniki Darko Veternik (SDSS), Ignacij Primožič in Nikolaj Ahačic (oba Zeleni). Tudi tokrat se je vnela nasprotujoča razprava o zakonskih osnovah za zamenjavo svetnikov, katero niso pomirila niti tolmačenja državne službe za reformo lokalne samouprave. Na koncu se je 16 od 21 svetnikov z glasovanjem odločilo, da funkcije treh naštetih oseb niso združljive z njhovo poklicno dejavnostjo. Obenem so potrdili predlagana sklepa v zvezi s postopkom za imenovanje nadomestnih članov občinskega sveta. Pred ponovno razpravo o letošnjem proračunu so se svetniki seznanili s pisnimi pripombami nekaterih porabnikov proračunskih sredstev o problemih s financiranjem. Težavne razmere v šolstvu zaradi financiranja na osnovi dvanajstin lanskega proračuna je svetnikom opisal tudi vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol Janez Piškur. Zaradi njegovih pojasnil o nujnosti priprave na 9-letno šolanje je občinski svet zahteval, da občinska uprava v treh mesecih izdela v sodelovanju za odborom za družbene zadeve in ravnatelji šol celoten program razvoja šolstva. Župan Pavel Rupar je svetnikom predlagal, naj razveljavijo sklep o sprejemu proračuna, saj amandma skupine svetnikov zaradi neupoš- tevanja virov financiranja povzroča precejšen deficit. Zato je izrazil željo po nadaljevanju pogajanj o novem predlogu proračuna, če bi svojo odločitev z marčevske seje svetniki preklicali. V nasprotnem primeru je napove dal presojo zakonitosti sprejemanja proračuna na ustavnem sodišču. Po daljši in burni razpravi je več svetnikov menilo, da je uresničevanje letošnjega proračuna nujno zaradi potreb porabnikov. Če bo prišlo do presoje na sodišču, bodo spoštovali tudi drugačno odločitev. Zatem je 19 od 20 svetnikov ponovno potrdilo sprejeti proračun z amandmajem. Obenem je soglašalo s predlogom, da občinska uprava pripravi rebalans prora-čuna, v katerem bo uravnotežila prihodke z dohodki. S. Saje TRG d.o.o. BLED BLED, PREŠERNOVA c. 50 TEL: (064) 78-116, 76-076 Včeraj smo kot pooblaščeni prodajalec vozil HYUNDAI odprli nov avtosalon. Pri nas lahko kupite vsa vozila hyundai od ACCENTA, SONATE do gospodarskih vozil. Servis na Bledu zagotovljen. DANES OD 9. DO 17. URE DAN ODPRTIH VRAT Hvunnni VEDNO NA DOBRI POTI Seja radovljiškega občinskega sveta Smeti še naprej na Črnivec? Radovljiški župan je na seji občinskega sveta potrdil, da se občine Bled, Bohinj in Radovljica dogovarjajo o tem, da bi odpadke tudi po izteku pogodbenega roka (ob koncu maja) vozile na deponijo na Črnivcu. Radovljica - To, kar so doslej v vasi Črnivec oz. v krajevni skupnosti Brezje le namigovali, je potrdil radovljiški župan Vladimir Čeme, ki je priznal, da se o možnosti nadaljnjega odlaganja odpadkov okviru sanacije deponije na Črnivcu dogovarjajo z lastniki zemljišč in z vsemi, ki lahko vplivajo na odločitev. In kot smo slišali, prva pogajanja vzbujajo optimizem za ugodno rešitev problema. Ko je občinski svet razpravljal o postopkih za pridobitev lokacije in izgradnjo centra za ravnanje z odpadki, ki bi ga za svoje potrebe koristile radovljiška, blejska in bohinjska občina, je sklenil troje. Prvič -občina naj upošteva tudi dodatne ponudbe za nakup oz. najem zemljišča za izgradnjo centra, vsem, ki so ponudili zemljišče, pa naj zagotovi anonimnost do sklenitve pogodbe. Drugič - lokacija Na Voglih (v krajevni skupnosti Brezje), ki je bila po dosedanjem rangiranju na tretjem mestu, se izloči iz nadaljnje obdelave in se nadomesti z lokacijo, ki se je izoblikovala na podlagi ponudb zemljišč iz javnega razpisa in kasnejših ponudb. Za dodatno lokacijo je treba izpeljati vse postopke, kot so jih že za lokaciji Spodnji deli in Zadnja snožet. In tretjič - v projektu "cero" naj se upoštevajo samo odškodnine neposredno prizadetim. Milijon mark so bile le sanje Ko so v radovljiški občini spoznali, da od Cestnega podjetja Kranj le ne bodo uspeli izterjati za zadnjih pet let približno milijona mark nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma Kamna Gorica, so se s cestarji začeli pogajati o realnih možnostih in zneskih. Občinski svet je na seji v sredo soglašal z županovim predlogom, da za koriščenje kamnoloma občina in cestno podjetje skleneta pogodbo o sodelovanju in sofinanciranju obnove regionalnih cest na desnem bregu Save. Po tej pogodbi naj bi cestnemu podjetju kot plačilo nadomestila priznali štiri milijone tolarjev, ki jih je pred štirimi leti vložilo v obnovo ceste v Upniški dolini, v desetih Krajevne volitve skupaj z dnavnozborskimi? Ce bo lupan spoštoval priporočilo občinskega sveta, potem bodo volitve članov svetov krajevnih skupnosti z območja radovljiške občine skupaj z dnavnozborskimi. Svetniki namreč niso podprli predloga, da bi po hitrem postopku sprejeli odlok o določitvi Števila članov svetov KS in volilnih enot in volitve Izvedli v poletnem času (7. julija). Tokrat so sprejeli le osnutek odloka, po katerem naj bi svet KS Radovljica imel 15 članov, sveta KS Begunje in Lesce po 11 članov, Kropa, Ljubno in Podnart devet članov, Brezje, Kamna Gorica, Lancovo, Mošnje in Srednja Dobrava pa po sedem. dneh od podpisa pogodbe pa naj bi občini plačalo še razliko v znesku 8,8 milijona tolarjev. Cestno podjetje Kranj bo tudi vnaprej obveznosti (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in za izkoriščanje naravnega vira) plačevalo po pogodbi. Za kolikšen znesek gre, dovolj pove podatek, da je po tej pogodbi lanska obveznost cestarjev 4,4 milijona tolarjev. 0 prometnem (ne)redu pa nič Čeprav je občinski svet že sprejel osnutek spremenjenega odloka o ureditvenem načrtu starega mestnega jedra Radovljica, po katerem naj bi promet po Linhartovem trgu in Trubarjevi ulici potekal enosmerno, je svet tokrat predlog odloka umaknil z dnevnega reda. Obrazložitev: gradivo je preslabo pripravljeno! V razpravi je bilo med drugim slišati tudi pripombo, da je sedanja ureditev, ki prepoveduje promet v tem delu mesta, odlična, le spoštovati bi jo bilo treba. C. Zaplotnik Z GORENJSKIH OBČIN Ali vladna uredba zadeva tudi poletno bohinjsko in blejsko parkirnino Parkirnina z ekološkim "nabojem" ^ blejski in bohinjski občini menijo, da parkirnina, ki jo poleti zaračunavajo gostom in obiskovalcem, ni klasična parkirnina, ampak še veliko več: odganjalec vozil z jezerske obale in l/ njene bližine, plačilo za uporabo jezera, za urejanje in čiščenje obale, za odvoz odpadkov... Bled, Bohinjska Bistrica - V torek je začela veljati (nova) uredba, po kateri republiška vlada daje soglasje k cenam storitev tržnic, dimnikarskih 'a pogrebnih storitev in k cenam parkiranja in varovanja vozil. Ob tem, ko v občinah turnejo uredbo kot poseganje ali vmešavanje države v Povsem lokalne, občinske zadeve, se zastavlja vprašanje, ali uredba zadeva tudi Parkirnino, ki jo občini Bled ,n Bohinj v poletnem času zaračunavata gostom in obiskovalcem. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Je že lani obvestilo občini na uredbo o dajanju soglasij k cenam, vendar pa potlej, na podlagi občinskih pojasnil, le n« ukrepalo. Bo tako tudi letos? y blejski in bohinjski občini dvomijo o tem, da bi korali pridobiti soglasje republiške vlade, saj parkirnina, Ki jo zaračunavajo, ni klasična Parkirnina, ampak parkirnina z "ekološkim nabojem", ki naj bi v poletni sezoni prispe- vala k zavarovanju jezera in njegove obale pred pretiranimi obremenitvami in škodljivimi vplivi. Obe občini, blejska in bohinjska, sta sprejeli odlok o prometnem in obalnem režimu tudi na podlagi zakona o varstvu okolja. Blejska je v odloku opredelila parkirnino kot komunalno takso, ki je v skladu z zakonom o komunalnih taksah v občinski pristojnosti, pobrana parkirnina pa prihodek občinskega proračuna. Tudi bohinjski odlok ne govori o klasični parkirnini, ampak o plačevanju nadomestila, ki je račun za uporabo parkirišča, za uporabo jezera, za urejanja in vzdrževanja parkirišč, za nabavo in čiščenje sanitarnih naprav, za čiščenje obale jezera in odvoza smeti in za organiziranje, za izvajanje prometnega in obalnega režima ter za plačilo stroškov koncesije. Nadomestilo, ki ga v poletni sezoni zaračunavajo za vožnjo po gozdni cesti Stara Fužina - Voje, Vogar -planina Blato, obsega plačilo Ne gre za motnje in monopole Vlada je uredbo sprejela zato, da bi, kot navaja zakon o cenah, na katerega se sklicuje, preprečila hude motnje na trgu in pri gibanju cen ter monopolno oblikovanje cen. V bohinjski in blejski občini zatrjujejo, da pri njihovi parkirnini ne gre za takšne primere. Še več! V obeh občinah razmišljajo o tem, da letos paktrnine oz, nadomestila (ne glede na več kot 8-odstotno lansko inflacijo) ne bi povišali Z volilne skupščine GTZ ftedlog zakona še vedno slab Jrdo pri Kranju, 19. aprila - Delegati Gorenjske turistične zveze tudi na redni volilni skupščini v prostorih hotela Kokra na Brdu pri Kranju niso mogli mimo težko pričakovanega zakona o turizmu« Kot je dejal "stari" novi predsednik GTZ Andrej Babic, tudi peti osnutek zakona ni dober. Babica je predvsem motil člen o turističnem območju, za katerega zakon predvideva, da naj bi bilo združba uajmanj treh občin. Babic se sprašuje: "Ali bosta Kranjska Gora in Bled, ki zagotovo sta turistična kraja, morala prositi še občino Jesenice ali morda Tržič, da bosta lahko sploh postala, to kar Že sta - turistična kraja? Enako velja za Bohinj." Skeptičen pa je tudi do načrtov resolucije o turizmu, ki za leto 2000 predvideva za 3,5 milijarde dolarjev turističnega priliva letno. _ Sicer pa so pred GTZ zahtevne naloge: usposobitev Centra za turistično promocijo, 10-odstotno povečanje turističnega prometa glede na lani, spodbujanje domače-|>a turizma, idr. Izpeljati bodo morali tudi novo klasifikacijo nastavitvenih obratov, od hotelov do zasebnih sob in turističnih kmetij. Obrati bodo ocenjeni 2 zvezdicami (od 1 do 5), ta ocena pa je obvezna za vse. S. Subic uporabe ceste, delno povračilo stroškov urejanja in vzdrževanja ceste in plačilo stroškov koncesije. Kot je razvidno iz uredbe, je postopek za pridobitev vladnega soglasja k cenam dolg in zapleten. Posameznik ali podjetje mora zahtevek nasloviti na upravno enoto, ki popolno vlogo, "opremljeno" s svojim mnenjem, posredujen najkasneje v tridesetih dneh na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Ministrstvo potlej pridobi še mnenje župana pristojne občine in pripravi predlog vladi za izdajo soglasja k cenam. Četudi gre, denimo, samo za soglasje k cenam pogrebnih storitev, mora posameznik ali pod- jetje k zahtevku za izdajo soglasja k cenam predložiti vrsto potrdil in izračunov: poleg .osnovnih podatkov še predpis o določitvi opravljanja storitve kot javne službe (in pogodbo o izdaji koncesije), veljavni cenik in odstotek povečanja cen v zadnjih treh letih, predlog novih cen in datum uveljavitve, pregled prihodkov in odhodkov ter njihovo sestavo od 1993. leta dalje do vložitve zahtevka in še bilanco stanja in uspeha podjetja za lansko in predlansko leto, če se podjetje ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj lahko zahteva še dodatne podatke, če oceni, da so potrebni za izdajo soglasja. • C. Zaplotnik Gasilske in reševalne akcije Kamnik, 25. aprila - Na občnem zboru Gasilske zveze Kamnik so konec minulega tedna ocenili delo v kamniški gasilski zvezi v minulem letu. Ugotovili so, da so organizacijsko in pravila delovanja v glavnem že prilagodili novi lokalni samoupravi, upajo pa tudi, da bodo sporazumno z občino uresničevali tudi finančni del programa. Lani so se glede denarja sporazumeli z občino, letos pa upajo, da bodo program lažje finančno opredelili z denarjem iz občinskega proračuna. Sicer pa so lani imeli na območju gasilske zveze Kamnik 36 požarov in med njimi pet večjih. Devet gasilskih društev z 274 gasilci je sodelovalo pri gašenju požarov, opravili pa so skoraj tisoč ur. Pri tehnično reševalnih akcijah pa sta lani 1032 gasilca naredila 322 ur. Vseh akcij pa je bilo lani v občini 61, v njih pa je sodelovalo 596 gasilcev, ki so porabili za reševanje 1577 ur. Ob pomanjkanju denarja so lani vendarle društva Križ Kamniška Bistrica in Šmartno' posodobila in dopolnila mehanizacijo oziroma vozila. Vsa društva so imela tudi številne vaje in tekmovanja ter preventivne akcije, pa tudi veselice. A. Žalar Jubilej dr. Nika Sadnikarja 0h 80. rojstnem dnevu ga je sprejel in mu čestital župan občine Kamnik Tone Smolnikar s sodelavci. Kamnik, 25. aprila - Poleg uovinarjev, ki smo se odzvali županovemu povabilu, so Jih v petek ob 13. uri, po končanem delovnem tednu občinske uprave, z županom °bčine Kamniktudi njegovi ?aJožji sodelavci iz uprave y občinskega sveta s predsednikom Igorjem Pod-bfežnikom. V poročni Jvorani so potem vsi skupaj čestitali Kamničanu dr. Niku ^adnikarju za 80. rojstni dan. . Niko Sadnikar je Janes že kar nepogrešljiv ?el starega mesta Kamnika 111 del njegove, še vedno Premalo raziskane zgodo-v^e. Kot je zapisal v Kam-fuskem občanu o njem ob jJHetnici Franc Svetelj, si °rez dr. Nika Sadnikarja v Kamniku težko predstavljalo vsakoletno pisano povor- ko narodnih noš. Že desetletja pa ga privlači zgodovina in skrb za ohranitev Starega in Malega gradu na in ohranitev spomina pomembne Kamničane. Ko se je zahvalil za sprejem in čestitke ter dobre želje ob 80. rojstnem dnevu, dr. Niko Sadnikar ni pozabil omeniti dogodkov iz vojnega obdobja, ko je bil partizanski zdravnik. Svojo zdravniško pot pa je sklenil kot šef Rentgenskega oddelka v Vojni bolnišnici v Ljubljani leta 1980, ko je odšel v pokoj. Pomagal je ustanoviti Rentgenski oddelek v ZD Kamnik.več kot dve desetletji pa je sodeloval tudi pri Rdečem križu Slovenije. Danes, ko je dr. Niko Sadnikar še vedno tisto, kar si je želel, ko je bil tudi športnik, ko je še vedno zgodovinar in zavzet za turistični razvet Kamnika in občine, mu zdravja ob čestitkah za 80. rojstni dan želimo tudi v Gorenjskem glasu. • A. Žalar Predvolilni ognji se že prižigajo V Škofji Loki razpadla koalicija Škofja Loka, 25. aprila - Da se bližajo volitve se kaže tudi po tem, da so začele politične stranke po letu in pol sklicevati tiskovne konference tudi na občinski ravni. V Škofji Loki sta bili včeraj kar dve: občinskega odbora Socialdemokratov Slovenije in občinskega odbora Liberalnih demokratov Slovenije. Vse kaze na to, da se škofjeloškemu občinskemu svetu obetajo velike težave pri ze doslej ne najbolj učinkovitemu delu. Glavno sporočilo SDS je bilo kratko: zaradi neupoštevanja naših amandmajev na občinski proračun, čeprav so se za tako politiko v okvirih koalicijske pogodbe dogovorili, SDS izstopa iz koalicije z SKD, SLS in SoPS. Ocenjujejo namreč, da se socialne razmere delavcev in kmetov zaostrujejo do te mere, da je potrebno nameniti več denarja za tako imenovane socialne transferje, kar pa so zlasti pri SKD, kljub drugačnim dogovorom grobo prezrli. Zato SDS s sklepom predsedstva občinskega odbora prehaja v konstruktivno opozicijo, ki se z vodstvom SKD ne namerava več pogovarjati, pač pa bo sodelovalo glede na vsebino z različnimi strankami in predvsem samimi svetniki. Možnost dogovarjanj dopuščajo tudi z LDS, niso pa za nikakršno koalicijo več. Občinski odbor SDS je v Škofji Loki uspešno začel z zbiranjem podpisov za referendum o zakonu o volitvah "Za neposredne in poštene volitve" ter za začetek postopka za spremembo ustave "Za odpoklic poslanca". Pred stavbo Upravne enote oz. Občine dežuraj o njihovi člani z vsemi potrebnimi obrazci in po ne polnih dveh dneh so že zbrali 118 podpisov. Prepričani so, da jim bo do 21. junija uspelo zbrati 1000 podpisov, kolikor jih je po republiškem načrtu SDS predvideno za Škofjo Loko. Želijo, da bi se čimprej sporazumeli za možnost podobnega nastopa tudi po uradih upravne enote v novih občinah. Na tiskovni konferenci občinskega odbora LDS pa so izrazili svojo zaskrbljenost nad stanjem v Škofji Loki, ki je posledica odločanja zelo ozkega kroga ljudi in pod- pore trdne koalicije SKD, SLS in SDS. Vsako izgovarjanje na "slabo dediščino" je po več kot petih letih vladanja brez osnove, pač pa je stanje neposredna posledica sedanje politike. Sami so kadrovali, sami so si vzeli velika pooblastila, pravih razvojnih načrtov pa kljub večkratnim zahtevam ni. To kažejo tudi problemi, ki se v Škofji Loki le samo še poglabljajo: prometni infarkt v križišču pri Petrolu, revitalizacija Visokega, stanje cest in nerazrešene obvoznice, knjižnica, deponiranje odpadkov, nepripravljena delitvena bilanca, energetska infrastruktura, nove črne gradnje, neizgrajena kanalizacija, klavnica v mestu, avtobusna postaja, televizijski signali. Po svoje je zgovorno tudi dejstvo, da so že sredi februarja vložili predlog za sprejem odloka o režimu parkiranja v naselju Škofja Loka, ki je tudi velik problem, pa po več kot dveh mesecih niso dobili v nasprotju z vsemi določili o poslovanju občins kega sveta, niti odgovora Zato bodo s podporo četrtine svetnikov zahtevali izredno sejo sveta. Pozabili niso tudi na Visoko, pri čemer pozivajo občino, da pogajanja za ure ditev tega spomenika pospeši. Tudi delo nadzornega odbora, ki je precej strankarsko moti virano, se jim zdi vprašljivo. Tako stanje se odraža tudi pri delu v občinskem svetu, ki je vse prej kot dobro pripravljeno, načrtno in učinkovito. Jasno je le, kdo ima oblast, in stranke povezane v koalicijo to moč surovo in brezob zirno izkoriščajo. V LDS razmišljajo o tem, da bi pod predsedniško mesto vrnili, če ne bo sprememb pa name ravajo zahtevati tudi razrešitev predsednika Pavla Malovrha iz SDS. • Š. Ž. PRVOMAJSKE POČITNICE NA ZREŠKEM POHORJU od 27. aprila do 5. maja Rogla in Terme Zreče 3 in 5-dnevni paketi S POLDNEVNO SMUČARSKO VOZOVNICO ze od 9.800 tolarjev naprej POKLIČITE NAS! UNION TURIZEM predstavništvo LJUBLJANA Tel.: 063/762-451 061/329-264 Fax: 063/762-446 061/315-389 IZ GORENJSKIH OBČIN Že 10. razstava v Arboretumu Praznični dnevi s cvetjem Ker zaradi razstave, sejma in številnih prireditev ter konjeniških tekmovanj pričakujejo v prihodnjih dneh velik obisk iz vse Slovenije, so še posebej poskrbeli za prometni red in parkirišča. ku je v zadnjih letih postal poznan širom Slovenije in tudi v tujini. Vanj radi prihajajo med letom šolarji in še posebno mlade Volčji Potok, 25. aprila - V Arboretumu v Volčjem Potoku se bodo jutri, 26. aprila, začeli dnevi cvetja s sejmom za ljubitelje rož. Razstavo bo odprl v soboto ob 10. uri miniter za kmetijstvo Jože Osterc, otvoritev pa bo spremljal kulturni program flavtistke Jurke Zoroja in kitarista Andreja Grafenauerja. Na novinarski konferenci sredi tedna so predstavniki Arboretuma z direktorjem Alešem Ocepkom pojasnili, da bo letošnjo že jubilejno deseto razstavo s sejmom, ki bo trajala do 6. maja, spremljalo več kulturnih in drugih prireditev. Med kulturnimi vsekakor je potrebno omeniti koncert Glasbene šole Grif v nedeljo ob 14. uri. 1. maja bo nastopila s prome-nadnim koncertom od 14. ure Kamniška godba, 4. maja pa bo lutkovna predstava Lutkovnega gledališ-ča iz Ljubljane. S skulpturami v parku pa se bodo letos predstavili tudi študentje kiparstva iz četrtega letnika. Od ostalih prireditev pa je potrebno posebej opozoriti na konjeniške prireditve, ki jih bo organiziral Konjeniški klub Komenda. Začele se bodo 1. maja, končale s podelitvijo prehodnega pokala Grand prix Aboretum '96, razstavo slovenskih toplokrvnih in hladnokrvnih pasemskih konj ter dresur-nim jahanjem najboljših slovenskih tekmovalcev. Arboretum v Volčjem Poto- družine. Za šolarje organizira strokovne oglede in razlage Center za šolske in obšolske dejavnosti, pri katerem trenutno beležijo obiske dva do tri razrede na dan. Tako Arboretum zadnja leta obišče od 130 do 150 tisoč obiskovalcev. Vse bolj pa prevladuje strokovno mnenje in številnih obiskovalcev, da v Arboretum sodi tudi slovenski botanični vrt. • A. Žalar Jurjev sejem v Gorjah Gorje, 25. aprila - V soboto, 27. aprila, in v nedeljo, 28. aprila, bo Kulturno športno društvo Gorje pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa organiziralo že 5. Jurjev sejem. Vodja organizacijskega odbora Vinko Kunšič, nas je pred dnevi ob predstavitvi letošnje, zdaj že tradicionalne prireditve, še posebej opozoril na dve posebnosti. V soboto ob 14. uri, ko bo tudi otvoritev sejma, razstave kmečkega orodja in starih gospodinjskih pripomočkov, bodo organizirali povorko gor-janski kmetje. Uro po otvoritvi, torej ob 15., bodo prikazali tudi nekdanja kmečka dela s konji. Druga zanimivost pa bo Vinko Kunšič: "Kmečka povorka, blagoslovitev konj in Jurjeva kapa bodo letošnje posebnosti Jurjevega sejma Konji ^ruga ^animivosi pa do d pokroviteljstvom Go- v nedeljo, ko bo ob 10. uri renjskega glasa/ slovesna Jurijeva maša. Po maši bo namreč ob 11. uri bo in nato na prireditvenem sprevod konj z gorjansko god- prostoru pri domu blagoslovi- tev konj. Obred blagoslovitve bo opravil domači župnik Nikolaj Štolcer. Ob 14. uri pa bo nastopila tudi Folklorna skupina Gorje. Na prireditvenem prostoru bo okrog 50 stojnic, kjer bodo naprodaj tekstil, mesni izdelki, prikaz panjskih končnic, izdelkov umetnega kovaštva in drugih. Posebnost bo tudi Jurijeva kapa. Za stojnice tudi letos skrbi Jože Kuralt (ATS Bled), med posebnostmi pa je tudi razstava, ki jo pripravljajo gorjanski mladinci in likovna sekcija pri kulturnem drušrtvu Gorje. V soboto bo na sejmu popoldne skrbel za veselo razpoloženje ansambel Sava z Jelko, v nedeljo popoldne §a ansambel AS. Oba dneva odo prireditelji poskrbeli, da ne bo nihče ne žejen, ne lačen. Pripravljajo pa tudi bogat srečelov. • A. Žalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Očiščevalna akcija v občini Vodice Bo potrebna še ena akcija? Selo pri Vodicah, 25. aprila - Minulo soboto so člani šestih gasilskih društev in Športnega društva Strahovica v občini Vodice vodili akcijo za lepo, urejeno in čisto občino. V nekaterih krajih, kot na primer v Šinkovem Turnu, kjer se je akcije udeležil tudi župan Anton Kokalj, pa na Selu pri Vodicah, kjer je sodeloval tudi Eredsednik občinskega sveta ojze Kosec, so bili pri delu oziroma čiščenju tako zagnani, da so presenetili celo zadolžene za odvoz v Publicusu. Niso namreč napolnili le velikih kontejnerjev, ampak so precej odpadnega materiala nanosili tudi zraven kontejnerjev. To pa najbrž ni bilo nič kaj po godu zadolženim za odvoz, ker so pripeljali le prazne kontejnerje, očitno pa bodo morali krajani zdaj še enkrat stopiti skupaj in jih napolniti z odpadki. Sele potem jih bodo Publicusovci spet odpeljali. Krajani in še posebno gasilci oziroma organizatorji akcije se jezijo, saj so zato, ker so nabrali toliko odpadkov, "ka; znovani" in bodo morali zdaj še enkrat na delo. Publicusu svetujejo, naj se raje zgleduje po Kranjčanih (Surovina, Di-nos, Komunala'), ki so ob veliko večjih kupih, odpadkov poskrbeli, da so v petek in soboto med samo akcijo odpeljali vse odpadke in od odvozu tudi počistili za seboj. • A. Žalar kdor več mata. \e krivi -IT ""J 950.- 3300' Hilde: sandal s klinasto peto, iz kakovostnega usnja, z usnjenim notranjim podplatom ter usnjenim robom podplata. Bel. St.: 36-42 Dunja: klasičen salonar z odprto peto (sling), iz sintetičnega nubuka, s 55 mm peto, oblečeno v folijo ter s sintetičnim podplatom. Plav, bež. Št.: 36-41. Ekskluzivno v trgovini TurboSchuh Lisa: lep usnjen sandal, z mehkim sintetičnim podplatom. Bel, St.: 27-35 Panache: športni copat, komb. nylon/mesh, ojačan z velurjem, z EVA-vmesnim podplatom, s trpežnim gumijastim podplatom MC 5000 (teza: 284 g). Bel. St.: 37-41 -__J mm Carlo: usnjen pleten čevelj z vezalkami, s podlogo iz tekstila 'ftfAsfŽ>/S0 j\ in s sintetičnim podplatom. Komb. cm/rjav. St.: 40-46 KRANJ, PC MODERNI INTERIERI, MIRKA VADNOVA 7. MODNO IN UGODNO AKTUALNO kade škofjeloški župan Igor Draksler, ki je najprej poudaril, da je zanj Visoko predvsem ekonomsko vprašanje: kako dobiti program in vlagatelja, ki bo ta nemajhni mrtvi kapital z dodatnimi vlaganji oživil. Občina mora seveda ob tem upoštevati tudi ostala vprašanja, to pa je predvsem, ali bo ta kulturni spomenik ostal dostopen in na kakšen način vključiti in doseči sodelovanje lokalnega prebivalstva. Pri samih pogajanjih o najemu želijo take odnose, da bo občina na in že zelo blizu cilja. Odločno pa je ob tem zanikal trditev škofjeloške LDS, da bi ministrstvom, ki naj bi tam vlagala, postavljali drugačne pogoje, kot so jih pred dobrim letom in pol Nadškofiji. Zatrdil je, da je res prav nasprotno: v dosedanjih pogovorih so si glede višine najemnine in tudi dolžine trajanja najema že zelo blizu, konkretne številke j>a so kar nekajkrat ugodnejše za najemnike, kot je bilo to dogovorjeno z Nadškofijskim ordinariatom. Drugačne žejo, da bo za ureditev potrebno vložiti približno 7 do 8 (osem) milijonov nemških mark, pri Čemer naj bi poleg ministrstva za šolstvo, ki je nosilec projekta, sodelovala še ministstvo za kulturo (za spominski del), ministrstvo za prostor in okolje (urejanje voda) ter ministrstvo za promet (cestna povezava). Posebej poudarjajo, da tesno sodelujejo s spomeniško službo in da je cilj teh nemajhnih vlaganj oživiti Visoko na primernem kulturnem nivoju. Na Visokem naj bi se šola za ravnatelje začela prihodnje leto Visoko bodo urejevala štiri ministrstva Po enoletnem molku naj bi jeseni začeli z adaptacijo Tavčarjevega dvorca. Celotno urejevanje bo trajalo tri leta in bo po ocenah stalo osem milijonpv mark. Za Visoko v Poljanski dolini se pripravlja obširen projekt ureditve izobraževalnega centra za šolske ravnatelje, pri katerem naj bi sodelovala kar štiri ministrstva. Poleg same ravnateljske šole naj bi Visoko ostalo lepo urejen, dostopen in gostoljuben kulturni spomenik. Skupaj s spomeniškimi službami in urbanisti 'Ščejo možnosti za izgraditev manjšega hotela, uredili naj bi prvotni dostop, celoten projekt pa naj bi v naslednjih 3 letih zahteval od 7 do 8 milijonov mark. Enoletna informacijska blokada Kar dobro leto je minilo od ^daj, ko je škofjeloško pa tudi širšo javnost presenetila novica, da se Ljubljanska nadško-hja odpoveduje zamislim in dogovorom z občino Škofja Loka za ureditev duhovnega središča na Tavčarjevem Visokem zaradi prostorsko ureditvenih problemov, kakor tudi izraženega nasprotovanja v javnosti. Tej novici je sledilo obvestilo, da sta za Visoko zainteresirani ministrstvo za Šolstvo in ministrstvo za kulturo, prvo naj bi uredilo šolo za ravnatelje, drugo pa poskrilo za primerno ohranitev y0t kulturnega spomenika, vendar celo leto ni bilo mogoče dobiti prav nobenega podatka o tem, kaj se za vse to pripravlja. Ves ta čas je bila postavljena prava informacijska blokada, pri čemer niti svetniki na vprašanja o tem niso dobili odgovora. Šele "Živahne" razprave na občinskih svetih v Železnikih in občini Gorenja vas - Poljane so prepričale odgovorne, da je javnosti le potrebno povedati, kaj se dogaja. Visoko je predvsem ekonomsko vprašanje Svoj molk je pretrgal tudi glavni tvorec omenjene blo- ohranila možnost vplivanja na dogajanja, hkrati pa želijo, da se ekonomski račun pri tem izide. Izvedeli smo, da zamisel o centru za usposabljanje ravnateljev ni edini program, ki se je v tem preteklem letu za Visoko ponujal, je pa to program, ki ima zaradi investicijske sposobnosti države vsekakor prednost. Dosedanja pogajanja o najemu Visokega, ne glede na to, da je precejšna težava v tem, da je to skupna last štirih občin, delitvene bilance pa še ni, župan ocenjuje kot korekt- Šola za ravnatelje potrebuje svoj center Vršilec dolžnosti direktorja šole za ravnatelje Andrej Koren: "Šola za ravnatelje deluje le štiri leta. Z delom je začela kot enota nekdanjega Zavoda za šolstvo, lani septembra pa je postala samostojni zavod, v katerem je osem zaposlenih. Vsi zaposleni predavatelji so končali Postdiplomski študij managerstva v izobraževanju v Angliji, Pred tem pa so bili vsi uspešni ravnatelji, pri izvajanju r°vnateljskega usposabljanja pa sodeluje tudi vrsta profesorjev iz Univerze. Šola organizira osnovni in nadaljevalni Program izobraževanja ravnateljev, prvi traja 6 tednov, drugi, *i pomeni že usposabljanje na ravni specializacije, pa 2 tedna. * obeh primerih je po 24 ur predavanj oz. drugih skupinskih oblik dela na teden, kijih poslušajo pretežno v dopoldanskem 'osu, poleg tega pa morajo slušatelji popoldan opraviti tudi vrsto individualnih seminarskih nalog. V povprečju teče delo "krati s štirimi skupinami. Trenutno deluje šola v hotelu Kompas na Bledu in letos naj bi bilo usposabljanje v 7 skupinah po 20 slušateljev. Z novo Zakonodajo, ki je bila sprejeta marca letos, je šola za ravnatelje obvezna. Po letu 2000, do tedaj namreč traja Prehodno obdobje, bodo morali imeti vsi, ki bi želeli voditi Sole, ravnateljski izpit. To pomeni, da bodo morali v teh °blikah usposabljanja izobraziti vse dosedanje ravnatelje in Vse kandidate za to nalogo, šola potrebuje vrsto specializir-Qnih prostorov opremljenih z računalniki, knjižnico, arhiv, Vse}o pa, kljub gostoljubju v hotelu na Bledu, pri taki zasilni rešitvi ni mogoče. Za ureditev potrebnih razmer šola za ravnatelje potrebuje Predavalnice za skupinsko delo, ustrezno opremljene prostore *a delo in študij posameznikov ter nastanitvene in gostinske kaPacitete. Ker se dobra tretjina udeležencev iz bližnje okolice v to Šolo vsakodnevno vozi, ocenjujejo, da bi Zadoščala ureditev približno 60 postelj. V začetku so bila Prisotna razmišljanja o tem, da bi se ta Šola celo selila po Moveniji, vendar je praksa pokazala, da to ni mogoče, in da je Potrebno, po vzoru drugih poslovodnih šol urediti primeren eenter. Dodajmo še, da naj bi imel center za usposabljanje avnateljev mednarodni značaj, saj naj bi na tem mestu hI ia tucii mednarodna izmenjava znanj o managmentu v J^oraževanju, tako s profesorji, kot tudi slušatelji iz tujine." trditve so plod kratkovidnega politiziranja, ki si ga Visoko ob vseh dosedanjih težavah po mnenju župana ne zasluži. Potreben bo manjši hotel Načrte za ureditev šole za ravnatelje na Visokem nam je razložil Niko Žibrat, svetovalec slovenske vlade za investicije v šolstvu. Povedal nam je, da je županstvo škofje Loke lani obvestilo Ministrstvu za šolstvo in šport o tem, da je Visoko, po neuspelem dogovoru z Nadškofijskim ordinariatom, možno uporabiti za ta program. Skupaj z Ministrstvom za kulturo so tako začeli proučevati načrt, kako bi Visoko usposobili v ta namen, s tem, da obdrži javno funkcijo kot kulturni spomenik, ki bi bil tudi vedno dostopen in primerno gostoljuben. V ta namen naj bi domačijo in gospodarsko poslopje, poleg že omenjene spominske sobe, preuredili prvenstveno v izobraževalne namene: predavalnice, študijske prostore, knjižnico, računalniški center, poleg servisnih prostorov pa naj bi bili tu tudi 3 apartmaji za gostujoče profesorje. Bivalni del naj bi uredili v bližini Visokega z izgradnjo manjšega hotela visoke B kategorije s 40 do 60 ležišči, za kar že skupaj s službami za urejanje prostora v občini Škofja Loka in spomeniško službo ter že z dogovori z lastniki zemljišč iščejo najprimernejšo rešitev. Na podlagi razpisa je celoten inženiring dobilo podjetje Domplan iz Kranja. Pri tem se zavedajo velike občutljivosti tega prostora, zato je zahteva, da se okolje zelo skrbno uredi. Razmišljajo o lepo urejeni (ponoči osvetljeni) poti med temi objekti, parkovni ureditvi okolice, urediti nameravajo ponovno tudi igrišča za tenis, ki so na Visokem nekdaj že bila. V načrtu je tudi nekdanji dostop: izgradnja mostu neposredno iz ceste in ureditev parkirišč. Ocene ka- Vsa ureditev bo zahtevala tri leta In kakšen je časovni načrt? Prva adaptacijska dela naj bi se začela letos jeseni in prostori za šolo ter spominski del naj bi bili končani v enem letu. Vzporedno s tem naj bi pripravili gradnjo nastanitvenih zmogljivosti in dostopa, tako da bi bil celoten projekt zaključen do konca leta 1998 ali v začetku leta 1999. V času, ko bo šola že začela delovati, pa do ureditve hotela, naj bi slušatelji koristili prenočišča oz. hotelske kapacitete bližnje okolice. Nenazadnje je po mnenju Nika Žibrata potrebno omeniti tudi možnosti novih zaposlitev, ki jih bo kompleks Visoko, ko bo dokončno urejen, ponujal, kakor tudi prispevek k širšemu razvoju turizma. Pogovori o dolgoročnem najemu Visokega (z možnostjo podaljšanja in s predkupno pravico) potekajo z vsemi občinami, ki so nastale iz občine Škofja Loka, pri čemer je jasno razvidno, da sta dve (Železniki in Žiri) za to manj zainteresirani, med občinama Škofjo Loko in Gorenja vas - Poljane pa je o tem očitno določeno nasprotje. Pogajanja z občino Škofja Loka, v kateri Visoko je, na ministrstvu za šolstvo ocenjujejo kot zelo korektna. Denar za šolo v Poljanah čaka na občino Na vprašanje: Kako to, da so za Visoko predvideni tako veliki denarji, za šolo v Poljanah - za telovadnico pa denarja ni, je Niko Žibrat dejal, da temu v resnici ni tako. Šolsko ministrstvo ima denar za dograditev šole v Poljanah (po veljavnih normativih) že dve leti predviden, vendar se z gradnjo ne začne, ker občina ne zagotovi zemljišč in potrebnih dovoljenj. Ko bo občina zagotovila vse potrebno in lastni delež, bo ministrstvo svoj del vsekakor prispevalo! * S. Žargi Lekarna se zaradi gradnje seli - Nadgradnja in obnova osrednjih prostorov Gorenjske lekarne v Kranju že dobiva končno zunanjo podobo. Dela, ki jih opravlja Gradbinec, in se bodo zelo približala 200 milijonom tolarjev, bodo predvidoma sklenjena v začetku avgusta, ko se bo lekarna spet preselila v pritličje. Prav ta konec tedna, jutri in v nedeljo, se namreč lekarna seli na začasno nadomestno lokacijo v stavbo Gradbinca sto metrov naprej. V nedeljo ob osmih zvečer bo dežurstvo že v Gradbincu. • H. J., foto: T. Doki V občini Cerklje razmišljajo o veliki naložbi S prizidkom dve muhi na mah Cerklje, 26. aprila - V aprilu je župan občine Cerklje razpisal izdelavo projektov za prizidek k osnovni šoli, v kateri naj bi bili telovadnica in večnamenska dvorana. Tako kot še mnoge slovenske šole, ki bodo v nekaj letih iz osemletk postale devetletke, ima tudi cerkljanska premalo prostora za ta korak. Možnost, da bi "ubili dve muhi na mah", je dograditev prizidka, v kateri bi bila nova šolska telovadnica, staro pa bi preuredili v učilnice in s tem omogočili normalno delovanje enoizmenske devetletke. Telovadnica pa, razen šoli, služila tudi športnemu dogajanju v občini. Će se bodo že lotili (finančno) mogočne naložbe, jo nameravajo tudi dobro izkoristiti, je že pred Časom dejal Franc Čebulj, župan občine Cerklje. V kletnih prostorih prizidka bi uredili tudi dvorano za kulturne prireditve, s čimer se je strinjal tudi občinski odbor za kulturo, češ da bi bila ta možnost lahko bolje izkoriščena kot z dvorano v starem središču Cerkelj. Preden bo svoj delež k (šolski) investiciji primaknila tudi država, bo morala občina vložiti velik del svojih sredstev. Razmišljajo, da bi jih pomagali zbrati tudi s pomočjo sponzorjev. S prizidkom k šoli bi rešili vrsto družbenih potreb v občini, vseh pa še ne. Župan pravi, da jim manjkajo še prostori za knjižnico, dobrodošel bi jim bil muzejski prostor, kjer bi pokazali delo znamenitih mož iz teh krajev, manjka jim tudi razstavna galerija in urejeni prostori za pevske vaje sicer dobro uveljavljenih cerkljanskih pevskih zborov. • D.Ž. Tržič, 24. aprila - Gasilski dom v Bistrici pri Tržiču je imel v torek dopoldan nevsakdanje obiskovalce. Tam je namreč zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane v sodelovanju z območno organizacijo Rdečega križa v Tržiču pripravil spomladansko krvodajalsko akcijo. Čeprav se je zanjo prijavilo le okrog 130 prebivalcev iz tržiške občine, so našteli kar 288 udeležencev. Ker so jih le 21 odklonili iz raznih zdravstvenih razlogov, so presegli tudi okvirni načrt odvzema krvi, s katerim so predvideli do 250 krvodajalcev. Jeseni bo v Tržiču še dvodnevna krvodajalska akcija. • S. Saje Čez most pri Mokrem logu le v eno smer Bohinjci so že nejevoljni Bohinjska Bistrica - Ko so strokovnjaki lansko spomlad pregledovali mostove na državnih cestah v Sloveniji, so ugotovili, da je tudi most na cesti od Bleda proti Bohinju pri Mokrem logu načel zob časa (poškodbe na nosilcih in plošči), in da ne prenese več 40-tonske obremenitve. Družba za državne ceste je ob koncu maja njegovo nosilnost omejila na deset ton, dobre tri mesece kasneje pa je omejitev glede nosilnosti odpravila, vendar je vozišče z obeh strani toliko zožila, da je po njem mogoč le enosmerni promet po sredini, kjer je nosilnost mostu večja kot ob robeh. Čeprav most tudi ob gostejšem prometu proti Bohinju in obratno ne povzroča večjih zastojev, pa Bohinjce in odgovorne na bohinjski občini ta "zamašek" že moti. In moti jih verjetno predvsem zato, ker ne vedo, kdaj bo družba za državne ceste okrepila nosilce mostu oz. most popravila. Kot je slišati, je letos verjetnost bolj majhna, saj imajo cestarji premalo denarja še za popravilo veliko bolj poškodovanih cestnih odsekov in mostov, kot je bohinjski. • CZ. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER MUZEJI NA GORENJSKEM Kranj - Muzeji Gorenjske so domačim in tujim ljubiteljem kulturne dediščine v pomoč izdali lično in pregledno oblikovan vodnik po gorenjskih muzejskih zbirkah od Rateč pa do Ljubljane. V temeljito izdelanem priročniku je kratko in jasno predstavljena vsaka od štiriintridesetih obravnavanih muzejskih zbirk, v slovenskem in angleškem jeziku. Ob osnovnih podatkih in fotografiji so za vsakega od muzejev zapisane še koristne informacije, kot je naslov in telefon, Čas ogledov ter dodatna ponudba: razlaga vodiča,ogledi videofilmov, učne ure. Vodnik, ki se začenja z zemljevidom, na katerem so s številkami označeni vsi obravnavani objekti, je razdeljen po teritorialnem načelu. Najprej so obdelani muzeji in zbirke, kijih upravlja Muzej Jesenice, sledijo Muzeji radovljške občine, Muzejska zbirka na Blejskem gradu ter spominska soba dr. Josipa Plemlja. V vodnik so vključili tudi Jenkovo hišo na Jezerskem, Tržiški muzej, vse zbirke, ki jih upravljajo Gorenjski muzej in Loški muzej, Poštni in telekomunikacijski muzej Slovenije, Muzej Železniki in zbirka Groharjevih mladostnih del na Sorici in Muzej Žiri. Dopolnjujejo ga Arboretum Volčji Potok s stalno zbirko skulptur Janeza Boljke, Kamniški muzej in Sadnikarjeva zbirka. V pregled gorenjskih muzejev sta vključena tudi Knjižnica frančiškanskega muzeja v Kamniku in Muzej organov za notranje zadeve v Tacnu, zadnja v publikaciji pa je predstavljena zbirka v jamarskem domu iz Gorjuše pri Domžalah. Publikacija je izšla v 10 tisoč izvodih in stane sto tolarjev, tehnično pa sta jo izjemno učinkovito oblikovala Barbara Bogataj Kokalj in Miran Kambič. • M.A. Gorenjska otroška gledališča na Kekčevem srečanju '96 wS Zveza kulturnih organizacij Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Gledališka Šola CKO, »SL in IV. letnik; ČAROVNIK IZ OZA Rešifat Lojze Domakiko petek, 26. aprila 1996, ob 19.30 uri, Kulturni dom Predoslje MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ ~~ Kranj GLAS a BLED Turistično podjetje TURIZEM IN REKREACIJA BLED, p.o. BLED, Cesta svobode 13 Tel.: 064 741 133, 064 741 649; Fax: 064 741 133, Delavski svet podjetja razpisuje v skladu z določili statuta delovno mesto DIREKTORJA za štiriletni mandat Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima višjo ali visoko izobrazbo, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu, - da ima sposobnost organiziranja in vodenja, - da obvlada en tuj jezik, - da predloži program dela za mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Turistično podjetje TURIZEM IN REKREACIJA BLED, p.o., 4260 Bled, Cesta svobode 13 z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. OBILICA SIJAJNIH PREDSTAV Jesenice - V torek in sredo je gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah gostilo osemnajst mladih gledaliških skupin, ki so v dveh dneh predstavile na treh odrih: v Gledališču Toneta Čufarja, v kulturnem domu Dovje in v mali dvorani na Hrušici. Kot je dejal selektor Peter Militarov, je bila gledališka bera Kekčevega srečanja letos zelo dobra, celo precej boljša kot lani. Z zadovoljstvom namreč ugotavlja, da so mladi gledališčniki postali zrelejši, duhovitejši, da so v predstavah uporabili precej več izvirne metaforike, in da tokrat ni bilo "posiljenih predstav", pa tudi repertoar je bil zelo raznolik. Sicer pa je Peter Militarov kot usklajevalec tudi opredelil stopnjo zahtevnosti vsake predstave, ki so si jo potem glede na njegovo oceno ogledali otroci iz vrtcev, šol ali dijaki. Dvodnevno srečanje, na katerem so sodelovale vse mlade Gorenjske gledališke skupine, razen domžalskih in kamniških, so organizatorji im mentorji sklenili z okroglo mizo, na kateri so se pogovarjali o problemih mladih igralcev, ki po končani osnovni šoli največkrat nimajo možnosti za nadaljnje gledališko udejstvo-vanje. V srednjih šolah namreč zaradi obilice učne snovi in ostalih šolskih obveznosti, ki jih imajo dijaki, za gledališče rado zmanjka časa, v krajih, Shakespeare, kdo si? predstava gledališke šole GTČ Jesenice, ki je bila zanimiv kolaž odlomkov iz Shakespearovih del in okvira dogajanja, ki so ga ko kontrast klasični literaturi oblikovali mladi sami. kjer tovrstna dejavnost že poteka v okviru kulturnih društev, pa se ponavadi pojavi problem pravih mentorjev oziroma režiserjev. Gledališke skupine, ki se oblikujejo že v osnovni šoli, so namreč velikokrat zelo usklajene, z izrazito svojim načinom dela in izvirnimi idejami, to pa se mnogokrat težko vključuje v že obstoječa lokalna amaterska gledališča. Kot je dejal Peter Militarov, so mladi na stežaj odprli vrata nladostnim navdihom, kar je bilo videti tudi na letošnjem Kekčevem srečanju, kjer je bilo mnogo število predstav, ki so jih mladi ustvarili povsem sami. Pokazali so veliko kritičnega odnosa do sebe in sveta in skozi ta odnos izpovedovali svojo (specifično) identiteto. Prav slednja naredi skupine močne in drugačne, inovativne in vznemirljive, zato je škoda ne le, če zamrejo, ampak tudi, če če postanejo posnemovalne ali če izginejo, razpršene po bolj ali manj stranskih vlogah na lokalnih odrih. • M. Ahačič, foto: Tina Doki Danes zvečer jubilejni koncert PZ ISKRA PESEM ZA JUBILEJ Kranj - Moški pevski zbor ISKRA Elektromehanika je bil ustanovljen leta 1971 prav z namenom, da ob praznovanju 25-letnice kranjske ISKRE nastopi njen lasten pevski zbor. Takrat je zbor štel kar 46 pevcev. 1981. leta so se mu pridružile še pevke in nastal je današnji Mešani pevski zbor ISKRA. V vseh teh letih je zbor naštudiral 350 pesmi in imel 335 nastopov. Začelo se je z velikim navdušenjem. Večina pevcev je bila Iskrašev, z leti pa so prihajali v zbor tudi drugi, med njimi tudi pevci nekdanjega Učiteljskega pevskega zbora "Stane Žagar" iz Kranja. Svoj vrhunec, tako čutijo, so doživljali ob svoji petnajstletnici, ko je zbor štel 19 pevk in 26 pevcev. Ob 20-letnici, ko je bil sicer zbor sicer izredno kvaliteten, so se začele prve krize. Danes je v zboru le še 10 odstotkov nekdanjih delavcev Iskre, v njem poje 17 pevcev in enako število pevk. Od prvih pevcev je v zboru le Še basist Jože Perdan. Moški in mešani pevski zbor ISKRA pa ni nastopal le na tovarniških proslavah in slovesnostih. Vsako leto je nastopil na občinski reviji pevskih zborov, vsako sezono je imel zaključni koncert, ponavadi v obliki slogovnega programa. Bil je pobudnik "Prešernovih serenad" na predvečer slovenskega kulturnega praznika, udeležuje se "malih taborov" v Grižah in Žalcu ter tradicionalne Pesmi treh dežel Alpe Adria. Kot vse naše kulturnike, tudi iskraški pevski zbor mučijo denarne težave. Brez velikega entuziazma, ki je za pevce poznan, seveda ne bi šlo. Njihova želja pa je, da bi zbor pomladili, da bi svoje lepe pesmi še dolga leta prepevali širom domovine in z njo družili narode. Danes zvečer, ob 20. uri, bo Mešani pevski zbor ISKRA zapel na svojem jubilejnem koncertu v kranjski gimnaziji; moški pevski zbor pod vodstvom zborovodje Milana Bajžlja, mešani pevski zbor pa pod vodstvom sedanje zborovodkinje Anice Pajkič. Prisrčno vabljeni na koncert! • D. Dolenc Izdelava lutk v študijskem krožku LUTKA ZA VSAKO PRILOŽNOST Kranj - Študijski krožki, ki potekajo pod prokroviteljstvom andragoškega centra, organizira pa jih Ljudska univerza, so pri nas razmeroma nova oblika izobraževanja in druženja odraslih. V Sloveniji so Jih po vzoru iz Skandinavije začeli uvajati pred štirimi leti m kranjski krožek, kjer udeleženci pod vodstvom mentorice Gabrijele Bodljaj izdelujejo lutke, je prav gotovo eden od uspešnejših. Študijski krožki so pri nas nova oblika izobraževanja, v Skandinaviji pa jih že dolgo poznajo. Tam so s tovrstno dejavnostjo začeli v časih gospodarske krize, ko so bili najprej oblika reševanja socialnih težav, kasneje pa so prerasli v najrazličnejše dejavnosti. Krožek, ki teče v organizaciji' kranjske Ljudske univerze, sicer uradno obsega dvajset delovnih ur, pa so ga udeleženci zaradi izrednega zanimanja podaljšali na trideset. Začeli so z izdelavo lutk iz papirja, nadaljevali z blagom, z lutkami, ki se animirajo ria različne načine in stopnjevali zahtevnost tako glede izdelave kot animacije. Naučili so se tudi izdelave malih lutkovnih odrov, ki jih lahko vsak od udeležencev koristno uporablja doma ali v šolah in vrtcih. Mentorica se tudi sicer ukvarja z lutkarstvom in pravi, da je dejstvo, da lutke tudi sama izdeluje, velika prednost. "Vem, kaj potrebujem, kako moram narediti lutko, da bo povsem ustrezala mojim zahtevam, po drugi strani pa vedno natančno poznam vse njene zmožnosti in jo tako lahko povsem izkoristim." Tudi vsi sodelujoči v študijskem krožku bodo svoje izdelke lahko koristno uporabili, saj jih večina izhaja iz pedagoških vrst." • M.A. Udeleženci študijskega krožka so se nazadnje lotili še ene od najbolj zahtevnih vrst izdelave lutk, izpeljanke j avajke. CERKVE NA SLOVENSKEM Pričujoča knjiga je prva iz serije o slovenskih farnih cerkvah, knjige, ki je naš trg še ni imel, njen izid pa sovpada z obiskom papeža Janeza Pavla II v Sloveniji. V knjigi CERKVE NA SLOVENSKEM se vam bo na 160 straneh z več kot 300 barvnimi fotografijami razgrnila naša bogata kulturno-zgodovinska dediščina. V knjigi velikega formata 21x29 cm in vezani v umetno usnje se vam bodo razkrile vse farne cerkve ljubljanske nadškofije. Spoznajte našo čudovito domovino še bolje in si zagotovite knjigo po izjemno ugodni prednaročniški ceni 4.600.- SIT! Cena velja do izida 18. maja letos! Znesek boste poravnali ob prevzemu knjige po pošti. NAROČILNICA Naročam knjigo CERKVE NA SLOVENSKEM po prednaročniški ceni 4.600.- SIT. Naročeno knjigo pošljite na naslov: PRIIMEK IN IME:................................................................................................................ NASLOV: ................... ................................. POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: Znesek bom poravnal ob prevzemu knjige po pošti. Poštnina ni zajeta v ceno Ponudba velja do 18. maja 1996. Naročilnica obvezuje naročnika in izdajatelja. Naročilnico pošljite na naslov: Krašovec publikacije 5162 Ljubljana-Polje Vse informacije po telefonu: 061/159 83 76 in 88 20 16 Baumbachova planinska pravljica ZLATOROG Knjiga želi obuditi predvsem zanimanje širšega kroga bralcev in preprečiti, da bi pozabili eno najlepših ljudskih pripovedi. Večji del knjige, ki je izšla pri založbi Dr. A. Kovač, predstavlja z bogatim fotografskim gradivom opremljena planinska pravljica o Zlatorogu, ki jo je pred sto dvajsetimi leti v obliki pesnitve objavil Rudolf Baumbach, dobrih deset let kasneje pa v slovenščino prevedel Anton Funte k. Prvemu poglavju sledi drugi del knjige, naslovljen V pravljičnem svetu Triglava in Trente, ki predstavlja nespremenjeno poročilo duhovnika Jožefa Abrama o Bogatinu, ki je leta 1927 izšlo v Gorici, v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe. V tretjem delu knjige pa je objavljen članek dopisnega člana SAZU Leopolda Krentzenbacherja, ki je sicer izšel ob prvi povojni izdaji v Muenchnu leta 1968. V slovenščino ga je prevedel dr. Niko Kuret. • M. A. SEST FILMSKIH PETKOV Kranj • Potem ko se je odvrtel tudi spomladanski del Filmskega gledališča, ki ga v kranjskih in drugih gorenjskih kinematografih prireja Kino Kranj, se danes zvečer in še naslednjih pet petkov v kinu Storžič predstavlja ljubiteljem dobrih filmov namenjen izbor najnovejših in tudi nekaj manj novih filmskih stvaritev - kot abonmajska ponudba. Novi filmski abonma začenja danes zvečer ob 21. uri v kinu Storžič ameriški film Hollandov opus, v katerem si je Richard Drevfuss v vlogi skladatelja in glasbenega učitelja priigral nominacijo za oskarja. Se bolj z oskarji za igralske stvaritve je ovenčan naslednji film Zbogom» Las Vegas. Nicolas Cage je za vlogo zapitega holywoodskega scenarista letos prejel oskarja za najboljšo moško vlogo. Ljubitelji ameriških ljubezenskih filmov bodo prišli na račun ob filmu Ko moški ljubi žensko. Zgodbo o zakonskem paru so ustvarili igralci Andy Garcia, Meg Ryan in Ellen Burstyn. Po romanu Alana Patona posneti film Joči, ljubljena dežela govori o humanosti. Zaigrala sta imenitna igralca James Earl Jones in Richard Harris. Francoski film je bolj redek gost, zato bo tembolj zanimivo videti dramo Tri barve: rdeča v režiji Krzysztofa Kieslovvske-ga, v kateri igrata Irene Jacob in Jean Luis Trintignant. Filmski abonma bo zadnji petek, 31. maja, zaključila angleška drama v režiji Kena Loacha Ladybird, ladvbird posneta po resnični zgodbi družine, ki ji socialna služba hoče odvzeti otroke. • L.M. zsss OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO GRADIŠ GRADBENO PODJETJE JESENICE SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov Tudi letos je za družinsko dopustovanje članov Sveta kranjskih sindikatov dobro poskrbljeno. Poleg že uveljavljenih ugodnih plačilnih pogojev so na voljo še različni agencijski popusti, popusti sindikalnega sklada in sindikatov podjetij. Maksimalen možen popust lahko znaša več kot 35 % vrednosti izbranega družinskega dopust niškega aranžmaja. Ugodnih plačilnih pogojev in nekaterih popustov pa bodo deležni tudi ostali občani, ki niso člani Sveta kranjskih sindikatov. VAŠ DOPUST '96 Če v našem katalogu ne boste našli primernega kotička za vaše letošnje družinsko dopustovanje, vas vabimo, da nas obiščete in si izberete svoj dopustniški kraj iz enega od programov drugih slovenskih turističnih agencij. Ni vam treba tekati naokrog in zbirati programov, ker smo za vas to storili že mi. Za kateri koli pri nas izbrani program iz kataloga drugih turističnih agencij vam zagotavljamo naše naslednje ugodnosti in dodatne popuste: VSEM GOSTOM ZAGOTAVLJAMO • popust pri plačilu celotnega zneska aranžmaja vsaj 30 dni pred odhodom • možnost obročnega odplačevanja izbranega aranžmaja • možnost odložitve plačila akontacije ali pričetka obročnega odplačevanja ČLANOM SINDIKALNEGA SKLADA ODOBRAVAMO • 10 % dodatni popust, če sta oba zakonca člana sindikata, ki je član sindikalnega sklada, vendar ne več kot 15.000 SIT. • 5 % dodatni popust, če je samo en zakonec član sindikata, ki je član sindikalnega sklada, vendar ne več kot 7.500 SIT; seznam sindikatov, ki so člani sindikalnega sklada pri Svetu kranjskih sindikatov, je objavljen v našem katalogu VAŠ DOPUST 96. ŠTUDENTOM IN DIJAKOM ODOBRAVAMO • 2,5 % popust na vrednost izbranega aranžmaja DELAVCEM NEKATERIH PODJETIJ ODOBRAVAMO • dodatne popuste v skladu s posebnimi dogovori, informacije o tem dobite v podjetju in na prodajnem mestu. Svet kranjskih sindikatov TURISTIČNA AGENCIJA SINDICOM Slovenski trg 6, Kranj Donit Filter, d.o.o. SINDIKAT NAPOVEDAL STAVKO ZARADI PREMALO IZPLAČANIH PLAČ Vodstvo družbe je z enostranskim ukrepom, brez soglasja sindikata, vsem delavcem znižalo plače za mesec marec povprečno za 15 % in s tem kršilo določbe kolektivnih pogodb. Zato seje 19.4.1996 sindikat odločil organizirati stavko, ki je napovedana za četrtek, 25.4.1996. Zahteval je, da se vsem zaposlenim najkasneje do 24.4.1996 do 14. ure izplača razlika zaradi premalo izplačanih plač za mesec marec, do katerih so upravičeni po kolektivnih pogodbah. Ker pa je prihajalo do kršitev tudi na drugih področjih, je med stavkovne zahteve uvrstil tudi zahtevo po spoštovanju določil zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo postopek določitve začasnih presežkov in postopek odstranitve delavca z dela ali iz organizacije. Nesporno je, da je vod- movoljno in neodgovorno stvo z znižanjem plač kršilo posamezne določbe kolektivnih pogodb, posebej določbe 1 točke tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (velja do sklenitve nove tarifne priloge za gospodarstvo), po kateri se lahko izhodiščne plače znižajo največ do 5 %, in Še to le s soglasjem sindikata. Sindikat je ob izračunih izplačanih izhodiščnih in osnovnih plač ugotovil, da so delavci ob zadnjem izplačilu prejeli plače, ki so bistveno pod ravnijo, ki jo predvidevajo veljavne kolektivne pogodbe. Vzrok za nezadovoljstvo in nezaupanje med delavci pa niso le plače, ampak tudi sa- ravnanje vodilnih, ki niso pravočasno obveščali sindikat in svet delavcev o predvidenih sanacijskih ukrepih, ki so določali tudi zmanjšanje Števila zaposlenih. Kako so si vodilni predstavljali reševanje problemov, pokaže na primer dopis tehničnega direktorja kadrovski službi, v katerem je dvajset delavcev uvrstil na seznam za čakanje na delo in naročil izdajo odločb. Ni potrebno posebej poudarjati, da zakon o delovnih razmerjih pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, zahteva uporabo določenih kriterijev (npr. delovna uspešnost...) in nalaga delodajalcu, da predhodno pridobi mnenje sindi- kata. Zakonski postopek v navedenem primeru ni bil spoštovan in zato posameznim delavcem ne smejo biti izdani sklepi, da so določeni za začasne presežke. Pogajanja med stavkovnim odborom in vodstvom družbe že potekajo in glede na dosedanji potek lahko pričakujemo sklenitev ustreznega dogovora oziroma skoraj v celoti izpolnitev stavkovnih zahtev. Namen napovedane stavke pa ni le v izpolnitvi stavkovnih zahtev, ampak zagotoviti vzpostavitev dialoga med delodajalci in sindikatom, ki je nujen za izvedbo uspešne sanacije družbe. Želj ko Bati nič ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA! Vsem svojim članicam in članom čestitamo ob prazniku dela ter vam želimo, da si ohranite delo, s katerim boste zadovoljni in boste še naprej dosegali željene delovne uspehe. Vam in tudi ostalim občanom pa želimo tudi prijetno praznovanje delavskega praznika! Čestitkam sepridružejejo tudi vodstva naših sindikalnih organizacij iz podjetij in ustanov. Svet kranjskih sindikatov PltVI MAJ - JOST 96 SVET KRANJSKIH SINDIKATOV vas vabi na tradicionalno 19. prvomajsko družabno srečanje na Joštu Na predvečer praznika bo ob 19. uri nastop dua Riko in Matej, gost večera bo Jan Plestenjak, nato bo kresova nje in ob 21.30 ognjemet 1. maja ob 11. uri bo osrednja prireditev s kulturno zabavnim programom Sodelovali bodo: Polde Bibič, otrokom se bo posvetil grajski norček Ferdinand, program bo povezovala Andreja Rekar, ansambel Obzorje vas bo zabaval do 18. ure. Z veseljem pričakujemo vaš prihod in vam zagotavljamo, da bomo ob prijetni glasbi in solidni gostinski ponudbi skupaj ustvarili prijetno prvomajsko praznično vzdušje. Zapora prometa v času prznovanja na Joštu Zaradi nemotenega prihoda udeležencev na predpraznično kresovanje in prvomajsko družabno srečanje na Joštu bo popolna zapora prometa na cesti Ja-vornik - Jošt, razen za intervencijska vozila, in sicer: • 30. aprila od 17. do 23. ure in • 1. maja od 7. do 18. ure. V času prometne zapora obvoza ni. Priporočamo vam, da vozila parkirate spodaj in se pridružite veliki večini obiskovalcev, ki bodo na praznovanje prišli peš. DELAVCEM PLANIKE 1.374 PAKETOV SOLIDARNOSTNE POMOČI Zaradi prevelike navezanosti na nekaj partnerjev in zanemarjanja lastnega razvoja je Planika, v že tako slabo stoječi čevljarski panogi, prva zašla v težave, ki so postavile pod vprašaj celo njen nadaljnji obstoj. Z učinkovito sindikalno akcijo smo uspeli njeno razpadanje zaustaviti. Novo vodstvo vidi dolgoročno rešitev v povečevanju proizvodnje in je zato že preklicalo odločitev za več kot 500 presežnih delavcev. Kljub temu planiški delavci preživljajo težke čase. Plače so bile do sedaj sicer izplačane vsak mesec, vendar je njihova višina mizerna. Zato smo v sodelovanju z Dušanom Valandom, profesionalnim predsednikom sindikata delavcev Planike, uspeli prek Rdečega križa Slovenije priskrbeti za vse delavce Planike, ki so razporejeni v I. in II. tarifni razred, solidarnostno pomoč v obliki paketov. Paketi so skromni, z nekaj najosnovnejšimi živili in higienskimi potrebščinami, vendar vseeno pomenijo prihranek družinskemu proračunu za nekaj tisočakov. Z akcijo smo hoteli doseči dva cilja: • olajšati položaj najbolj prizadetih delavcev • opozoriti državo na dejstvo, da delavce v najnižjih tarifnih skupinah njihove plače postavljajo v položaj ljudi, ki so utrpeli škodo v naravnih in drugih nesrečah ali v vojni- Akcija razdelitve 1.375 solidarnostnih paketov ni povzročila stroškov podjetju, pomagala pa je najbolj ogroženim delavcem. Menili smo, da s to akcijo sledimo cilju, ki ga ima tudi vodstvo podjetja: čimprej prebroditi težave in dolgoročno sanirati Planiko. Toda sedaj nismo več prepričani, da imamo z vodstvom skupne cilje. Ni mogoče namreč razumeti predloga vodstva, da se v kolektivu z več kot 2.300 delavci ukine funkcija profesionalnega predsednika večinskega sindikata, ki šteje 1.700 članov. Vojko Čujovtf Franc Kern, župan občine Šenčur Uresničili smo načrte, ki jih prej več desetletij nismo mogli Občina Šenčur slavi svoj prvi občinski praznik. V priložnostnem pogovoru z županom Francem Kernom smo izvedeli, kako je občina v poldrugem letu delovanja uspela zadostiti potrebam tamkajšnjih ljudi. V občini Šenčur, kjer v 13 vaseh živi več kot 7500 prebivalcev, je veliko bolje kot prej poskrbljeno za ceste in obnovo objektov družbenega standarda. V kolikšni meri je uspelo občini Šenčur v prvem letu delovanja uresničiti post-avljenen cilje? "V lanskem proračunu smo sprejeli Program investicij, za katere me je kar rnalce skrbelo, ali ga bomo uspeli izpelja-p Po letu dni, odkar deluje občina, pa lahko s ponosom pokažemo stoodstotno Uresničene načrte, za katere so nam ljudje v začetku komaj verjeli, da so uresničljivi. Tako smo med prvimi asfaltirali cesto med Šenčurjem in Trato, nadaljevali z ureditvijo ceste v Trbojah, obnovili in razširili smo cesto Srednja vas - Luže, Pomagali pa tudi krajevnim skupnostim Pn urejanju njihovih komunalnih potreb. |ako smo denimo Trbojam pomagali pri 12gradnii mrliških vežic. Tako je naša Pripravljenost, da do konca štiriletnega Mandata asfaltiramo vse makadamske Kultura, šport, turizem, gasilstvo, te Rlati društ\>enega Življenja v občini Šenčur razvijajo le več let, v novi občini pa so imenovali tudi komisije, ki se skrbneje ukvarjajo s temi dejavnostmi. Zlasti turizmu želijo v Prihodnje nameniti večjo pozor-nost, saj ima občina bogato naravno in kulturno dediščino, vendar na žalost ne dovolj izkoriščeno. Zlasti kmečki turizem ima po Prepričanju občinskih oblasti in tenčurskih turističnih zanesenjakov na tem območju prihodnost. skupaj z vsemi tistimi cestami, kjer je zima najbolj pokazala roge. Pripravljamo tudi načrte za Gasilsko ulico, kjer pa je obnova povezana z ureditvijo kanalizacije. Svoje programe so nam predložile tudi krajevne skupnosti, kjer bomo z občinskim denarjem pomagali, tako da bo zagotovljen kar najbolj enakomeren razvoj vse občine." Ob občinskem prazniku odpirate v Šenčurju lekarno in zdravstveno postajo. Kakšna pridobitev je to za ljudi? "V adaptirani občinski stavbi, ki bo v prihodnje predstavljala srce občine Šnčur, dobivajo občani dolgo zaželeno lekarno in zdravstveno postajo, ki jim bo približala storitve, po katere so morali prej hoditi v Kranj. Hkrati bomo v osnovni šoli Šenčur, kjer je zdaj otroška zobozdravstvena ambulanta, slednjo organizir- aste v občini, videti že bolj verjetna, začeli smo vlagati tudi v družbene °bjekte, za katere je prejšnja občina bolj slabo skrbela. Na osrednji šoli v Šenčurju srno uredili streho, obnovili fasado, kamenjali okna, čaka pa nas še veliko dela, preden bodo ti objekti takšni, da nam ne bodo v sramoto. Šolo smo lani °Premili tudi z računalniki." Kakšni so načrti za letos? Občinski svet je že sprejel letošnji Proračun, ki je "težak" svojih 425 milijonov tolarjev. Kar za dve tretjini pro- ačuna nam država predpisuje, kako naj Jin uporabljamo za družbene dejavnosti. pJ je prav, da je dobro poskrbljeno za °vrstne potrebe naših občanov, vendar u^nimo, da država veliko zahteva, in da i se občina na teh področjih znala bolj t vlc?najno obnašati. Med glavnimi le- snjimi naložbami naj omenim gradnjo nač - k* ie kot mn°gi drugi šenčurski acrti v planu že dobro desetletje, a enarja zanj doslej nikoli ni bilo. Letos , jjj oi začeli z gradnjo tega objekta, za j^rega bo polovico sredstev zagotovila fa m £a zgradili do tretje gradbene 2e. prihodnjo jesen pa naj bi že sprejel otroke. Potreba po vrtcu je v Šenčurju že stara, kar 120 otrok se iz naše občine vozi v varstvo drugam, kar nas stane precej denarja. Drugi motiv, zaradi katerega se lotevamo gradnje, pa je politika občine, da za potrebe svojih občanov kar v največji meri poskrbi v domačem kraju." Ostalo je še nekaj dolgov na cestah? "Skupaj z občino Kranj naj bi letos asfaltirali cesto Šenčur - Britof. Načrti bodo narejeni do konca aprila, sredi leta pa bomo začeli obnavljati. Tudi Kranjska cesta je po letošnji zimi hudo razrita, zato smo se odloČili, da jo temejito obnovimo Boleča točka v občini Šenčur je otroško varstvo. V organiziranem varstvu je 192 predšolskih otrok, od tega v šolskem vrtcu v Šenčurju 48, nekaj pa jih odpade na manjša vrtca v Voklem in na Visokem. Ostali so razpršeni predvsem po kranjskih vrtcih, saj zanje v domačem kraju ni možnosti za varstvo. Vrtec, ki bi vse šenčurske otroke združil v domačem kraju, načrtujejo že nekaj let, Z novo občino pa vendarle kaže, da se bo "odprlo". Letos bodo začeli graditi, na zadnji seji občinskega sveta so Že pretresali ponudbe izvajalcev, prihodnje leto pa upajo, da bo vrtec že odprt. Za letošnji september imajo v vrsti "čakajočih" že 22 otrok od lanske jeseni, če odmislimo najmlajše otroke do tretjega leta starosti, ki jih v šenčurski vrtec doslej zaradi prostorske stiske sploh niso sprejemali. Potrebam pomlajenega Šenčurja in okolice bo, upajo, zadoščal vrtec s petimi oddelki. Kar nekaj turističnih točk je na območju občine Šenčur, ki bi bile za turiste privlačne. Ena od njih je tudi Trboisko *jezero. Za zdaj se sicer uradno imenuje še Kranjsko jezero, vendar je občinski svet Šenčur na eni zadnjih sej že dal pobudo za preimenovanje v Trbojs-ko jezero, rod tem imenom se je ie pojavilo v turističnem prospektu Dragočajne, Smlednika in Zbilj. Na južnem območju Šenčurske občine pa si tudi močno prizadevajo za dobrososedsko sodelovanje z omenjenimi turističnimi društvi. ali tudi za odrasle. Ob prazniku odprti lekarna in zdravstvena postaja sicer še ne bosta takoj začeli z delom, ker so potrebni še komisijski ogledi. Z ureditvijo občinske stavbe na Kranjski cesti 11, kjer bomo na enem mestu združili občanom potrebne storitve, pa smo odpravili tudi eno grših točk v središču Šenčurja." V Šenčurju si prizadevate tudi za večji vpliv na urejanje prostora. "Mnogi naši občani že dolgo čakajo na rešitev svojih stanovanjskih vprašanj, saj jim možnosti za gradnjo ovirajo predpisi glede namembnosti zemljišč. Nekaj tovrstnih vlog občanov smo že uspeli rešiti, ostale še bomo, saj se zavzemamo, da domačini doma rešujejo svoje stanovanjske načrte. Hkrati pa želimo zemljiške zadeve urediti tudi zaradi načrtov občine glede razvoja podjetništva. Radi bi namreč pridobili obrtno cono, saj imamo veliko pogojev za razvoj te dejavnosti, čakamo le še na odgovor zemljiške skupnosti o treh hektarjih zemljišča za te namene." Občina Šenčur praznuje Drevi osrednja svečanost ob občinskem prazniku Občinski svet Šenčur je na eni letošnjih sej sprejel odlok o občinskih simbolih in prazniku občine Šenčur, ki bo odslej vsako leto slavila v tednu, ko goduje sveti Jurij. Farnega zaščitnika, viteza Jurija v boju z zmajem, pa imajo Šenčurjani tudi v občinskem grbu. Svetega Jurija danje bil v sredo, 24. aprila, ko se je v občini Šenčur s košarkarskim turnirjem začelo praznovanje prvega občinskega praznika. Do nedelje pa se bodo zvrstile še naslednje prireditve: Petek, 26. aprila - ob 18. uri otvoritev zdravstvene postaje in lekarne v prostorih bodoče občinske stavbe na Kranjski 11 v Šenčurju, z ogledom slikarske razstave Dore Plestenjak in Domna Slane ter fotografske razstave Janeza Jeršeta - Ob 19. uri slavnostna akademija s kulturnim programom v Domu krajanov v Šenčurju Sobota, 27. aprila - ob 8. uri balinarski turnir v športnem parku v Šenčurju Nedelja, 28. aprila - ob 20. uri koncert Cerkvenega pevskega zbora sv. Mihaela iz Olševka v Domu krajanov v Šenčurju OBČINA ŠENČUR Ob 1. občinskem prazniku občine Šenčur želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje in Vas vabimo, da se udeležite vseh prireditev. ZUPAN OBČINE OBČINSKE SVET IN OBČINSKA UPBAVA šivanje zavee KRISTINA BOVHA Rožna 40,4208 Šenčur pri Kranju, Tel.: 064/41-917 Miro Koželj, predsednik občinskega sveta Šenčur Proizvodnja in prodaja ženskega, moškega, otroškega, modnega in klasičnega spodnjega perila JANA ZUPANC 4208 Šenčur - Na vasi 24, Voglje Tel./Fax: 064/49-486 KRIM ODPRTO PON-PET8-19 SOB 8-13 proizvodnja ženskih oblačil iz kakovostnih, uvoženih tkanin trgovina VISOKO 130 tel. 064 / 43 218 Mernik, 0.0.0. Stružnikova pot 3, 4208 Šenčur, tel: (064) 41-084, 41-847; fax: (064) 41-084 • trgovina • surovine za slaščičarstvo in pekarstvo • transport • kmetijska proizvodnja AVTOKLEPARSTVO in PLETILSTVO MRAK RAJ KO, s.p. Mlakarjeva 17, 4208 Šenčur Tel.: 41-713 Izdelovanje kovinskih predmetov SERTO Silvo Stražnik^ Srednja vas 19, 4208 Šenčur Tel.: 064/41 -590 Servisiramo: pralne stroje - štedilnike - bojlerje • Previjanje vseh vrst elektromotorjev • Prodajamo tudi nove in obnovljene elektromotorje: Siemens, Rade Končar in Elektrokovina Se priporočamo! ELEKTROMEHANIKA SODNIK Mlakarjeva 5, 4208 Šenčur Tel./I axi 4 1-154 ^Tl 11 HUMER, doo., Kranj I . ■ I Mlakarjeva 65, 4208 Šenčur, SLOVENIJA \LPIJ tel.: 064/332-228 - božično-novotetni dekor, umetne smreke velikonočne dekoracije - igrače pralni praški GOSTILNA i/f\yy\/\ ft Sobotna in nedeljska J* Domače iedi do naro Šenčur Tel.: 41-1*5 Če želite dobro jesti kosila Domače jedi po naročilu • Dopoldanske malice Del. čas: 7« - 22. ure, ponedeljek zaprto Majhna občina ljudem nudi več Dosežki v občini Šenčur dokazujejo, da znajo v malih občinah skrbneje prisluhniti potrebam ljudi, je prepričan predsednik tamkajšnjega občinskega sveta Miro Koželj. "Tudi občinski svetniki smo tiste vrste ljudje, ki pomagajo razvoju v prid občanov. Vsaj dosedanje delo in dosežki kažejo, da lahko majhna občina učinkoviteje dela in skrbi za uresničevanje interesov njenih ljudi," pravi predsednik sveta, ki se je lani poleg konkretnih vprašanj veliko ukvarjal tudi s porodnimi krči novega komunalnega sistema. "Konstituiranje nove občine, izdelava statuta, ustanavljanje delovnih teles občine je jemalo precej časa, tudi zakonodaja dolgo ni razjasnila vloge občin, pa vendar je občinskemu svetu uspelo lani uresničiti vse načrte. Na začetku je bilo tudi nekaj težav v delih občine, ki se zaradi geografske bližine čutijo bolj pripadni občini Kranj, zaradi česar so se želeli izločiti iz občine Šenčur. Vasi Hrastje in Prebačevo sta se najprej izločili iz krajevne skupnosti Voklo in se osnovali kot samostojni vaški skupnosti. Opažamo, da se mnenje ljudi v obeh vaseh počasi spreminja v prid naše občina, saj vidijo, da ničesar ne izgubljajo, nasprotno, občani so v času obstoja občine Šenčur že marsikaj pridobili, česar prej v desetletjih življenja v veliki občino niso. Preden pride do "razporoke" z občino Šenčur, se utegne zgoditi, da ne bodo več čutili potrebe po izločitvi iz občine Šenčur in pripojitvi h kranjski občini." V občini Šenčur deluje še šest krajevnih skupnosti, poleg Hrastja in Prebačeve-ga pa še tretja vaška skupnost Luže, ki se je ločila od Visokega. V vseh so izvoljeni začasni organi krajevne oblasti, maja pa bodo nove volitve v krajevnih in vaških skupnostih. Ko so konec leta 1994 s sklepom državnega zbora nastale nove občine, še niso mogle začeti čisto samostojno, saj jih je z nekdanjimi vezalo še kopica skupnih stvari. "Se vedno ostaja problem razdelitve včasih skupnega premoženja nekdanje občine Kranj," pravi Miro Koželj. "Ovira ni pri nas, saj naši člani skupne komisije želijo, da se to čimprej uredi in da občina zares postane samostojnejša, denimo na področju prostorskega urejanja ali pri prodobivanju lastnih finančnih virov." Samostojnost pa ne pomeni samozadostnosti. Šenčur se namereva v prihodnje pri svojih načrtih povezovati z drugimi, saj jih z drugimi občinami povezujejo ceste, nekaterim so skupni problemi kanalizacije, z vsemi gorenjskimi občinami pa Šenčur deli načrte v zvezi s skupnim odlagališčem odpadkov. Veliko skupnega imajo tudi na področju razvoja turizma. Šenčurski podžupan Zdravko Kastelic Ne politika, temveč življenjska vprašanja Šenčurski občinski svet so sicer sestavile politične stranke, vendar svetniki odgovorno delajo zlasti za življenjske potrebe občanov, pravi podžupan Zdravko Kastelic. čutiti. Prav tako usklajeno je delovanje občinskega sveta in občinske uprave." Občinska uprava zaenkrat še ne deluje v polni zasedbi. Poleg župana, občinske tajnice in adminis-tratorke so pred kratkim zaposlili še strokovnjaka za komunalno dejavnost, saj je ravno na tem področju največ opravil, manjka pa jim še strokovnjak za finance. Slednjega bodo zaposlili, ko bo z obnovo občinske stavbe rešena tudi prostorska stiska. "Občinski svet šteje 17 članov in čeprav je sestavljen strankarsko, so z njimi enakomerno zastopani tudi posamezni kraji naše občine," pravi Zdravko Kastelic. "Pri delovanju podeželske občine je treba razvoj naravnati v smeri za ljudi pomembnih življenjskih vprašanj. V Šenčurju se svetniki tega odgovorno zavedajo, kar je čutiti tudi pri odločanju. Političnih razprtij, značilnih za nekatere občine, pri nas ni Občinska priznanja Občinski svet Šenčur je sklenil, da ob prvem občinskem prazniku podelijo občinska priznanja naslednjim organizacijam in posameznikom: V vaški skupnosti Hrastje Marjan Kadivec Miro Globočnik V vaški skupnosti Luže Franc Jekovec V krajevni skupnosti Olševek - Hotemaže Inge Sajovic Miha Logar Andrej Jurančič V vaški skupnosti Prebačevo Janez Novak Andrej Naglic V krajevni skupnosti Šenčur Svet KS Šenčur Športno društvo Šenčur Peter Vidmar V krajevni skupnosti Visoko Rajko Bakovnik V krajevni skupnosti Voglje Svet KS Voglje Marjan Žerovnik V krajevni skupnosti Voklo Svet KS Voklo V krajevni skupnosti Trboje Anton Jenko Zdravko Kastelic Janez Pire Občinsko svet pa na predlog komisije za šport in rekreacijo poleg navedenih prejemnikov podeljuje občinska priznanja Še naslednjim Športnim kolektivom in posameznikom: Lokostrelsko društvo Šenčur za dosežene rezultate Brane Hajdinjak in Igor Štirn, prvi igralec, drugi pa trener Vaterpolskega kluba Triglav Kranj, letošnjega državnega prvaka Marcela Umnik, atletinja, državna prvakinja v skoku v daljavo Jana Zupančič, atletinja, dvoranska prvakinja med mlajšimi mladinkami v dvoranskem troskoku Franci Pilar, državni prvak v kolesarjenju v kriteriju (na pisti)Matej Ramovš, igralec vaterpola v mladinski ekipi, ki je tudi državni prvak. XRKETARSrV0 polaganje. pa^ketov "ladijskih toplih podov *plute m ostalih oblog PODJETJE ZA INŽENIRING, PROIZVODNJO IN TRGOVINO REBERNIK d.o.o. ŠENČUR Nudimo vam vseh vrst orodja, hitre spojke za: zrak, plin ter spojke za hlajenje in temperiranje orodij. 4208 ŠENČUR, PAJERJEVA 12, TEL/FAX: 064/41 012 Ip0t35 m O ~ ■ *=---7 T/ ^ računalniško oblikovanje ° pretisk izdelkov (flock sistem) %i sitotisk Sonja Trefalt Sajevčevo naselje 54, ŠEnČUR, tel. :064/41-466 DIREKTOR UNI BLED Storitveno - gostinsko podjetje Šenčur, d.o.o. Sveteljeva 20 4208 Šenčur VODJA PEKARNE oec. TRAVEN STANISLAV Tel: (064) 41-377 TRAVEN MARIJA Tel: (064) 725-326 Največja praznična pridobitev Šenčurska Pepelka se levi v princeso Prenovljena občinska stavba na Kranjski ulici 11 je pred praznikom dobila lepšo podobo. Šenčur, 26. aprila - Drevi ob 18. uri bodo v prenovljeni občinski stavbi na Kranjski ulici 11 v Šenčurju odprli lekarno in zdravstveno postajo, kasneje pa bo v hiši začela delovati tudi občinska uprava. Kdaj natanko bo to in kolikšen denarni zalogaj ie bila obnova, o tem v Šenčurju skrivnostno molčijo, dokler načrti ne bodo do kraja uresničeni. Razen tega, da bodo občani Šenčurja z lekarno in zdravstveno postajo dobili dolgo zaželen dostop do zdravstvenih in lekarniških storitev, so z obnovo stavbe v samem srcu Šenčurja odpravili tudi eno grših točk. Propadajoča stavca, ki so jo pred časom s podpisom pogodbe med župani občin, ki so nekdaj sodile pod kranjsko, spet pridobili v šenčursko last, je tik pred praznikom dobila lepšo podobo. Predsednik občinskega sveta Miro Koželj je obnovo poetično primerjal z znano pravljico o Pepelki, ki se je prelevila v princeso. Seveda takoj po otvoritvi Šenčurjani in okoličani tu še ne bodo mogli iskati zdravniške pomoči in zdravil, saj bodo obnovljeno stavbo vzeli pod drobnogled še strokovnjaki. Drevi pa si bodo v njej lahko ogledali slikarsko razstavo matere in sina, Dore Plestenjak in Domna Slane, fotograf Janez Jerše pa bo razstavljal svoje fotografije. Lani so obnovili več cest Ljudje najbolj opazijo razdejane ceste Šenčur, 26. aprila - Po letošnji zimi je tudi v občini Šenčur več cest potrebnih temeljite obnove: ena teh je Kranjska, tudi Gasilski ne bi škodovala pomladitev, tista iz Šenčurja proti Britofu pa naj bi dobila asfaltno prevleko. Tik pred Praznikom so najhujše luknje n& cestah skozi občinsko središče za silo pokrpali. Lani pa So jim v občini Šenčur pred z»mo uspeli trije večji "cestni Podvig J „ Sfedj p0ietja so odprli »niedobčinsko" cesto Trata -Šenčur, na katero so po besedah županov Franca kerna iz občine Šenčur in Franca Če-bulja iz občine Cerklje čakali dolgo vrsto let. Naložbo sta si °bčini razdelili po številu kilometrov, ki pripadajo eni in drugi občini. Drug večji zalogaj je bila dva in pol kilometra dolga cesta med Voklom in Trbojami, ki so jo slovesno odprli 27. novembra lani. Čeprav je že grozila zima, so teden dni predtem na cesti med Lužami in Srednjo vasjo, zabrneli gradbeni stroji, kmalu zatem pa je bila še tretja lanska otvoritev ceste. V Šenčurju pričakujejo, da bodo tudi letos tako uspešni, čeprav jih po koncu zime močno skrbi, kolikšni bodo stroški obnove zaradi dolge zime razdejanih cest. Do konca svojega mandata si sedanja oblast obeta, da bo lahko asfaltirala vse makadamske ceste. Občani so namreč na stanje cesta v občini zelo občutljivi, kajti veliko se jih dnevno vozi na delo na eno ali drugo stran in ni jim vseeno, da na slabih cestah uničujejo svoje jeklene konjičke. Na zdravje novembra odprti asfaltirani cesti Voklo • Trboje! Takole se je sredi novembra pokadilo za gradbenimi stroji, ki so na cesto med Lužami in Srednjo vasjo polagali asfaltno prevleko. Občinski simboli s svetim Jurijem Šenčur, 26. aprila - Teden, ko goduje sveti Jurij, so v občini Šenčur razglasili za občinski praznik. Farni zavetnik je tudi osnova občinskim simbolom, grbu in zastavi. "Že krajevna skupnost Šenčur si je za svoj simbol izbrala viteza Jurija," nam je konec minulega leta, ko je občinski svet sprejel odlok o občinskih simbolih, povedal Vinko Vidmar, predsednik komisije za simbole. "Ko je občina na javnem natečaju razpisala izbiro simbolov za novo občino, je je bila med predlagatelji tudi krajevna skupnost. Njen predlog, naj občina prevzame prejšnji krajevni simbol, je bil najprimernejši, saj vitez Jurij, farni zavetnik, povezuje iste vasi, ki zdaj tvorijo občino Šenčur, razen Trboj. Tako je zdaj na grbu podoba svetega Jurija na konju, ki s sulico prebada na tleh ležečega zmaja." PEČARSTVO SREČO HOČEVAR Voklo 48, Šenčur tel.: 49-521 polaganje keramKitih ploščic, marmorja In granita [JT: dom VODOVODNE INSTALACIJE LOJZE CERGOLJ 1000 LJUBLJANA KAMNOGORIŠKA 52 A Tel.: 061/15-99-537 4208 ŠENČUR GASILSKA 29 A Tel.: 064/41-201 GEOgdTTP SOKKIA Prodaja geodetskih in gradbenih inštrumentov. Servis vseh vrst geodetskih inštrumentov in pribora. Izdelava drobnih geodetskih pripomočkov. GEOSET zastopstvo, trgovina, servis d.o.o. Beleharjeva 1, 4208 Šenčur, Slovenija tel./fax 064 41 395 Trgovsko podjetje Hribar, d.o.o., Dolenčeva 5, Kranj Trgovina in okrepčevalnica AJDA Luže 27, tel.: 43-583 Delovni čas: Okrepčevalnica 6.00 - 23.00 Trgovina 7.00 - 19.00 ACTIVE $PORTSWEAR reklamne majice *tren\rke * reklamne kape TRGOVINA salea manager Sajcvčevo naselje 3, 4208 ŠENČUR tel, fax:064/41 429 TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, d.o.o., Šenčur 4208 Šenčur, Kranjska ul. 1, tel.: 064/41-259, fax: 064/41-324 DISKONTNA PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE del. čas: 7.-19. ure, sobota: 7. -17. ure, nedelja 8. -12. ure DIMITRIJ ARNAUDOV direktor MIZARSTVO Jože SITAR ..........■"" v:11.....>.......s i''"1.........i11«."i"""......'■■""■«»»'■ '»»T'......................' ■.......<—1J Velesovska 20 4208 ŠENČUR Tel.:064/41 532 Fax:064/4l 192 POPRAVILO TOVORNIH VOZIL IN AVTOBUSOV d.o.o. Voklo 42a, 4208 Šenčur telefon in fax:064/49 193 t£J opravljamo vsa mehanična popravila na tovornih vozilih in avtobusih &š vgrajujemo originalne rezervne dele in jamčimo kvaliteto KRM" (A TRGOVIFIR OKOItn % MARIJA OKORN 4208 ŠENČUR, GASILSKA 3, tel.: 064/41-046 ■ DROGERIJA, PARFUMERIJA IN BIŽUTERIJA ■ VELIKA IZBIRA STENSKIH, NAMIZNIH IN ROČNIH UR ■ FOTOAPARATI, FILMI, KASETE IN ALKALNE BATERIJE ■ KRISTAL IN KERAMIKA ■ DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI VAM TUDI ARANŽIRAMO • MENJAMO PASOVE IN BATERIJE ZA ROČNE URE ■ SPREJEMAMO FILME V RAZVIJANJE IN IZDELAVO SLIK LEP POZDRAV IZ TRGOVINE OKORN IN ČESTITKE OB PRAZNOVANJU TRGOVINA PA JER Beleharjeva 6a 4208 Šenčur tel.: 064/41-392 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 - 20.00 sob. 8.00-17.00 ned., prazniki 8.00 -12.00 PRAZNIČNA PONUDBA: olje sončni cvet Helios namizno belo vino bizeljsko kumare ETA Milka mlečna čokolada 100 g kava Loka 100 g pralni prašek VVeisser Riese 2,4 kg 159,00 SIT 195,00 SIT 227,00 SIT 112,00 SIT 119,00 SIT 598,00 SIT Svojim strankam želimo veselo prvomajsko praznovanje in se zahvaljujemo za obisk. IS/I POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ Blagovnica Tržič Cement PC 30 dz 458 50/1 Apno hidratizirano 33/1 tel.: 53-180 J&&£ 643,00 SIT ^52mt 452,10 SIT Siporex 13% ceneje, premazi Belton In Beltop 17% ceneje, izdelki JUB 13% ceneje Mešalec za beton 1201 Samokolnica 44.890,00 SIT 5.499,00 SIT MESNICA POLHAR Koroška 26, 4290 TRŽIČ objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom Nastop dela: takoj (ali po dogovoru) Od kandidata se zahteva: - najmanj srednja izobrazba ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah - poznavanje predpisov s področja računovodstva - obvladanje dela z računalnikom Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 5 dni od objave na naslov: Mesnica Dolhar, Koroška c. 26, 4290 Tržič. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva objave. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TRŽIČ WZ Tržič je imel redni letni vpis otrok v vse programe od 25. do 29. 3. 1996. Če v tem času otroka niste vpisali, vas prosimo, da to storite čimprej. Pričakujemo vas na upravi tržiških vrtcev, t.j. v vrtcu Palček vsak dan od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure, v sredo pa tudi od 12. do 16. ure. Uprava Loške komunale, d.d., Škofja Loka, skladno z členom Statuta sklicuje in vabi delničarje na 20. 2. skupščino delniške družbe Loška komunala, oskrba z vodo in plinom, d.d., Škofja Loka, Kidričeva c. 43 a ki bo 5. 6. 1996 ob 12. uri v poslovni stavbi Loške komunale, d.d., Kidričeva c. 43 a, Škofja Loka, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti. 2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev delovnih teles. Predlog sklepa: Potrdi se predlagani dnevni red Izvolijo se: predsednik skupščine, dva preštevalca glasov in notar. 3. Pregled zapisnika 1. seje skupščine Loške komunale, d.d., in informacija o uresničevanju sklepov. Predlog sklepa: Potrdi se zapisnik 1. seje skupščine in sprejme informacija o uresničevanju sklepov. 4. Sprememba poslovnika o delu skupščine Loške komunale, d.d. Predlog sklepa: Sprejme se sprememba poslovnika o dleu skupščine Loške komunale d.d. 5. Obravnava in sprejem letnega poročila za leto 1995 in delitev dobička. Predlog sklepa: Sprejme se revizijsko poročilo o revidiranju računovodskih izkazov za leto 1995. Sprejme se letno poročilo za leto 1995. Sprejme se predlagana delitev dobička. 6. Imenovanje revizorja. Predlog sklepa: Imenuje se predlagana revizijska družba. 7. Določitev nagrade oz. sejnine za člane nadzornega sveta Loške komunale, oskrba z vodo in plinom, d.d., škofja Loka. Predlog sklepa: Potrdi se predlagana višina nagrad za člane nadzornega sveta za obdobje med 1. in 2. sejo skupščine. Seje skupščine se lahko udeležijo imetniki imenskih delnic, ki so kot delničarji vpisani v delniško knjigo oz. pri KDD najmanj 3 dni pred sejo skupščine. Seznam delničarjev je dostopen na vpogled vsakemu delničarju dva delovna dneva pred sejo skupščine na sedežu družbe od 7. do 13. ure. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini osebno ali po svojih pooblaščencih oz. zastopnikih. Pooblaščenci morajo predložiti pisno pooblastilo delničarjev, ki so pooblastila deponirali na družbi. Pooblastilo in glasovnice bodo delničarji prejeli z vabilom. Vsaka navadna imenska delnica ima en glas. Gradivo za dnevni red s predlogi sklepov so na vpogled vsem delničarjem v računovodstvu in pri direktorju Loške komunale, d.d., Škofja Loka vsak dan od 7. do 13. ure. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne t. j. 5. 6. 1996 ob 12.30 uri v istem prostoru. Skupščina bo takrat veljavno odločala, ne glede na višino zastopanega kapitala. LOŠKA KOMUNALA, D.D. ŠKOFJA LOKA Direktor: JANEZ KEPIC, dipl. ing. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ, Staneta Žagarja 19 razpisuje za novo šolsko leto, t.j. s 1.9.1996 prosta mesta za naslednje programe: - DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE DO 3 LET - DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE OD 3 LET DO VSTOPA V ŠOLO - DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI - KRAJŠE PROGRAME ZA OTROKE OD 3 LET DO PRIPRAVE NA ŠOLO ZA ČAS OD 8. DO 11.30 Otroke je mogoče VPISATI na upravi WZ Kranj, Staneta Žagarja 19 (telefon 212-241) od 6. 5. do 31. 5. 1996 vsak dan od 8. do 14.30 ure, razen srede, ko je vpis do 16.30 ure. rTL-«fV#%| I OSUMI! II huk. barve OU Število izvodov XUU 3 9800SIT 17100SIT 24400SIT 31700SIT 18300SIT 31600SIT ZAJETI V CENI IA VSE INFORMACIJE POKLKfTfc MediaArt tel.: 064/ 311 055, mWESE!S2EEi| 44100SIT 58200SIT JAVNI ZAVOD GORENJSKA LEKARNA KRANJ Gosposvetska ulica 12 4000 KRANJ Gorenjska lekarna obvešča cenjene uporabnike storitev lekarne Kranj, da bodo 29. aprila 1996 začeli s preureditvijo prostorov lekarne v Kranju na Bleivveisovi 8. Obnova bo trajala predvidoma do avgusta. V tem času bo lekarna poslovala na nadomestni lokaciji v prostorih SGP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva ul. 1 (pred A banko, 50 m bliže Zdravstvenemu domu). V nadomestnih prostorih bo lekarna začela obratovati pojutrišnjem, v nedeljo, dne 28. 4. 1996, ob 20. uri (z nočno dežurno službo). ko je varnost trdno v vaših rokah*** Unthusfii BALENO "V* Cm PREUDARNOST IN VARČNOST: ■ dvojni alrbag ■ servo volan od 19.990 DEM naprej TRI KVALITETE V ENEM: • dvojni airbag + servo volan • centralno zaklepanje • HI - Fl avtoradio - kasetofon od 20.990 DEM naprej NOVA MOČ: 1.8 GTX ABS/SCSS 89 kM (1 21 KM) SVVIFT H/B Ponovno v prodaji! Evropski šampion varčnosti od 1 5.740 DEM naprej v nit Doplačilo za opremo. OMOGOČAMO UGODNO FINANCIRANJE VAŠEGA NAKUPA • TOLARSKI KREDIT od 1 do 5 let obrestovan R + 8,5 % -10 7. • STARO ZA NOVO in STARO ZA STARO • FINANČNI LEASING in NAJEM PAY OFF SUZUKI Wolfa?Odar * Pooblaščeni uvoznik, distributer in garant 064 KALCIT Kranj C talcev 69 • trgovec AVTOSERVIS BOGATAJ Tržit ZvirČe 30 a - trgovec + serviser AVTOMEHANIKA LUŠINA ŠkoFja loka, Gosteče 8 - trgovec + serviser AVTOSERVIS JERŠIN Kranj Jezerska c. 2 - serviser s SWIFT1.3 GX sedan < ed 17.640 DEM naprej S i «1 o z 3 331 013 g O a < Z 632 286 £ 242 779 »3 3 m O O o. 57 208 SUZUKI SLOVENIJA GOSPODARSTVO Petek, 26. aprila 1996 UREJA: MARIJA VOLČJAK 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Brez socialnega sporazumu plače brez sprememb Gospodarstvo zahteva znižanje prispevkov Zbornica pričakuje, da bodo za vse prispevki nižji za eno, za delovno intenzivne pa za dve odstotni točki Ljubljana, 26. aprila - Na tretji seji se je zbrala skupščina Gospodarske zbornice Slovenije, uvodoma je predsednik Jožko Čuk povedal, da gospodarstvo zahteva znižanje prispevnih stopenj, podpredsednik Valter Drozg pa dal nasvet podjetjem, naj se pri plačah ravnajo po starem, če socialni sporazum ne bo sprejet. Prispevne stopnje obveznih socialnih zavarovanj delodajalcev so se letos že znižale za 2,7 odstotka, kar je pozitivno. Breme prispevkov najtežje prenašajo delovno intenzivne panoge, ki so tudi veliki izvozniki, zato zbornica zahteva zanje posebne ukrepe, prispevne stopnje naj bi Se jim dodatno znižale za dva odstotni točki, vsem pa za eno. Prihodnje leto pa naj bi se znižale še za dve odstotni točki, je dejal predsednik GZS Jožko Čuk. Poleg tega gospodarstvo pričakuje celovito reformo premoženjskih davkov in 50-odstotne olajšave na investicije iz dobička. Gibanje tečaja se je umirilo oziroma celo nazaduje, zato so izvozniki spet v slabšem položaju, z inflacijo uravnotežen tečaj je bistvenega pomena za gospodarstvo. Javna poraba je letos realno za 0,9 odstotka večja kot lani, povečuje se že od leta 1992. Gospodarstvo je najbolj racionalen podsistem, zato zahtevamo varčnost tudi v nadstavbi, je dejal Čuk. Pogajanja o socialnem sporazumu še vedno niso uspela, najbolj problematična je mini- malna plača, ki trenutno znaša 48.373 tolarjev bruto. Sindikati zahtevajo 54 tisoč tolarjev bruto, druga stran ponuja 50 tisoč tolarjev bruto. V tekstilni, obutveni in lesni industriji minimalne plače prejema približno četrtina zaposlenih, zato bi se nekatera podjetja zlomila. Sindikati zahtevajo 107 tisoč tolarjev regresa, delodajalci bi privolili v 100 tisoč tolarjev, pri tem pa naj ne bi bio več dveh kategorij, če je regres socialna kategorija pa naj ga poslovodni delavci ne bi dobili. Pri eska-lacijski stopnji delodajalci vztrajajo na 80-odstotni, s trimesečnim prilagajanjem, sindikati pa do 7- odstotne inflacije zahtevajo 100-odstot-no in šele nato 80-odstotno. Pogajanja se vlečejo, sindikati ne govorijo istega jezika, tež- ko se sporazumevajo med seboj, je dejal podpredsednik GZS Valter Drozg. Ker je stari sporazum nehal veljati, bodo maja za april obračunane plače že "na svobodi". Če sporazuma ne bo, bo "svoboda" trajala še dlje, zato delodajalci in GZS svetujejo podjetjem, naj dotlej pri plačah ravnajo po starem. Do konca junija naj bi minimalna plača še naprej znašala 48.373 tolarjev bruto, minimalna in izhodiščna plača pa naj se še naprej usklajuje z 80-odstotno eskalacijsko stopnjo. Regres pa naj razdelijo tako kot lani. Podjetja v izgubi naj plač ne bi poviševala, v podjetjih z dobičkom pa naj bi se povečala največ za eno mesečno maso plač, vendar ne sme presegati 25 odstotkov dobička. • M.V. Prva oblika skupnega nastopa na lokalni ravni Dnevi podjetništva maja tudi v Kranju Kranj, 26. aprila - "Dnevi podjetništva" po Sloveniji že Potekajo, Gorenjska bo prišla na vrsto maja, ko bodo Pripravili posvet o podjetništvu tudi v Kranju, datum pa še ^ določen. Gre za skupni projekt ministrstva za gospodarske •^javnosti, GZS-Združenja podjetnikov Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. S posveti skušajo spodbuditi razmišljanje •n spoznati praktične izkušnje malega gospodarstva. Predstavitveni dnevi so te- nik ter svetovalci s področja rnatsko razdeljeni na dva dela, v prvem bodo predstavili '°Kalne razmere na področju fnalega gospodarstva, strategijo razvoj, največ časa pa bo namenjenega pogovorom med omenjenimi organizacijami in državno upravo na eni strani |0 podjetniški te morebitnimi studenti podjetništva na drugi strani. V drugem delu pa bodo Predstavili program podjetniške Sole in se o njej pogo-vorili. Program bo trajal malega gospodarstva dr. Miroslav Glas, Jože Jenšterle, Viljem Pšeničny in dr. Aleš Vahčič. Med povabljenimi bodo v posameznih krajih tudi župani, občinski sekretarji za drobno gospodarstvo, člani regionalnih združenj podjetnikov, člani območnih obrtnih zbornic, dijaki četrtih letnikov srednjih šol, učitelji podjetništva ter lokalni svetovalci za podjetništvo. malo gospodarstvo Staša Ba-loh-Plahutnik je dejala, da bi radi dobili čimveč tovrnih pripomb na strategijo, ki jo bodo vgradili v zakon o malem gospodarstvu. Predstavili bodo tudi spodbude, ki jih nudijo pred centra in sklada za razvoj malega gospodarstva, pripravljajo pa skupni z zavodi za zaposlovanje na lokalni ravni, v katerega naj bi vključili tudi enote državne uprave. Združenje podjetnikov Slovenije deluje leto in pol, sodelujemo pri pripravi zakona o malem gospodarstvu, kar je za nas velik miselni preskok, je dejala Marta Turk. Če država misli, da bo malo gospodarstvo pogoltnilo presežke delavcev v gospodarstvu, potem nam mora to Dnevi podjetništva so name- Pnbližno tri ure, v pogovorih njeni tudi obravnavi aktualne omogočiti, kričanje je bilo °o sodelovala tudi državna problemov, ki so jih nanizali doslej žal najbolj učinkovita sekretarka za malo gospo- na torkovi konferenci za novi- metoda. Zruženje je doslej Qarstvo Staša Baloh-Plahut- narje. Državna sekretarka za veliko napravilo na področju Merkurje ve težave v Zagrebu ^anj, 25. aprila - Kranjski Merkur ima v Zagrebu že nekaj časa trgovski center, ki Sa je kupil in plačal zagrebškemu podjetju ^ebra Com, ta pa naknadno zahteva višjo Ceno in plačilo razlike. Zaplet je nenavaden, toliko bolj, ker je rjeDra Com v tožbi zahteval tudi začasno Rokado žiro računa podjetja Merkur International, d.o.o., Zagreb in prisilno izplačilo dolga, sodišče pa je 10. aprila temu zahtevku ugodilo. Merkurje po podpisu pogodbe prodajalcu £ebra Com v dveh obrokih plačal v kunah Približno 3,3 milijona mark. Pri zagrebškem Podjetju pa so šele po opravljenem poslu cenili, da so objekt prodali prepoceni in zahtevali naknadno plačilo razlike, njihov gradbeni izvedenec je ocenil, da je bil objekt vreden približno 5,2 milijona mark. Zato od Merkurjeve podjetja v Zagrebu s tožbo zahtevajo še 1,9 milijona mark razlike. S tožbo torej oporekajo pravni veljavnosti prostovoljno sklenjene pogodbe, nenavadno pa je, da je sodišče odredilo blokado računa, Še preden je sodba postala pravnomočna. Zanimivo je tudi, da je sodišče reagiralo zelo hitro. Direktor zagrebškega Merkurja International pravi, da so se na odločbo sodišča pritožili in pričakujejo, da bo sodišče razsodilo v njihovo korist, saj bi bile sicer kupoprodajne pogodbe med poslovnimi partnerji brezpredmetne in ne bi zagotavljale pravne varnosti. va Iskro Terminali že predlagan stečaj Soba ni več direktor Iskre STI diiM^' al)ri,a " lskra holding je 18. aprila odstavil lektorja Iskre STI v Kranju Boštjana Šobo, brez pojasnila, na V°r^ ^aže, ""a ^a 's*cra Terminali v stečaj, čeprav so Dri -^'dingu še pred časom zatrjevali, da se zavzemajo za ™lno poravnavo. izobraževanja in uvajanja ISO standardov, uvajajo jih v 60 malih podjetjih, jeseni pa bodo projekt ponovili. Predstavnik Obrtne zbornice je opozoril na znane probleme, najbolj boleča je še vedno finančna nedisciplina, kar osnutek zakona o izvršilnem postopku le deloma rešuje. Tudi glede sive ekonomije se nihče ne zgane, pri davčni politiki pa si žele večje olajšave iz dobička za reinvesticije tudi za fizične osebe, država pa bo morala pokazati večji posluh za poklicno izobraževanje. Na dnevih podjetništva bodo predstavili tudi Visoko strokovno šolo za podjetništvo, ki so jo ustavili Gea College, Združene podjetnikov in Obrtna zbornica. Razpisana je za 120 rednih in 160 izrednih študentov, trajala bo šest semestrov, potekala pa v Portorožu, Ljubljani, Novem mestu in Slovenskih Konjicah. Podjetniki potrebujejo dodatne informacije, saj jih ima 70 odstotkov le peto stopnjo izobrazbe, zato je razumljivo, da so imeli doslej v različnih oblikah že 17 tisoč slušateljev, visoka strokovna šola bo nadgradnja tega, je dejal Viljem Pšeničnv. Posvet o problematiki celuloze in papirja v Sloveniji Ljubljana, 26. aprila - Državni svet je v torek v svoje goste povabil vse, ki kaj veljajo na področju celuloze in papirja. Omenjena panoga je v Sloveniji že nekaj časa v težkem gospodarskem položaju. Po oceni ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonja gre vzroke za tako stanje iskati predvsem v velikih investicijah v osemdesetih letih, ki pa se zaradi sprememb na trgu in izgubi pomembnega jugoslovanskega trga niso nikoli izplačale. O težavah v slovenskem papirništvu in celulozni industriji so državni svetniki in papirničarji razpravljali že v letošnjem februarju. Od takrat pa do danes se na tem področju ni nič spremenilo, zato so se vsi udeleženci prvega srečanja odločili, da se ponovno zberejo. Eden od udeležencev posveta je bil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki je na kratko predstavil stanje te gospodarske dejavnosti. Po njegovi oceni gre vzrok za nezavidljivo stanje slovenske papirniške industrije iskati v precejšnjih investicijah v preteklosti. Učinek investicij se ni ujel z gibanji na trgu papirja, zaradi razpada pomembnega jugoslovanskega tržišča in manjše konkurenčnosti v svetovnem merilu pa se investicije nikoli niso izplačale. Zadnji rezultati po podatkih Agencije za plačilni promet kažejo, da je šest podjetij ustvarilo za 7,8 milijarde tolarjev izgube.Omenjena izguba panogo uvršča na prvo mesto pred elektrogospodarstvom in črno metalurgijo in strojno industrijo. Dobički nekaterih podjetij so izgube vsaj delno nevtralizirali, lani naj bi jih bilo za 1,99 milijarde tolarjev, črna luknja primanjkljaja pa je še vedno šest milijard tolarjev. Pri tem je potrebno omeniti, da so dobiček ustvarila podjetja, ki delajo v najetih prostorih z najetimi stroji in med svojimi stroški nimajo vključene amortizacije, ki v panogi predstavlja sorazmerno velik strošek. Razpravljala so se strinjali, da za rešitev slovenskega papirništva in celulozne industrije obstajata verjetno le dve alternativi - prodaja podjetij (tujim) kupcem ali sanacija po modelu Slovenskih železarn. Čas bo pokazal, katera se bo tudi zares uresničila. • U.Š. Petrol skupaj z ruskimi partnerji na trge bivše Jugoslavije Skupaj z Rusi na južne trge Kranj, 26. aprila - Predstavniki ruske trgovske naftne družbe Nafta Moskva in ruskega naftnega proizvajalca NK Surgutneftegaz so prejšnji teden obiskali Petrol, ki se mu obeta možnost ekskluzivne prodaje ruskih naftnih in plinskih energentov na vseh trgih bivše Jugoslavije. Predstavnike obeh ruskih naftnih družb sta sprejela tudi predsednik Slovenije Milan Kučan in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki podpirata to sodelovanje. Petrolova strateška usmeritev je nastopanje na trgih Vzhodne in Srednje Evrope, posebej pa trženje nafte in njenih derivatov v državah bivše Jugoslavije. Vstop na bosansko-hercegovski trg si je Petrol marca že zagotovil z dolgoročnim dogovorom z Energopetrolom. NK Surgutneftegaz bo prek Nafte Moskva mesečno Petrolu dobavil po 50 tisoč ton surove nafte, predvsem po naftovodu "Družba", količine do 200 tisoč ton letno pa po morskih poteh. Podobno namerava Petrol mesečno nabavljati tudi do 30 tisoč ton dizelskega goriva in do pet tisoč ton mazuta. V delno plačilo bo NK Surgutneftegaz ponudil sodelovanje pri dobavljanju opreme za bencinske servise in pomoč pri gradnji načrtovanih novih objetkov tudi v državah bivše Jugoslavije. Dokončen dogovor bo sklenjen do konca maja, na začetku maja pa bo posebna delovna skupina proučila tudi ekonomsko upravičenost morebitnega medsebojnega najemanja bencinskih servisov, h gospodarskemu sodelovanju z obema ruskima naftnima družbama pa bodo povabili tudi druga, za ruski trg zanimiva slovenska podjetja. «^°djetje Iskra STI je na Pogorišču" Iskre Terminali Un- P°slovati 10. julija ^""'..najelo je izdelaviie Zan?ftjVosti Terminalov in ^Posulo 180 ljudi. Kljub za-Drrv!m- težavam so lani doma K31,50 tisoč in v tujino 180 Teli,telef°nskih aparatov ter ieKornu več kot tisoč tele- fonskih govorilnic. Zaradi uspešnih dobav so potencialne obveznosti Iskre Terminali zmanjšali za 3,9 milijona mark, saj bi bile vnovčene v primeru neizpolnitve pogodb. Poslovno leto so po besedah dosedanjega direktorja Boštjana Šobe zaključili z minimalnim dobičkom. Upniški odbor Iskre Terminali je predlagal, da bi lastništvo podjetja STI prenesli na "mrtve" Terminale in tako dosegli prisilno poravnavo ter nadaljnje poslovanje. Vendar pa Iskra holding želi obdržati lastništvo STI in seveda v tem času ustvarjena sredstva, Terminale pa prepustiti stečaju, saj prisilnemu upravitelju Antonu Šubicu holding oziroma Terminali niso pravočasno dostavili dokumentacije za prisilno poravnavo, zato je prisilni upravitelj 16. aprila sodišču že predlagal stečaj Terminalov. • M.V. HERMES d.o.o., Ljubljana, Beethovnova 14 objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo zemljišča za graditev stanovanjske hiše na zemljišču pare. št. 102/22,102/19 to. Medvode. Gradbena parcela je v izmeri 700 m2. Lokacija predvidene gradnje stanovanjske hiše se nahaja po določilih DP občine Ljubljana - Šiška v območju urejanja ŠS 9/7 Svetje, m.e. 2A/5. Lokacijska dokumentacija je izdelana v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo - prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto Š 9 Medvode. Dodatne informacije prejmejo ponudniki pri Hermes d.o.o., Ljubljana, Beethovnova 14, na tel. št. 061 1264 269 - Olga Nemanič. Pismene ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na Hermes d.o.o., Ljubljana, P.P. 443 najkasneje do 15.5.1996, in sicer v zapečatenih ovojnicah s pripisom "prodaja - zemljišče". POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Internet v Sloveniji *M NA ŠTIRIH KOLESIH Kranj, april - Največje svetovno računalniško omrežje m* ■« /\|" ■ ■•■v Internet se hitro širi, njegova uporaba skokovito narašča. UpnOlilf l.l|Q T 1*0X110 Na vprašanje, koliko je uporabnikov Interneta v Sloveniji, J kako in zakaj ga ljudje uporabljajo, bo odgovorila mednarodno primerljiva raziskava. Raziskava z naslovom "Raba Interneta v Sloveniji (RIS)" je skupni projekt Fakultete za družbene vede iz Ljubljane in ministrstva za znanost in tehnologijo. Naredili bodo 7 tisoč telefonskih anket gospodinjstev in 6 tisoč pisemskih anket organizacij ter računalniško samoanketiranje na WWW straneh Interneta, h kateremu bodo povabljeni vsi njegovi uporabniki. Anketiranje aprila že poteka, maja bodo znane prve analize, končno poročilo bo pripravljeno oktobra. Projekt opravljajo v Centru za metodologijo in informatiko FDV, vodi ga dr. Vasja Vehovar, sodelujejo pa študentje FDV, na pomoč so priskočili sponzorji. Intergraph na slovenskem trgu Lani so se v ljubljanskem podjetju SRC specializiranem za rešitve na področju računalniških mrež odločili za sodelovanje z ameriškim proizvajalcem strojne in računalniške opreme Intergraph. Že doslej so sodelovali z vsemi večjimi proizvajalci računalniške strojne in programske opreme, zastopstvo multinacionalke Intergraph pa jim na področju mrežnih povezav in grafičnih delovnih postaj daje prednost pred konkurenco. Intergrapfh velja za enega vodilnih proizvajalcev grafičnih postaj in močnejših osebnih računalnikov. Na svetovnem trgu je poznan predvsem s programskimi aplikacijami, ki podpirajo področja CAD, CAM, CAE, GIS in AEC, na svetovnem in zahod- noevropskem trgu pa zasedajo med 50 in 80 odstotki trga. Osnova njihove programske ponudbe je grafični paket Microstation, ki mu uporabniki preprosto dodajo poljubne aplikacije po lastnih potrebah. Pri SRC-+U načrtujejo, da bodo na slovenskem trgu prodali največ Intergraphovih paketov namenjenih arhitektom in strojnim načrtovalcem, prodaja paketov za področje geografskih informacijskih sistemov pa je pri nas omejena na državne institucije. • U.Š. Avto Markovič. d.o.o., Podlubnik 249, škofja Loka zaposli: PRODAJALCA za delo v trgovini z avto deti in z znanjem iz avtostroke; ter AVTOMEHANIKA za delo v delavnici, zaželjena samostojnost In več let delovnih izkušenj. AvALPO od 17.538 DEM naprej Novi SEAT INCA FURGON Nudi največjo kApACJTETO iN OplilVIAlfNO zivioqljivosT. Skupina Volksvvagen ObiščiTE nas v avtosaIonu SEAT na Cestj Staneta Žagarja 50 v Kranju In presenečen! bosTE, kAJ Vam novI SEAT INCA Nudi za svojo ceno. Novomeški Revoz je nekoliko pred napovedanim časom začel s prodajo obnovljenega renaulta clia, ki je bil prvotno najavljen za prihodnji mesec. Glavni razlog za zgodnejši nastop na slovenskem avtomobilskem trgu je izpraznitev zalog prejšnjega modela, saj so nekatere različice pošle že prejšnji mesec. Novi renault clio, ali clio faza 3, kot mu rečejo v tovarni, je v osnovi enak prejšnjemu modelu, kljub temu pa ima kar nekaj dovolj očitnih sprememb. Pri spreminjanju zunanjosti so oblikovalci posegli predvsem po sprednjem delu, zato ima novi clio bolj zaobljene žaromete, preoblikovan motorni pokrov, in spremenjeno masko hladilnika, ki je po novem vrezana v sprednji del odbijača. Spremembe so tudi pri zadnjem odbijaču (oba odbijača sta odeta v barvo karoserije že pri sredinskem paketu opreme z oznako RN), ki ima zajetnejši zaščitni del iz črne plastike, novost pa je kot varnostni dodatek, tretja zavorna luč. Ko smo že pn varnosti, novi clio je karoserijsko trdnejši, izboljšali so mu zavorni sistem in tudi notranjost, ki je oblečena v prijetnejše obloge. Paketi opreme so že znani: bebop, RN in RT Osvežitev v motorni paleti (poleg že znanih 1,4-litrskega bencinskega in 1,9-litrskega dizelskega) je prenovljeni oziroma povsem nov 1,2-litrski motor generacije D, ki ob 1149 kubičnih centimetrih zmore 43 KW (60 KM), glavna odlika pa je ugodna krivulja navora, prožnost v skoraj vseh območjih vrtljajev, za okroglo pol litra na 100 prevoženih kilometrov varčnejši od predhodnika in ekološko čistejši. Z izboljšavami so konstruktorji dosegli tudi manjše stroške vzdrževanja. Clio faza tri ima servisne intervale podaljšane na 15.000 kilometrov. • M.G. Nova celostna grafična podoba Telekoma Vrabec na žici Ljubljana, 26. aprila - V sredo je slovenski nacionalni operater telekomunikacij Telekom predstavil svojo novo celostno M.H.O. SISTEMI, d.o.o. RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 20 DELOVNI ČAS: 10. -13. ure in 17. -19. ure, SOBOTA 10. -13. ure 48»-X5/133 106.900.' SIT INTEL PENTIUM 100 186.900,-8IT PRINTER EPSON 5TYLU8 COLOR 8s SAMO 40.490.» SIT KOMPLETNE KONFIGURACIJE, SLOVENSKA NAVODILA + DARILO • RAČUNALNIKI ZA WINDQWS 95 • POKUČITE ZA NAJNOVEJŠI CENIK! OBROČNA PLAČILA DO 12 MESECEV TEL: 064 712 353 FAX: 064 718 096 grafično podobo. Projekta spremembe dosedanje začasne celostne pedobe so se pri Telekomu lotili temeljito in profesionalno, k sodelovanju so povabili Društvo slovenskih oblikovalcev, predloge pa zbirali na natečaju. Strokovna žirija je med sedmimi za najbolj primeren izbrala predlog oblikovalke Maje Gspan Vičič • vrabca na črni žici, ki povezuje ljudi. • U.S. VEDEŽEVANJE 090 44 09 V tem razkošju ni nic potratnega. KIA SEPHIA Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej! A: Električni pomik vseh stekel B: Centialno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan E: Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika F: ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore G: Prostoren prtljažnik H: Garancija: 3 leta ali 100 000 km in 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto! AK TRADE d.o.o.. Novo mesto, 068 342 444 • AVTOR Cven d.o.o.. Ljutomer. 069 81 988 • AVTO CAPRIS d.o.o.. Koper. 066 33 143 • AVT0HIŠA MIKLAVC s.p., Radlje ob Dravi, 060? 72 988 • AVT0CENTER MIK0LIČ s p.. Trbovlje. 0601 27 829 • AVT0CENTER T0MŠE s.p.. Krška vas. 0608 59 095 • AVTOMEHANIKA M. AMBR02IC Bled. 064 741 784 • AVTOMOT0R d.d.. Celje, 063 441 752 • AVT0UNE, Ljubljana, 061 123 11 4! • AVT0SAL0N PRIMSH0P Nova Gorica. 065 28 337 • AVT0SAL0N SK0RJANEC, Celje, 063 412 245 • BRANS8ERGER E. s.p.. Murska Sobota. 069 21 238 • ČREŠNIK do o., Medvode. 061 612 250 • FORI d.o.o.. Velenje. 063 893 884 • F0RI d.o.o. Slovenj Gradec, 0602 42 986 • JAN AVTO d.o.o., Mengeš. 061 722 509 • MULLER d.o.o., Črnomelj, 068 51.059 • NASMEH d.o.o., Kranj, 064 223 857 • PAAM AVTO d.o.o.. Zavre. 062 760 104. 761 116 • PS ZA AVTO Ljubljana. 061 557 166, 557 021 • P&0 d.o.o., Maribor. 062 221 596 • TEHN0AVT0 d.o.o., Sevnica, 0608 82 606 MEŠETAR Cene krmil V KŽK-jevi mešalnici krmil na Trati pri škofji Loki prodajajo krmila v razsutem stanju ter v vrečah po 10, 25 in 50 kilogramov. Poglejmo, kakšne cene (brez prometnega davka) veljajo za krmila, pakirana v vreče po 50 kilogramov! * tel-štarter 42,50 * tel-pit 1 35,90 * tel-pit 2 33,00 * K - 12 35,50 * K - 18 36,50 * bek 1 38,50 *bek2 37,00 * bro-štarter 52,10 * bro-finišer 50,50 * NSK 42,50 * pur - grover 52,20 Krmila v razsutem stanju so 2,50 tolarja za kilogram cenejša. Krmila, pakirana v vreče po 25 kilogramov, so praviloma 1,50 tolarja za kilogram dražja, krmila v vrečah po 10 kilogramov pa 3,50 tolarja dražja. Blagovna znamka "slovensko meso"? Slovenska ljudska stranka je sprejela izjavo za javnost, v kateri poudarja, da zaskrbljeno spremlja posledice, ki zaradi t.i. bolezni norih krav nastajajo tudi v Sloveniji. Ker je zaradi nezaupanja in strahu porabnikov zelo padla prodaja kakovostnega, neoporečnega slovenskega mesa, predlaga vladi, da organizacijsko in denarno podpre pobudo za uveljavitev blagovne znamke slovenskega mesa. S povečano prodajo bi se izognili nevarnosti propadanja kmetij in rejcev, ki so se usmerili v pitanje goveda. Stranka tudi podpira pobudo rejcev, da bi v mesnicah na vidnem mestu označili izvor mesa oz. navedli ime države, iz katere je meso. Regres za osemenjevanje in pitanje Komisija za pospeševanje kmetijstva mestne občine Kranj je objavila javni razpis za izboljšave kmetijskih zemljišč v letošnjem letu. Kot je razvidno iz razpisa, lahko kmetje prijavijo površine, ki so jih z malimi agro- in hidromelioracijami že izboljšali ali jih še nameravajo do konca leta. Rok za prijavo je 30 dni od dne javne objave, ki je bila 24. aprila. Mestna občina bo letos regresirala tudi osemenjevanje krav in telic, in sicer polovico cene v hribovskem in petino cene v nižinskem območju. Pitanje mladega pitanega goveda in telet nad 200 kilogramov žive teže bo podprla v hribovskem svetu z 20.000 tolarji za MPG in z 10.000 tolarji za teleta, v nižinskem območju pa z 8.000 oz. 4.000 tolarji. Kmetje, ki bodo regres za osemenjevanje in pitanje uveljavljali za obdobje od lanskega 14. novembra do letošnjega 15. aprila, morajo potrdila o osemenitvi oz. o prodaji živali oddati na oddelku za gospodarstvo najkasneje v 30 dneh od dne javne objave. PRAKTIKUM d.o.o., Gorenja vai AVTO ŠOLA PRAKTIKUM GORENJA VAS organizira tečaj CPP v ponedeljek, 22. 4. 1996. Prijave po tel.: 681-220 ali 681-405 ah osebno v pisarni avto šole. Zaposlimo voznika inštruktorja kategorije A, B, C, E Če kandidat nima inštruktorskega izpita, mu nudimo izobraževanje, ki se začne v mesecu maju v Kranju. Samo pisne ponude sprejemamo na naš naslov do četrtka, 25. aprila. Naslov: PRAKTIKUM, d.o.o., GORENJA VAS 4224 NOVI Voyager dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 * dodatna oprema Petek, 26. aprila 1996 VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo oblačno vreme, padavine naj bi postopno oslabele. Tudi v soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami LUNINE SPREMEMBE Ker je včeraj prvi krajec nastopil ob 22.40, naj bi bih po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. Polna luna bo nastopila v petek, 3. maja, ob 13.48. Kva no, odkikirikal smo pa le * DIMITRIJ RUPEL - ŽUPAN ZA 1. MAJ * Japonski pregovor pravi, da je dan pred praznikom lepši od praznika. Tore] uživajte predpraznične dni, čeprav tudi prosti praznični dnevi niso slabi... V predpraznično oddajo jutri, v soboto ob 8. uri na radiu Poslovni val in točno ob 13. uri na Radiu Triglav, smo povabili bivšega zunanjega ministra in sedanjega ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla. Vse, ki bodo prišli na Rožnik na tradicionalni prvomajski shod, bo nagovoril župan, ki pa pravi, da bodo letošnje budnice mnogo bolj diskretne, kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Ljubljanskega župana sem vprašala, komu ne bi dovolil prepevati pred Prešernovim spomenikom. Rupel: "Če smo prenesli karaoke, potem ni razloga, da ne bi tam igral, kdorkoli hoče, če bo seveda dobil vsa dovoljenja." GLASBENA ANEKDOTA Avstrijski skladatelj Joseph Haydn se je v družbi hvalil, da zna odigrati tudi najtežavnejše skladbe, čeprav jih vidi prvič v življenju. Znanec ga je hotel osmešiti in mu je prinesel skladbo, 2a katero je trdil, aa je ne bo znal odigrati. Sklenila sta stavo za ^set zlatnikov. Haydn je sedel h klavirju in začel igrati. Se smehljal se je, ker Se nxu je zdela skladba zelo lahka. Nenadoma pa je obstal in ^klicah Saj tega ni mogoče igrati! Tega podčrtanega c ne morem udariti, ker ima desna roka sočasno akord na enem, leva pa na drugem koncu klaviature!" "To pomeni, da ne znate igrati! Poglejte, kako bom jaz!" je dejal nasprotnik. Začel je igrati in ko je prišel do kritičnega mesta, je udaril podčrtani c - z nosom. (QL + V = ŠKODA Volksvvcitjrn Group Ja, tale petelin, pa une pete-linke so torej mim. Upam, da niste bili preveč razočarani, zaradi tistega namreč, kdo. je kaj dobil in kdo ni... Kakšen je pa valda le bil po vašem okusu... Tiste, ki so se torej potegovali za to pozlačeno perutnino, ste kar lepo naštevali, ma ja, saj jih je bilo po vseh medijih kot peska..., ane. Kakšen je tudi malo pretiraval, namreč Agropop, Jonas, Mario Galunič in podobni pajaci, estradniki, ali karkoli že so, pa le niso bili zraven, čeprav smo Jonasa v Celju zasledili, posebej izzivalna je bila Metka Albreht, no pa tudi Agropopovec Aleš Klinar se je prikazal na banketu, čeprav je prireditev zamudil. Aja, celo prireditev pa je imela tako čez firma, katere direktor je Urban Centa, tudi Agropop. No, kaj so si mislili perutninarji, oz. dobitniki, zlate perutnine, boste lahko prebrali v današnjem AS-u. Le preberite si. Ker če ne boste, ne boste znali odgovoriti na nagradno vprašanje. Aaaaaa pa sem vas. Sicer pa, banket je bil tako, kot ima za biti, najlepše so bile beybe, zrihtane pa to..., še posebej je bila za pohvalit' Jerneja Pere, slovenska rekorderka v teku na 60 in 100 metrov, kar sva ji na licu mesta potrdila tudi midva z Aligatorjem. No, estradne smetane je bilo na banketu dovolj, no ene par jih je vseeno manjkalo, nekateri nedo-bitniki so jo po prireditvi takoj pocvirnali domu. Ampak banket je uspel, narod je poŽru vse, od hrane do tekočega... Pa rečmo skoraj vse, da ne bo kdo rekel, da pretiravam. Aja žrebat bo treba. Torej nagrado dobi Marija Kna-felj, Srednje Brdo 2, 4224 Gorenja vas. Čestitam, pride dopis (vsem, ki še čakate na dopis, saj bo, mi ne pozabimo...), pol pa le v Aligator Music Shop v Kranj. TOP 3 1. Zdaj živim - Vili Pesnik 2. Greatest hits - Take That 3. Poglej v svet - Shank Ročk NOVOSTI Najprej bom omenil tipa iz Škofje Loke, katerega zadnji videospot "Pogrešal te bom" je mimogrede zelo dober (ne glede ali se vam Janova glasba dopade ali ne), njegovo novo ploščo z istoimenskim naslovom pa boste seveda ocenili tisti, ki jo boste prvi poslušali. Ja, kar se tiče naše scene, je ven prišel tudi novi cd Regine (z evrovizijskim komadom seveda). Tuje zadevce: Hootie & The Blovvfish, Dr. Alban, Scoo-ter... Pa še zadeve iz filmov, ki se ravnokar vrtijo pri nas: Strange Days, The X Files (saj poznate una dva iz nadaljevanke, ki skoz od enih marsovcev sanjata...) in izvrstna zadeva za jugonostalgike soundtrack filma Underground (Kusturica pa to...), ki si ga lahko mimogrede ogledate tudi v Cankarjevem domu v Lj. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 213: Torej. Obljubil sem vam še eno vprašanje na temo zlate perutnine, no petelina. Zanima me, kje bodo Čuki, glede na to, da jih je več, imeli spravljenega zlatega petelina. Ja, bo treba cel Glas prelistat. Tako. Da vam še odgovorim: Janez, iz Izole je Primitivc, šef založbe, ki skrbi za Zmelkowce, pevec in kitarist ter basist sta iz Kopra, bobnar pa s Črnega kala, če se ni že h kakšni preselil. Sicer pa opasno snemajo nove komade, singl bo zunaj zelo kmalu, Radolčanka, veš, uno zadevo od "života" sem si mimogrede tudi spravil, tako kot Napoved tedna, Vesna kar pa se tiče slik iz nedavne 5. obletnice trgovine Aligator.., pa o tem pobaraj Aligatorja drug teden, slike so že narejene in so baje kar fajn... hmmm... no čav. V demokraciji vse dobiva nekam višji, bolj fini in elegantne jši nivo - tudi stavke in protesti. Zgledujemo se pač po zahodni Evropi in tudi v teh Zadevah prevzemamo njihove ntanire. Greš, recimo, po Parizu - in preden prideš, kamor si namenjen, zanesljivo naletiš zdaj na ene, zdaj na druge protestnike ln demonstrante: eni mirno hodijo po pločniku, drugi zaprejo cesto. Nič nenavadnega, Prav vsakdanji prizori. Komajda da jih mimoidoči sploh še Zaznajo, tako običajni so. Pri nas ni te dni prav nič drugače, le s to pomembno razliko, da smo številčno tako Majhni in majceni, da bi nas po evropskih merilih lahko obvladal en sam sposobni župan z nekaj administracije, pa še noska bi bilo verjetno izdatno več kot zdaj, ko se gremo tazaresno državo. Zato, ker smo mali, se o vsakem protestna veliko govori in na veliko filozofira. Ob vseh minulih in napovedanih štrajkih je šel skoraj neopazno mimo napovedani "Podaljšani odmor« dijakov, ki Jlfn menda ni všeč odločitev republiške maturitetne komisije za matematiko, da bi na maturi 'ahko uporabljali dodatni seznam formul za maturitetni izpit lZ matematike. Dijaška vlada - o, bo8> a tudi to imamo - se bo še naprej pogajala in če ne bo Uspela najti skupnega jezika z nasprotno stranjo, bo odločala o nadaljnjih ukrepih. In ker je P/ed durmi tudi napovedani strW učiteljev, se je dijaška vlada mimogrede še izjasnila, da bo podprla zahteve za morebitno stavko svojih učiteljev. Saj - le kateri dijak ne bi podprl svojega učitelja v njegovih pravičniških zahtevah? Če nič drugega - ful dobr je, če učitelji štrajkajo, saj si ful frej. Ta stari, ki smo seveda za eno stoletje za časom in ki nam le počasi kaplja v možgane, da demokracija zaobjame pač vso komisija mora skloniti glave pod dijaško grožnjo in še enkrat temeljito pretehtati, ali ne bi morda le popustili? Mi, ki smo v dijaških očeh najbrž iz let pred našim štetjem, bomo na to dijaško demokracijo vseeno boječe in plašno izrazili nekaj pomislekov: kakšen je tu sploh odnos do avtoritete? Do šolskih oblasti, ki so, četudi morebiti Glosa Pisce vec od kure ve Samo starčki, nekdanji maturanti, ki se jim že možgani kisajo, obsojajo dijaške proteste pred maturo, češ da zdaj pa v šolah res ne more biti več nobene avtoritete. Roke na mizo in z ravnilom trikrat po prstih, pa bo! prebivalstveno strukturo, od dojenčka naprej, se v svojih čukas-tih glavah le čudimo: tik pred maturo se vzdigne dijaški parlament ali vlada ali kaj že so, pa ti strokovnjaško zabrusi, da hoče imeti dodaten spisek formul pri izpitu! In republiška maturitetna strokovno vprašljive, za dijake kljub vsemu avtoriteta? Ali preprosto: od kdaj pa pišče več od kure ve? Ko smo mi, onemogli starčki, seve, delali maturo, nikomur na kraj pameti ni padlo, da bi se šli podaljšane odmore in spore, koliko formul lahko vzamemo sabo. Če jih nismo znali, smo jih pač imeli na plonk listkih. Ni govora, da bi profesorju matematike - o groza! - sploh upali reči, naj pretehta svojo odločitev, da ne smemo imeti na klopi nobene formule! Malodane bi morali dati prste na mizo, pa bi nas z ravnilom trikrat po nohtih ■ pa bi bil na veke vekov mir! Cvek - pa zdravo, pogrnil si, če nisi znal! Ne pa: dijaški protesti in podaljšani odmori! Kam pa pridemo, če bomo zdaj že s profesorji razpravljali o njihovih strokovnih odločitvah, kakršnekoli že so. Ne rečem, da s strokovnega vidika morda tu res ni kaj v redu, ampak dijaki, tudi talentirani in tudi bodoči geniji tu nimajo kaj debatirati. Seveda je tudi res, da je samo zadovoljen učitelj - avtoriteta! Tudi naši prfoksi so imeli plače na minimumu, pa je bil sistem že tak, da niso smeli nič reči in so nam izgledali kot zadovoljni. Bili so res nekakšne žrtve -danes pa očitno pridejo v razred in razglasijo, da bodo štrajkali, dijaki pa juhuhu! Ne samo juhuhu, češ, od srca vas podpiramo, ker bomo frej, ampak juhuhu tudi v tem smislu, da bo v takih stresnih situacijah tudi nam kaj kapni-lo. In kaj je lepšega, če ti pri matematiki kapnejo vse formule na klop? Dijaki v protest in v podaljšani odmor, učitelji pa v tem času v zbornico in v odločanje o svoji napovedani stavki... Ni kaj, fajn se 'mamo! • D. Sedej ©iEMJSCE OD 29. 4. DO 4. 5. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. POVVER DANCERS - MOJE TELO KRIČI 2. CAROL BAILEY -1 CANT MAKE U LOVE ME 3. CULTURE BEAT- CRYING IN THE RAIN 4. ZHIVAGO - CELEBRATE (THE LOVE) 5. VVIGHFIELD - SEXY EYES 6. UNIVERSE - EVERYBODY IS A STAR 7. N TRANCE - ELECTRONIC PLEASURE 8. DA BLITZ -1 BELI EVE 9. 2 FABIOLA - LIFT U UP 10. USURA - FLYING HIGH 11. CAPTAIN JACK - DRILL INSTRUCTOR 12. DIANAS - YOU ARE MY ANGEL 13. NEVV/IMPERIO - CYBER DREAM 14. JJ BROTHERS - MOVE IT UP 15. NEVV/TOTAL GROUND - EVERYBODY IS A STAR 16. NEVV/GIMME 5 - RITEM MLADOSTI /KO UGASNEJO LUČI 17. NEVV/BAR - GET UP 18. NEVV/DJ QUICK SILVER - BOING! 19. DJ DADO - X FILES 20. BLUE BAMBOO - SUNNY 21. KADOC - THE NIGHTTRAIN 22. BG THE PRINCE OF RAP - STOMP 23. NEVV/BLUMCHEN - KLEINER SATELLIT 24. TANY LOVISE - DEEP IN YOU 25. NEVV/SHARADA HOUSE GANG - YOU'RE DEEP... 26. NEW/DIRTY BOYZ - DO IT WELL 27. LADY GEE - TAE GAME IS OVER 28. WALLY- VVINZIFU? 29. RHIO - FEELING YOUR LOVE 30. LOVE MESSAGE - LOVE MESSAGE LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. DAZ- OPROSTI Ml 2. CAUGHT IN THE ACT- DON'T WALK AWAY 3. ACE OF BASE - NEVER GONNA SAY I'M SORRY 4. COOLIO - 1, 3. 3, 4 (SUMPIN' NES) 5. BACK STREET BOYS - 1'LL NEVER BREAK YOUR 6. GABrlELLE - GIVE ME A HEART UTTLE MORE TIME 7. NEVV/EROS RAMAZZOTTI - PIU BELLA COSA 8. NEVV/MARK MORRISON - RETURN OF THE MACK 9. 2 PAC FEAT. DR DREE - CALIFORNIA LOVE 10. NEVV/SENDI - BE MY LOVER (MACHO MAN) 11. FOOL'S GARDEN - LEMON TREE 12. KINGSTON - ONA SANJA 13. NEVV/MR. PRESIDENT- COCO JAMBO 14. SPAGNA - E IO PENSA A TE 15. TINATURNER - VVHATEVER YOU WANT LESTVICA 5 + 5 IMA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK I. DEL: 1. ČUKI: Sonce 2. D.A.Z.: Oprosti mi 3. SASHA: Vrtnar 4. DOMINIK KOZARIČ: Poglej me 5. KINGSTON: Ona sanja II. DEL: 1. DON JUAN: En, dva, tri 2. VICTORY: Všeč mi je 3. IRENA VRČKOVNIK: Naj mesec ugasne 4. MAJDA ARH: Nori dan 5. GIMME 5: Ritem mladosti Živio! V sredo pa je bilo veselo v studiu Radia Žiri, kot že dolgo ne. Seveda po zaslugi naših prijateljev; Vilija Resnika, ki je predstavil svojo prvo samostojno kaseto in CD Zdaj živim in pa naših Čukov, ki so poskrbeli, da so aparature ostale hladne, saj so glasbene vložke prispevali kar v živo. Izžrebali pa smo tudi nekaj nagrad, ki jih poklanja Založba Bimi iz Ljubljane. Prejmejo jih: Veronika Kožuh, Voklo 12, Šenčur, Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka, Ivanka Rabič, Cesta IV/1, Velenje. Čez štirinajst dni pa gostimo Marto Zore in Sendi. Do takrat uživajte v pomladi in radi se imejte. Vaša Saša KUPON Gasujem za: Moj naslov: Kupončke pošljite na radio Žiri, 4226 Žiri. TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič NAGRAJENEC: nagrado LESNINE KRANJ prejme Aleš Tavčar iz Žirovnice. Sotrpin v studiu pa bo Grega iz Tržiča. Čestitava! Poslušajte še naprej, sodelujte in uživajte! Slišimo se čez en teden, ČAO!!! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Dan najlepših sanj - REGINA (2) 2. Never gonna say l'm sorry - ACE OF BASE (12) 3. Love message - LOVE MESSAGE (1) 4. VVhatever you want - TINATURNER (13) 5. Moje telo kriči - THE POVVER DANCERS (4) 6. Ritem mladosti - GIMME 5 (3) 7. Open Arms - MARIAH CAREY (5) 8. Ker veš, da te ljubim - VILI RESNIK (11) 9. X files - DJ. DADO (10) 10. Poglej me - DOMINIK KOZARIČ (6) 11. Vedno ob tebi - SENDI & AVIA BAND (7) 12. Plešiva - SANJA MLINAR (novo) 13. Miško - DJ. HERBIE (novo) 14. Let me be your Valentine - SCOOTER (novo) 15. Corning home now - BOYZONE (novo) T R 2 I C KUPON Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 29. aprila. 82 SOBOTA, 27. APRILA 1996 TVS 1 7.30 Videostrani 7.55 Otroški program 7.55 Radovedni Taček: Kljukčeve dogodivščine 8.30 Male sive celice, kviz 9.15 Zgodbe iz školjke 9.45 Učimo se tujih jezikov: Francoščina 10.05 Ne joči Peter, slovenski film (čb) 11.35 Veliki dosežki slovenske kirurgije, ponovitev 14. oddaje 12.05 Popotovanje v Benetke: Interpreti Veneziani, 6. del 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.55 Terra X, nemška poljudnoznanstvena serija 14.40 Tednik, ponovitev 15.30 Christv, ameriška nadaljevanka 16.20 Vrhunec, švicarska dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Moj oče živi v Riu, nizozemska nadaljevanka 17.35 Tiri skozi čas - ob 150-letnici železnice na Slovenskem, ponovitev dokumentarne oddaje 17.55 Slovenski magazin 18.25 Ozare 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.51 Utrip 20.05 EPP 20.10 Razvedrilna oddaja 21.15 Andi - gora molitev, japonska dokumentarna oddaja 22.10 Turistična oddaja 22.25 Napovedniki22.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 23.05 Umor na železnici, švedski film 0.35 Poročila 0.40 TV jutri, videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.55 Poglej in zadeni, ponovitev 14.25 Horse Feather, ameriški film (čb) 15.30 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 15.55 Športna sobota 15.55 Dunaj: SP v hokeju na ledu: ZDA -Slovaška 16.55 Rokomet: 3. tekma finala končnice DP (m) 18.30 Kar-aoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 Fanny in Alexander, švedski film 23.05 Sobotna noč KANALA 8.35 Spot tedna 8.40 TV prodaja 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Risanka 10.30 TV prodaja 10.50 Dance session, ponovitev 11.20 TV prodaja, ponovitev 11.40 Predstavitev izdelkov 12.05 Videostrani 16.50 Spot tedna 16.55 TV prodaja 17.10 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 18.45 Šolska košarkarska liga, mladinska oddaja 19.30 Risanka 20.00 Tropskavročica, ameriška nanizanka 21.00 Umazanih dvanajst dobi novo nalogo, ameriški barvni film 22.35 Hudičevo seme, ponovitev ameriškega barvnega filma 0.10 TV prodaja 0.30 Spot tedna 0.35 CNN poroča POPTV 9.00 Flipper, otroška serija 10.00 Brisco County ml., ponovitev nanizanke 11.00 Odpadnik, ponovitev nanizanke 12.00 Newyorška policija, ponovitev nanizanke 13.00 Formula 1, trening 14.00 Dosjeji X, ponovitev nanizanke 15.00 Ameriška gimnazija, ponovitev filma 16.30 Obraz tedna, ponovitev 17.00 Avtodrom, ponovitev 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Place, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Na jug!, nanizanka 21.00 Kraljevi ribic, film 23.30 Ženska za volanom, film 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 Otroški in mladinski program: Trik trak, Nas pet 12.00 verski program 13.00 V tujih rokah, ponovitev filma 14.30 Družinski studio 18.00 Živali 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 12 filmov -12 obrazov Alaina Delona; Ne budite spečega policaja, film 21.45 Deveta Beethovnova simfonija 23.10 Lesket v gozdu, film HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Korenček 9.25 Zdravnik Argus 10.00 Otroci iz Avstralije, avstralska nanizanka 10.30 Filmi po delih Ericha Kastnerja: Pikica in Tonček, nemški barvni film 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Prisrčno vaši 14.20 Briljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Limatch show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20 15 Par Excellence, glasbena od-aaja 21.15 Popolna lepota, ameriški barvni film 22.45 Dnevnik 23.05 F-ostov pnstop, angleška nanizanka HTV 2 16.05 Video strani 16.20 TV koledar 16.30 Beverfy Hills, 90210, ameriška nanizanka 17.20 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 18.05 Nenavadna okolica, dokumentarna serija 19.00 Vaterpolo, prenos finalne tekme med ekipama Mladost : Roma 20.20 Lepa naša: V spomin na Daruvar, dokumentarna oddaja 21.00 Vldikon 21.45 Izobraževalna oddaja 22.35 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 23.05 HR TOP 20, posnetek AVSTRIJA 1 11.55 Harry in Hendersonovi12.15 Klic v sili Kalifornija 13.00 šport; Formula 1, dirka za VN Evrope, kvalifikacijski trening; Tenis - Federa-tion Cup: Avstrija - ZDA, iz Salzburga; Tenis - Eutalsat Monte Carlo Open '96, iz Monte Carla 16.30 Beveriy Hills, 90210 17.15 Melrose Place 18.00 Nogomet 19.00 Nonstop neumnost, nemška humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Kastel-ruther, Zillertaler & Co, zabavno-glasbena oddaja 21.55 šport v soboto, športni magazin 23.10 Ram-bo, ameriški akcijski film 0.40 Mrtvi in pokopani, ameriška grozljivka 2.10 Klic v sili, Kalifornija 2.55 Merlose Place, ponovitev 3.40 Beverty Hills, 90210, ponovitev 4.30 Hladno mleko in vroče pesti, ameriška komedija AVSTRIJA 2 12.35 Zgodbe s potovanja 13.00 Čas v sliki 13.10 Pozna ljubezen, avstrijska melodrama 14.40 Moški v pižami, nemška komedija 16.00 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 16.30 Dežela in ljudje 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas vsliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Prisegam, avstrijski film 22.05 Čas v sliki 22.10 Romy '96, podelitev nagrad najbolj priljubljenim TV zvezdam 23.25 Čas v sliki 23.30 Zbogom, orožje, ameriška vojna drama 1.55 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.25 Utrip Kranja (ponovitev) 19.54 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Poročila 209. 20.25 Društvo upokojencev Kokrica 21.00 Velikonočne pisanice (ponovitev) 21.24 Prvenstvo v sekanju in zbijanju pirhov 21.36 Glasbeni videospot 21.40 EPP blok - 3 21.45 Odprti ekran 21.55 Kamera presenečenja: Prvi televizijski intervju in glasbeni nastop Aljoša Korenčana 22.05 Glasbeni videospot 22.10 Pogovor s slikarjem Rudijem Skočirjem in Klav-dijem Tutto 22.30 Pokal Triglav v umetnostnem drsanju 23.02 vldeo-boom 40 (slovenska video lestvica zabasvne glasbe), 87. oddaja 23.58 Z vami smo bili... nasvidenje 23.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.00 Videostrani LOKA TV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Antonov obzronik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.21 Ponovitev kontaktne oddaje z Brigito Bukovec 18.51 Priprve na igre brez meja 19.11 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako 9.50 EPP 10.00 -11.30 Kviz z znanjem do izleta 10.50 EPP 11.20 Novinarske prispevke 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novi-narksi prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program s Stojanom Lavtarjem v oddaji - Večno mladi 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli ob 13.30, pogovarjali pa se bomo o zdravju. Sledile bodo aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo na vrsti obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche VVelle poroča", nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee jay tirne 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 60 let Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dobotro jutro Slovenija 7.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ anim. film SVET IGRAČ ob 16. uri. amer. melodr. HOLLANDOV OPUS ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 16. in 18. uri, amer. zgod. spekt. JEZUS ob 20. uri TRŽIČ amer. krim. drama VROČINA ob 19. uri BLED amer. kom. BABE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film CASINO ob 17.30 uri, amer. film ŽENSKA ZA UMRET ob 20.30 uri CERKLJE amer. kom. NORA LUBEZEN ob 20. uri ŽIRI amer. akc. kom. KDO BO KOGA ob 20.30 uri NEDELJA, 28. APRILA 1996 TVS 1 8.30 Videostrani 8.45 Otroški program 8.45 Živ žav 9.35 Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka 10.00 Finale 24. mednarodnega tekmovanja mladih plesalcev Lausanne 96, 1. del 11.00 Moj prvi video o..., dokumentarna oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 AFS France Marolt, 2. del 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Povest o dobrih ljudeh, slovenski film 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.15 TV nocoj, napovedniki 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.51 Zrcalo tedna 20.10 Pomladni 3x3 21.45 Mojster pek, francoska nadaljevanka 22.35 Napovedniki 22.35 Včeraj, danes, jutri 22.45 TV dnevnik 3, Vreme 22.55 Šport 23.05 Ciklus filmov Carlosa Saure: Kača v nedrih, španski film0.50 Poročila 0.55 TV jutri, videostrani TVS 2 12.00 Tedenski izbor 12.10 Angleška glasbena lestvica 13.00 Videošpon 13.45 V vrtincu 14.30 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 15.15 Spin 15.55 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 16.25 Kranj: Vaterpolo: Slovenija - Turčija, prenos 17.25 Košarka: Finale končnice DP (m), 3. tekma 19.00 DP v nogometu: SCT Olimpija - Rudar 19.30 DP v nogometu: Biostart Publikum - Maribor Branik 20.05 Izgubljene civilizacije, angleška dokumentarna serija 20.55 Očetje in sinovi 21.55 Tiri skozi čas -ob 150-letnici železnice na Slovenskem, dokumentarna oddaja 22.10 Lovci na glave, angleška drama 23.00 športni pregled KANALA 8.25 Spot tedna 8.30 Risanka, ponovitev 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Muppet show, 34. del 10.30 Jeleni z zahoda, ponovitev 11.20 Tropska vročica, ponovitev 12.15 video strani 15.45 Šolska košarkarska liga, ponovitev mladinske oddaje 17.00 Disney predstavlja: Muppet show, ponovitev 35. dela 17.00 Mala morska deklica, sinhronizirana serija 17.30 Račje zgodbe: Mirko Kvak Iz vesolja, 7. del sinhronizirane risane serije 18.00 Ti otroci preveč vedo, 1. de! ameriškega mladinskega filma 19.00 Slam, oddajao košarki 19.30 Risanka, ponovitev 20.00 Jeleni z zahoda, 5. del ameriške nadaljevanke 20.50 Kako je bil osvojen divji zahod, 3. del ameriške nanizanke 22.30 Slam, ponovitev oddaje o košarki 23.00 Umazanih dvajset dobi novo nalogo, ponovitev ameriškega barvnega filma 0.35 Spot tedna 0.40 CNN poroča POPTV 7.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 8.30 Morska deklica, otroška serija 9.00 Peter Pan, risana serija 9.30 Edera, nadaljevanka 10.30 Zaznamovani, nanizanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13.00 Prijatelji, nanizanka 13.30 Foruma 1, neposredni prenos iz Nurburginga 16.00 Kraljevi ribič, ponovitev filma 18.30 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Šofer gospodične Daisv, film 22.00 Urgen-ca, nanizanka 23.00 Formula 1, posnetek 1.30 črni gad, nanizanka 2.00 Na jug!, ponovitev nanizanke TV 3 9.00 Otroški program 10.30 Deveta Beethovnova simfonija, ponovitev 12.00 Iz življenja cerkve 13.00 Ne budite spečega policaja, ponovitev francoskega barvnega filma 14.30 Družinski studio 18.00 Vera in čas 19.00 Prenos iz Vatikana 20.00 Benetke pozimi, 2. del francoskega filma 21.30 Zdrava video glava, vodi Tomaž Domicelj 22.30 Težave v raju, ameriški barvni film HTV 1 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Na otoku kamna in sonca, dokumentarno folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.05 Poročila 17.15 Doprinos miru, ameriški barvni film 18.50 Ribicija, ameriška risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravol 22.15 Dnevnik 22.35 Poročena in z otroki, ameriška humoristična serija 23.05 Hollywoodski otroci, dokumentarna serija 0.00 Poročila HTV 2 13.55 Nedeljsko športno popoldne; Formula 1 za VN Evrope 16.30 Peta hitrost 17.00 Košarka: FIBA slam magazin 18.00 Tretji šport 18.20 NBA pregled 18.55 Nosilec olimpijskega ognja 19.00 Športna reportaža 19.30 Dnevnik 20.15 Čast Prizzijevih, ameriški barvni film 22.25 TOP sport 23.30 Koncert AVSTRIJA 1 12.00 Up, mladinski kulturni program 12.55 Športno popoldne; Tenis - Fed-eration Cup: Avstrija - ZDA, iz Salzburga; Formula 1: dirka za VN Evrope, prenos; Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu -skupina A: Rusija - Avstrija, z Dunaja; Tenis - Eutalsat Monte Carlo Open 96, iz Monte Carla 18.30 Srček, oddaja pomaga osamljenim, da se najdejo; voditelj: Reinhard Fendrich 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Noro zaljubljena, Partner 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Cesarskomlinski Blues, avstrijska serija 21.05 Pravi Dunajčan se ne da 21.40 Čas v sliki 21.50 K stvari, politični pogovori 23.15 Vizije 23.20 šport - svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, skupina A, studio 0.00 Marco Terzi ne klone, italijanska filmska drama AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Noetova barka 14.55 Ko bo bezeg zopet cvetel, nemški film 16.30 VVild-life: Izgubljena morja Pacifika, dokumentarec 17.00 Čas v sliki 17.05 Klubza seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled od strani 20.15 Danielle Steele: Družinske slike, zadnji del ameriške melodrame 21.45 Šport 21.50 Diagnoza umor: Smrt je prišla nežno, ameriška kriminalka TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok -1 9.05 TV kažipot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: Letalska baza Kuchyna - Malacky (produkcija: Marko Malec) 10.45 Top spot 10.50 TV kažipot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila 209. (ponovitev) 11.15 Polet nad Gorenjsko 11.35 Tulipan v Holandiji 11.55 Dan Zemlje 12.20 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 87. oddaja 13.20 Z vami smo bili., nasvidenje 13.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.22 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Slavnostna seja ob 50. letnici kovinarstva* v Železnikih 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.20 Novinarski prispevek 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska - Sveti Duh 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia ob 10.00 sledi nedeljska Klepetalnica, ob 11.40 se bomo potepali s potovalno agencijo Bomis tours. Opoldne bo na vrsti tedenski mozaiik, sledi Nedeljska duhovna misel, nato pa podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 bodo na sporedu obvestila, ob 13.20 pa glasbene čestitke. Nedeljsko popoldne bomo zaključili s Kolovratom domačih, ki se bo zavrtel ob 14.30. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 9.55 Fiat Pančur 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, voščila 13.00 Nedeljski gost Franc Hvasti 14.00 Osebna voščila 15.00 Poročila BBC 16.00 Osebna voščila 17.00 Pokliči, poklepetaj in poslušaj 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.10 70 let Pihalnega orkestra Škofja Loka 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Minute za narodnozabavno glasbo 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z glasbeno skupino 7.30 Kaličopkova druščina 8.30 Dopoldne z RGL 9.30 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Horoskop 11.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.00 BBC-novice 13.00 Nedeljska reportaža 13.25 Pasji radio 14.00 Potapljanje ladjic 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 Hollywood - oddaja o filmu 18.15 Novice 18.45 Športni pregled 19.15 Novice 20.30 Astro tednik - v živo 22.30 Jazz galerija 01.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf-oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program P 24 M DOM KINO CENTER amer. drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 17., 19- in 21. uri STORŽIČ anim. film SVET IGRAČ ob 16. uri, amer. melodr. HOLLANDOV OPUS ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. MANEKENKA iN DETEKTIV ob 16. In 18. uri, amer. znan. thrill. ZADNJI DNEVI ob 20. uri TRŽIČ amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI ob 17. uri, amer. krim. drama VROČINA ob 19. uri BLED amer. kom. BABE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film CASINO ob 17.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. črna kom. ŽENSKA ZA UMRET ob 19. uri ŽIRI amer. akc. kom. KDO BO KOGA ob 18. uri, amer. ljub. drama RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST ob 20.30 uri Odprte strani- KRI STRAN 20 Dr. Marjeta Podlipnik Težja je odločitev za drugega kot za tretjega otroka Nataša Štular, mati treh sinov Klemena smo sprejeli, čeprav ga nismo načrtovali STRAN 21 Marjan Žerovnik, oče štirih otrok Več je otrok, prijetneje je družini POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Tako se glasi naslov ene od raziskav, ki ta čas potekajo na Slovenskem in se ukvarjajo z "rodnostnim vedenjem Sloven-cev". Z njim se soočajo različne ustanove w številni ugledni posamezniki, zlasti strokovnjaki, spodbudilo pa jih je družbeno dejstvo, da se rodnost Slovencev vztrajno znižuje. In da bomo, če bo šlo tako naprej, preprosto izumrli - še preden nas bodo "iztrebili" sovražni sosedi in nas 'Preplavili" razni prišleki. Če smo bili svoj čas res najbolj ogroženi od enih in drugih, Potem je treba ugotoviti, da smo to pot še n°jbolj ogroženi od samih sebe. Zakaj je tako? Najnovejše poizvedo-VQnje odgovarja, da so razlogi predvsem ekonomski: gospodarska kriza, iz nje lZvirajoča brezposelnost, naraščajoči stroš-*i vzreje otrok in slabe stanovanjske razmere mladih družin. To je seveda vse Povezano. In kaj se lahko naredi, da bo "rugače? V iskanju odgovorov na to vprašanje se večina izgovarja na državo. Ta ukrepi zagotovi boljše zdravstveno varstvo, t------------ doPust, dodatne davčne olajšave na račun otrok in nižje davke nasploh, boljše stanovanjske razmere in bistveno znižanje koškov izobraževanja... . Ekonomski razlogi seveda niso edini. Svojo vlogo v teh rečeh lSra psihologija. Raziskave po eni strani ugotavljajo, da je "dom z °troki" v današnjem preganjavskem svetu edini prostor, v katerem Se lahko počutiš srečno in sproščeno. Po drugi strani pa smo ljudje taki, da si sami zagrenimo dobro počutje v tej oazi. Kako? Navajamo razloge po istem vrstnem redu, kot so jih vprašani. Na Prvem mestu je agresivnost med spoloma, na drugem alkohol, na tretjem razlog, ki ga poudarjajo zlasti ženske: "da partner ne daje 'Pibezni". Moški ženskam pogosto očitajo, da so neiskrene. Oboji Pa soglašajo v tem, da osebnostno nesoglasje harmonijo med sPolorna prizadene bolj, kot jo "slabi spolni odnosi". Šele po vsem tetn se kot razlog za ločitev omenjajo: nezmožnost imeti otroka s Partnerjem, neustrezna delitev dela v gospodinjstvu in nestrinjanje 0 Številu otrok. Dobro. Saj čisto verjamem, da vse to drži. Kakor drži nekaj *rugega: da so bile ekonomske razmere pred 50 ali 100 leti še lstveno slabše. Duševna in duhovna nesoglasja med ljudmi so pa itak stalnica. Ženska je morala sicer molčati - a le v cerkvi in Dajmo otrokom priložnost!" naj s primernimi daljši porodniški v politiki, ker ni imela volina pravice; kar ne pomeni, da je molčala tudi doma. Vrh tega je veljalo, naj bo otrok toliko, "kolikor jih Bog da". Če jih je bilo veliko, jih je dal nebeški oče; če jih je bilo premalo ali sploh nič, je že on vedel, zakaj je tako. In če je kateri umrl, kar je bilo zelo pogosto, so bogaboječi ljudje njegovo prezgodnje slovo od tega sveta navadno pospremili z besedami: "Bog ga je dal, Bog ga je vzel." In je šel svet naprej. - Ali moramo potemtakem ugotoviti, da je otrok manj predvsem zato, ker se ljudje ne bojimo več Boga (in njegovih tuzemskih "uradnikov")? Na pomoč pokličemo blagopokojnega rojaka, dr. Janeza Ev. Kreka, ki je bil avtoriteta tako v duhovnih kot v svetnih rečeh: "Narava ima sam v sebi nagon, da se ohrani, pa tudi da se pomnoži. Kakor sili človeka, da si preskrbi vsega, kar je potrebno za ohranjanje življenja, tako ga tudi priganja, da skrbi za ohranjanje svojega rodu. Oba nagona sta močna. Izvrševanje obeh je pa podvrženo pameti. Pamet pa zahteva, da se izvršujeta primerno svojima smotroma. Človek ima pravico, da je, pije, a pamet mu veleva, da se drži v jedi in pijači pravih mej, sicer nastopi ravno nasprotno temu, kar namerava. Nezmernost v jedi in pijači ne ohranja življenja, temveč ga uničuje. Ravnotako se mora tudi izvrševanje nagona, da se ohrani rod, goditi po pameti..." (Socializem, 1925, stran 108-109.) No, zdaj pa imam. Bogoslovec se "izgovori" na naravo (ki je seveda od Boga) in nagone. Je tedaj otrok premalo zato, ker smo postali preveč "kulturni" in s tem premalo "naravni"? Ker se ne prepuščamo dovolj naravnim nagonom, ali ker umetno (s kontracepcijo) preprečujemo, da bi bili njih nasledki taki, kakor bi morali biti po naravi in božji previdnosti? Je slednja tista, ki hoče, da je trenutno stanje prav tako, kot je, za kazen? Ali pa so ključni res le zgoraj omenjeni ekonomski in psihološki razlogi? -Jaz odgovora ne vem. Ostane mi edino možnost, da se po svojih močeh - in z božjo pomočjo - odzovem pozivu v naslovu. Miha Naglic GORENISKI GLAS / stnm 19 / Kiaiij, 26, aprila W6 Starši krivijo krizo Danes imajo mlade družine manj otrok kot desetletja nazaj, enega ali dva, tretji ali celo četrti sta ie eksotična posebnost. Kaj je krivo takšnemu rodnostnemu vedenju na Slovenskem (pa ne le pri nas, tudi ostale evropske kulture se na ta način starajo), je skušala odkriti raziskava, ki se ukvarja z rodnostnim vedenjem Slovencev v okviru tovrstnih svetovnih tokov. Izvajal jo je Inštitut za varovanje zdravja Slovenije v sodelovanju s še nekaterimi institucijami. Kaj je po izsledkih omenjene raziskave, v Sloveniji ie tretje po vrsti, krivo, da Slovenci nimamo več otrok? Je to vse bolj lagodno življenje, je kriva zaposlenost žensk, strah pred prihodnostjo? Sodeč po prvi informaciji iz raziskave temu botruje splet razlogov, v največji meri pa anketiranci omenjajo ekonomsko krizo in nezaposlenost ter velike finančne stroške, povezane z vzrejo otrok. Vse dosedanje ankete ugotavljajo, da se povečuje starost žensk ob rojstvu vseh in prvega otroka, da se mladi vedno kasneje osamosvajajo in si osnujejo svojo družino, da je več otrok rojenih v izvenzakonski skupnosti, da imajo v vseh generacijah bolj izobražene ženske manj otrok kot manj izobražene. Ob primerjanju rezultatov raziskave izpred nekaj let pa sedanja prihaja do spoznanja, da se mladi sedaj veliko odgovorneje odločajo za starševstvo, saj se pri spolnih odnosih zaščitijo, za otroke pa se odločajo, potem ko si izpolnijo materialne in stanovanjske pogoje zanje. Ugotavljajo tudi, da (bodoči) starši pričakujejo pomoč države pri snovanju družine, in sicer v največji meri olajšave pri davkih, pomoč pri prodobitvi stanovanj in urejeno zdravstvo varstvo, ob boljših ekonomskih možnostih pa bi se odločili tudi za večje število otrok. Tokrat smo ob razmišljanju o rodnostnih navadah Slovencev dali besedo staršem, ki imajo več kot dva otroka ali pa si jih več vsaj želijo. Našli smo jih na podeželju, kjer so gmotne možnosti za preživetje večje družine tej bolj naklonjeni. D.Z.Žlebir Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldma Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik ROJSTVA NA SLOVENSKEM Dr. Marjeta Podlipnik Danica Zavrl Žlebir Težja je odločitev za drugega kot za tretjega otroka Ginekologinja dr. Marjeta Podlipnik, ki v kranjskem zdravstvenem domu med drugim dela tudi v mladinski posvetovalnici, govori o svojih izkušnjah s pacientkami, o njihovem spolnem in reproduktivnem vedenju. Kako kot zdravnica, ki se ukvarja z najmlajšo populacijo ljudi na začetku spolne aktivnosti, ocenjujete njihovo vedenje? "Za mlada dekleta, ki prihajajo v mladinsko posvetovalnico, lahko rečem, da se odgovorno obnašajo in vedo tudi, kdaj je čas za prvega otroka. Tudi v rednih ambulantah, kamor prihajajo dekleta zaradi kontracepcije ali kakih težav, jih vselej vprašam tudi po spolnih odnosih in po tem, kako načrtujejo družino. Njihovi odgovori pa večinoma niso v skladu s tistim, kar priporočamo, namreč naj bo otrok načrtovan in zaželen, temveč večinoma prevladuje prepričanje, češ če se bo otrok rodil, ga bomo pač imeli. Opažam tudi, da se mlada dekleta, ki jih na ta način "doleti" materinstvo, kasneje težko odločijo za drugega otroka. Kot razlog večinoma navajajo službo... Žene v posvetovalnici velikokrat potožijo: nimam stalne službe, medtem ko sem bila na porodniškem dopustu, je šlo podjetje v stečaj, med pacientkami je tudi veliko mladih in manj mladih žena, ki so sploh brez službe, na zavodu za zaposlovanje..." S kakšnimi cilji pa prihajajo v mladinsko posvetovalnico vaše najmlajše pacientke? "Gre večinoma za srednješolke, ki lahko po poprejšnji najavi pridejo v ambulanto vsak četrtek. Prihajajo na posvet, lahko (ni pa nujno) na ginekološki pregled, večidel zaradi kontracepcije. Če se v tej dobi zgodi, da dekle zanosi, se v večini primerov kar odloči, da bo rodilo, tudi če še hodi v šolo. Imamo celo 16,17 let stare mamice. Tem dekletom ne skušam sugerirati, kaj naj storijo, skušam jim le stati ob strani in pomagati. Sicer pa velja, da se večina mladih, ki začenja s spolno aktivnostjo, zaščiti. Največji interes je za kontracepcijske tablete, tudi stroka jih priporoča, če ni kontraindikacij, prav tako kot drugje v svetu pa priporočamo tako imenovano mešano kontracepcijo, denimo tablete in kondom, da je par razen pred nezaželeno ali prezgodnjo nosečnostjo zavarovan pred raznimi infekti. Kondom pa pri nas še vedno ni dobro sprejet, drži pa tudi, da je za mlade predrag. Kontracepcija je danes dovolj dostopna, mladi pa o teh stvareh tudi poučeni. Včasih smo zlasti v Kranju generacijo po šolah izdatneje prosvetljevali, zdaj je tega manj, čeprav bi bilo še vedno potrebno. Sicer je manj pros-vetljena, kot bi si želeli, vendar ima do teh vprašanj dokaj zrel pristop, kar velja tudi za dekleta, ki se v najstniških letih odločijo za nosečnost." Zagovarjate načelo, naj bo otrok načrtovan? "Otrok naj bo, če že ne načrtovan, vsaj zaželen. Mladi pari naj imajo otroka tedaj, ko so nanj pripravljeni, namesto da nenačrtovanemu prihodu otroka na silo prilagajajo svoje življenje, si denimo skrajšajo študij in podobno." Zakaj se po vašem mnenju redke družine odloČijo, da bi imele tretjega otroka? "V primerih, ko pišem napotnico za splav, se ne skušam vmešavati v ženino odločitev. Če pa denimo začutim, da niha, jo vedno poskušam motivirati za otroka. V takih primerih veliko izveš. Redki so primeri, ko matere menijo, da tretjega otroka ne bodo imeli, ker sta pač dva čisto dovolj, ponavadi zoper še enega otroka govorijo socialni razlogi, predvsem negotovost glede službe. Sicer pa izkušnje z ženami v naši ambulanti kažejo, da je skorajda težja odločitev za drugega kot za tretjega otroka." Kaj pa dostopnost kontracepcije in možnosti splava? Ali vplivata na dejstvo, da se nam rodi vse manj otrok? "Ne, kajti splavi so vedno bili. Njihova dostopnost pri nas pomeni, da so varnejši, nikakor pa nimam vtisa, da bi ga ženske zlorabljale. To je namreč za vsako velika osebnostna obremenitev, za katero se ne odločiš kot denimo za nakup v trgovini." Nataša Štular, mati treh sinov Klemena smo sprejeli, čeprav ga nismo načrtovali Nataša in Janez Štular iz Palovič imata tri sinove: Mihu je šest let, Anžetu dye in najmlajšemu Klemenu štiri mesece. V šali pravijo, da imajo družinski trio MAK (po začetnicah otroških imen), stari mami pa sta ponosni zlasti na najmlajšega Klemena, rojenega na novega leta dan z rekordno težo petih kilogramov. Najprej služba in stanovanje, Statistika nam pokaže, kako se razvija rodnost na Slovenskem, o globljih vzrokih za ta tega zaključil Inštitut za varovanje zdravja Kako se razvija rodnost na Slovenskem, nam kažejo vsakokratni popisi prebivalstva in redna letna statistična raziskovanja o vitalnih dogodkih, kakršna so rojstva, smrti, poroke, razveze. Ti podatki sicer odkrivajo podobo rodnosti, ki se tudi pri nas zadnjih sto let ves čas znižuje, ne povedo pa dosti o vzrokih in o tem, kako bi kazalo demografske tokove obrniti v drugo smer. Suhoparno statistiko tako dopolnjujejo raziskave o rodnost-nem vedenju Slovencev, ki odkrivajo naše navade v okviru evropskih rodnostnih gibanj. Gre za pri nas že tretjo anketo, ki je izvedena v okviru svetovne ankete o rodnosti in družini, poleg že omenjenega nosilca raziskave pa so jo pomagali izpeljati še Zavod za statistiko, Inštitut za družbene vede pri fakulteti za družbene vede in Ginekološka klinika Kliničnega centra v Ljubljani, financirala pa tri ministrstva. Med anketiranci sta dve tretjini moških in tri četrtine žensk, ki že imajo otroke. Povprečno število rojenih otrok je 1,2 na anketiranca, povprečna razlika med rojstvom prvega in drugega otroka pa 3,8 leta. Rojstvo pri vse kasnejših letih Kot rečeno, se rodnost v Sloveniji zmanjšuje že celo stoletje, med značilnosti teh gibanj pa so že prejšnje raziskave omenjale zniževanje deleža žensk s tremi in več otroki ter žensk brez živorojenih otrok, zmanjševanje razlik v sami rodnosti med različnimi socialnimi sloji, večanje deleža otrok, rojenih izven zakonske skupnosti, zmanjševanje regionalnih in ohranjanje razlik med mestom in podeželjem, spreminjanje časovnega razporejanja rojstev v ženini rodni dobi. Do druge polovice sedemdesetih let se je povprečna starost žena ob rojstvu otrok zniževala (leta 1977 je znašala 24,9 let), nato pa se je začela postopno večati (leta 1994 že 27 let). Zadnja raziskava, ki je doslej najobsežnejša in je zajela 4559 anketirancev (2719 žensk in 1840 moških), pa vsem dosedanjim spoznanjem dodaja še nova. Ugotavlja, da se starost žensk ob rojstvu vseh in prvega otroka povečuje, kar je značilno tudi za vse druge evropske kulture. Rodnost se znižuje v starosti od 15 do 24 let in povečuje v starosti od 25 do 34 let. Mladi ljudje se vedno kasneje osamosvajajo in zapustijo dom staršev. Povečuje se ne le Število zunaj zakonske skupnosti rojenih otrok, temveč celo tisti zunaj izvenzakonske skupnosti. V vseh generacijah imajo bolj izobražene ženske manj otrok kot tiste manj šolane, zlasti je to razliko čutiti pri generaciji starejših od 30 let. Kriza redči rojstva Krivulja rojstev je zlasti v zadnjem desetletju močno padla. V začetku osemdesetih let so slovenski porodničarji opravili še okoli 30 tisoč porodov letno, zdaj jih samo še 20 tisoč. Tudi obe gorenjski porodnišnici izkazujeta vsako leto nižjo "bilanco". V kranjski se je v najbolj "rodovitnih" letih rodilo več kot dva tisoč novih državljanov, zdaj se jih še kakih 1200, medtem ko se v jeseniški rodi še kakih 400 otrok letno, torej komaj kaj več kot en otrok dnevno. Vrlim Slovencem in Slovenkam, zajetim v raziskavo o rodnostnem vedenju, krivdo za taka gibanja pripisujejo zlasti ekonomskim razlogom. Domala dve tretjini anketirancev na prvem mestu navaja ekonomsko krizo in brezposelnost, dve petini velikim finančnim stroškom vzreje otrok, nekaj manj pa slabim stanovanjskim razmer- Stališče do splava je pri anketirancih različno. 95 odstotkov vprašanih ga odobrava v primeru, če je v nevarnosti materino zdravje, 89 odstotkov, kadar je velika verjetnost, da se bo otrok rodil z okvaro, 52 odstotkov, ko zakonski par ne želi imeti več otrok, 45 odstotkov, kadar si ženska trenutno ne želi imeti otroka Jn le 18 odstotkov, kadar ženska ni poročena. Med spolno aktivno populacijo anketirancev jih je 89 odstotkov kdajkoli uporabljalo katero od kontracepcijskih metod, 11 odstotkov pa se jih ni zaščitilo. Med prvimi jih je več kot polovica Že pri prvem spolnem odnosu uporabljala kontracepcijo, moški nekoliko pogosteje kot ženske. Pač pa so se mladostnice ob prvem spolnem odosu v 75 odstotkih odločile za kontracepcijo, njihovi moški vrstniki pa v 65 odstotkih. Raziskovalke ugotavljajo, da smo.mlade ljudi očitno naučili odgovornega spolnega življenja in starševstva. am. Drugi razlogi, kot so želja po udobnem življenju, strah pred prihod-. nostjo, zaposlenost žensk, neurejeno otroško varstvo, težnje po neodvisnosti in osebnostni izpolnitvi, dostopnost kontracepcije, strah predvelikim številom otrok, veliko razvez, navaja od 15 do 25 odstotkov vprašanih. Manj pomembna se zdita anketirancem norma majhne družine in občutek prenaseljenosti. Veliko pove zlasti dejstvo, da ekonomske razloge za nizko rodnost najpogosteje navajajo ljudje v cvetu rodnosti (25 do 29 let) in tisti, ki imajo samo enega otroka. Motivi za in proti starševstvu Zakaj si ljudje ne želijo imeti (več) otrok? Sodeč po raziskavi so za starševstvo (ne) motivirani predvsem ljudje, ki že imajo dva otroka (dve tretjini anketiranih). Raziskava jim je ponudila več možnih odgovorov. Več kot polovica jih je izbrala možnost, da si (več) otrok ne želijo zaradi velikih stroškov, ki jih imajo starši z otroki, zlasti ko ti odrastejo. Sklicujejo se tudi na skrbi in težave, ki jih prinašajo otroci, v veliki meri pa (zlasti moški) krivijo težave v nosečnosti in pri porodu ter skrbi z otroki, ki obremenjujejo predvsem ženske. "Kako da sva se z možem odločila za tretjega otroka? Pravzaprav se nisva, kar prišel je... Ker imamo v hiši dovolj prostora, ker imava tudi oba službi, varstvo pa pri tašči, smo ga vsi v hiši z veseljem sprejeli," pravi mlada mamica Nataša Štular, ki se je v Paloviče primožila iz bloka v Tržiču. "Zdi se mi, da je na podeželju zdaj kar dosti družin, ki imajo tretjega otroka. V sosednjih Lešah je bilo hkrati z mano lani kar enajst nosečnic, šest s tretjim otrokom, tako da se podeželje kar pomlajuje, tamkajšnja šola pa še ne bo propadla. V mestu so razmere drugačne, kolikor vem, imajo moje tamkajšnje vrstnice večinoma samo po enega otroka. Razlogi za to so predvsem finančni, ljudi skrbi tudi za službe. Midva z možem imava oba službi, mož pri zasebniku, jaz v Peku. Čeprav tam zdaj škriplje, upam, da se bo v letu dni moje odsotnosti obrnilo na bolje. Z majhnimi otroki je veliko dela, to zdaj tembolj občutim, ker se je Klemen rodil tako kmalu za Anžetom. Stroški z njimi pa so večji pozneje, ko gredo v šolo in imajo večje potrebe." GLASOVA Daljši porodniški dopust ne bo dal več otrok V tem tednu v marcu, na- je v povprečju majhno število tančneje v torek in predvčerajšnjim, smo v Glasovi gorenjski raziskavi zavrteli 213 telefonskih številk naključno izbranih telefonskih naročnikov po vsej Gorenjski. Od tistih, ki smo jih poklicali, jih 25 ni bilo dosegljivih. Od 188, ki smo jih seznanili s tokratnimi tremi vprašanji v Glasovi anketi, jih kar 68 oziroma krepka tretjina ni želela odgovoriti in niso želeli sodelovati v anketi o tem, zakaj se tudi na Gorenjskem rojeva vse manj otrok. Rezultat ankete kaže, da otrok v družini predvsem posledica ekonomskih razlogov. Podaljšanje porodniškega dopusta, na primer, po mnenju anketiranih Gorenjk in Gorenjcev skorajda ne bi imelo vpliva na večjo nataliteto - z lažjimi možnostmi zaposlovanja in hitrejšega reševanja stanovanjskega problema mladih družin bi bilo rojstev več. Gorenjke in Gorenjci menijo, da bi v slovenski družini morali imeti vsaj dva ali kar tri otroke - števili odgovorov na ponujeni varianti sta skoraj enaki. R O Danica Zavrl Žlebir T V A N A S L O V N K M potem pride šele otrok (vse manj ugodna) gibanja pa govore občasne anketne raziskave, kakršno je nedavno v sodelovanju z nekaj drugimi institucijami. Agresivno obnašanje partnerja je pri največjem odstotku anketiranih zadosten razlog za razvezo, sledi prekomerno pitje in pomanjkanje partnerjeve ljubezni, neiskreno ravnanje partnerja in osebnostna nesoglasja med njima. Zlasti moškim se zdi neiskrenost pomemben razlog, pa tudi slabi spolni odnosi Tudi premajhno stanovanje je pogosto izbrani odgovor, četrtina odgovorov pa je na temo težav žensk pri opravljanju poklica. Med razlogi mlajših anketirancev (starih med 15 in 19 let) prednjačij o težave v nosečnosti in pri porodu, izguba časa za druge življenjsko pomembne stvari in težave pri opravljanju poklica. To je razumeti kot nepripravljenost mladih na zgodnje starševstvo, ko so v ospredju Še načrti glede šolanja in poklicne kariere. Starostna skupina med 25 in 29 leti pa kot najpomembnejše tri razloge navaja velike stroške, skrbi in težave, ki jih prinašajo otroci, in premajhno stanovanje. Raziskovalka dr. Majda Černič -Istenič je razložila tudi motive za starševstvo. Še enega otroka si želi 60 odstotkov anketirancev, 45 odstotkov tnoških in 54 odstotkov žensk, 77 odstotkov starih od 15 do 29 let, 60 odstotkov še brez otrok. Svoje motive Pa so razvrstili takole: otroci dajejo Poseben občutek veselja, lepo je opazovati njihovo rast in razvoj, veselje jih navdaja ob zavesti, da se družina nadaljuje, prijeten je občutek odgovornosti, otroci ti pomagajo, da se razvijaš, krepijo se odnosi med partnerjema, če imaš otroke, je tudi manj verjetno, da si na stara leta osamljen. Žensko izpolnjuje le materinstvo? V kolikšni meri ljudje sprejemajo sodoben položaj ženske, se pravi njeno dvojno vlogo, materinstvo in zaposlenost? Močneje so k tradicionalnejšim Pogledom nagnjeni ljudje, ki imajo po tri otroke in več. Sicer pa so ta odnos testirali" z nekaj trditvami: zaposlena mati lahko ustvari do svojih otrok enako topel in varen odnos kot mati, zaposlena, toda kar si večina žensk čeli, sta dom in otroci (soglaša 57 odstotkov). Država, pomagaj! Dom z otroki je vrednota, ki jo goji večina v raziskavi anketiranih Slovencev. Nekateri to čustveno potrebo potešijo z enim ali dvema otrokoma, kar je v slovenski družini vse pogostejši pojav, spet drugi vidijo smisel v večji družini. Z vprašanjem, kako ljudi spodbuditi, da bodo videli smisel v večji družini, da bi se ohranila "narodova substanca" in da bi ljubi Slovenci v prihodnjih desetletjih ne izumrli, pa se veliko ukvarjata tudi država in politika. Ni pričakovati, da bi se ljudje odločali za večje število otrok zgolj zaradi domoljubja, zagotovo pa bi bili ljudje za taka priporočila dojemljivejši, če bi država znala s spodbudnimi mehanizmi zabrenkati na prave strune. Dr. Mateja Kožuh -Novak, ginekologinja in poslanka, sicer pa tudi sodelavka projekta o rodnostnem vedenju Slovencev, navaja, da ljudje pričakujejo pomoč države in da izkazujejo pripravljenost, da bi ob boljši ekonomskih možnostih morda imeli tudi več otrok. Na vprašanje, kakšen ukrep prebivalstvane politike bi jim bil najljubši, 34 odstotkov vprašanih meni, da podaljšan porodniški dopust, 23 odstotkov jih je za zmanjšanje dvakov za ljudi z otroki, kot drugi najpomembnejši ukrep so v 18 odstotkih navedli znižanje davkov, v 12 odstotkih dodatek družinam z otroki glede na dohodke in v 11 odstotkih bistveno povišanje otroških dodatkov. Kot tretji ukrep pa v največjem odstotku navajajo izboljšanje stanovanjskih pogojev za ljudi z otroki (23 odstotkov vprašanih) in bistveno zmanjšanje stroškov za izobraževanje (21 odstotkov). k, ni zaposlena (s tem soglaša 73 odstotkov vprašanih), zaposlitev je za žensko najboljši način, da doseže neodvisnost (soglaša 64 odstotkov), za žensko je prav tako izpolnjujoče, Če je gospodinja, kot če dela za plačilo (soglaša 50 odstotkov vprašanih), oba, *noŠki in ženska, morata prispevati k družinskemu proračunu (soglaša 86 odstotkov), predšolski otrok bo verjetno trpel, če bo mati zaposlena (soglaša 40 odstotkov), že v redu, če je ženska Francka Škofic, patronazna sestra Celo podeželski okoliš ni več "rodoviten" Tudi patronazna sestra Francka Škofic, ki ima tri desetletja delovnih izkušenj, povezanih večinoma z dojenčki, je v začetku osemdesetih let na svojem terenu začela opažati, da ni več toliko rojstev kot njega dni. Celo premožne kmečke družine na nekdaj "rodovitnem" podeželskem okolišu (zadnje desetletje se giblje zlasti na območju Šenčur, Srednja vas, Voklo in Voglje) se večinoma ne odločijo za več kot dva otroka. "Ko sem leta 1965 začela delati v porodnišnici, se je v enem dnevu rodilo od pet do deset otrok, danes se le še dva ali trije. Tudi pri svojem kasnejšem babiškem delu na terenu sem še imela opraviti z velikim številom dojenčkov. V začetku, sredi sedemdesetih let, je bilo le babiških obiskov po pet ali šest dnevno, zdaj jih je komaj'toliko vsak mesec," primerja Francka Škofic svoje nekdanje in sedanje izkušnje. "Resda se je v zadnjih letih spremenil tudi način mojega dela, saj kot patronazna sestra poleg mater z dojenčki patron-ažne sestre negujemo tudi težke bolnike in se ukvarjamo s preventivnimi obiski na domu. To dvoje je manj prijetna plat našega dela, ki jo ljudje tudi zelo slabo poznajo. Ko pred hišo vidijo avto z oznako Rdečega križa in patronažno sestro z veliko torbo v roki, si naše delo predstavljajo le kot prijeten opravek pri mamicah z dojenčki. Teh obiskov ne opravimo več toliko kot v preteklosti, prvič zato, ker je od začetka osemdesetih let dojenčkov vse manj, in drugič zato, ker* se matere z majhnimi otroki zdaj vsak mesec do prvega leta otrokove starosti oglašajo v posvetovalnici, patronažne sestre pa se oglasimo v družini samo še trikrat v prvih otrokovih dneh doma in pozneje še pri tretjem in šestem mesecu starosti. V vaseh Šenčur, Srednja vas, Voklo in Voglje, ki so moj delovni okoliš, so bile včasih kmečke družine res velike, zdaj pa se v redkokateri rodi tretji otrok, družine s štirimi ali petimi pa so izjemne celo za podeželje." V Franckini generaciji so se matere odločale za enega ali dva otroka v največji meri zaradi delovnih razmer in pomanjkljivih možnosti za varstvo, današnje družine pa po njenem mnenju nimajo večjega števila otrok zaradi povečini slabih socialnih razmer, nezaposlenosti mladih, ki dolgo ostanejo odvisni od staršev, tudi za otroško varstvo je ponekod še slabo poskrbljeno. Prekaljena patronazna sestra je tudi prepričana, da so mlade matere med 18. in 22. letom, ko se povečini odločajo za prvega otroka, komaj dovolj zrele za odgovorno družinsko življenje. 4f t' ' ^f*"*lt W^ ;-<«nw*: -*t «amp "y A -^J".^ A fprmflf Tf" -ftt y A W It A : V]f \J Iv JlL li tj 13 IV x\. 1v/\. JlV/\. T jl\ Zakaj se po vašem mnenju slovenske družine (na Gorenjskem nismo izjeme) ne odločajo za večje število otrok, tri ali več? 42,6% zaradi ekonomskih razlogov, ker se družine vse težje preživljajo 80 4,6% ker mladi vse težje dobijo delo 8 8,4% ker mlade družine nimajo možnosti urediti stanovanjskega problema 16 6,4% ker želijo mlade družine lagodno živeti 8 42,6% ne morem se opredeliti, ne želim odgovarjati 80 Koliko otrok naj bi po *°-Šem mnenju morala ltoeti idealna slovenska Jiljužina? 30,8% vsaj dva 58 33,0% najmanj tri 62 36,2% ne vem. ne želim odgovoriti 68 Kaj bi morala država storiti Za dvig natalitete, za v*č rojstev? 8,4% poskrbeti za občutne davčne olajšave družinam z več otroki 16 10,6% družbene denarne pomoči zvišati in nameniti predvsem družinam z več otroki 20 42,6% mladim olajšati možnost zaposlovanja in rešitve stanovanjskega problema 80 2,1% podaljšati porodniški dopust 4 38,3% ne vem, ne želim odgovarjati 72 Marjan Žerovnik, oče štirih otrok Več je otrok, prijetneje je družini Mlada zakonca Nežka in Marjan Žerovnik iz Vogelj, on zaposlen kot veterinar pri Mercatorju KZK Kmetijstvo v Hrastjah, ona v zasebnem podjetju Krim na Visokem, sodita med vse bolj redke družine, ki so se odločile za tretjega in za njim še četrtega otroka. "Otroke imamo radi, čimveč nas je, tem raje se imamo. Nobenih pomislekov nimava, da bi ne mogla preživeti toliko otrok," pravita zakonca Žerovnik, ki tudi sama izhajata iz družin z več otroki. Marjan ima štiri polsestre, dva polbrata in enega brata, v Nežkini družini pa je bilo kar sedem otrok. "Jeri je pet let, Manci štiri, Aleši dve, mali Vid pa se je rodil pred poldrugim mesecem. Rada sva z otroki, saj nama je z njimi prijetno. Zaradi narave svojega dela lahko svoj delovnik prilagajam tako, da sem pogosto z družino. Žena, ki je prej delala v Planiki, pa se je po rojstvu Aleše pri zasebniku zaposlila za polovični delovni čas, polovico pa si za zavarovalno dobo plačuje sama," pravi Marjan Žerovnik. Zakonca, ki so jima odločitev za otroke narekovali čustveni razlogi, še ne vesta, ali bosta ostala pii štirih otrocih ali a bosta družino v prihodnosti še aj povečala. Erika Gorjanec, mati treh otrok Po dveh otrocih sem si zaželela še tretjega Kljub splošnemu prepričanju, da sta v sodobni družini dva otroka dovolj, si je Erika Gorjanec, doma iz Vegelj, zaželela še tretjega. Mali Dejan je zdaj star dobre tri mesece, starejši sestrici Klavdija in Tadeja pa osem in šest let. Možnosti za preživetje je na domači kmetiji dovolj. "Tudi mami mi je vedno govorila, naj ostanem pri dveh otrocih, jaz pa sem si želela še enega, tako kot je bilo tudi pri meni doma. Tako imava zdaj z možem po dveh hčerkah še sina. Po rojstvu druge deklice sem ostala doma," je povedala mlada mamica, prej zaposlena v Planiki. Razlog, da je pustila zaposlitev, pa niso bili Jte otroci, temveč dejstvo, da je mama zbolela in da so bile hiši in kmetiji potrebne Erikine roke. "Mislim, da bo naša družina ostala kar takšna, kot je zdaj. Več kot treh otrok najbrž ne bo Tudi zaposlila se ne bom več, saj bom na domači kmetiji z delom (ukvarjamo se tudi z rejo piščancev) več kot zaposlena. Mož ima službo v Savi, materialne možnosti za preživetje družine imava dobre. Povsod pa ni tako, zato se ne čudim, da se mlade družine ne odločajo, da bi imele kaj več kot enega ali dva otroka. Preden otroci zrastejo, ima družina precej stroškov, tudi za varstvo ni povsod poskrbljeno. Mojima hčerkama denimo ni bilo tieba v vrtec." Ivica Lipar, mati dveh otrok Večina mladih družin ima le po dva otroka Potem ko se že skorajda ni več nadejala materinstva, se po devetih letih pri Ivici Lipar iz Vogelj spet sliši otroški jok. Devetletni Rok je pred dvema mesecema dobil sestrico Tino. Ivica bi verjetoo imela več otrok, vendar ji ni bilo dano. Z dojenčkom in gospodinjstvom ima zdaj kopico dela, tako da o nenaklonjenih okoliščinah iz preteklosti (leta 1984 ji je prvorojeni otrok umrl že naslednji dan po porodu) ne razmišlja več toliko. Pravi, da je že kar pozabila, koliko dela je z majhnim nebogljencem, odkar je sin Rok velik in samostojen šolar. "Z majhnimi otroki je veliko dela in ne čudim se, da se mlade družine zaradi tega ne odločijo za kaj več otrok," je prepričana Ivica Lipar. "Še pomembnejši pa je denar, saj je vzreja otrok povezana z veliko stroški. Zato večina današnjih družin ostaja pri enem ali dveh otrocih, za tretjega pa se že težje odločijo." Ce ni materialnih težav, zakonski pari ne manj pomišljajo, koliko otrok si lahko "privoščijo". Tudi v Ivičini družini nimajo tovrstnih skrbi. Obdelujejo kmetijo, Ivica pa ima tudi zaposlitev pri zasebnem mesarju Čadežu, še prej pa je delala na tekstilni *oli. gorenjski glas -22. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 26. aprila 1996 PfftE* Andrej Špom iz Kranjske Gore je novi smučarski junak, ki je v kategoriji starejših dečkov za Memorial Scarofiotti v Val'd'Iseru prejšnji teden pobral zmagi vslalomu in super veleslalomu- "3"fffi| Andreja so dopisali k ie uveljavljenim imenom smučark in smučarjev, ki so jih doslej ž^vzgojili v ASK Kranjska Gora. WIfn\ Gospodar društva je zraven pripisal 120 "bomb Coca Cole, ki jih je Andrej ^pornv Franciji dobit za nagrado. TMIiffA Stodvajsetkrat po poldrugi liter brezalkoholne pijače pa je mačji kašelj v primerjavi s količinami najboljšifi in najdražjih alkoholnih pijač, ki so jih v raciji po različnih gorenjskih krajih zasegli kriminalisti UNZ Kranj. BH35B3 287 steklenic stocka + 157 "flaš" vodke + 156 steklenic različnih whiskyjev zgolj v eni hišni preiskavi na Jesenicah - ob tem podatku je Andrejevih 180 litrov nagradne Coca Cole res mačji kašelj. ttftUfA Marsikak zaboj ilegalno uvoženega whis-kyja, stocka, vodke ali vilja-movke se je verjetno tudi izmuznil, saj je "obveščevalna" med prekupčevalci v času racije delovala. l'ŽFffiiffi Ob tem, ko se povsod po svetu pogovarjajo o bolezni norih krav in virusu BSE, se je govedina v mesnicah na sončni strani Alp podražila za 8,7 odstotka, rafrfel "Od te podražitve," pravijo gorenjski rejci goveda, "nimamo niti tolarja." Wf Krila, nanizanka 19.00 POP pV|z 19.30 24 ur 20.00 Ljubezen 'sadore, film-22.30 M.A.S.H., nanizanka 23.00 Magnum, nanizanka "•°0 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, Ponovitev 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Kažipot 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica 20.40 Luka, hrvaška drama 21.45 Klic domovine, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik HTV 2 16.00 Video strani 16.15 TVkoledar 16.25 TOP sport, ponovitev 17.30 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 18.20 Podobno, a različno 18.30 Pozor, steklo! 19.00 Hugo, igrica 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphv Brovvn, ameiška humoristična serija 20.45 Hrvaška in svet 21.35 Evronogomet: Petica 22.35 Glavni igralec, nadaljevanka 23.25 Zakladnica, glasbena oddaja TV 3 i •°?.Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški mladinski program, ponovitev 10.30 tel 5rodaia 10-50 Arsen LuPin- Ponovila1 •v,' dela 11-50 TV tribuna, ponovitev oZ?, Družinski studio, izbor 15.00 TV Dr°Ta,a 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ^novitev 16.30 Otroški in mladinski £°gram: Trik trak, ponovitev 18.00 oriH ' Ponovitev 18.30 Avtomobilistična uaaJa AvtQ 3 i9Q0 Dnevnjk 19 30 jv $o?daja 20.00 Zdravje na tri: Zdrava 21 « 5? 'z 2'vlJenJa cerkve, ponovitev d«i oP°m in svet 22.15 Arsen Lupin, 9. 2" .23.15 TV prodaja 23.35 Benetke po*mi ||, ponovitev filma AVSTRIJA 1 1.00 Šport, nogomet, 14. evropski juniorski turnir 13.25 Confetti club 13.40 Perrine, risana serija 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, predlogi za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.409 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Popolnoma nori norec, ameriška komedija 21.35 03 - teleclub 21.45 Zmenek s smrtjo, angleška kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, skupina 1, studio 0.15 Creator, ameriška komedija 1.55 Čas v sliki, ponovitev 2.25 Schiejok, ponovitev 3.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Katzts & Dog, ponovitev HTV1 Otrlf V^imo se in ponavljamo 11.30 U uh Program 12.00 Dnevnik 12.20 Pri rm6n' nadaljevanka 12.45 Zajtrk 35 ''7anyju, ameriški barvni film 14/ I5in ^ški Program 15.05 Poročila rnaiK z9°dba 15.25 Delavnica za Prom6. 1535 Zebra 15.40 Zebra, uSS kul*ura 15.40 Družba •°° Angleščina 16.15 Modul 8 AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Nabodeno v Avstriji, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik, nemška družinska serija 21.05 Tema, aktualno 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Ob pol enajstih, kulturni magazin 23.00 Umetnost in kuhinja, 3. del dokumentarnega filma 23.30 Na ulicah Paler-ma, italijanska politična srhljivka 1.20 Pogledi od strani, ponovitev 1.25 Santa Barbara - kalifornijski klan, ponovitev . TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni videospot 19.10 Poročila 210. 19.25 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Podjetnik tedna 20.30 Šport: Odprto prvenstvo Tržiča v kegljanju 21.10 Poročila 210. 21.25 EPP blok - 3 21.30 ŠOK-TV - 7. oddaja 22.00 Iz sveta glasbe: Miran Zadnik 22.40 Glasbeni videospot 22.45 Poročila 210. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.25 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Javna tribuna o zdravstvu -ponovitev oddaje iz male dvorane na Cešniici 20.45 Iz arhiva _ ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Dom na Kredarici (gledališka predstava), 1. del 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.40 Prihaja čas čudežev 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio Šenčur 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Bau-manom 19.50 EPP 22.00 Old timer shop - glasbena oddaja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Najprej bomo predstavili nekaj novih posnetkov iz fonoteke, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanjepolitičnih dogodkov v oddaji Deutsche VVelle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila BBC 15.15 Občinski tednik - občina KRANJSKA GORA 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan TOREK, 30. APRILA 1996 RŽIRI 8.00 Napoved - servisne informacije 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna tema LU Škofja Loka 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour -Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav MHz KINO CENTER amer. drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ anim film SVET IGRAČ ob 17. uri, amer. melodr. HOLLANDOV OPUS ob 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. thrill. ZADNJI DNEVI ob 17.30 in 20. uri TVS 1 8.30 Videostrani 9.00 Počitniški program 9.00 čarovnik iz Oza, predstava SLG Celje 10.05 Risanka 10.20 Čisto pravi gusar, mladinska TV nadaljevanka 11.05 Šest ta pravih in banja, nemška nanizanka 11.30 Ne joči Peter, ponovitev slovenskega filma (čb) 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 14.30 Tedenski izbor 14.30 Moj prvi video o..., izobraževalna oddaja 15.00 Obzorja duha 15.30 Lovci na glave, angleška drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 1/.10 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 17.25 Afriške živali 17.35 Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Brez žensk ne gre, 8. epizoda angleške nanizanke 20.40 Dosje 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Seaquest, ameriška nanizanka 0.00 Poročila0.05 TV jutri, Videostrani Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.10 Histor-iae Histriae - Zgodbe iz Istre, dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik HTV 2 16.00 Video strani 16.15 TV koledar 16.25 Živa resnica, ponovitev 16.55 Vse ima svoj nameni7.45 Zakladnica, glasbena oddaja 18.30 Organsko biološko pridelovanje hrane, izobraževalna oddaja 19.00 Hugo 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Urgenca, ameriška nanizanka 21.05 Črno-belo v barvah; Oddaljena dežela, amerški barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 9.05 Tedenski izbor 9.05 Sedma steza 9.35 Osmi dan 10.05 Vrhunec, švicarska dokumentarna serija 10.35 Slovenski magazin 11.05 Pomladni 3x3 12.35 Koncert ob 50-letnici koncertne posredovalnice Maribor 13.40 Taborišče Ra-vensbruck, balet 14.25 Alica, evropski kulturni magazin 15.15 10.000 obratov 16.05 Analitična mehanika 16.35 Brez žensk ne gre, 7. epizoda angleške nanizanke 17.05 Doktor Finlav, škotska nanizanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Kamelja ježa v Suakin, d.n., nemška dokumentarna oddaja 19.15 Videošpon 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nemška nadaljevanka 21.25 Stoletje filma, 3., zadnji del angleške nadaljevanke 22.40 Daniel Salazar: Akustična kitara 23.00 Euronevvs_ KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Vldeo strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Videostrani 16.45 Spot tedna 16.50 TV prodaja 17.10 Risanka, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poročal 9.30 Risanka 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Živeti danes: Mitra - pozabljeni bog, 1. del 21.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.30 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 22.20 Splošna praksa, ponovitev 23.10 TV prodaja 23.30 Spot tedna 23.35 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Morska deklica,' ponovitev otroške serije 13.30 Ljubezen Isadore, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.05 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Točka pravice, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum, nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: Klub teater, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Arsen Lupin, ponovitev 9. dela 11.50 Zdrava video glava, ponovitev 12.50 Družinski studio, izbor 13.30 Zdravje na tri: Zdrava šola 14.30 Avtomobilistična oddaja Avto 3, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 18.30 Otroški in mladinski program: Klovnesa in princesa 18.00 Feniks, 11. del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Arsen Lupin, 10. del 23.15 TV prodaja 23.35 Feniks, ponovitev 11. dela AVSTRIJA 1 11.40 Popolnoma nori norec, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program: David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Roka, ki ziblje zibelko, ameriška psihološka srghljivka 22.00 Nogomet 22.30 Zdravnica in morilec, ameriška srhljivka 0.00 Čas v sliki 0.05 SP v hokeju na ledu, skupina A, studio 0.55 Pojočim prijateljem ni lahko, ameriška glasbena komedija 2.25 čas v sliki, ponovitev 2.55 Schiejok, ponovitev 4.05 Dobrodošli v Avstriji HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dekle, ki je imelo vse, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Sedanjost in prihodnost 15.40 Organsko biološko pridelovanje hrane 16.15 Otroški program: Mali veliki svet 16.45 ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Ali Kranj res potrebuje drugo gimnazijo? 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.10 Varujmo zdravje (dr. Benedik) 16.50 EPP 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Mirkom Bartolcem 19.50 EPP 20.00 911 turbo 21.00 do 24.00 Glasbene želje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj AVSTRIJA 2 6.00 Videonoč 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Zvezna dežela zdaj, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.05 Čas v sliki 13.10 Spon, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14/25 Santa Barbara -kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi J6.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 as v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Alien Empire - kraljestvo insektov, dokumentarni film 21.00 Selfman 21.15 Poročilo 22.35 Na prizorišču, reportaža tedna 23.05 Simple men, ameriški film 0.45 Nebesa ali pekel, avstrijski filmski esej 2.00 Pogledi od strani, ponovitev 2.05 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 2.50 Kultura 2.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.10 Poročila 211. 19.25 Polet nad Gorenjsko 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Gorenjski župan o prvem letu lokalne samouprave 21.10 Poročila 211. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Inž. Pavel Burja, v.d. direktorja ALC Lesce - Bled o ekstremnih športnih dosežkih 21.40 Najboljši gorenjski športniki '95 22.47 Poročila 211. 23.02 Z vami smo bili... nasvidenje 23.03 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.04 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca, kontaktna oddaja 20.25 EPP blok 20.30 športni pregled (ponovitev)... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ura do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Moda za najmlajše 20.00 Povabljen pred mikrofon - intervju ob 50. letnici kovinarstva v Železnikih 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA KINO R TRŽIČ Za začetek programa se bomo popeljali v osmercu s krmarjem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov Iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnite oddaji S"m Tržičan. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se začne ob 18.00. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Knjiga 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 15.15 Občinski tednik - občna BOHINJ 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkov klepet 18.00 Voščila 18.45 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Mintue za countrv glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas -Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ŠKOFJA LOKA amer. drama RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST ob 20.30 uri APRILA, PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA 2? DANVISOKIH POPUSTOV IN NIZKIH CEN kovinQtihna BRDO PRI 064/22-11-331 FITNES AEROBIKA 2IVI1A 2IVI1A KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 Danes, v petek, 26. 4., imajo vse prodajalne NORMALNI DELOVNI ČAS Jutri, v soboto, 27. 4., so od 8. do 11. ure dežurne prodajalne: VSE NEDELJSKE DEŽURNE, PC VODOVODNI STOLP, SP KLANEC, ALC STORŽIČ, SP BITNJE, MC RADOVLJICA, SP KROPA, PC ZLATO POLJE, PC PLANINA, MARKET LJUBLJANA - VIČ, SP KOČNA Jezersko, SP PRI NEBOTIČNIKU ter NC DRULOVKA od 8. do 13. ure. Želimo vam prijetne praznike! Mali Sam TRGOVINA Z ZDRAVILI iN SANITETNIM MATERIALOM D.O.O. Kidričeva 47a, 4000 Kranj, tel.: 064/ 21 87 87 • Pomožna zdravilna sredstva • Ortopetski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence act - preventivne nogavice proti kitnim žilam 40DEN 70 DEN 140 DEN Kurativne in postoperatrorie medicinske kompresijske nogavice ( namesto povojev) Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8 do 12. ure HRANILNICA LON, D.D., KRANJ Bleivveisova 2 4000 KRANJ tel.: 064/223-777 fax: 064/211-337 Poslovna enota MAGRO Grosuplje Ob Grosupeljščici 1/B 1290 GROSUPLJE tel.: 061/764-600, 764-300 fax: 061/761-719 DELOVNI ČAS: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure (od pon. do petka) Hranilnica LON, d.d., nudi naslednje bančne storitve: * depozitno poslovanje, sprejemanje hranilnih vlog fizičnih oseb, društev in dobrodelnih organizacij, * sprejemanje depozitov zasebnikov in manjših pravnih oseb, * vodenje žiro računov fizičnih oseb, obrntikov, podjetnikov.društev in drugih, * vodenje tekočih računov z možnostjo dvigovanja gotovine na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, * kreditno poslovanje (krediti za podjetnike in obrtnike, potrošniški krediti, kontokorenti in okvirni krediti za obrtnike in podjetnike), * druge posle, kot so: opravljanje plačilnega prometa, izdaja lastnih vrednostnih papirjev, depotno poslovanje, menjalniški posli, shranjevanje vrednostnih papirjev,... Visoka kakovost bančnih storitev in hiter bančni servis so cilji Hranilnice tudi v prihodnje. Individualna obravnava vsakega komitenta in poglobljen razgovor omogoča zaposlenim v Hranilnici lažje svetovanje ter prilagajanje specifičnim potrebma komitentov. V vseh letih poslovanja smo si pridobili zaupanje naših strank in poslovnih partnerjev ter dokazali, da smo prava hranilnica -varna in vredna zaupanja - zato Vas vabimo, da tudi Vi postanete zadovoljen partner naše Hranilnice. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. sredstva na hranilni knjižici v višini 10.000,00 SIT 2. sredstva na hranilni knjižici v višini 7.000,00 SIT 3. sredstva na hranilni knjižici v višini 3.000,00 SIT 4., 5. in 6. majica GORENJSKEGA GLASA Pravilno izpolnite kupon nagradne križanke in ga prilepite na dopisnico in pošljite najkasneje do 8. maja 1996 na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali oddate na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje. Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka in turističnih agencijah Mer-idian Jesenice ter Tik-tak Preddvor. SESTAVIL F. KALAN SLOV. SKLAD. BORIS TRAVNAT SVETNA KONCU NJIVE NEMŠKI DIRIGENT GUNTHER OSKAR NEFJDAL PRITOK KONGA V AFRIKI J* DEL DREVESA KRILO RIMSKE KONJENICE TANTAL AFRIŠKI NAJEMNI VOJAK KRAJ V SLOVENIJI AFRIŠKA PLEMENSKA! SKUPNOST PESNIK ZAJC GARANT SANITETNI MATERIAL 20 24 EGIPĆ. BOG Ml OKRASNI _ KAMEN POVRATNIK RAZTEGLJIVA VRVICA 12 ZLATA OGNJA-NOVIČ KULTURNA RASTLINA 18 RADIJSKI APARAT ISLAMSKA SVETA -KNJIGA 23 KRINKA NAKODRAN SUKNO DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE UMETNIŠKA SMER, KI PONAZARJA! KMEČKE idOILVJL KRAJŠE LIT. DELO RIM. HIŠNI BOG 26 15 ZAPOR SL. IGRALKA RUSKEGA RODU MARIJA TUJE ŽENSKO IME GORSKI REŠ. ČOLN 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 NICK BL0ME SKAND. DROBI2 MADŽ. PESNIK LORINC SIRSKI ČASTNIK HAfEZAL 33 31 HARI STERŽAJ OTOK V OTOČJU IUAMQTQ 27 JEZERO V RUSIJI AFRIŠKA SUHA REČNA STRUGA 25 14 16 NAGRADNA KRIŽANKA 10 NERODNI LJUDJE SOPROGA GORBAČOV 34 13 GL. MESTO RUANDE ANTON JANŠA POŽELENJE EDVARD (UUBK.) 29 SUKAHIN PISATELJ MOMO BOJAN K0LENC DELOVNI ZAGON IGRAŠ KARTAMI^ RIMSKI DRŽAVNIK 22 NORV. SL0VNIČAR IVAR ANDREAS PTIČ DEŽEVNIK IRSKO ŽGANJE STOKANJE LETALSKI SALTO 17 32 PREB. EVR. DRŽAVE CUNJA TRUP IGRALEC SHARIF SL. PIS. PEROCI RIM. BOG. JEZE ZIMSKA PADAVINA MITOLOŠKI LETALEC 28 DEL ČELJUSTI TOMAŽ 0STERC GRŠKI BASNO- PISEC 30 LITIJ MRAK TVGm RAOS IDEOLOG VREDNOSTI LADJA ZA LOMLJENJE LEDU 19 11 NEVARNA MRZLICA 21 NOVI SVET EVROTAS GUBANA KRILU POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK IBM Slovenija bo dobila novega direktorja Uresničitev pričakovanj V dobrih treh letih poslovanja je podjetje IBM Slovenija pod vodstvom Andreasa Hermana tako v evropskem kot tudi svetovnem merilu uspešno uresničevalo zastavljene naloge. Andreas Herman se vrača na mesto generalnega direktorja v Kuvajt, v Sloveniji pa ga bo zamenjal Kranjčan Janez Bencina. Ljubljana, 26. aprila - Predstavniki mulitnacionalke IBM so na priložnostni novinarski konferenci v sredo zvečer uradno naznanili menjavo vodilnega moža v slovenski Podružnici. Dosedanji direktor Andreas Herman se vrača na svoje prejšnje delovno mesto direktorja kuvajtske podružnice IBM, prvega juni- Sa pa ga bo nadomestil osemin-(tridesetletni Kranjčan Janez Bencina. Z menjavo vodilnih mož se bo izpolnila IBM-ova težnja po tem, da podružnice »zven sedeža multinacionalke vodijo domači poslovneži. Dosedanji razvoj IBM-ove Podružnice v Sloveniji ie tesno povezan z dosedanjim direktorjem Andreasom Hermanom. V bo nadaljeval svoje zaradi vojne prekinjeno delo. S prvim junijem bo prvi mož IBM Slovenija postal osemin-štiridesetletni Kranjčan Janez Slovenijo je prišel iz Kuvajta ob Bencina. Po poklicu je elek začetku zalivske vojne. V času troinženir, svojo poklicno pot je njegovega dela v slovenski začel v Iskri, od razvojnega Podružnici-se je povečalo tako inženirja pa je prek projektne- «evilo zaposlenih, od začetnih ga vodje napredoval do direk- 45 na sedanjih 143, kot tudi torja trženja, za svoje delo pa je obseg poslovanja in uvajanja prejel državno nagrado. Iz- svetovne IBM-ove tehnologije, kušnje, ki si jih je nabral med Andreas Herman v multinacio- svojim delom, je nadgradil z nalki dela že dobrih 35 let. diplomo na mednarodnem in- Začel je kot inženir za vzdrže- štitutu za menedžment na Ci yanje, uspešno se je lotil mar-ketinškega dela in trženja ter nazadnje končal kot vodilni mož najprej kuvajtske ter sedaj slovenske podružnice. V juniju pru. Pred dobrimi petimi leti je v Kranju odprl lastno podjetje BenCo, kot samostojni svetovalec pa je pripravil poslovne načrte za številna domača in se bo najverjetneje do svoje tuja podjetja v Sloveniji in na uPokojitve vrnil v Kuvajt, kjer Hrvaškem. • U.S. Tečajnice na Internetu Kranj, april - SKB banka je pred kratkim v svojo predstavitev na Internetu vnesla svoji tečajni listi za občane in za podjetja ter tečajno listo SKB banke. V "poglavju" tečajnih list pa lahko najdete tudi njihov arhiv za lansko in letošnje leto. Tako lahko pogledate, kakšen je bil tečaj na teh treh listah na katerikoli dan v lanskem in letošnjem letu. Uporabniki lahko to storitev naročijo tudi prek elektronske pošte. ^TRENCA d.o.o. V-*^ Savska cesta 34, 4000 KRANJ VABI K SODELOVANJU KOMERCIALISTA-KO Pogoji: srednja ali višja šola komercialno-ekonomsko-poslo-vodske smeri, poznavanje računalništva, zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika, samostojnost in strokovnost pri delu. Možnost pripravništva. s kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z Možnostjo spremembe zaposlitve v nedoločen čas. Bližina vašega doma podjetju je tudi vaša prednost. |amo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: TRENCA, d.o.o., Savska c. 34, 4000 KRANJ. pahljačasti javor cmsus POTENTILLA RODODENDRON - nizki RODODENDRON -^elikocvetni, v 4 barvah GALEJA SMERKA "OMORIKA" jvJA "SMARAQDO" vStraS&Cu 4.150,00 SIT 600,00 SIT 305,00 SIT 1.325,00 SIT 2.630,00 SIT 2.130,00 SIT 3.150,00 SIT 1.155,00 SIT TLU el.tt ^bel.:l tel.: Koprive zapustil SKB banko Kranj, april • Članu uprave SKB banke Gojku Koprivcu je sporazumno prenehalo delovno razmerje, so po seji nadzornega sveta 18. aprila sporočili iz SKB banke. Za Gorenjsko je vest posebej zanimiva zaradi tega, ker je bil Koprive avtor poskusa SKB banke, da bi prevzela Gorenjsko banko. Poskus prevzema Gorenjske banke lani ni uspel, že na tedanjih tiskovnih konferencah pa je bilo moč zaznati nesoglasja v upravi prav glede tega vprašanja, zlasti z direktorjem uprave Ivanom Neradom. Gojko Koprive je bil v SKB banki direktor za področje financ, investicijskega bančništva in zakladništva in nesoglasja so bila menda tudi na področju razvoja zakladništva. Koprivčeve naloge je začasno prevzel Franjo Bizjak, ki je sicer direktor plana, ekonomike in računovodstva. Zamenjavo za Koprivca naj bi poiskali do konca maja, saj se bo 30. maja sestal nadzorni svet, ki bo tedaj obravnaval poslovno poročilo o poslovanju banke z zaključnim računom za lansko leto, opremljenim z mnenjem revizijske hiše Coopers & Lvbrand. Gorenjska banka tretja po kapitalu Kranj, aprila - Med sto poslovnih bank v Srednji Evropi se je uvrstilo tudi deset slovenskih bank, najvišje po kapitalu se je uvrstila Nova Ljubljanska banka, sledi SKB banka, na tretjem mestu pa je Gorenjska banka. Ugledna finančna revija The Banker iz Londona je v aprilski številki objavila lestvico stotih vodilnih poslovnih bank v Srednji Evropi. Nanjo se je uvrstilo tudi deset slovenskih bank. Po obeh kriterijih se je najvišje uvrstila Nova Ljubljanska banka, saj je po bilančni vsoti na 16. mestu, po kapitalu pa na 26. mestu. Sledi SKB banka, ki je po bilančni vsoti na 41. mestu in po kapitalu na 34. mestu. Gorenjska banka se je po bilančni vsoti uvrstila na 58. mesto, po kapitalu pa na 37. mesto. Nova Kreditna banka Maribor pa se je po obem merilih uvrstila na 50. mesto. V reviji ob objavili tudi bonitete oziroma ocene poslovnega tveganja za te banke, ocenila jih je konzultantska firma Thomson BankWatch-Bree s Cipra. Med devetimi slovenskimi bankami (za Gorenjsko banko oceni ni) sta bili najbolje ocenjeni Nova Ljubljanska banka in SKB banka. Večina bankomatov sprejema položnice Kranj, april • Gorenjska banka ima dvajset bankomatov, februarja in marca so z depozitnimi enotami opremili še bankomate na Jesenicah, Bledu in v Radovljici in tako večina bankomatov že omogoča polog gotovine in plačilo položnic Brez depozitne enote so tako ostali le še trije bankomati in sicer v Kranju na Bleiweisovi 1, v Kranjski Gori na Borovški cesti in v Tržiču na Trgu svobode. Na vseh drugih pa poleg dviga gotovine lahko opravite tudi polog gotovine ali plačate položnice in sicer tako, da priložite bankovce ali vam obremenijo tekoči račun. Ker se mnogi tega Se vedno boje, zapiSimo, kako to lahko napravite. Ko se v bankomat vložili kartico in odtipkali osebno številko pritisnete na tipko "druge storitve" in izbirate med dvema možnostima: polog gotovine na svoj tekoči račun ali sprejem plačilnih nalogov (položnic). Ko se na bankomatu odpre predal, vzamete ovojnico in vanjo vstavite položnice in/ ali gotovino, ni pa dovoljeno vstavljati kovancev. Ovojnico zalepite in jo vstavite v režo pod čitalcem kartic ter počakajte, da vam bankomat vrne kartico in potrdilo s podatki o opravljeni transakciji. V ovojnico lahko vložite največ 15 položnic oziroma 50 bankovcev, za večje število morate postopek ponoviti. Če pa ste se med postopkom premislili, seveda preden ste oddali ovojnico, pritisnite na tipko "prekinitev". Astrološka svetovalnica Marjeta Dragovan, s.p. tel.: 090 41 39, cena 156 SIT/min Vse, kar izvedeti svoji prh Zaup 090/41-29 DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TU JE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKVFNl/mODAffll I NAKUTM/HtODAJNI I NAKlTNl/mODATNI l DEM 1 ATS 100 11L A BANKA (Kranjce) 18,90 A V AL Bled 89,40 AVAL Kranjska gore 89,40 BANKA CREDIT ANSALT d.d. Lj 89,20 EROS (Stari Mayr), Kranj 89.40 GEOSS Medvode 89,30 GORENJSKA BANKA (vsa enota) 88,50 HRANILNICA LON, d.d.Kranl 89,40 HKS Vtgred Medvode 89,50 HIDA-tržnlca LJubljana 89,65 HRAM ROŽICE Mengeš 89,50 ILIRIKA Jesenice 89,20 INVEST Škofja loka 89,70 LEMA Kranj 89,20 MIKELStrežliče 89,20 NEPOS (Škotja Loka, Trata) 89,50 NOVA LB Kamnik. Medvod«, šk. Loki 89.60 PBS d.d. (na vseh poštah) 88,00 ROBSON Mengeš 89,50 SHP-Slov. hran. In poa. Kranj 89,20 8KB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,30 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 88 50 SLOVENIJATURIST Jesenice 89 20 ŠUM Kranj 89,30 TALON tel. poitsji Tnrts,Sk,Loks, Zg Bttnje 89,50 TENTOURS Domžale 89,50 TRORCAL Kamnlk-Bakovnlk 89,80 UBK d.d. Šk. Loka 89 20 VVILFAN Kranj 89 40 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 8g'30 VVILFAN Tržič 89^30 POVPREČNI TEČAJ 89,28 90,10 89,90 90,10 90,50 89,60 89,70 90,25 89,90 90.60 89,80 89,85 90,20 89,99 89,70 89,80 89,80 90,60 90.30 90,00 89,70 91.50 90,20 89,70 89.90 90,20 89,95 90,60 89.80 89,70 89,70 90,05 12.45 12,63 12,63 12,60 12,65 12,64 12,33 12,65 12,60 12,66 12,65 12,50 12,67 12,62 12,63 12,66 12,61 11,50 12.70 12,65 12.60 12,33 12,50 12,64 12,66 12.70 12,67 12,58 12,85 12,64 12,64 12,56 12.90 12,75 12,80 12,90 12,75 12,72 12,83 12,75 12,80 12,74 12,75 12.80 12,72 12.70 12,74 12,72 13,00 12,70 12,80 12,75 13,05 12,80 12,72 12,76 12,80 12,74 12,92 12,73 12,73 12.72 12,78 8.48 8,50 8,50 8,50 8.75 8,75 8.48 8,35 8,30 8.75 8,65 8,50 8,75 8,60 8.60 8.80 8,67 7.70 8.60 8,70 8,62 8,48 8,50 8,75 8.82 8,70 8,80 8.55 8.78 8,75 8,75 8,59 9,05 8,90 9,00 9,00 6,90 8,90 9.18 8,75 8,70 8,88 8,89 9,00 8.92 8,90 8,95 8,90 9,26 8,70 8.80 8,80 9.00 9,00 8,90 8.95 8,95 8,89 8,95 8,95 8,90 8,90 8,92 Pri šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnica, ki al pridržujejo pravico dnevnih apramamb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 NOVO ! NOVO ! BU». RADOVLJICA, LESCE ' POSTAVA KITAJSKE HRANE NA DOM OD TORKA DO SOBOTE OD 12.00 DO 19.00 lAM ? KITAJSKA RESTAVRACIJA - CHINA RESTAURANT 85 ž« ODPRTO OD 12.00 DO 23.00, PONEDELJEK ZAPRTO * U. NARODNIH HEROJEV 3, 4260 BLED, SLOVENIJA _TEL:+386 (0)64 741-716 Prihranimo vam ist s ponudbo kitajska hrane, ki vam ja dostavimo as dem, veseljem pa vam borne postregli tudi v naii rsstsvrseiji. Za mrožili ia rezervacije kliiits na telefon: 741-716 rnnnnimi o na aom, PRODAJNI CEN STARI DVOR Skof|a loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 POSEZONSKO ZNIŽANJE a® G3B KALORIFER S TERMOSTATSKO URO SUŠILNI STROJ GORENJE SUŠILNI STROJ CANDY... PEČ NA PETROLEJ ELEK. OLJNI RADIATORJI GRELNE BLAZINE PROD AJA BLAGA /f KOLIČINSKO OMEJENO! AKCIJSKA PRODAJA od 20. do 30. APRILA BELA TEHNIKA GORENJE SVETILA VSEH VRST POMIVALNI STROJ PHILCO AKUSTIČNI APARATI, M. GORSKA KOLESA 13% 15% 67.990 POPUSTA POPUSTA CENE IN POPUSTI SO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO, MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE, BREZLAČNA DOSTAVA NEMOGOČEJE MOGOČE!!! kovinOtehna KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Število osemenjenih krav Slovenija dol, Gorenjska gor Veliko nazadovanje govedoreje na Primorskem: lani so oscmcnili dve petini krav manj kot pred desetimi leti. Kranj - Po podatkih osemenjevalnega centra Preska se je v Sloveniji število osemenjenih krav na leto v zadnjih desetih letih, med 1985. in 1995. letom, zmanjšalo z 227.162 na 200.534. Le na območju treh zavodov (Kranj, Ljubljana in Celje) se je to število povečalo ali je ostalo enako, povsod drugod pa se je zmanjšalo. Na območju gorenjskega živinorejsko-veterinarskega zavoda so 1985. leta beležili 19.125 osemenitev krav, lani pa 20.311 ali šest odstotkov več. V ljubljanskem zavodu je bilo lani tri odstotke več osemenjenih krav kot pred desetimi leti, v celjskem pa približno enako. Na Primorskem, kjer je govedoreja najbolj nazadovala, so 1985. leta beležili še 24.322 osemenitev krav, lani pa samo še 14.420. Na območju murskosoboškega zavoda je število osemenitev v desetih letih upadlo več kot za eno tretjino, na Dolenjskem za 16 odstotkov in na območju zavoda Ptuj za desetino. Podatki o številu osemenjenih krav najbolje kažejo na gibanje staleža živine in kajpak tudi na razmere v govedoreji. • C.Z. Vaja je naredila mojstra Drnovšek je dober kidavec Če kdo trdi, da predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek ne zna kidati gnoja, se moti. Janez je namreč v petek na kmetiji Jožeta Medveda v bližini Zagorja ob Savi dokazal, da je spreten kidavec Uf, gnoj je letel naokrog, da...! Zlobni jeziki so hitro pripomnili, da se je kidanja (političnega) "gnoja" naučil že v Beogradu kot predsednik predsedstva SFRJ, in da je potlej znanje redno izpopolnjeval tudi v slovenski vladni palači, v parlamentu, liberalni demokraciji in še kje. No, Janez bi moral marca na Špelnovi kmetiji v Lešah pri Tržiču molsti krave, a so ga menda zadržale obveznosti in je delo namesto njega dobro opravil kolega iz Janezove vlade, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc. No, zlobneži so spet vrteli jezike in namignili, da je šlo v tem primeru za koalicijski dogovor med liberalno in krščansko demokracijo, po kateri naj bi vsak opravil tisto delo, ki ga bolj zna: Jože molžo, Janez pa kidanje! In naj za konec še zapišemo, da gre za akcijo Znani Slovenci in kmečka opravila, v kateri bralci Kmečkega glasa izberejo znanega Slovenca, ki potlej kida gnoj, molze, dela koline... Doslej so se zvrstili Marjan Podobnik, dr. Jože Osterc, dr. Janez Drnovšek. Kdo bo naslednji? Kandidatov je precej - predsednik države Milan Kučan, prvak SDS Janez Janša, krščansko demokratski Lojze Peterle, pevka Helena Blagne...? • CZ. "Zeleno poročilo" letnik 1994 - bolje pozno kot nikoli Gre slovenskemu kmetijstvu na bolje? Iz vladnega poročila bi lahko sklepali, da gre slovenskemu kmetijstvu vendarle na bolje. Ko pa na različnih shodih poslušamo kmete, slišimo ocene - kriza, nazadovanje, propad... Po višini skupnih tržnocenovnih in proračunskih podpor kmetijstvu se je razlika med Slovenijo in Evropsko zvezo predlani pomembno zmanjšala, še vedno pa so bile podpore pri nas za 18 odstotkov nižje kot v Evropski zvezi. Bolje pozno kot nikoli! Tako bi lahko rekli za poročilo, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in govori o predlanskih razmerah v slovenskem kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu. Vlada se je z njim seznanila prejšnji mesec, državni zbor pa ga bo obravnaval na eni od prihodnjih sej. Neugodna posestna sestava Kot je razvidno iz poročila, je slovensko kmetijstvo predlani sicer pokazalo nekatere pozitivne spremembe, posestna sestava pa je bila še vedno zelo neugodna. Povprečna velikost kmetij se med zadnjima popisnima obdobjema ni povečala, delež čistih kmetij, ki kaže na poklicnost kmetovanja, je porasel le malenkostno, edini napredek je bil pri povečevanju črede živine na kmetiji. Obseg urejanja Boljša letina in boljši dohodek Kakšen je bil predlani ekonomski položaj kmetijstva, je ob pomanjkanju zanesljivih podatkov težko ugotoviti. Na ministrstvu ocenjuje' jo, da se je paritetni dohodek v kmetijstvu predlani v primerjavi z neugodnim 1993, letom povečal za 15 odstotkov, še vedno pa je bil za 10 odstotkov nižji kot 1992. leta. K boljšemu dohodkovnemu položaju kmetijstva je prispevala predvsem boljša letina. zemljišč se je zaradi moratorija na hidromelioracije, denacionalizacije in neustrezne zakonodaje zmanjšal, več je bilo le vlaganj v namakalne sisteme, promet z zemljišči v okviru sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa je bil skromen. Delež krompirja se zmanjšuje Slovenija je predlani sama pridelala 84 odstotkov potrebne hrane, ostalo je morala dokupiti. Imela je velik primanjkljaj pri olju, sladkorju in žitih ter velik presežek pri hmelju in perutninskem mesu. Obseg kmetijske pridelave je bil predvsem zaradi dobre letine v rastlinski pridelavi (deloma pa tudi zaradi sprememb pri statističnem ocenjevanju) za 6,3 odstotka večji kot leto prej. V setvenem kolobarju se je povečal delež krušnih žit in industrijskih rastlin, zmanjšal pa delež krompirja. Spodbudno je, ocenjujejo na ministrstvu, da je živinoreja ostala na ravni prejšnjega leta. V perutninarstvu in prašičereji so sicer zabeležili manjšo prirejo, obseg govedoreje pa se je povečal za 3,5 odstotka. Prireja mleka je bila večja za 4,9 odstotka, prireja mesa za 1,7 odstotka. Skupno število goved, prav tako tudi brejih telic in krav, je bilo ob koncu 1994. leta skoraj enako kot leto prej. Skromna vlaganja v gozdove V gozdarstvu se je povečal posek iglavcev, ki pa je bil še vedno za četrtino manjši, kot ga predvidevajo načrti za gospodarjenje z gozdovi. Nedovoljeno je bilo posekanih 4,6 odstotka vseh dreves. Vlaganja v gozdove so se v primerjavi s preteklim desetletjem zelo zmanjšala, saj je država zagotovila iz proračuna le tretjino potrebnega denarja. Gozdne ceste so gradili samo v državnih gozdovih. V živilsko predelovalni industriji so predlani prvič po letu 1990 povečali obseg proizvodnje živilskih izdelkov in zaustavili zmanjševanje proizvodnje pijač in krmil. Povečali so produktivnost in v primerjavi z ostalim gospodarstvom dosegli tudi dokaj ugodne finančne rezultate (izjema je bila le predelava mesa). V govedoreji boljša ekonomičnost Cene kmetijskih pridelkov so predlani realno porasle za 4,2 odstotka, hkrati pa so se realno znižale cene nekaterih vrst kmetijskega reprodukcijskega materiala in sredstev za delo v kmetijstvu (naftni derivati, zaščitna sredstva, kmetijski stroji). Ekonomičnost, kot jo izračunavajo na kmetijskem inštitutu, se je v govedoreji izboljšala, v poljedelstvu pa poslabšala. Skupna proračunska podpora za intervencije v kmetijstvu se je, preračunana v dolarje, predlani povečala za pet odstotkov (najbolj se je povečal delež za izravnavo pridelovalnih stroškov na območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji in za namakanje), še vedno pa je bila pri nas stopnja intervencio-nizma bistveno nižja kot v vseh evropskih državah OECD. Primerjava skupnih podpor kmetijstvu, ki je vsota tržnocenovnih in proračunskih podpor, kaže, da se je predlani razlika med Slovenijo in Evropsko zvezo precej zmanjšala, še vedno pa je bila pri nas za 18 odstotkov nižja kot v Evropski zvezi. • C. Zaplotnik Prijaznost prenovljene trgovine v Gorenji vasi Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka Vas vabi v prenovljeno samopostrežno trgovino v Gorenji vasi. S prenovo, v katero so investirali 27 milijonov tolarjev, so pridobili 43 kvadratnih metrov, tako da vam sedaj na 135 kvadratnih metrih prodajnih površin ponujajo ves delikatesni program. opuščanje, zato že napovedujejo prenovo trgovin na Hotavljah in Trati. KGZ Škofja Loka vas posebno vabi v njihov Mlečni butik v Škofji Loki, kjer so vam na voljo vsi njihovi mlečni izdelki po nižji ceni. Za vftičkarje je na voljo specializirana trgovina na Spodnjem trgu, v specializirani trgovini za zaščitna sredstva na Trati pa je strankam na voljo • i« Na Bledu bo mednarodna razstava mačkov Mački ■ lepi, vredni, zavarovani Prireditelji pričakujejo, da bo na doslej največji razstavi v Sloveniji in letos eni največjih v Evropi sodelovalo več kot tristo mačkov in mačk iz najmanj osmih evropskih držav. Seveda pa boste v trgovini lahko nakupili tudi različno galanterijo, artikle za osebno potrošnjo, rože, tekstilne izdelke ter mleko in mlečne izdelke iz njihove lastne prozi-vodnje. Novost trgovine je tudi pečica za peko svežih žemljic in peciva, ki jo je priskrbel Peks iz Škofje Loke. S to pridobitvijo so strankam vedno na voljo sveže pečene žemljice in pecivo. Samopostrežna trgovina v Gorenji vasi pa je samo ena izmed 18-tih trgovin, ki jih KGZ Škofja Loka na celotnem loškem območju. Trend zadruge je prenova teh trgovin in ne tudi redni svetovalec. Torej, obiska v eni izmed trgovin KGZ Škofja Loka ne boste obžalovali. Poleg bogate izbire in kakovostnih mlečnih izdelkov je temelj njihove trgovske ponudbe prijazen nasmeh trgovk. Ali kot so dejali prvi kupci v prenovljeni samopostrežni trgovini v Gorenji vasi: pri tako prijaznih prodajalkah, kot so v Gorenji vasi, je nakupovanje pravi užitek. Trgovina v Gorenji vasi je odprta vsak dan od 7. ure do 18.30, ob sobotah od 7. do 12.30 ter ob nedeljah od 8. do 11.30. Bled - Ker je Bled že zaradi naravnih lepot vabljiv kraj za prirejanje različnih kongresov, prireditev in razstav, so se tudi v Felinološkem društvu Kamnik odločili, da mednarodno razstavo pasemskih mačk in mačkov pripravijo na Bledu. Razstava bo 18. maja, od 9. do 19. ure, v športni oz. ledeni dvorani. Kot je povedal predsednik kamniškega društva Tomaž Ferjuc, sicer tudi sam lastnik več pasemskih mačk, so vabila za udeležbo na razstavi poslali v vse evropske države, doslej pa so sodelovanje potrdili lastniki pasemskih mačk in like udeležbe na razstavi, razlog pa je predvsem cena razstavnega prostora - 55 mark na žival, ki nekaterim, predvsem gmotno šibkim rejcem mačkov, predstavlja že velik izdatek. Na razstavi bo mogoče kupiti mačjo hrano, zdravila, ki so v prosti prodaji, opremo za mačja bivališča, naprodaj pa bo tudi nekaj mladičev. Strokovnjaki bodo lastnikom pasemskih in nepa-semskih mačk svetovali o nakupu mačke ali mačka, o cenah, prehrani, zdravstvenem varstvu, negi in vseh ostalih vprašanjih, ki bi jih utegnila zanimati. Prireditelji mačkov s Hrvaške, Češke, z so se že odločili, da bo za Madžarske, iz Italije, Nem- predšolske otroke ogled raz- čije, Avstrije, z Danske in iz Slovenije. Na razstavi pričakujejo okoli tristo živali različnih pasem in barv, med njimi tudi pasme, ki jih pri nas še ni bilo, ter mačke, ki so na trgu vredni od 20 do 25 tisoč mark in so za primere, če se jim kaj zgodi, zavarovani v zavarovalnicah. Iz Slovenije ne pričakujejo posebno ve- stave brezplačen. Otroke tudi pozivajo, naj s seboj prinesejo slike z motivom muc, ki so jih sami naslikali. Najboljše bodo nagradili. Pa še to: večina razstavljalcev bo z Bleda nadaljevala pot v sosedni Beljak, kjer bo naslednji dan, to je 19. maja, tudi velika mednarodna razstava pasemskih mačkov in mačk. In zakaj je kljub precejšnjim stroškom med lastniki pasemskih živali vendarle veliko zanimanja za sodelovanje na razstavah? Razlog je v tem, da najboljši mački in mačke dobivajo na razstavah laskave naslove šampion, mednarodni šampion, veliki mednarodni šampion in šampion Evrope in da ta priznanja dvigujejo ceno živali in njihovih mladičev. Pot do nazivov ni lahka, za pridobitev naziva šampion Evrope mora maček ali mačka zmagati na 21 razstavah v petih različnih državah. V kamniškem felinološkem društvu se s tem nazivom lahko pohvalijo štirje mački oz. njihovi lastniki - Vlado Matjašič -Berce iz Radovljice, Helena Bagia iz Kranja ter Milena Hribar iz Ljubljane in Meta Ristič iz Borovnice. Društvo, ki je eno izmed šestih v Sloveniji, ima okoli sto članov in ljubiteljev, lastnikov pasemskih mačk in mačk brez rodovnika. Člani so iz vse Slovenije, največ pa jih je z Gorenjskega. • C. Zaplotnik ©ims Trgovina gorenjesavska 1 5, kranj TeL: 225-820, 225*850 Servis KAlisNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 KKRCHER Koroška gosta med preddvorskimi kmeti Preddvor - Avstrija je že več kot leto dni članica Evropske zveze, zato so njene izkušnje, še zlasti na občutljivem kmetijskem področju, zelo zanimive tudi za Slovenijo, ki se na vstop v Evropo šele pripravlja. Del izkušenj bosta preddvorskim kmetom danes, v petek, ob 20. uri v Domu krajanov v Preddvoru predstavila dipl. inž. Štefan Domej, mandatar skupnosti južnokoroških kmetov v Koroški kmetijski zbornici, in Franc Josef Smrtnik, Član predstojništva občine Železna Kapla. • CZ. UREJA: Vilma Stanovnik V nedeljo se v Kranju začenja kvalifikacijski vaterpolski turnir za nastop na evropskem prvenstvu JUGOSLAVIJA FAVORIT, NAŠI MED PRVE TRI Takšna so pričakovanja slovenskih vaterpolskih strokovnjakov, ki so turnirju v Kranju pripisali vlogo najpomembnejšega letošnjega slovenskega vaterpolskega dogodka Kranj, 26. aprila - Dober teden dni so v Kranju že zbrani reprezentantje, ki bodo Slovenijo zastopali na bližnjem kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu skupine B, ki bo junija na Malti. Kvalifikacijski turnir na olimpijskem bazenu v Kranju bo potekal od te nedelje, 28. aprila, končal pa se bo s tekmama za tretje in prvo mesto v soboto, 4. maja. Takrat bo tudi znano, katere tri od devetih reprezentanc, ki bodo sodelovale na turnirju, bodo igrale na evropskem prvenstvu na Malti. "Priprave na ta turnir in na evropsko prvenstvo so se za nas začele že lansko jesen, ko smo sestavili reprezentanco, letos pa je reprezentanca marca nasto-na mednarodnem turnirju v nstambulu, v začetku aprila pa smo v Kranju igrali tudi na tako imenovanem Tristar turnirju. Glavni letošnji cilj reprezentance je seveda uvrstitev v "B" finale evropskega prvenstva, vendar pa se moramo najprej v Kranju uvrstititi med prve tri skipe in potem na Malti poskrbeti, da ostanemo v B ligi. Če tam izpademo, pač nismo dosegli ničesar," pravi državni selektor vaterpolske reprezentance Tomo Balderman. Navadno so slovensko reprezentanco sestavljali Triglavani, letos pa je ekipa bolj raznovrstna, saj jo sestavljajo igralci iz večine slovenskih klubov, kar Pomeni, da se kvaliteten vaterpolo širi po vsej Sloveniji. Seveda pa je največ še vedno Naši reprezentantje so se na pripravah v Kranju zbrali že prejšnji četrtek, zadnje dni pa so priprave v olimpijskem bazenu še posebno intenzivne. ji'HflFit. .........t,isrT7mm^iu< Tomo Balderman, državni vaterpolski selektor igralcev letošnjega državnega prvaka, Triglava iz Kranja. Najpomembnejše vprašanje, ki se zastavlja pred kvalifikacijskim turnirjem v Kranju pa je, kam v konkurenci ekip držav: Velike Britanije, Jugoslavije, Belgije, Danske, Švice, Na priprave v Kranj ie selektor Tomo Balderman povabil igralce: Romana Naglica (Kranj 90), Elvira Belila, Jureta Gantarja, Borisa Goljufa, Marka Strkalja (vsi Ljubljana), Joža Starmana (Micom Koper), Marka Grujiča, Jerneja Seljaka, Saša Weixla (vsi Probanka Leasing Maribor), Mitja Travnikarja (Slobodna Dalmacija), Žiga Balderma-n<», Erika Bukovca, Uroša Cimžarja, Tea Galila, Branka Hojdinjaka, Matjaža Homovca, Mateja Nastrana, Tadeja Peranoviča, Krištofa Štromajerja in Primoža Troppana (vsi Triglav). VZS je ponudbo za nastop poslala tudi Tomažu Lasiču, ki igra v Avstraliji, vendar do včeraj še ni prejela odgovora o njegovem nastopu. Češke, Turčije in Poljske, sodi naša reprezentanca. "Mislim, da bo najbolj pomembna tekma za nas že prva tekma to nedeljo, saj bomo igrali z neposrednim konkurentom, ekipo Turčije. Na vsak način pa mislim, da je ekipa Jugoslavije za nas še premočna in je prvi favorit tega turnirja. Ker se na EP na Malto uvrstijo tri reprezentance, moramo v naši A skupini zasesti najmanj drugo mesto, da bomo potem lahko igrali v polfinalu in si nato v soboto zagotovili nastop ali na tekmi za tretje ali za prvo mesto. Pri žrebu smo imeli vsekakor smolo, saj smo v težji kvalifikacijski skupini, vendar pa smo dobro trenirali, spodbuda za nas pa je tudi domači teren," pravi Tomo Balderman. Kvalifikacijski turnir v Kranju se bo začel v nedeljo ob 17. un s tekmo Poljska - Jugoslavija, ob 18.30 pa bo tekma Slovenija -Turčija (s TV prenosom). V ponedeljek bo ob 18. uri tekma med Turčijo in Poljsko, ob 19.30 pa bo naša reprezentanca igrala z Veliko Britanijo. V torek bodo na sporedu štiri srečanja (skupina A bo igrala tretji krog, skupina B pa prvega). Ob 16.30 bosta igrali ekipi Češke in Belgije, ob 18. uri bo tekma med Jugoslavijo in Turčijo, ob 19.30 se bosta pomerili ekipi Švice in Danske, nato pa bo ob 20.30 slavnostna otvoritev turnirja. Ob 21. uri bo še tekma med Poljsko in Veliko Britanijo. V sredo bodo naši vaterpolisti igrali s Poljaki, v četrtek pa z ekipo Jugoslavije. V petek bodo tekme za 7. in 5. mesto ter polfinali tekmi, v soboto pa se do turnir končal s pomembno tekmo za tretje mesto in prestižno tekmo za zmago na turnirju. • V. Stanovnik, foto: J. Furlan VABILA, PRIREDITVE Tek na Dobrčo - ŠD Mošnje prireja, v sredo, 1. maja, s startom ob 9. uri, tek na Dobrčo. Start bo ob 9. uri pred Kulturnim domom v Mošnjah, cilj pa pred kočo na Dobrči. Prijave sprejemajo od 8. ure na startu, tekmovalci in tekmovalke pa bodo razvrščeni v šest kategorij. Vsi tekmovalci bodo prejeli spominske medalje, organizatorji pa svetujejo, naj se teka zaradi višinske razlike (1000 m) udeležijo le dobri tekači. • V.S. . Teniški turnir v Preddvoru - Jutri, v soboto, bo na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru III. tradicionalni otvoritveni teniški turnir za pokal Živila. Turnirje organiziran za rekreativce -dvojice in je največji te vrste v Preddvoru. Tekmovanje je združeno s prijetnim druženjem, ima pa tudi bogat nagradni sklad. Prijeve sprejemajo po telefonu 45 - 080. • V.S. Klubski dan skakalcev Triglava - Ob zaključku najuspešnejše Sezone SK Triglav se bodo tekmovalci, starši, trenerji, sodniki, sponzorji in pnjateleji kluba danes ob 18. uri zbrali na Gorenji iavi. Najboljšim bodo podelili priznanja in nagrede. • V.S. vabilo v teniško šolo - Teniški klub Triglav iz Kranja je 0rganizator teniške šole za otroke stare od 5 do 10 let. Prijavite se 4onkx° v pisarni TK Triglav na Partizanski 22 ali po telefonu 22 31 Sola se bo začela 67 maja ob 16. uri. • V.S. Praznični turnir v malem nogometu - Pizzerija Marjetka bo to nedeljo, 28. aprila, organizirala malonogometni turnir. Začel se bo Pb 8. uri, zanj pa se je še danes moč prijaviti v pizzeriji ali po telefonu 311 - 301. Žrebanje bo zvečer ob 20. uri. • V.S. Prvomajski turnir v Železnikih - KMN Alples LP Sport Fit bo v Sredo, i. maja, organizator malonogometnega turnirja. Turnir bo Potekal na športnem igrišču v Dašnici, zanj pa se je moč prijaviti še Qo ponedeljka, 29. aprila, po telefonu 66 - 021 ali 66 - 930. • V.S. Jutri na Mekinjski kros - TVD Partizan Mekinje vabi jutri, v soboto ob 10. uri na tradicionalni Mekinjski kros. Start bo pred Uršulinskim samostanom v Mekinjah, prijavite pa se lahko pisno na naslov: TVD Partizan Mekinje, Cankarjeva 37, Kamnik ali na tartem mestu na dan prireditve. Kros bo organiziran za 15 ^?fegorij - od najmlajših do najstarejših - organizatorji pa "oljubljajo tudi lepe praktične in denarne nagrade. • V.S. § **°kometoi spored - V II. državni ligi ženske - zahod je ekipa in i9a že včeraj igrala z Mlinotestom B, Šešir B pa v nedeljo ob *u-30 gosti Polje B. VIII. državni ligi za moške - II. skupina pa so pari: Sava Kranj - Duplje (sobota ob 18. uri), Krim - Kamnik jsobota ob 17. uri), Šešir B - Radovljica Š.Bled (sobota ob 20. uri), p°m Zabnica - Jezersko (sobota ob 18.15), Besnica B - Preddvor :f°rjanc (nedelja ob 10. uri). Redno kolo igrajo tudi kadeti in ^arejše deklice. • V.S. b ^2Pomemi spored - V 24. krogu druge slovenske nogometne lige o Naklo v nedeljo ob pol enajstih dopoldne doma igralo z r^gorjem. Glede na položaj moštev na lestvici zmaga Nakla ne bi niela biti vprašljiva. Gledalci ste naprošeni, da parkirate ob j^erkurju! Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa bodo v slovenski ^adetski in mladinski ligi igrali v gosteb z Dravo šele 27. maja. V retji nogometni ligi bo v nedeljo, 28. aprila, ob 16.30 v Kranju derbi «ea vodilnimi Goriškimi opekarnami in Triglavom Creino. Samo ./naga lahko Kranjčane povzdigne pod vrh lestvice. Visoko pa bo zrn °b 1630 [%ia[o doma s Telmontom. Tokrat bi Visočani morali lipi-8atl i 1 i W> 900 MHz brezvrvični telefgi TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta promocijski-; ATESTI Dostava na naslov FBREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJ Ifteiefon trad* PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.: 222-150 idej Prodam njivo na odlični lokaciji. ©733-092 13674 Prodam BRUNARICO primerno za čebeljnak ali vikend. ©46-171 13694 Prodam vrtno ZEMLJO. ©48-703 13709 V najem oddam 1 ha TRAVNIKA in NJIVO. Čimžar, Jezerska c. 49, Primskovo 13728 V Zg. Bitnjah zamenjam travnik za manjšo zazidljivo parceio. ©222-056 13756 V okolici Kranja kupimo starejšo HIŠO. STANINGA, ©242-754 13848 Prodami HIŠO Selške Lajše 20 (Mežnarjeva), zemlje cca 250 m2. ©47-227 13902 1 Kupimo novejšo atrijsko ali visokopritlično HIŠO. STANING Kranj, ©242-754 13944 Oddam hišo v najem v Kranju, lahko tudi za poslovne prostore. ©47-666, po 17. uri_14001 Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka odda v najem 3 prostore v izmeri 135 m2 v Zadružnem domu Zminec, primerno za skladišče ali mirno obrt. Informacije po telefonu 620-552 ali 620-497. Rok za ponudbe je 15 dni. 14019 NJIVO dam v najem. Loka pri Tržiču. ©224-283_14051 Zgornji Brnik prodamo zaz. parcelo 350 m2 z gospodarskim poslopjem za 30.000 DEM. Sprememba namembnosti ni potrebna. AGENT Kranj, 223-485_14054 Podjele Bohinj prodamo gospodarsko poslopje 10x6 v 2 etažah. Primerno za vikend na 1600 m2 zemljišča, za 80.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 14055 Škofja Loka - Gabrška gora, prodamo parcelo, primemo za vikend ali stanovanjsko hišo, 615 m2 zemlje -sončna stran. Narejen izkop, elektrika, voda na parceli, za 29.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14056 Boh. Bistrica, Bohinj obnovljena stanov, hiša 120 m2, malo zemlji*' ča, cena zelo ugodna 128.000 DEM-MAKLER Bled, 76-461, 77-026 141* LESCE novejša stanovanjsa hiša "jurček" z 260 m2 stan. pov. na 700 m2 zemljišča, kvalitetna in lepa hiša za ceno 396.000 DEM. MAKLER BLED, 76-461, 77-026_-MijT Bled vila Yella, stara počitniška vila v samem centru mesta, 200 m2 stanovanjske površine in 800 m2 zemljiš' ča, odlična lokacija za bivanje pa tudi za poslvono ali gostinsko dejavnost, cena ugodna 330.000 DEM. MAK-LER BLED, 76-461, 77-026 i4ij* Prodam hiše do III. gr. faze v Kovorju.pri Bledu, pod Krvavcem, atrijsko na Drulovki na parceli 500 m2, enodružinsko v Javorjih, večjo 20 let staro v Naklem na večji parceli, zaz. parcelo v Gorenji vasi 570 m*-APRON 331-292, 331-366 141» Prodamo v kranju prodamo hiš° dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjs3 parcela, cena 215.000 DEM, v Britof na parceli 900 m2 prodamo hišo 9»' m in poleg nje samostojno delavnic0 v IV. gr. fazi, ob glavni prometni ces»> cena 330.000 DEM., v Hotemažan enonadstropno hišo s parcelo 200" m2, v Vodicah enonadstropno hiš?! parcela je 500 m2, možno je dokup)'1 še parcelo 500 m2, V Kranju več|° hišo (stari hiši je prizidana nova hiša); namenjeno predvsem večji servis^ dejavnosti s trgovino, cena = 795.00u DEM. K 3 KERN, 221-353 141* Prodamo v Šenčurju novejšo P0' slovno - stanovanjsko hišo in na parceli 1000 m2, na Bledu več)0 hišo na parceli 1000 m2, cen* 330.000 DEM, v Lescah prodam0 montažno hišo 8x8, parcela je 70" m2, na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončan" atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353 14157 ___, Prodamo v Šk. Loki primerno ^ poslovno stano. dejavnost, cle*1 145.000 DEM (možno plačilo P° obrokih, do dveh let); Šenčur visoko pritlično enonadstropno hišo cen 200.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 Z Gorenjskim glasom v Volčji Potok V dneh jubilejne cvedično vrtnarske razstave v ARBORETUMU VOLČJI POTOK Vas vabimo na dva poldnevna Glasova izleta: prihodnji četrtek, 2. maja, in v petek, 3. maja. Obakrat bo Glasov avtobus počez prevozil Gorenjsko, saj bo odpeljal dopoldan ob 9. uri z Jesenic, spotoma ustavil na postajah do Kranja (ob 10. uri pred Kinom Center), po potrebi tudi na postajah do Kamnika oziroma Volčjega Potoka. Zagotavljamo vam, da bo v dneh razstave, ki sicer traja od danes, 26. aprila, do ponedeljka, 6. maja, pred Arboretumom najbolj enostavno parkirati, če se boste tja nadvse udobno in brezskrbno pripeljali z Glasovim avtobusom. Na njem Vas bo čakala vstopnica, po ogledu cvetoče lepote bo za udeležence Glasove ga izleta oba dneva še zgodnja večerja (v Četrtek v Pivnici Adam Ravbar, v petek v Domu v Kamniški Bistrici), nekaj družabnih iger in udoben povratek z avtobusom domov v obratnem voznem redu kot dopoldan. Za naročnike Gorenjskega glasa stane izlet samo 1.750 tolarjev. V soboto, 11. maja, bomo pripravili še en Glasov nakupovalni izlet v Italijo, do nakupovalnih centrov Brava in Alpe Adria pri Vidmu. Cena: 2.100 tolarjev; naročniški popust: 500 tolarjev. Vse informacije in prijave za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) in 064/ 223 - 111. Ob prijavi bo zelo dobrodošel tudi podatek, na kateri postaji boste 2. ali 3. maja (oz. 11. maja) čakali Glasov avtobus. Ugodno prodam ZIBELKO in rolarje št. 37-38. «631-242 13912 Prodam kotno sedežno garnituro, dvižna garažna vrata, fantovsko obhajilno obleko za 9 let. 0401-182 Prodam dobro ohranjen betonski kozolec in šrotar. »061/841-318 Prodam dva enoletno stara otroška kolesa, trocikla s palico za vodenje; harmonika vrata 3,50 x 2 m visoka. 0 331-604 14065 STAN. OPREMA Kuhinjo, štedilnik na drva, pralni stroj, mizo, polkavč, termoakum. peč, prodam. »53-268 13173 Bled stanov, hiša dvojček 251 m2 stan.povr., 600 m2 zemljišča, cena 330.000 DEM, stanova, hiša starejša J20 m2 stan. povr., 450 m2 zemljišča, cena 130.000 DEM, manjša nova stanov, hiša, 100 m2 stan. pov. malo zemljišča, cena 138000 DEM, starca stan. hiša, 1000 m2 zemljišča, 180 m2 stan. po., cena 230.000 P4EM. MAKLER Bled, 76-461, 7>-026 Prodamo na mirni, sončni lokaciji v velesovem prodamo pritlično hišo z zdelano mansardo, ločen poslovni °bjekt na parceli 2800 m2, v Tržiču JJ* "punktu" meščansko hišo, 4 o£ie' v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo » mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 *EWN, 221-353_141» PARCELE: v Belci pri Mojstrani Prodamo zazidljivo parcelo 1700 Pgi ob glavni cesti primerno za '°*al, motel, v Medvodah prodamo t^idiiivo parcelo 700 m2 z lokacijsko ,°*^«ntacijo, v Dupljah prodamo ^<%o parcelo 1130 m2, loakcijs- >ft °ok4mantaciia i« zaprošena, cena fO DEM/m2. K S KERN, 221-353 '4183 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo J060 m2. K 3 KERN 221-353 14W v Kranju prodamo garažo Triplex v Ptičju na Planini. K 3 KERN, 221- jp3 14165 VIKENDI: Podljubelj prodamo bru-"arico 5x7 m z ločenim garažnim °DJektom, parcela 1400 m2, cena 150.000 DEM, nad Tržičem (pod uobrčo) prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 100 m2 parcelo, Krvavec prodamo počitniški apartman na ^vavcu, Duplje prodamo brunarico Z^?' n| dokumentacije, parcela 530 9» cena 27000 DEM. K 3 KERN, ?£[^53__14166 NOVO! NOVO! V NAJEM ODDAMO ^'VE ALI HLEV ZA KONJE. Pokličite tt22l-353 14167 PRIREDITVE J"RlO JURČEK vam igra na ohcetih in Qr>Jgih zabavah. «685-459 12518 GAULOISES BLONDES koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) -Tel. :064/213-650 toANBs, petek 26.4.: koncert skupine RITMO LOCO x Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah ■--~-Od22. do 04. ure._ 'okalih '9ra za ohcet, obletnice, v ico «L',po 2e|i' tudi sam s frajtonar- «£J»731-01S_ 13367 ra^!^SBP za ohcetl, obletnice in 292 2abave vam nudi DUO. «45- __ 13816 ig^arodno-zabavni ansambel vam tl»249 ohcetih 'n obletnicah. ^/2-895, zvečer 13823 editutb smer 'z centra Proti JSr ^ ^ OŠ Stane Žagar t&l.331m552 TAKOJŠNJE ODLOŽENO ODLOŽENO PLAČILO PLAČILO - PLAČILO -5 obrokov W obrokov brez pologa Cm POMIVALNI STROJ model C7800 gorenje pralni stroj-91 lx gorenje sušilni stroj perila BTV gorenje 51 cmzTTX it m 91.90 0 20.442 10.221 BTV gorenje 63 cm DIADEM 71.910 it 10x 15.156 8.119 5x 10x 8.398 4.330 it 10x 10.398 5.490 Si ion 15.181 7.990 HLADILNIKI OCEAN TUDI V RJAVI IN ČRNI BARVI. Odprto od 9. -19. ure, sobota: 9.112. ure, dostava do 15 km brezplačna. Prodam KAVČ in TEPIH, cena 10.000 SIT. «51-371_14060 Prodam masivne vrtne MIZE in klopi ter bankine. «45-334 14120 ŠPORT Prodam CAMP PRIKOLICO ADRIA 305, letnik 1983 in kupim večjo 400-450. «51-436 14131 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...«242-0372243 kozmetikmd Letence 4a, Golnik © 064/46-369 LlCEKJE ZA SLOVESNE PRILOŽNOSTI SOLARU - prvih & minut GRATIS ZA MAMAN1T-POSEBNO UgODNO J Družba za gradbeništvo dela notranje omete In fasade z lastnim odrom, cene zelo ugodne, o kvaliteti se boste prepričali sami. Naročila sprejemamo na tel. 064/736-327 od 18. od 21. ure 84os OBRAČALNIKE za seno, tračne traktorske, vse tipe, POPRAVLJAM. «061/374-294, zjutraj, zvečer 9301 STROJNO l'lDELO\\ME estrlhov. Klemene, tel.: 47-813 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.«332-053 10596 ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., Vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi) sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves..»064/326-969_11126 SERVIS, prodaja, montaža, oljnih in plinskih gorilnikov. »061/161-34-34, 061/272-232, popoldan_11244 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. »422-193 11964 GOSTINCI POZOR! Izdelujemo vse vrste blazin za vaše stole, zunanje in notranje, po naročilu. Prte in nadprte. Vse po ugodnih cenah. »222-071 LEKERO, d.0.0. Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) Tel.: 245-124 ali 245-125 Vam nudi PRODAJO in MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA KLI Logatec V mesecu aprilu in maju 20 % POPUST LEKERO, d.o.o. Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure VABLJENI Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb, pokličite 686-019 12285 Dobavimo In montiramo rolete, ALU žaluzije, lamelne in plisse zavese. LEKERO,d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj Kokrica, «245-124 ali 245-125 12302 SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE, «861-806_um Popravila vseh vrst znamk TV, VIDEO, SAT sprejemnikov in avtora-diov. PROTON SERVIS, Bleivveisova 2, Kranj, «222-004_13066 čistim in pospravljam na vašem domu. «223-587 13294 Poučevanje HARMONIKE na vašem domu- glasbenik z akademijo. Cena zelo ugodna.3325-815 13474 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, po 19. url 13505 VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI, BLOKU, KOT TUDI RAZNA DROBNA POPRAVILA VAM NAREDIMO HITRO, KVALITETNO, POCENI. «218-427_13546 Izvajanje sanacije vzdrževanja vseh vrst elektroinstalacij; ELEKTROIN-STALACIJE ČEBAŠEK, Prebačevo «326-359 13677 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. «632-827 13742 Vodim knjigovodstvo obrtnikom in podjetjem. «721-808 13751 Tekste diplomske, seminarske in ostale tipkamo in računalniško obdelamo. AOP 631-522 13757 TELETEKST Gorenje! Vgradnja de-koderja na vašem domu, cena ugodna. «331-199 13789 RTV SERVIS SINKO! Popravilo televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 13790 Postavitev lončenih peči, zidanih štedilnikov, polaganje keramike. «685-173 13900 ZIDARSKA SKUPINA izvaja večja ali manjša gradbena dela. «83-874 13901 Tipkanje, kopiranje, vezava. 0632-514, popoldan 13911 Mikrovalovne pečice strokovno popravljam. «710-801 13913 Dobavljamo In montiramo kamen za tlak, cokl, stopnice, police In škarpe. KLESAR 326-165_13920 Imate stare klima naprave, pa ne veste kje jih servisirati pokličite Berg-man & Comp., «685-186 13930 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, izdelava, montaža, popravilo, izbira barv, možnost plačila na obroke. »061/13-22-001, 061/662-270_13941 Polagam keramiko ugodno in kvalitetno. «241-596, po 19. uri 14023 Popravilo hladilne tehnike, prevltje elektromotorjev, rotorjev, elektičnega orodja. Naklo, Pivka 20, «47-490 14026 SERVIS ORODJA Iskra, makita, Bosch, B&D, Aeg, Metabo, Elu. Naklo, Pivka 30, «47-490 14029 Delamo zidarska dela. 0225-006 14130 TV ANTENE montaža, servis, dograditev (POP, A, TV 3) kanala. 0225- 255 14166 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 156SIT/min Sprejemamo vsa zidarska dela in fasade. Delamo hitro in poceni. 045-832 13557 VEDEŽEVALKA ASTRA vam napove prihodnost in pomaga iz krize z izračunavanjem številk za loto. Pišite na naslov: ASTRA p.p. 1, Poljane, 4223 Poljane 13513 Delamo vsa zidarska dela in fasade. Zidamo s kamenjem, delamo vse vrste škarpe in tlakovce, zelo ugodne cene. 0241-591 od 19. ure dalje 13625 Iščemo izvajalca za adaptacijo stanovanjske hiše. 041-663 13552 Ročna masaža, ročna limfna drenaža, nega obraza, solarij. Ribno 741- 321 13657 Servis in prodaja motornih žag in kosilnic - ugodno! INTERGOZD 0241-670 13663 Montaža sončnih kolektorjev. Grosar Srečo, Pot na polje 30, Pristava, 057-342 1M67 tv.video-audio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA CiO Piooaeen SShmrood MINI STOLP PIONEER.76.990 Sli TV ISKRA 65 TTX ST 64.990 Sil TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIT SHERVVOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 SP PHILIPS ENOJNI RADIOKASETOFON ' . 6.300 Sli PHILIPS VIDEOREC.(*)-42.990 SI PIONEER ZVOČNIKI J| , 2x 120W (POMP) 29.900 SI SONY VHS E-180 590 SITI SONY AUDIO UX-S60 290 Sli KASETOFONI PIONEER 1 -10% KARAOKE STOLP PIONEER -1 aPONUnOA 8AMO M OOTCMNO POPUSTA NAD lO.OOOSIT : j >' M, POPUS1A HA1J 10O«»)$ll j MOŽNOST NAKUPA TslA ČEKE ALI POTROŠNIŠKI KREDIT 1 | PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE "+! CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 • STANOVANJA Starejši poročni par brez otrok Išče garsonjero aH 1 ss stanovanje v Kranju. 0326-969 12W Kupim 2 ss stanovanje od 60-80 m2, zaželjena sončna lega. 0223-675, med 9 in 19. uro 13053 Na Jesenicah prodamo komfortno, takoj vseljlvo 2 ss 53 m2, 6. nad., z balkonom, za 60.000 DEM. 0061/ 1251-090_13327 PRODAMO: Kranj Planina II; 2 ss, 68 m2/VII., 100.000 DEM; 1,5 ss, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 53 m2, 1500 DEM/m2, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM, 3 ss etažna CK, 86 m2/l., 99000 DEM, 1 ss, 37 m2, 1300 DEM/m2, Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/l.. brez CK 1550 DEM/m2; Savska Loka, 2 ss, 76 m2, brez CK, 1100 DEM/m2; Podlubnik II. leo, 3ss, 75 m2/VII., 115000 DEM, Šenčur 1ss 42 m2/pr., 63000 DEM; Bled 3 ss priti. 75 m2, 1-25000 DEM; Tržič 44 m2/lll, brez CK, 1000 DEM/m2, vseljivo avgusta. Železniki, 1 ss/pritl., novo, 47 m2, 60.000 DEM, Kamnik 2ss, 65 m2/ll., 2 balkona V-Z, 1450 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška 16, Kranj, 022-33-00_13559 ODDAMO Kranj Planina II 2 ss+k, 67 m2, opremljeno, 800 DEM/mes., 3 ss, 74 m2, opremljeno 550 DEM/ mes., pol.celoletno predplačilo; HO-TEMAŽE 4 ss s pos. vhodom v hiši z vrtom in garažo, 700 DEM/mes; Škofja Loka, 1 ss, 38 m2, opremljeno, 600 DEM/mes, pol.celoletno predpl., vseljivo julija. NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 1 ss s predplačilom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00_135«, V Kranju na Župančičevi ul. prodamo 4 sobno mansardno stanovanje B.AV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- 233 13607 V Podljubelju prodamo 3 ss na Bistrici pri Tržiču 2 ss in 3 ss, v Tržiču več dvosobnih in trosobno. B.A.V., d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- 233 13606 V Kranju kupimo več eno, dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v Škofji Loki enosobno in dvo in pol sobno. V Tržiču, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V. ,d..o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 iseog Šk. Loka- Frankovo naselje, prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2, 4. nadstr., vsi priključki.0632-083 13642 Oddamo 3 ss na Planini II. 0327- 949 13664 Kranj - nujno kupim 2 ss ali večje stanovanje. Lahko starejše do cca 75000 DEM. 0681-627 13670 V najem oddam opremljeno GARSONJERO na Planini.»221-364 Prodamo popolnoma obnovljeno GARSONJERO na Planini 2 za 45000 DEM. Šifra: GOTOVINA 13817 Kupimo 2.5 ss ali 3 ss stanovanje v Frankovem naselju, šk. Loka. STANING, »242-754_13849 Oddamo v najem 3 ss stanovanje na Planini 2. STANING, »242-754 13850 Blizu Kranja oddam 3 ss stanovanje. ©327-382 13882 Kupim 1 ss v Škofji Loki na Trati. 3634-214 13938 Kupim 1 ss ali garsonjero, 1. nad. ali dvigalo. »061/573-079 13952 Oddamo 2 ss v Šenčurju. Najamemo več stanovanj. ROBSUS.d.o.o., 324- 165 14031 Kranj - Prodamo 1 ss 42 m2 v 5. nad. vsi priključki, opremljeno za 65000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14053 Podnart prodamo enosobno stanovanje 42 m2, staro 9 let, vsi priključki, prenovljeno, za 55000 DEM. AGENT Krnaj, 223-485 14058 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6, TRŽIČ, tel./fax: 064/50-502 Uradne ure: vsak dan med 9. in 12. uro, sreda od 13. do 17. ure IB [•!▼/§] POSLOVALNICA RADOVLJICA Gorenjska c. 25 tel./fax: 714-363 URADNE URE: 8. -15., sreda: 8.-17. ure Nudimo kompletno storitev pri prometu z nepremičninami (najem, oddaja v najem, nakup, prodaja), cenitve nepremičnin, vknjižbe nepremičnin, izdelava investicijskih elaboratov za pridobitev bančnih kreditov, pridobivanje dokumentacije za gradnjo, gradbeni inženiring. ŠKOFJA LOKA - Podlubnik prodamo dvosobno stanovanje 60.5 m2, vsi priključki, 2. nads. 82000 DEM. POSING 224-210 (9-13)(16-18) 14102 Kranj - Planina II prodamo 2,5 stanovanje 71.4 m2, kompletno obnovljeno 110.000 DEM. POSING, 224-210(9-13)(16-18) 14103 Lesce prodamo garsonjero 23 m2, prvo nadstropje, 38000 DEM. POSING, 224-210 (9-13)(16-18) 14104 Kranj Planina I prodamo 2 ss 63.4 m2, takoj vseljivo 88700 DEM. POSING 224-210 (9-13)0 6-18) 14105 Kranj Planina Šorlijevo nas., Vodovodni stolp, kupimo eno, enoinpol ali dvosobno stanovanje, ter dvo ali trosobno stanovanje. »222-076 14106 Kranj Planina II ali III kupimo stanovanje cca 30 m2 do 50.000 DEM, gotovina. »222-076 14107 Kranj, takoj kupimo dvosobno stanovanje cca 50 m2 do 80.000 DEM. »222-076 14108 Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Lesce, Bled, Tržič kupimo enosobna , dvosobna in tro več sobna stanovanja. »222-076 • 14109 Bled, 3 ss, 74 m2, priti., ki. etaža, 121.000 DEM, Bled 2,5 ss, 64 m2, I. nad. 115.000 DEM. Makler Bled, 76-461, 77-026_14141 Boh.Bistrica 3 ss pritličje, 68 m2, cena 89000 DEM, Boh. Bistrica garsonjero, IV. nadstropju, 23 m2, 42000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026_14142 Radovljica 3 ss III. nads. 64 m2, vila bloki, 98000 DEM, radiovljica 2,5 ss viosko pritličje, 62 m2, 98000 DEM, Radovljica, 2 ss visoko pritličje, 60 m2, 92000 DEM. MAKLER BLED, 77-026, 76-461_14143 Jesenice prodamo več stanovanj vseh velikosti in različnih starosti na Jesenicah, cena m2 je od 850 -1100 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 | Prodamo v Kranju 3 ss 84 m2,1 Šorlijevo 2 ss 52 m2, v Tržiču Deteljica 1ss 45 m2, v Lescah 2 ss 60 m2 s CK na Jesenicah Hrušica 1 ss 37 m2 brez CK. APRON 331-292 14149_ Oddamo hišo v Stražišču 3 ss v Ljubljani in v Tržiču 1 ss v bloku in v hiši. APRON 331-292, 331-366 14150 Kupimo komfortna eno, dvo in trisobna stanovanja v Kranju, v Šenčurju, Preddvoru In Šk. Loki, Radovljici ter Bledu. APRON 331-292,331-366 14151 Pro Tommerce Staneta Žagarja 35, 4000 Kranj, d.o.o., p.p. 35, tel.: 064/241-450, 241-572, 241-573, £ax: 064/241-452 NAJUGODNEJE 0 Za propagandne namene nudimo po netto grosističnih cenah - brez PD sledeče artikle: BASSEBALL KAPE VSEH BARV cena 196,00 SIT MAJICE BELE - AMERICAN BEST 160 gr cena 240,00 SIT MAJICE BELE 120 gr cena 140,00 SIT TRENIRKE MIKROFIBER BRUNOTTI cena 5.990,00 SIT DEŽNIKI M+Ž VSEH BARV cena 690,00 SIT SENČNIKI VSEH BARV cena 1.990,00 SIT TER VEČ 100 DRUGIH ARTIKLOV Z MOŽNOSTJO DOTISKA LOGOTIPA VAŠEGA PODJETJA. Informacije po telefonu: 241-450, 241-452, 241-108, 241-573, 241-572, 241-071 Za gotovino kupim GARSONJERO. »323-989 14070 SOBO oddam samskemu moškemu. »310-601 14078 Kupimo v Kranju ali Šk. Loki stanovanje do cca 60.000 DEM. Mike & Co. 216-544_uosa Kupimo Planina 1 in 2 sobno stanov, s CK in v severnem delu Kranja 2 in 3 sobno s CK ali brez CK. Mike & Co. 216-544 14089 Kranj Planina II oddamo dvosobno opremljeno STANOVANJE, 550 DEM mesečno, predplačilo. POSING 224-210(9-13)06-18) 14099 Kranj Planina I prodamo enosobno stanovanje 38 m2, vsi priključki, prvo nads. 60.000 DEM. POSING 224-210 9-13)(16-18) 14100 Staning Kranj NEPREMIČNINE tel.: 242 754, Tekstilna 7 Prodamo Jesenice 4 sobno stanovanje 102 m2 + 1 garsonjera 17 m2 v privatni hiši prodamo za 70.000 DEM., Kranj 3 sobno na Zoisovi 4. nads. cena 95000 DEM, Kranj 2 ss 68 m2, cena 95000 DEM, na Bledu 1 sobno 35 m2, 3 sobno z atrijem 74 m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. Jesenice 3 sobno 74 m2, Kranj 2,5 sobno 80 m2 na Planini v 4. nadstropju, selitev takoj, Kranj 3 sobno 82,30 m2 na Planini 1 v 1. nad. prodamo al) menjamo za cenjše, tudi brez CK. K 3 KERN, 221-353 14155_______ Za gotovino kupim 2 ss ali 2,5 ss Kranj - sever. »324-240, zvečer 14172_ VOZILA DELI Prodam dele za z 101 in R 4. »46- 668 13332 Prodam nekaj rezervnih delov za 126 P, Z 750 in z 101. »53-176 13748 Prodam PRIKOLICO nosilnost 500 kg, cena 26000 SIT. »218-021 13806 Prodam rezervne dele za Z 101. »218-021 13811 J&CL. LAKI-BARVE-LEPILA Trgovina Savsko c. 14, Kranj, tel., fax: 064/222-627 delovni čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, sobota 8.-12. ure MIZARJI • PARKETARJI REDOMA ■ LAKI ■ LUŽILA ■ LEPITA »VIJAKI ■ POHIŠTVENE SPONE ■ VODILA ■ BRUSNI MATERIAL LEPILO ZA PARKET 5.448,00 SIT LAK ZA PARKET 15m2 6.480,00 SIT LAMELNI PARKET EXTRA KV 2.520,00 SIT/m2 SADOU N- ORIGINAL 51 4.108,00 SIT Prodam novo tovorno prikolico za osebni avto. »730-577, po 17.uri VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil. » 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sesa Najugodnejši odkup karamboliranih vozil Mercedes, Opel, golf, Honda, Hvundai, Nissan, Škoda, Renault ter 'Lada. Odvoz in prepis na naše stroške. »061/344-929, 0609/614-013 11500 V Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo. Sreda, četrtek, »49-442 12262 Enodnevni nakupovalni Izlet na Madžarsko s kombijem, torek, petek, sobota. 049-442 12268 Odkup in prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 12695 Ugodno prodam CITROEN ZX, letnik 1991. »326-538_13008 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, ugodno. »064/245-122, 061/772- 017 13181 Prodam OPEL KADETT diesel, 1600 I. 86, reg. do I.97, 127000 km, in AUDI A 4 testno vozilo 1600 I.95, 13000 km. Cena po dogovoru. »891-322 13253 R 5 CAMPUS, 5 v, I. 90, 59000 km, prodam. »721-493, popoldan 13347 Prodam JUGO 45 A, lepo ohranjen in AUD1100 L, I. 85, možna menjava. Zamik, Trg Prešernove brig. 7, Kranj, »328-854 13484 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, I. 93, radio, vlečna euro kljuka, zimske gume, 29000 km. »47-623 13490 Prodam FORD ESCORT GHIA 1.8. 16 V, 105 KM, letnik 1993, reg. do 4/ 97, 43000 km, cena 20.000 DEM + prepis. Požek, Zg. Besnica 149, »403-115 13568 AUDI 80,1. 77, reg. do 2/97, prodam. »66-490 13577 ŠKODO FAVORIT LS, letnik 1991, reg. do aprila 1997, prodam. Cena po dogovoru. Potočnik, Rovte 14, Selca, »64-054 13584 Prodam HROŠČA 1200, letnik 1975. »46-098 13585 ŠKODA FAVORIT 136 L, I.90, 50.000 km, cena 5700 DEM, dobro ohranjeno, prodam. »58-028 13586 Prodam GOLF 1.6, letnik 1987, reg. do 10/96. »44-068 13686 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986. »47-522 13590 Tovorno vozilo MERCEDES 12 13 s ponjavo letnik 1982, 320.000 km, ugodno prodam. »78-658 13591 Prodam JUGO 45, letnik 1987, cena 1700 DEM. »061/627-279 13599 Prodam GOLF letnik 1981, reg. do julija, bele barve, cena ugodna. »53-537 13603 Ugodno prodamo R 4 GTI, I. 89, R 5 CAMPUS 3 v, I. 91, R 5 CAMPUS 3 v I. 92, R 5 CAMPUS 5 v I. 91, R 5 CAMPUS 5 v I. 93, CLIO RN 1.2 5 v I. 93, ALFA 155 1.8 I. 93, ŠKODA 135 LX I. 93, LADA SAMARA 1.5 I. 95, HYUNDAI PONY I. 90, JUGO 55 GVL, I. 89, JUGO 60 KORAL, i. 89. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. »422-522, RENAULT Preša Cerklje i3eos Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, I. 91, rdeče barve, cena po dogovoru. »53-189 13611 Prodam LADA SAMARA, i.93, 3V, cena 6500 DEM.»312-255 13636 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. AVTOPRIS, »312-255 13637 GOLF JGL 1.3, letnik 80, reg. HI/97, radio, prodam za 1900 DEM. »47- 628_13612 SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX, 16 V, SEDAN, I. 11/90, zelo lepo ohranjen, vsa dodatna oprema + alarmna naprava, metalno sive barve, cena po dogovoru, prodam. »83-389 13615 Prodam z 101 GTL 55,1.1986. »43- 043 13617 Prodam VOZILO GOLF JXD, letnik 12/88, bele barve, garažiran, nove gume, prva Istnica, redno servisiran. »43-005 13622 Prodam CITROEN AX 1.1 TGE, I.90, rdeče barve, 85000 km.»328-014 13628 Odkupim karambolirano ali okvarjeno vozilo. O0609-639-610 13630 SUZUKI SVVIFT 1.3, 1.90, 5V.AVTOPRIS, »312-255 13635 EU AVTO-avdio -alarm -mobitel-SYSmS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 06 4/4 1 016 AVTOAKUSTIKA pooblaii.nl »ervts z« prodajo in montažo Prodam GOLF diesel, 1.9, I.93, 5V, cena 22 800 DEM. AVTOPRIS, »312-255 13638 Prodam OPEL CORSA, 1.2,1.89, 3V. »312-255 13639 Prodam PASAT TURBO DIESEL CARAVANI, 1.92, za 22 000 DEM.»45-755 ali mobitel 0609-624-521_ 13643 GOLF JXD, I. 88, višnjevo rdeč, izredno ohranjen, prodam. »47-340 13645__ Prodam FIAT REGATA 100 S, letnik 1986. »327-257_13653 Prodam FORD FIESTA, letnik 1978, reg. do 4/97. »862-874 13655 Z 101, letnik 1988, reg. 28.3.97 za 2200 DEM. »55-367_iseeo Prodam JUGO 45 I. 4/90, 41000 km, bel, z radijem in Michelin gumami, cena 3500 DEM. »76-027 13661 Prodam LADA I. 84, in TOMOS APN, ugodno. »710-116 13662 Prodam FORD SIERO, reg. do 9/96 v odličnem stanju, letnik 1987, drugi lastnik, po zelo ugodni ceni. »58- 033 13668 Prodam GOLFA I. 82, in KADETT I. 82. »872-074 13675 PASSAT 1.8 I, letnik 1991, klima ABS, prodam. »78-027 13676 Rent-a-car Keržan, d.o.o., tel.: 45-043 Ugoden NAJEM vozil! Golf III. že za 800 DEM/mesec, -AKTUALNO - AUDI 80 AVANT, ABS, klima -za poroke! Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. do 4/97. »714-106, popoldan 13683 Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg. 10/96, ugodno prodam. »331-875 13668 Prodam OPEL CORSO 1.2,1. 91/VIII, 60.000 km, prvi lastnik, cena po dogovoru. »725-834, od 16. ure dalje 13690 Prodam Z 128, letnik 1985, reg. 4797, cena 1400 DEM. Rozman, »714-070 13695 R 5 CAMPUS, letnik 93, rdeča, 9400 DEM, R 5 FIVE, I. 94, bela, 11700 DEM. AVTO LESCE 719-118 13696 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1990, 9700 DEM, Z 101 GT, letnik 1985, reg. 12/96, 1000 DEM. AVTO LESCE, »719-118 13697 JUGO 55, letnik 1990, rdeč, 56000 km, 4500 DEM. AVTO LESCE 719- 118 13898 JUGO 55, letnik 1990, bel, ohranjen, reg. 10/90, 4300 DEM. AVTO LESCE 719-118 13699 PEUGEOT 405, I.90, moder 10700 DEM, UNO 60 S, letnik 1986, moder, 4300 DEM. AVTO LESCE 719-118 13700 Prodam JUGO 55 GTL KORAL, letnik 1989, reg. do marca 97, lepo ohranjen, cena po dogovoru. »224- 307 13701 GOLF JGL, letnik 1982, 3600 DEM, GOLF JXB, letnik 1986, rdeč, 7000 DEM. AVTO LESCE, 719-118 13702 MAZDA 323 SEDAN, letnik 1988, 6900 DEM, NIVA 1600 I. 84, zelena, 3000 DEM. AVTO LESCE, 719-118 13703 SUBARU JUSTY letnik 1990, 8400 DEM, ALFA 33, 1.3 I.87, 5500 DEM. AVTO LESCE 719-118 13704 VULKANIZERSTVO AVT00PTIKA op. H. Verdnika 23a. tel.:064/862-5'50 NA ZALOGI VSE VRSTE AVT0RAŠČEV DEL CAS: NON-STOP AUDI 100 2.3 OUATRO, I. 92, 26000 DEM, OMEGA 2.0 I GL, I. 93, 2200 DEM. AVTO LESCE 719-118 mos JUGO 45 A, letnik 1988 in Z 101 GTL, letnik 1986 ugodno prodam. Zupane, Gregoričeva ul.8, Kranj Čirče 13707 VW TRANSPORTER I. 1985 (7+1) in Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. »325-706__13706 SVVIFT 1.3 GTL, letnik 1990, črn, 11500 DEM, R 5 GTL 1.4, letnik 1987, 6300 DEM. AVTO LESCE 719-118 13710 Prodam FORD FIESTA 1.3, letnik 1993, 35000 km, metalno zelena. »633-344_ _ Prodam OPEL KADETT 1.3 S, temno moder, letnik 1989, 48000 km, prvi lastnik. »725-205_13717 Prodam VISO 11 RE, I.85, reg. do 1/ 97.P733-430 ali 710-046 13721 126 P, 40000 km, 3/97, ohranjen, nove gume, prodam. »311-800 13723___________ ŠKODO FAVORIT GLX, I.93, pro-dam. »061-627-100_13736 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, prevoženih 59000 km. »730-623 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA ROČNA AVT OPRAL NIC A Cesta na Brdo 22, Kokrica • Kranj (nasproti podružnice O.š.) , telefon; 064 217 529__ Odkupujemo LADE konkurenčne cene. »323-298 (0609/643-202) 13737_ Prodam GOLF JXD, letnik 11789, prvi lastnik, 87000 km. Šarlija, Na-sovče 28, Komenda 13738 TOYOTA COROLA LX 1.3, I.90, NISSAN MICRA GL I.87. »323-298, 0609/643-202_13741 AX TRE I. 88, 5 v 5200 DEM, možnost kredita in menjave. »323-296,0609/643-202_13743 GOLF JX letnik 1986, višnje rdeč, ugodno naprodaj. »712-169 13744 JUGO 45 KORAL, I. 88, rdeč 2500 DEM, GOLF 1.3 I. 81/82, rdeč 2500 DEM. »331-214, 0609/643-202 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil. »323-298(0609/643-202) 13746 GOLF JXB 1.3, I. 86, rdeč.ohranjen, reg. 3/97, 6500 DEM. »323-298, 0609/643-202_13747 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. Erzar, Prebačevo 42, Kranj 13752 Prodapi R 18, letnik 1986, modre barve, garažiran.zelo ohranjen, reg. 31.1.97. »323-741_13753 Prodam R 18, letnik 1986, reg. do 1/ 79. »719-054_13759 Kupim Jugo 55, letnik 1987 do 91 po možnosti od prvega lastnika. »212- 356 13762 GOLF D, I. 89, cena 9900 DEM, GOLF D I. 85, cena 4400 DEM. ADRIA Avto 634-148, 0609/632-577 AVTOKLEPARSTVO in LIČARSTVO MARKIČ Podbrezje 246, 731-467 vam nudi kvalitetna dela na ravnalnih mizah GLOBALGIC in CAROLINER ter pogodbena dela z zavarovalnicami ADRIATIC, TRIGLAV, TILIA. Bralcem Gorenjskega glasa podarjamo s tem oglasom 10 % popusta na delo. JUGO 45, I. 88, cena 2400 DEM. ADRIA AVTO, 634-148, 0609/632- 577_ 13764 R 4 letnik 1989, cena 2800 DEM, R 5 1.91, cena 7800 DEM. ARIA AVTO 634-148, 0609/632-577_13765 GOLF diesel S aket, letnik 1984, prvi lastnik. ADRIA AVTO 634-148, 0609/ 632-577__13766 GOLF III 1.8 caravan I. 94, možna menjava. ADRIA AVTO, 634-148, 0609/632-577_13767 GOLF diesel LETNIK 1987, PRVI LASTNIK, adria avto, 634-148, 0609/ 632-577_13788 GOLF diesel. I. 86, reg. do 20.5.97. ADRIA AVTO. 634-148, 0609/632- 577 13769 computer sliop NOVO V KRANJU CD igre, igralne palice, multimedijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor.... Vodopivčeva 17 MOHORJEV KLANEC 9 22 20 30 Epun Styln« B20 HPUMrJt«6L ODPRTO VSAK B1N OD D OO OO II OO IN U OO DO 1I.ID SOBOTA OD O.SO DO 12 OO JETTA JX 1.6 B, I. 87, 7500 DEM, KADETT 1.4 S, I.90, 10700 DEM. AVTO LESCE, »719-118 13711 JUGO 45, letnik 91, 3600 DEM, I. 88, 2500 DEM, letnik 1988, 2700 DEM. AVTO LESCE 719-118_13712 R 18, letnik 1982, 3200 DEM, 126 PGL, letnik 12/89. rdeča, 1800 DEM. AVTO LESCE 719-118_13713 R 4 GTL, 1.90, rdeča, 3800 DEM, R 4 GTL, 1.87, 2300 DEM. AVTO LESCE 719-118 13714 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1985. »733-958 _13784 Kupim R 4 ali LADO SAMARO letnik 87-91. »225-491_13786 JUGO AX 45, 6/88, cena 2100 DEM, prodam. »323-763 13799 Prodam GOLF letnik 2/82, cena 3100 DEM. Pantelič, Mladinska 1. Kranj 13803 R 18 TU, I. 86, odlično ohrananjen z opremo, ugodno prodam. »324-201 PTFE TEFLONSKA MAZIVA Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba * povprečno 7.3% večja moč * lažji zagon * enostavno doziranje pri menjavi olja * manjša poraba olja 1 uporaba v avtomobilizmu, industriji in navtiki ..Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! O Rum - Rit c Run-Rite rtm srmm cuuutt* UPORABA V BENCINSKIH MOTORJIH POPOLN SISTEM ZA ČIŠČENJE V TREH STOPNJAH očisti rezervoar in sistem dovoda goriva, obnovi motor, izboljša karakteristike, zmanjša porabo goriva, zmanjša emisije strupenih snovi v izpuhu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: AVTOCOMMERCE, 213-977; BOLTEZ; 331-639; FORD SERVIS 32-711; DONKO, 241-298; PLESTENJAK, 326-238; PINTAR, 212-191; VOMBERGAR, 242-137; TRGOCOM, 222-388; ALPETOUR, 242-589; KM -Krvničar Milan, 422-221; CHEMO, 241-442; KADIVEC, 41-573; KUNČIČ VOJKO, 47-169; VRTAČ, 43-019; VALJAVEC, 211-977; NBA, 719-099; GOLOB, 064/733-506; ČOP 84-366; ŽMIGOVC, 861-015; AVTO IN, 862-225; MAŠA, 861-20; MONY, 78-600; MARENK, 741-213; BOGATAJ, 58-850: BENEDIČIČ, 58-771; JENKO, 632-346; PROFIL, 631-240; FAZER, 621-073; LUSINA, 632-286; AVTOŠPORT, 611-450; TAPOS, 613-352; SIMAX 721-656; MIŠA, IlM 721-120; BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA vERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Šk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-087 97 4 GTL, I. 86, 77000 km, reg. do 1/ prvi lastnik, odlično oh/anjen. Prodam. St0609/630-303 13774 CORSA 1.5 D SVVING, letnik 1989, 68000 km, reg. do 4/97, odlično ohranjen, prodam. Možen kredit, ff0609/630-303 13775 Prodam CINOUE CENTO, metalno m?dre barve, letnik 6/94. ©801-297 '3776 Za 600 DEM prodam Z 850, letnik ]984, reg. do oktobra, prevoženih 40000 km. «59-173 13777 Prodam FIAT INOCHENTI ELBA 1.6 IE karavan, I. 94, reg. 4/97, kasko zavarovan, prevzem leisinga, odplako še 5700 DEM ali 250 DEM Mesečno, cena 10.000 DEM. ^325-953_13779 ..pAlHATSU CHARADE TS, I.90, ^000 km, ugodno prodam.0212- J86 13782 Prodam ASTRO KARAVAN CLUB, 1.6,1,1. 92. ohranjen. 047-340 13826 SUZUKI SVVIFT 1.3 GLX, I.90, prevoz. 67 OOO km, prodam.«736- 310 13827 MERCEDES 190 E, 1.8 1.91, rdeče barve, ohranjen.047-340 13828 BMW 520 I, 24 V, 1.91, kovinsko rdeče, ohranjen.©47-340 13B29 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, I.89, 5V, modre barve, ohranjen.047-340 13833_ Prodam KADETT 1.3 LS, I.85, 5 V, ohranjen, modre barve.a47-340 13834_ Prodam FIAT UNO 60, 5V, 1.87, rdeče barve, ohranjen.047-340 13835 Prodam GOLF JGL, 1.3 1.81, , ohranjen.047-340 13836 Prodam JUGO 45,1.88, rdeč in FIAT 126 P, I.87.O47-340 13837 BAVTOMEHANIKA KRMEN • avtokleparstvo CITROEN •avtoličarstvo <5FR\/l<^ • avtoelektrika vio 9prodajo rezervnih delov 5?Lčas: delavnik od 6. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Gorenja Dobrava 7, 64 224 Gorenja vas Tel./ fax: 064 681 094 Prodam ali menjam avtobus. Vozen, ^triran. 0216-419_13807 i^Juino prodam MERCEDES 240 D, I. i38bore9- d° decembra. «211-668 72roNW 5€M- MrrRo W- Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije "Sumljivi" zmagovalec karaok Naklo - Že takoj vam moramo sporočiti, da je Aljoša Korenčan iz Nakla, ki smo ga presenetili v današnji Kameri presenečenja, dvakratni zmagovalec zelo priljubljenih karaok. Vendar njegovi zmagi NISTA bili prav nič sumljivi. In zakaj potem tako sumničenje v naslovu? Ker je naslov le besedna igra, saj Aljoša igra v bendu Res Dubia ali po slovensko Sumljiva zadeva. In ker je bila tudi rdeča nit celotne Kamere ena sama sumljiva zadeva. Začelo se je že v Naklem, kjer je imel Aljošev oče Vojko, ki je sina tudi želel presenetiti - organizirati pravi pravcati intervju, obilo dela, da je sina sploh obdržal pri sebi. No, nekaj dela mu je povzročila tudi naša ekipa, ki je v Naklo prispela z zamudo, saj kamerman Rafko BešiČ še vedno ni prišel k sebi od poleta na Triglav, pa čeprav se on od tal ni niti odlepil. Tako je to: eni letijo, drugim pa se tresejo h(l)a..., ha, ha, ... Kakorkoli že, Vojko je moral uporabiti vso svojo domišljijo, da je sina zadržal pokonci (Aljoša je želel iti že spat), in da mu hkrati ne izda, kaj mu pripravlja. Aljoši pa se je vse skupaj zdelo sila sumljivo. Po sumljivo kratkem pogovoru na domu smo Aljošo pripeljali v kontaktno oddajo Halo, halo. Spet z zamudo, zato se zahvaljujemo voditeljici oddaje Martini Vidah, da je bila tako potrpežljiva. No, šele tam je stekel tisti pravi intervju, Aljoša pa je zaigral tudi dva komada. Kot samouk igra na kitaro (in poje) sumljivo dobro. Sumljivo Kamero presenečenja si je najbolje kar ogledati danes ob 20.20 na programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. »S. Šubic, slika: T. Doki Želite dobiti TELEFONSKI PRIKLJUČEK na Gorenjskem? za 102 958.00 SIT z možnostjo plačila v treh obrokih (prvi obrok plačate po vključitvi) na območjih s prostimi kapacitetami VKLJUČITEV V 30 DNEH! Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago na brezplačni telefonski številki 080 80 80 kjer se lahko tudi prijavite! Telekom^) Slovenije Telekom Slovenije, p.o., PE Kranj, Ul. Mirka Vadnava 13, 4000 Kranj Računalniški engineering, d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13, 64000 Kranj «064/331-441, fax: 064/325-978 IZOBRAŽEVANJE • PRODAJA • SERVIS km Pošta svetuje V maju mesecu bosta pošti Begunje in Gozd Martuljek pozdravili uporabnike poštnih storitev v novih, prijaznejših prostorih. RADIO 31.3/Fn STEREO DANES OB 9.20 URI JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO DA ALI