Izvestje
c. kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani
o šolskem letu 1892/93.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Fran Wiesthaler.
Vsebina.
1.) O metodiškem pouku nemščine v 1. in II. razredu slovensko-utra-
kvistiških gimnazij. (II. del.) Spisal Ant. Štritof.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V Ljubljani 1893.
"Zcl lužila o. kr. držovnn nižja gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Ped. Bamberg.
Izvestje
c. kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1892/93.
Nii svetlo dal c. kr. ravnatelj
Pran w iesthaler.
Vsebina.
1.) O metodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko-utra-
kvistiških gimnazij. (II. del.) Spis.-il Ant. Štritof.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V Ljubljani 1893.
Založilo e. le r. državna nižja gimnazij a. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
O metodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko - utrakvistiških gimnazij.
(Konec.) 1
Drugi del: praktiški vzgledi nemškega pouka.
Druzega dela te razprave ne morem boljše začeti, nego uk o prijavim veselo in za pravega učitelja nad vse vzpodbudno poročilo, da se je «nova», anali ti ška metoda nemškega pouka za prvi in drugi razred slovensko-utrakvistiških gimnazij, kakerSno tudi jaz utemeljujem in priporočam v tej razpravi, med tem izrecno priznala z na j višjega učnega mesta. Visoko ministerstvo za uk in bogočastje je namreč z razpisom dne fi. malega srpana 1. 1892., št. 1 1.297., našemu učiteljskemu zboru naznanjenim od preslavnega deželnega šolskega sveta za Kranjsko dno 30. malega srpana 1.1892., št. 1478., izjednačilo dosedaj različne učne načrte za nemščino v prvih dveh razredih slovensko-utrakvistiških gimnazij v Ljubljani in v Novem Mestu; konec tega razpisa pa se glasi doslovno tako: «Das hohe Ministerium hat zugleich bemerkt, dass die Bestrebungen der Lehrer (bila sva tovariš Bezek in jaz), den genannten Unterricht (nemščino v prvih dveh razredih imenovanih gimnazij) einheitlich und nach der sogenannten aua/ytisch-directen Methode, die beim Unterrichte in den lebenden Sprachen immermehr zur Geltung kommt, zu ertheilen, Anerkennung und Förderung verdienen, lis steht zu erwarten, dass durch den Verkehr und den regen Meinungsaustausch der betreffenden Fachlehrer nicht bloß derselben Lehranstalt, sondern aller gleichartigen Schulen des Landes auf diesem Gebiete allmählich vom bloßen Versuche zur sicheren und stabilen Didaxis gelangt werde.» V teh besedah se najprej iz nova in izrecno potrjuje, da prihaja analitiško-direktna metoda čim dalje bolj do veljave pri pouku živili jezikov; na to se priznava in v pospeševanje priporoča trud onih učiteljev, ki na slovensko - utrakvistiških gimnazijah že goje takšen pouk pri nemščini; da pa dospejo ti posamezni poskusi do trdnega in stalnega učbenega načina, pozivljejo sc končno vsi učitelji-strokovnjaki, naj si vzajemno naznanjajo — najbolje seveda javno — svoje misli o tej stvari in zlasti svoje učne izkušnje. — Po tem ministerskem razpisu mi je zavest poživljena, da sem s skromno to razpravo na pravi poti, in poln tega prepričanja nadaljujem začeto snov s tem, da pridenem teoretiškemu delu še praktiške vzglede, zajete v izkušnjah svojega učiteljevanja. Ti vzgledi pa si scv6da nikakor ne prisvajajo vzorne veljave; marsikdo bode pripravnejših nabral, spretnejšo jih razvil in s tem temeljna vodila analitiške metode verjetnejše dokazal. Da bi se to skoraj in od več strani j zgodilo!
1	Prvi, teoretiški dol te razprave je izšel v lanskem izvestji (1. 1892.) našega zavoda. Obseza 21 stranij in se doli v uvod in v štiri poglavja s temi naslovi: I. Obseg učno vsebine.
II.	Sintetiška ali analitiška metoda? Slovnica ali čitanka? 111. Temeljna vodila analitiške metode v luči dušeslovja. IV. Didaktiške stopinje pouka.
I.	Kakšna učila naj rabijo pouku v nemščini?
Na to vprašanje moramo še kratko odgovoriti, predno ne lotimo praktiških vzgledov pouka. Smoter nemškega pouka v prvih dveh gimnazijskih razredih in bistvo analitiške metode, kakor smo ju razložili v prvem delu, zahtevata, da se uporabljajo samo taka učila, na katerih podlagi je možno gojiti živo nemško konverzacijo med učiteljem in učenci. Konverzacija je namreč po novi metodi poglavitno, ker najprirodnejše sredstvo vsakega jezikovnega pouka, sdsebno pa onega, ki nas hoče dovesti do spretnosti v govoru in pisavi. Rekli smo v prvem delu: Govori, kar največ moreš, v tujem jeziku, prevajaj v materinščino le v skrajnih potrebah, v tujščino pa nikdar, ali le na naj višji stopinji pouka, uči iz slovnice le najpotrebnejših stvari j, posameznosti] se učenci tekom časa o prilikah mimogrede nauč6. Pri talcem obdelovanji se kmalu javlja važna «družilna privadba» (associative Gewöhnung): uho in jezik se privadita svojskemu izražanju tujega jezika, obudi se 6no živo čustvo jezikovno, ktero izdaje več, nogo še tako pogosto ponavljanje slovniških pravil. Izključene so torej iz tega pouka vsakeršne vadbe s posameznimi nevezanimi stavki, kateri naj bi se prevajali, izključene so zlasti 6ne, ki goje prevajanje iz materinščine v nemščino. To vse je utemeljeno v prvem delu razprave. Tam sem tudi navedel nekaj po tej metodi osnovanih učnih knjig za moderne jezike. Njim lahko pridenemo še med tem izšlo: GeorgWeitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache. I. Theil.
A.	Čitanka. Vpraša pa se sedaj, ali bodi nemška učna knjiga za slovenske prvo- in drugošolce tudi takšna, kakeršno so francoske in angleške za Nemce in nemške za Cehe? Spomnimo sc, kar smo v prvem delu razložili, da naši učenci, ko vstopajo v prvo šolo, nikakor niso popolnoma- nevešči nemščine, ampak da se jim za nemško znanje temelj postavlja že v ljudski šoli! Naši nemški učni knjigi torej ni treba začenjati s početnimi nauki, s črkami in z njihovo izgovarjavo, kakor morajo začenjati navedene knjige za druge moderne jezike, ampak nadaljuje naj kot neka srednja stopinja jezikovnega pouka to, kar se je začelo že v ljudski šoli. Kar uč6 francoske in angleške učne knjige v svojih prvih delih, to spada pri nas v ljudsko šolo: za našo gimnazijsko prvo stopinjo (prvi in drugi razred) bodi knjiga taka, kakeršni so francoski in angleški drugi in tretji doli. «Počet n i c e» nemškega jezika so torej umestne v ljudski šoli, gimnaziji morejo rabiti edino le «čitanke» s celotnimi sestavki.
Ali je pa zatö prav, da rabimo kar nemško čitanke, ki so namenjene rojenim Nemcem v popolnoma nemških šolah, n. pr. čitanko Prosch-Wieden-hoferjevo, Lamplovo, Neumannovo i. dr. V Res se kažemo s tem jednakomožne z nemškimi zavodi, ali bojim se, da plačujemo le- predrago ta zunanji videz. Ker so namreč vse tc čitanke brez izjeme tudi z najlažjimi svojimi berili našim prvošolcem pretežavne, izgublja sc prvič prav po nepotrebnem mnogo truda za tolmačenje onih beril, ki so sploh porabna, zlasti v začetku pouka, drugič pa učenci baš zaradi prevelikih težkoč izvestno ne napredujejo tako v znanji nemščine, kakor bi pri čitankah z berili, njihovemu znanju priklad-nejšimi. In kako malo beril je v teh čitankah porabnih ! Dve tretjini jih je treba kar izpustiti, ker bi bilo zaman, lotiti se česa, kar daleč preseza znanje učencev. Toliko nepotrebnega pritežja, ki samci ceno knjige povišuje, sicer pa nič ne hasne, vender ne kaže pridržati zgolj zaradi tega, da bi sc moglo reči: mi rabimo iste knjige, kakor nemški zavodi! Ne ugovarjaj sc mi pa,
da visoka učna uprava nc bi odobrila drugačnih čitank: zdi se ini, da ne bi bilo težavno preveriti jo, da so vse sedaj na naših zavodih uvedene nemško čitanke za začetek pretežavne in da bi se s posebnimi, lažjimi čitankami dosegli boljši uspehi, nego se dosezajo sedaj.
Nemška čitanka bi po mojem mnenji morala biti taka: Skupna za oba razreda naj bi se, kar se tiče jezikovnih težav, s svojim začetkom naslanjala na našo ljudsko šolo, s svojim koncem pa naj bi sezala do 6ne višine, na kateri so sicer dotične, nemškim zavodom namenjene čitanko. Vsebina naj bi bila vseskozi pripovedna, obsezajoča basni, pravljice, pripovedke, povesti i. t. d., pisane večinoma v nevezani besedi. Pripovedni članki se namreč mnogo lažje zapominjajo in obnavljajo, nego opisovalni; zakaj pri poslednjih so stvari samo vzporedne v prostoru ali času, in njih medsebojna zveza je le slučajna in zunanja, pri povestih pa ima spomin mimo druzih olajšav sösebno važno oporo na zaporednem razvoji dogodkov, vršečih se po zakonih vzročnosti. Posamezna berila bi ne smela biti drugače razvrščena, nego samö glede na jezikovne težave po načelu, da ima lažje borilo prednost pred težjim in da se stopnjema hodi od lažjega do težjega. Pri taki razvrstitvi bi pa nikakor nc trebalo ozirati se na zaporednost slovniškcga ustroja, takö da bi vsako berilo obravnavalo posebno slovniško pravilo; razvrstitev naj bi bila temveč le toliko zavjsna od slovnice, da sc ne bi takoj s početka uporabljali nenavadni izrazi in sc ne kopičili najrazličnejši in težavni stavki in zapletena sestavja. Pač pa naj bi sc posamezna berila nanašala na kar možno različne življenjske položaje, in uporabljala naj bi se vsa navadnejša rekla, da bi bilo besedje tem bogatejše in popolnejše. Zakaj ker se po analitiški metodi posamezna berila tolikrat ponavljajo in na vse strani premlevajo, da jih vodo učenci končno na pamet, prešla bi koncem druzega leta vsa bogata izrazovitost čitanke učenccm v kri in meso.
B. Slovnica. Nastane nam pa novo vprašanje, ali zadoščaj gola čitanka, kakeršno smo prav kar opisali, ali jo spremljajta kratka slovnica in slovar, oziroma besednik. Kar sc tiče najprej slovnice, vidi se mi reč nedvojbena, da nc kaže napravljati posebne male slovnice z najvažnejšimi pravili, sosebno pa nc slovenski pisane, ampak da se uporabljaj izključno ona nemški pisana slovnica, katera rabi sploh za vso gimnazijo. Res sc potrebujejo na tej stopinji le naj bistvenejše reči iz slovnico, katere učitelj z malimi besedami lahko razloži — in prav zaradi tega bi celö nič nc trebalo slovnico —, ali öno najbistvenejše reči se prvič lahko poiščejo tudi v veliki slovnici, drugič pa sc jc učencu iz znanih ukoslovnih vzrokov zgodaj privaditi jedni jedini slovnici, katera ga spremljaj do konca študij. Saj učitelj pri tem lahko v materinščini razlaga, dokler treba, samö da se učenci naposled točnih slovniških pravil — in teli jo na tej stopinji dokaj malo — nauči v nemščini, ker se le takö izdatno ustreza zahtevani analitiške metode. S tem pa zopet nečem trditi, da mi ugajajo öne nemške slovnice, ki so namenjeno rojenim Nemcem. One samo ozaveščajo jezik, kateri je žc iz mladega last učencev, pri nas pa se je nemščine še lc učiti. Premišljevanja o jeziku nam torej nične hasnejo, mi potrebujemo samö praktiških pravil, ki zares pospešujejo jezikovno znanje, pred vsem pravil za stvari, katere učencem dognano največ težav delajo. V tem smislu bi trebalo kako nemško slovnico za naše razmere posebno prikrojiti.
C. Slovar. Drugače je s slovarjem in besednikom, oziroma z obema vkup. Troje jc namreč možno: ali poseben slovar po abecednem redu, ali besednik (Vokabular) za vsako berilo posebej, ali tretjič oba zapored, slovar
in besednik. Ako se spomnimo, kar smo rekli v prvem delu, da se po analitiški metodi iskanje besed v slovarji ali zapominjanje po besedniku ne prepušča učencem, prodno sc dotični sestavek v Soli čita, ampak da se tolmačijo besede v stavkovni zvezi pri obdelovanji beril samih in da jih na to učenci ponavljajo v posebnih besednih vrstah, ker je jedna glavnih ukoslovnih zahtev ta, da se razlagaj in premlevaj vsaka tvarina v Soli in da se za dom ne «nakladaj» ničesar, kar ni zgolj ponavljanje razložene in premlete tvarine,
-	tedaj je pred vsem jedna stvar popolnoma jasna: prvi in poglavitni tolmač besed jo učitelj sam v Soli. Samo 011 more po najkrajšem poti razložiti učencu pojemske obsege tujih besed ter od njih natančno ločiti obsege dotičnih materinskih izrazov, samö on zlasti v6 v vsakem posameznem slučaji izbrati pravi pomen iz često širnega pojemskega obsega. In tako razlaganje in določanje je velike važnosti: ž njim se prodira v jezikov duh, ž n jim se goji čustvo za tuji jezik. Kakö naj si učcnci sami prisvajajo to neizogibno znanje pojemskih obsegov V Iskaje doma pravih pomenov besedam, tavajo po slovarji kakor slepci brez vodnika: ker jezika Sc ne znajo, ne morejo razsojati, kateri pomen je vsakikrat pravi, in zato je vse, kar sami izpisujejo iz slovarja, zavisno zgolj od slučaja, in učitel j ima dokaj opraviti, prodno jim izbije iz glave, kar so si napisali napačnega. Večina izpisuje ali samo prvi pomen, ki stoji za tujim izrazom v slovarji, in to so lahkomisleži, ali pa vse pomene, kolikor jih ima slovar, in to so sicer zelo marljivi, a malo razborni učenci; le najbolj nadarjenim se dozdeva, da ni prav niti jedno niti drugo, a ker jim nedostaje razsodnega znanja, tudi oni le ugibijejo, kateri izraz bi bil pravi. Koliko izgubljenega časa in truda! In ali se ne loti učenca skoraj tudi mržnja do predmeta, ko vidi, da je ves njegov domači trud zaman V Prazne marnje so pa, če kdo misli, da se učenec priuči vsaj nemškemu pravopisu, ako je primoran besed iskati in jih v preparacijo zapisovati. Ko bi to tudi res bilo, ne mogla bi malenkostna pridobitev nadomeščati vseh prevažnih izgub, ki so v zvezi s takim krivim počenjanjem. Ali pri pouku pravopisa je uho važnejši činitelj nego oko. Že staro pravilo veli: «Schreibe, wie du sprichst!» nc pa: «Schreibe, wie du liesest!» Obrni to pravilo, rekoč: «Govori v Soli z učenci natanko in dosledno takö, kakor se ima pisati!» — in učcnci bodo kmalu prav pisali.
Načeloma torej slovarja prav nič treba ni, učitelj sam bodi živi slovar. To veljaj tudi v istini brez izjeme za začetek pouka: v začetku bi bil vsak slovar le kvaren. V poznejšem času pa se vender stvar dejanski pokaže malo drugačna, nego se vidi v idejalni teoriji. Ko bi vedno učitelj sam tolmačil vse besede in jih narekoval učencem, porabil bi za to preveč časa. Vrhu tega je tudi dokaj besed, katerih pojemski obseg je dovolj jasen in se popolnoma ujema z obsegom materinskega prevoda. Učitelj pridobiva torej le mnogo časa, ako sc med tolmačenjem vsaj lažjih in nedvomnih stvarij more sklicevati na slovar, češ: temu in temu se pravi takö in takö, poiščite si to v slovarji. Kjerkoli pa bi se utegnile pokazati kakšne težavo, tam ni umestno tako sklicavanje na slovar. Kljubu slovarju ostani torej učitelj še vedno glavni tolmač, slovar mu bodi le pomožno sredstvo v prihranitev drazega časa. Cc pa govorimo o slovarji, nikakor ne mislimo, da bi moral biti poseben samo za dotično čitanko; slovar naj bi bil temveč iz lahko umljivih vzrokov splošen, ki bi obsezal vse navadne besede, kakeršen je bil n. pr. nekdanji Šolarjev.
D.	Kaj pa besednik? Ce naj ne obseza druzega nego golo besede in rekla vsakokratnega berila in morebiti še kake slovniške in stvarne opombo,
česat' naj bi so učenci sami učili, tedaj ga prav nič ni treba, ker bi le nasprotoval bistvu analitiške metode. Upravičen bi bil le tedaj, ako ne bi hotel nad o m es to vati učitelja, ampak bi ga samö podpiral s tem, da bi za ponavljanje zbiral učencem besede v posebne vrste, zložene ali po etimolo-giškem načelu ali po pomenskem ali pa po obeh hkrati. Kadar bi namreč prišla kakšna še nepoznana beseda v berilu na vrsto, pripisane bi ji moralo biti v besedniku vse 6nc že prej čitane besedo, ki so ž njo v sorodu bodisi po deblu, bodisi po pomenu. Recimo n. pr., da sc v 5. berilu čita nepoznanka die Windung', v prejšnjih štirih berilih pa so sc učenci že seznanili s temi sorodnicami: winden, der Wind, der Wanderer. Da se zveže nova beseda «die Windung» z znanimi sorodnimi besedami in se napravi s tom vrsta družečih se predstav, ki so medsebojno vzbujajo, glasiti bi sc moral besednik pri 5. berilu takö-lc:
die Wind ung, ovinek
(wind-en, wand, ge-wund-en, viti
der Wind, veter
der Wand-erer, popotnik).
To bi bila etimologiška vrsta. Kakšna pomenska vrsta pa bi obsezala n. pr. te-le besede in njih prevode: der Krieg, der Kampf, die Schlacht, der Sieg, die Niederlage i. t. d., ali: der Baum, die Wurzel, der Stamm, der Ast, der Zweig i. t. d. Prav tako bi se tudi najnavadnejša rekla, katerih naj bi bilo prav mnogo v berilih, ponavljala v sličnih vrstah, razpredeljenih morebiti naj-pripravnejše po različnih življenjskih razmerah. Jedna takih vrst bi bila n. pr.: jemandem den Krieg erklären, Krieg führen, die Schlacht liefern, den Sieg gewinnen, eine Niederlage erleiden, Frieden schließen i. t. d. Na takih in jed-nakih vrstah ima učenčev spomin dobre oporo, da posamezne besede trajno obdrži in lahko in zvesto obnavlja. Scv6da se morajo te vrste ustmeno v šoli snovati iz že obdelanih boril, besednik naj bi jih podajal le za domače ponavljanje. In koliko veselja dela učencem tako skupno snovanje vrst! Kadar sem vprašal: «Kje smo že imeli takšno ali podobno besedo ali frazo?» vselej so je dvignil skoro ves razred, in vsak učenec jc hotel navesti dotična rncstii v stavkovni zvezi. Tak6 smo skupno napravljali vsako uro nekaj besednih vrst, in učenci so si jih zapisovali v svoj običajni zvezček. Po tem takem bi bil tudi besednik kakor slovar le pomožno sredsto, na katero bi sc učitelj pogosto lahko sklicaval in s katerim bi se prihranilo dokaj časa. Obstojim pa, da ne bi bilo tako lahko, sestaviti takšen besednik.
II.	Vzgledi iz nemške čitanke.
Na našem zavodu smo imeli: «Deutsches Lesebuch für österreichische Lehranstalten, herausgegeben von Dr. Franz Pro sch und Dr. Franz Wiedenhofer. I. Band. (Für die erste Classe.) Zweite Auflage. Wien, 1890; II. Band. (Für die zweite Classe.) Wien, 1887. Karl Graescr.» Ima-li ta čitanka res lažji jezik nogo druge sorodne, kakor se je zatrjevalo o nje uvedbi, o tem bi jaz zel6 dvomil, vender pa se mi no zdi umestno, toga tukaj dokazovati. Samö toliko naj ponovim, kar sem rekel že zgoraj, da je i ta čitanka prc-težavna za naše učence, zlasti v začetku. — V prvem razredu sem čital iz prvega dela 51 beril, v drugem razredu pa iz druzega dela 36 beril. O vzporedu pa ne morem trditi, da je bil Bog zna kako premišljeno sestavljen,
takö da bi se vseskozi res stopnjema popenjal od lažjega.do težjega; ko bi se berila s tega stališča natančneje premislila in bi sc pretehtale vse jezikovne in stvarno težkoče, utegnil bi vzpored biti nekoliko drugačen.
Iz I. dela sem torej čital: 8(S. Der lügenhafte Hirt, 1$. Die Mücke und der Löwe, (53. Der Wolf und das Lämmlein, 07. Der Fuchs und der Hahn, 130. Denke mehr an andere als an dich selbst! 134. Die goldene Dose, 161. Das Donnerwetter, 165. Das Möhnkörnlein, 170. Ein braver Soldat, 191. Todesgefahren, 196. Der Pilger, 228. Das Wunderkästchen, 28. Die Treue eines Hundes, 29. Der Arme und der Reiche, 30. Drei Wünsche, 34. Das Kätzchen und die Stricknadel, 5. Wie Kaiser Karl Schulvisitation hielt, 7. Der Wald und der junge Bauer, 10. Der Schlehdorn und der Feigenbaum,
11.	Der Pfau und der Hahn, 12. Der fliegende Fisch, 14. Eintracht, 57. Kaiser Rudolf und Jakob Müller, 210. St. Leonhard, 71. Das fremde Kind, 64. Der Wolf und der Fuchs, 76. Der Freiherr von Münchhausen erzählt einige Reise-und Jagdabenteuer (I—VI), 82. Was der Mond erzählt, 83. Die Sternthaler, 89. Der erste Diebstahl, 91. Die ewige Hürde, 96. Der Freiherr von Münchhausen erzählt ein Abenteuer mit einem Löwen, 110. Frau Holle, 125. Der Hirt am Altvater, 136. Treue Freundschaft, 179. Der alte Mantel, 180. Die Pfirsiche, 227. Sparsamkeit, 230. Die Bremer Stadtmusikanten, 108. Der Freiherr von Münchhausen erzählt von einem Zusammentreffen mit einem Walfische, 102. Pferdedressur, 105. Das Riesenspielzeug, 56. Habsburgs Mauern. Na pamet so se učenci naučili teh pesnij: 16. Einkehr, 21. Schützen-lied, 113. Der gute Kamerad, 43. Räthsel, 144. Die wandelnde Glocke, 159. Vom Bäumlein, das andere Blätter hat gewollt, 111. Die Legende vom Hufeisen, 106. Das Riesenspielzeug. — Razim teh beril bi se šc ta-le mogla citati: 98. Der Löwe und die Maus, 24. Der uneigennützige Hirtenknabe, 55. Der Birnbaum auf dem Walserfeld bei Salzburg, 74. Der Bär als Kinderfreund, 93. Der kluge Vezier, 97. Androklus und sein Löwe, 109. Wie Braun der Bär von Reineke bethört wird, 114. Dämon und Phintias, 117. Vom zerbrochenen Schneckenhaus, 126. Der Zwergeistein, 127. Frau I lütt, 138. Die geprüfte Treue, 143. Rothkäppehcn, 176. Wunderbare Lebensrettung, 187. Sagen von Rübezahl (1—4), 188. Die Goldhöhle, 200. Sagen vom Untersberg (1—2), 201. Das Venedigermännchen und der Fuhrmann, 206. Die gute Hausfrau, 212. Die Kraft der Mistel, 216. Rattenkönig Birlibi, 220. Das Paar Pantoffel.
Iz II. dela pa so se v drugem razredu čitala ta li; berila: 15. Das heimatliche Licht, 17. Die Spinnerin am Kreuz, 22. Wie die Vögel singen lernten, 27. Der gelehrte Kanarienvogel, 44. Der Kampf um Troja (I — VI), 46. Odysseus erzählt im zehnten Jahre seiner Irrfahrten dem Könige Alkinous seine Abenteuer, 53. Das Mäuscsehloss, 59. Sagen von den Venusleuten im nordwestlichen Schlesien, 62. Kampf mit einem Haifische, 71. Eine altdeutsche Jagdgeschichte, 80. Das Birkenreis, 81. Das kleine Mädchen mit den Schwefelhölzern, 98. Zeus und das Pferd, 107. Ein afrikanischer Rechtsspruch, 108. Treue ist die beste Bürgschaft, 109. Untreue schlägt den eigenen Herrn, 134. Geschichten von Till Eulenspiegel (1—3), 136. Die Schildbürger (I—III), 137. Des. Bauernknaben Beschreibung der Stadt, 143. Die Wanderschaft, 152. Der Einsturz, 159. Die Amtmännin, 163. Der arme Musikant, 164. Die Stellvertreter, 106. Der gerettete Handwerksbursche, 214. Kricgsthaten des Titus Manlius und der beiden Decier, 215. Pyrrhus und die Römer, 216. Pyrrhus und Fabricius, 217. Hannibal und Scipio, 218. Die beiden Gracchen. — Na pamet so sc učenci naučili:
19. Die. Kapelle, 11. Sennerlied, 149. Das Erkennen, 150. Das taube Miitterlcin, 70. Der Schenk von Limburg, 172. Morgenwanderung. —
Sedaj pa slede vzgledi, kako sem sam čital ta berila. Ne morem sicer trditi, da se je vršilo vse do pičice res takö, kakor tu razpravljam, saj je vsak pouk zavisen od sto in sto nepričakovanih okoliščin, vender se je resnica kolikor možno približevala idejalnim tem učbenim slikam. Sosebno kar se tiče didaktiških stopinj pouka, katerih se bom tu strogo držal, moram iz nova poudarjati, kar sem že rekel na konci lanske razprave, da imajo didaktiška vodila sicer splošno veljavo, da jih pa nikakor ne smemo razumevati kot tesno in neodjenljivo šablono, ki bi sc morala vselej in povsod jednako natančno izvrševati, in bi bila torej po njej učiteljeva individuvalnost popolnoma uklonjena. — Denimo, da se hoče kot prvo berilo v prvi šoli čitati št. 86.:
Der lügenhafte Hirt.
Ein junger Iliit iingHtigte «cino Nachbarn oft olino Notli. «Der Wolf! der Wolf!» lief er aus allen Kräften, und wen nun die Hirten zu seiner Hilfe herbeigeeilt kamen, so — war kein Wolf zu sehen; der Hirt, aberstand ganz ruhig da und lachte sie noch dazu tüchtig aus.
Mehrmals war ihm dieser vermeintliche Scherz gelungen.
Kurze Zeit darauf fiel wirklich ein Wolf in seine Hürden ein. «Zu Hilfe! zu Hilfe! meine Brüder!» rief er nun in Verzweiflung aus, «es ist der Wolf, es ist wirklich der Wolf!»
Seine Nachbarn hörten wohl seinen Nothschrei, blieben aber ruhig in ihren Hütten, weil ihm niemand mehr glaubte, und der Wolf erwürgte einen großen Theil seiner Herde.
A. Pripravljalna stopinja. Prodno vedo učenci, kaj se bodo čitalo, vpraša jih učitelj slovenski o pastirjih in njih čredah, o roparskih živalih, ki so čredam nevarno, in posebej še o volku. N. pr.: Pastirja gotovo vsi poznate. Kaj pa dela pastir? — Živino pase. — Kakšno živino pa P — Govedo, drobnico ... — Ali ne pride včasih kakšna zver do Hrede ter zgrabi to ali ono pasočo se živalP — Volk, medved	Poznate	volkaP — Da, ne. —
Kumu je podobenP — Sivemu psu. — (Učenci morajo seveda odgovarjati vodno v celotnih stavkih. Čitanke naj bodo med tem zaprte, kakor sploh vse knjigo, kadar so ne čita iz njih, kor sicer motijo pozornost.) S takšnimi ali tem podobnimi vprašanji je učitelj vzbudil in zbral vse 6ne učencem žo znane predstave, ki so z novo učno vsebino v kaki zvezi: pozornost je obrnjena proti jodni sami miselni smeri, duh jo pripravljen, vzprejemati novo tvarino.
B. Kmpiriška stopinja. (Nazorno podajanje nove tvarine, da jo učence zazna kot noko colovito, v posameznostih še nejasno predstavo.) a) Kratka vsebina. Zdaj učitelj nadaljuje: Citali bodemo povestico o nekem pastirju m o volku. Pastir se je večkrat norčeval, da prihaja volk do črede, in je klical sosede na pomoč. Kadar so pa sosedje prišli, ni bilo volka, in pastir se jim je smijal. Ta šala se mu je nekekrati posrečila. Kar prilomasti nekdaj res volk. Pastir vpije sedaj v resničnem strahu, toda nihče mu ne pride na pomoč, in volk pomori mnogo črede. Takšna kratka vsebina, podana pred čitanjem novega berila, je zelo umestna in potrebna. No samo da učenci tem potem najlažje zaznajo vsebino tujo povesti, ker sc jim podaja v preprostem, vsakdanjem govoru, ampak omogoči se jim s tem sosebno, da pri daljem obdelavanji berila vso svojo pozornost lahko obračajo zgolj na jezik. Ko bi se to opuščalo in bi se kar tuja povest jela podajati, imeli bi učenci dve težavi hkrati pred sabo, jezikovno in stvarno, in zmagovali bi jezikovno baš znto veliko težjo, ker bi jim stvarna ne bila še uglajena. Učitelj nadaljuje zdržema: Kaj se pravi «pastir» nemški P — Der Hirt. — Kaj pa •■volk» P
—	Der Wolf. (Ce bi nihče ne vedel nemških izrazov, povedö se kar kratko.)
Povcstica se sove: «Der lügenhafte Hirt» — las njivi pastir. Odprite knjige! št. 86.1
b) Ci tanje. Sedaj čita učitelj počasi in razločno nemški sestavek. Učitelj čita,, no kak učenec? Ta zahteva bi se utegnila marsikomu zdeti čudna, ker je neobičajna, vsaj kolikor je meni znano. In vender je popolnoma upravičena in potrebna. Pri podajanji nove učne vsebine je treba, kakor smo že videli v prvem delu, pred vsem nazornosti. K tej spada tudi razumno, t. j. mislim prikladno in razločno čitanje, pri katerem se zajedno misli na to, kar pomenijo besede in njih zveze. K akt» pa naj učenec tako čita, ko se hoče nemščini še le priučiti, ko zna komaj mebaniški-gladko nemški čitati? Izgubljen čas je torej, ako se prvo čitanje prepušča učencu, in čas je zlasti pri nemškem pouku jako dragocen.
c) Prevod. Oitanju mora slediti slovenski prevod, v začetku dobeseden, kmalu pa omejujoč se stopnjema na težje stavke in besede, dokler se naposled prevod ne nadomešča z opisovanjem v tujem jeziku samem. V poslednjem slučaji bi prehajala ta točka že na tretjo ali logiško stopinjo.
C.	Lo}>-i.ška stopinja. (Razlaganje posameznih delov in njihovega medsebojnega razmerja, da učenci zaznavano stvar tudi popolnoma umejo.) Podano novo tvarino treba zdaj natančneje razložiti. Učenci so jo do sedaj zaznali še le kot celovito ali splošno predstavo, ki v svojih obrisih ni niti določna niti natančna, zaznali so jo, kakor se zazna n. pr. slika od daleč ali dežela z zemljevida, v malem merilu napravljenega. Kakor pa treba sliko bliže pomakniti in zemljevidu merilo povečati, da se jasno pokažejo vsi posamezni deli in njih obrisi, tak6 treba zdaj berilu a J tolmačiti posamezne izraze, da si učenci tudi ozavestijo vse pomene, ki so jih čuli med čitanjem in prevodom, b) drugič pa treba vsebino natančneje obdelati, da se učenci vglobe vanjo. S tem prehaja mladi duh od samega zaznavanja do premišljevanja in dospe končno od tega do popolnega razumevanja. Razlaganje na logiški stopinji obseza torej dve. točki.
a)	Tolmačenje posameznih izrazov ali besedno razlaganje. Tu se mi vidi najbolje, držati se teh načel: Vsak samostalnik se povi s svojim spolnikom v jedninslcem imenovalniku in rodilniku in v množinskem imenovalniku, n. pr. der Hirt, des Hirten, die Hirten, pastir; vsak glagol pa se pove v prvih treh osebah sedanjikovih in v 1. osebi polpreteklega in preteklega časa, n. pr. rufen — ich rufe, du rufst, er ruft; ich rief; ich habe gerufen, klicati. Zloženkam treba razložiti vse dele zase in skupni njih pomen, n. pr. der Noth-schrci (die Noth, sila; der Schrei, vzklik) ■ vzklik v sili; ein-fallen (fallen, pasti: ein hinein, v) ■ pasti v kaj, vdreti. Pri glagolskih zloženkah treba zlasti vaditi učence, da vežejo ločene prednice z glagoli, n. pr. lachte .... aus, aus-lachen; fiel .... ein, ein-fallen. Za lažje zapominjanje besed se napravljajo spominu opore v etimologiških in pomenskih vrstah, n. pr. lügen, lagati; die Lüge, laž; lügenhaft, la&njiv; — die Angst, strah; ängstigen, strašiti; — jung, mlad; alt, star. Veliko pozornost je obračati na rekla, sösebno öna, katerih sklad je drugačen nego v slovenščini, n. pr. herbeigeeilt kommen, prihiteti; zu jemandes Hilfe herbeigeeilt kommen, prihiteti komu na pomoč; jemanden auslachen, posmehovati se komu; kurze Zeit darauf, kmalu potem; in die Hürden einfallen, v ograjo vdreti; in Verzweiflung ausrufen, (v obupanji J obupno vzklikniti. — Vse to besedno razlaganje sc pa nikakor ne pripoveduje v jedni sapi: ker vedo učenci že sami marsikaj, treba je
vprašuje razkrajati in spopolnjevati njih znanje in samo tam, kjer neha njih znanje, se kratko in točno pove, kar treba. Ta «skupna preparacija», kakor bi tudi lahko imenovali besedno razlago, naj se vsaj s početka vrši tako počasi, da si jo učenci sproti napisujojo v posebne zvezčke, po katerih potem doma ponavljajo. Pozneje se seveda v marsičem lahko sklicuje na slovar. Ko bi bil poleg čitanko še besednik, sestavljen bi moral biti po istih načelih, kakor smo jih tu razvili.
b)	Obdelovanje vsebine ali stvarno razlaganje. To obseza zopet več stranij: Razložiti je treba slovniško zvezo, razviti zamotano vsebino, določiti kraje, čase in osebe, ki so v povesti, pokazati razvoj dejanja, pojasniti vzroke in učinke, končno označiti vodilno misel berila. Napačno bi bilo seveda, ko bi sc vse to kar zdržema hotelo razlagati. Ne samo da bi se s tem hudo grešilo zoper načelna ukoslovna pravila, ki velevajo, naj se učenci pri pouku vedno silijo k sodelovanju: odrekli bi so s takim počenjanjem zajedno najvažnejšim pripomočkom jezikovnega pouka, praktiški vaji v nemškem govorjenji. Vprašuje je torej voditi učence, da sami najdejo, kar jim hočemo razložiti. Vprašanja pa naj sc nemški stavijo tako, da odgovarjajo učenci pri odprti knjigi z besedami berila in da podaje svota vseh odgovorov ponovljeno povest samo. Kadar koli bi utegnilo kako vprašanje učencem biti nejasno, dodenc se mu brez okoliščin, nekako v oklepih, dotični slovenski prevod. Vse to naj se razvidi iz nastopnih vprašanj in odgovorov: Was that einst (kaj je storil) ein junger Hirt? — Ein junger Hirt ängstigte seine Nachbarn. — Wie ängstigte er seine Nachbarn ? — Er ängstigte seine Nachbarn oft ohne Noth. — Wie rief er aus allen Kräften? — «Der Wolf! der Wolf!» rief er aus allen Kräften. — Wer kam nun herbeigeeilt (kdo je prihitel)? -Nun kamen die Hirten herbeigeeilt. (Tu treba pomagati zaradi bescdosledja.) — Wosu ((emu) kamen die Hirten herbeigeeilt? — Die Hirten kamen zu seiner Hilfe herbeigeeilt. — Zu wessen Hilfe (komu na pomot!) kamen die Hirten herbeigeeilt? — Die Hirten kamen zur Hilfe des jungen Hirten herbeigeeilt, welcher seine Nachbarn oft ohne Noth ängstigte. (Treba pomagati!) — Wenn nun die Hirten zu seiner Hilfe herbeigeeilt kamen, so xvar was zu sehen? — Wenn nun die Hirten zu seiner Hilfe herbeigeeilt kamen, so war kein Wolf zu sehen. — Was machte aber der Hirt? — Der Hirt aber stand ganz ruhig da. — Und was machte er noch dazu? — Dazu lachte er sie noch tüchtig aus. — Wen lachte er dazu noch tüchtig aus? — Er lachte noch dazu seine Nachbarn tüchtig aus. — Welche Nachbarn lachte er noch dazu tüchtig aus? — Er lachte noch dazu jene Nachbarn (one sosede) tüchtig aus, die zu seiner Hilfe herbeigeeilt kamen. — Was war das für ein Scherz (kakhia sala je bila)? — Das war ein vermeintlicher Scherz. — War ihm dieser vermeintliche Scherz gelungen? — Dieser vermeintliche Scherz war ihm mehrmals gelungen. — Was geschah ('kaj se je zgodilo) kurze Zeit darauf? — Kurze Zeit darauf fiel wirklich ein Wolf in seine Hürden ein. — Wohin fiel kurze Zeit darauf wirklich ein Wolf? — Kurze Zeit darauf fiel wirklich ein Wolf in seine Hürden ein. — In wessen Hürden fiel kurze Zeit darauf wirklich ein Wolf? — Kurze Zeit darauf fiel wirklich ein Wolf in des Hirten Hürden ein. — In welches Hirten Hürden? — In die Hürden jenes jungen Hirten, der seine Nachbarn oft ohne Noth geänstigt hatte. — Wie rief nun der junge Hirte in Verzweiflung aus? — *Zu Hilfe! zu Hilfe! meine Brüder/» rief er nun in Verzweiflung aus. — Was sagte er noch? — Er sagte noch: «Es ist der Wolf, es ist wirklich der Wolf!» — Er rief *in Verzweiflung» aus; warum
rief er nun in Verzweiflung aus? — Er rief nun in Verzweiflung aus, weil wirklich ein Wolf in seine Hürden eingefallen war. (Pomagati treba!) — Mit welchen Worten sagte da Ilirt, dass wirklich ein Wolf in seine Hürden eingefallen sei? — Er sagte es {namreč: dass wirklich ein Wolf in seine Hürden eingefallen sei) mit den Worten: «Es ist der Wolf! es ist wirklich der Wolf!» (Tu treba razložiti nemški «es» kot subjekt.) — Wie nannte er fetzt seine Nachbarn? — Er nannte jetzt seine Nachbarn «meine Brüder». — Was war das für ein Schrei? — Das war ein Nothschrei. — Wer hörte wohl seinen Nothschrei? — Seine Nachbarn horten wohl seinen Nothschrei. — Kamen sie wieder zu seiner Hilfe herbeigeeilt? — Sie kamen nicht wieder zu seiner Hilfe herbeigeeilt. — Was thaten sie also? — Sie blieben ruhig in ihren Hütten. — Sind die Hütten große und schone Häuser? — Die Hütten sind keine großen und schönen Häuser. — Woraus sind die Hütten gewöhnlich gebaut? — Die Hütten sind gewöhnlich aus Holz gebaut. — Und womit sind sie gedeckt? — Sie sind mit Stroh oder mit Brettern gedeckt. — Warum blieben aber die Hirten ruhig in ihren Hütten? — Die Hirten blieben ruhig in ihren Hütten, weil ihm niemand mehr glaubte. — Wem glaubte niemand mehr? — Dem lügenhaften Hirten. *— Und was that der Wolf? — Der Wolf erwürgte einen großen Vheil seiner Herde. — Wessen Herde war das? — Das war die Herde des lügenhaften Hirten. — Heißt «seiner Herden slovenisch «njegove črede» oder «svoje črede-»? — «Njegove črede!» — Was heißt «die Herde» und was «die Hürde»?— Die Herde heißt čreda, die Hürde ograja. — Ta vprašanja naj se stavijo, kakor vedno pri razlagalnem pouku, vsemu razredu, nikdar posameznikom, in prodno sc kdo pokliče za odgovor, naj sc trenotelc počaka, da vsakdo malo pomisli. Le tako je možno, da sodelujejo vsi učenci. S temi vprašanji in odgovori se je vsebina vsestranski pojasnila, da jo učenci popolnoma umejo; zajedno pa se je — in to je še večc važnosti — omogočila nemška konverzacija. Naj se zde vprašanja preprosta in lahka: že samo to, da so učenci prisiljeni govoriti nemški, in sicer prav mnogo govoriti, je za jezikovno učenje neprecenljiva pridobitev.
c)	Učenec čita. Zdaj še le, po besedni in stvarni razlagi, morejo učenci berilo s pridom čitati.
D.	Tehniška stopinja. (Vežbanjc na razloženi tvarini.) Rekli smo v prvem delu, ko smo teoretiški razpravljali ukoslovne stopinje pouka, da ne bi zadoščalo, ko bi učenci po nadrobnem obdelovanji tvarine dospeli sam6 do popolnega razumevanja. Najjasnejše predstave nam lahko izginejo iz spomina, ako so dlje pečamo z drugimi stvarmi. Razumljeno učno vsebino mora torej učenec 'tak6 imeti v lasti, dajo ob poljubni priliki lahko in natančno obnavlja. Pouka zadnja naloga je torej, obnovljivost predstav pospešiti ali, drugače rečeno, pomnjivost učenčevo utrditi. Kakšno bodi torej to utrjevanje pomnjivosti v našem slučaji? Pred vsem treba to, kar sc je vršilo na logiški stopinji, večkrat ponoviti. Repe-titio mater studiorum! Ponavljanje pa sc lahko nekoliko spremeni: učenci ne odgovarjajo več pri odprti knjigi na znana nam vprašanja, sestavljajoč odgovore po bescdali berila, ampak počasi odgovarjajo brez knjigo. Vprašanja mora učitelj seveda vedno jednako zastavljati, da so ne delajo po nepotrebnem težave učencem. — Tako premleta in ponovljena tvarina se da končno za domače ponavljanje. Prihodnjo uro se izprašuje za red. Pri zaprtih knjigah obnavlja jeden učenec berilo, odgovarjnjc na stavljena mu vprašanja; drugi nam pove besede in rekla, kakor so sepodalaob besedni razlagi; končno pa jili več pripoveduje povestieo kar zdržema brez vprašanj. Prosto pripovedovanje se navadno
posreči prav kmalu, ker si pri tolikratnem ponavljanji učenci zapomnijo berilo skoro popolnoma na pamet. (Je pripovedovalec zastaja, pomaga se mu s posameznimi besedami. Dobro je, ako se učenci vsako uro vsaj jednega stavka, zlasti kake težje perijode, nauee na pamet. Sem ter tja je možno in umestno tudi menjalno ponavljanje; zahtevaj se n. pr. da se mislijo učenci kot jedna ali druga izmed delujočih oseb in da pripovedujejo, kakor bi sami pri zgodbi prisostvovali.
S tem je berilo obdelano in končano. Vender pa ga zato ni pustiti od sloj popolnoma v nemar, ponavljaj se marveč kratko še v prihodnjih dveh ali treh urah, ko se je prešlo že na druga berila. Učenci naj bodo sploh vsako uro pripravljeni iz najmanj treh zaporedno naučenih beril. Izmed vprašanih učencev mora vsak od vsakega teh treh ali več beril nekaj povedati. Ker se jih vsako uro vpraša lahko 6—8, sili se jih na ta način, da no izpuščajo nobenega berila, zanašajoč se, češ da so bili nedavno na vrsti. Pa tudi čez dolgo še mvnesc prilika, da se z davna že naučeno berilo pokliče v spomin, ako se pojavi n. pr. kako slično reklo ali kakšen jednak izraz. —
Takö, kakor sem tu pokazal, sc obdelujejo berila v začetku prvega šolskega leta. Pozneje se to ob dela vanj e izdatno izp remen i. Ker je namreč glavni namen pouka po analitiški metodi ta, da se učenci kar največ možno praktiški vadijo v nemškem govorjenji, in da sc materinščina uporablja samo tam, kjer si drugače ne moremo pomagati, ustrezati mora temu namenu ves način poučevanja. Na pripravljalni stopinji (A) in pri podajanji kratke vsebine (P, a) uporabljaj sc kmalu polog slovenščino tudi nemščina, dokler sc ne poslužujemo poslednje rodno, slovenščine pa lo izjemoma pri težjih stvareh. Dobesedni prevod (P, c) so stopnjema vedno bol j omejuj na težje stavke in fraze. Na logiški stopinji se tolmačenje posameznih besed (C, a) nadomeščaj kolikor možno z opisovanjem v nemščini, vprašanja stvarne razlage (C, b) pa postajajo tem obsežnejša, čim dlje so uspeli učenci v znanji nemščine: ne nanašajo sc več na posamezno stavkovne člene, temveč kmalu na cele stavke in ceh) na večje odstavke. Končno se na tehniški stopinji (D) prehajaj hitrejše od obnavljanja po vprašanjih na prosto pripovedovanje povestic, takö da poslednje kmalu v obče prevladuje. Zajodno pa se razširi polje za menjalno in sestav 1 jalno pon a v 1 j an j o.
Pa tudi sicer naj sc ne prezre nobena prilika, ki se nam ponudi, da govorimo z učenci nemški. Dokaj zgodaj ogovarjaj in opominjaj učence zgolj nemški, n. pr.: Schlagen Sie das Buch auf, Seite 20! Lesen Sie! Falsch, Sie haben das Wort schlecht gelesen! Sprechen Sie cs besser ans! Setzen Sie ab beim Beistrich! Sitzen Sie ruhig! Hantle auf die Bank! Erzählen Sie uns das Stück . . . / Erzählen Sie im Lesestücke . . . dort weiter, wo Ihr Mitschüler stehen geblieben ist! Geben Sie acht! Setzen Sie sich! i. t. d. (Jo bi pri tem učenci česa ne umeli, razloži so jim kar mimogrede slovenski. Sili učenca tudi takrat govoriti nemški, kedar ti kaj oglasi ali te česa prosi! Napake naj sc 11111 pa vselej zelo potrpežljivo in blagohotno popravljajo. S takim in jednakim ravnanjem sc učenci ujunačijo govoriti, ker so jim odvzame ona bojazen pred napakami, ki je največja ovira pri jezikovnem pouku, podobna oni bojazni, vslcd katero se kdo, ki želi znati plavati, ne upa v vodo. Vrzi takega v vodo, in plaval bodo; sili učenca govoriti nemški, in znal bodo!
Natančne meje so seveda ne morejo označiti, kakö se spreminjaj obdelovanje beril od začetka prvega leta do konca druzega. Le v obče se lahko reče, da pripravljalna, empiriška in logiška stopinja (pripravljanje učenca, podadanje in tolmačenje nemškega berila) čim dalje bolj odjenjujojo od svoje
obsežnosti in podrobnosti, d očim je zadnja ali tehniška stopinja (vežbanje na razloženi tvarini) vseskozi jednako potrebna, in da drugič v začetku prevladuje materinščina kot učni jezik, da pa stopa kmalu na njeno mesto, in sicer čim dalje izključnejše, nemščina, tako da je v vsem drugem razredu slovenščina le redka izjema. - Da se pa vsaj nekoliko pokaže razloček med začetkom in koncem, hočem obdelati še jedno berilo, in sicer kakor bi ga čitali na konci druzega leta. Zal, da sc zaradi pičlega prostora ne morem lotiti daljšega in težjega berila, katero jedino bi zares pristno značilo veliki napredek učencev v znanji nemščine. Pokazati treba torej na kratkem in lahkem berilu, do kolike razlike v obdelovanji je možno dospeti v dveh letih. Recimo, da čitamo na konci druzega leta št. 108. iz II. dela.
Treue ist, die beste Bürgschaft.
In einem Krioge hatte ein Ritter eines Bürgers Sohn gefangen genommen. Er führte ihn mit. sicli auf sein Schloss und legte ihn in den Thurm; zugleich erklärte er, ihn gegen ein Lösegeld von 100 Gulden wieder freigobon zu wollen. Als der Jüngling einigo Zeit da gelegen war, ließ er den Kitter bitten, er möge zu ihm kommen, er hätte mit ihm etwas zu reden. Dieser kam, und der Gefangene sprach: «Lieber Kitter, ich liege hier und bin weder Euch noch mir etwas nutze; meine Freundo schicken die hundert Gulden zu meiner Auslösung nicht; lasst mich heimziehen, in acht Wochen will ich mich wieder stellen und Euch das Geld bringen!» — «Aber wer soll mir für deine Rückkehr bürgenV* fragte der Kitter. Der Gefangene erwiderte: «Unter den Menschen habe ich niemanden; aber ich will Euch Gott zum Bürgen geben und Euch bei selbigem Bürgen einen Eid schwören, dass ich Wort halte.» Der Kitter war damit zufrieden, ließ ihn den Eid schwören und dann in die Heimat ziehen.
Hier verkaufte der Arme all sein Gut, konnte aber binnen acht Wochen dio 100 Guldon doch nicht zusammenbringen und blieb drei Wochen über die angelobte Zeit aus. Kaum hatte er jedoch das Geld in Händen, sieh! Da eilte er hin, fiel dem Ritter zu Füßen, bat ihn, nicht zu zürnen, denn er habe das Geld von den armen Leuten nicht eher bekommen können, und reichte ihm dio 100 Gulden hin. Durch diese Treue ward der Ritter gerührt und sprach: «Guter Jüngling, steh auf, behalto dein Geld und geh, wohin du willst!»
A. Pripravljalna stopinja bi bila približno taka: Wer hat schon ein Schloss (grad)1 gesehen? — (Učcnci jih nekaj naštejejo.) — Wo sind die Schlösser gewöhnlich erbaute1 — Auf Anhöhen (na gričih). — Wer hat schon einzerfallenes Schloss (podrt grad, razvalina) gesehen P — (Učenci se oglasijo.)— »Razvaliti se» heißt lateinisch? — Rito, J. — Hin zerfallenes Schloss heißt darum «die Ruine». In Schlössern, die heutzutage zerfallen sind, wohnten nun vor langer, langer Zeit adelige Herren (plemenitniki), die man Ritter (vitezi) nannte. Hier zeige ich Ihnen das Bild eines Schlosses aus alten Zeiten. (Pokaže sc slika kakega srednjeveškega gradu.) Was sehen Sic an den Heiken des Schlosses P — Thür me. — In solchen Thürmen waren nun Gefängnisse (zapori). Die Ritter führten nämlich oft Krieg mit ihren Nachbarn und wenn sie im Kriege jemanden gefangen genommen hatten, so führten sic ihn auf das Schloss und legten ihn in den Thurm. Der Gefangene konnte sich jedoch aus lösen (odkupiti). Das Geld, womit er sich aus löste, hieß das Lösegelda. Hat jemand schon etwas gehört von solchen Rittern? — (Sem ter tja utegne kdo omeniti kako povcstico, katero je čital.)
B. Empiriška stopinja, a) Kratka vsebina. (Učitelj nadaljuje.) Wir wollen eine Erzählung lesen, die eben von einem solchen Ritter und seinem
1 Besede, ki bi utegnilo biti še neznano, napišejo se na tablo s slovenskimi prevodi. Označene so tu z razprtimi črkami.
2 Mesto prevoda «odkupnina» so boseda «Lösogold» opišo v nemščini, kakor smo to zgoraj storili.
Gefangenen handelt. Einst hatte ein Ritter den Sohn eines Bürgers gefangen genommen. Er führte ihn mit sich auf sein Schloss und legte ihn in den Thurm; zugleich aber sagte er seinem Gefangenen, dass er ihn wieder freigeben wolle, wenn er ein Lösegeld von wo Gulden zahle. Der Gefangene bat, nach Hanse gehen zu dürfen, um das Geld zu holen, und schwur einen Eid (prisegel je), dass er sein Wort halten werde. J)er Ritter ließ Um heimziehen (pustil ga je domov). In der Heimat verkaufte er sein Gut (posestvo), kehrte dann zum Ritter zurück und reichte ihm die 100 Gulden hin. Der Ritter ward gerührt und sprach: »Guter Jüngling, behalte dein Geld und geh, wohin du willst/» (Kratko vsebino treba preprosto in razločno pripovedovati, komur to ni dano, naj rajše opusti vsebino in naj takoj «Sita povest iz knjige1.)
b) Na to se knjige odprö in učitelj čita zopet sam. Prevoda (c) ni več treba.
C.	Logišlta stopinja, a) Besedna razlaga. Najkrajša pot je, ako se učence same vpraša, kaj jim jo neznano. Ker jim je bilo že na pripravljalni stopinji nekaj besed povedanih in na tablo napisanih, utegnili bi vprašati samo še za: bürgen, Bürge, Bürgschaft, — bei selbigem Bürgen. To se kratko razloži in v etimologiško vrsto napiše. Sicer pa se besedna razlaga lahko združi s stvarno.
b)	Stvarna razlaga. (Učenci gledajo v knjigo, vprašanja se zopet stavijo vsemu razredu). Wen hatte einst ein Ritter gefangen genommen? — Ein Ritter hatte einst eines Bürgers Sohn gefangen genommen. — «Eines Bürgers Sohn» stellt für? — «Den Sohn eines Bürgers.» (To se napiše na tablo in razloži se na kratko, da samostalnik nima spolnika, ako stoji pred njim svojilni genetiv. Sicer pa se je izvestno že tekom leta pojavila prilika, razložiti to pravilo. V tem slučaji bi se samo opozorilo na znano pravilo). — Wohin führte er ihn ? — Er führte ihn mit sich auf sein Schloss und legte ihn in den Thurm. — Zugleich erklärte er was? — Zugleich erklärte er, ihn gegen ein Lösegeld von 100 Gulden wieder freigeben zu wollen. — Wie lautet der Satz: «ihn gegen ein Lösegeld von 100 Gulden wieder freigeben
zu wollen» vollständig mit «dass» ? — «Dass er ihn gegen ein Lösegeld...................
wieder freigeben wolle.» — «Als der Jüngling einige Zeit da gelegen war,
ließ er den Ritter bitten » Was heißt das: «er ließ bitten»? — (V
spomin se pokličejo vsi pomeni nemškega «lassen».) — Wer ließ bitten? — Der Jüngling ließ bitten. — Richtig, der gefangene Jüngling ließ bitten. Wen ließ er bitten ? — Er ließ den Ritter bitten. — Durch wen ließ er ihn bitten ? — Durch den Kerkermeister (jetničar). — Was ließ er den Ritter bitten? — Er ließ den Ritter bitten, er möge zu ihm kommen, er hätte mit ihm etwas zu reden.— «Er möge zu ihm kommen, er hätte mit ihm etwas zu reden». Setzen Sic für die Pronomina die entsprechenden Substantiva cm.
-	(Zgodi se.) — «Dieser kam . . . .» Wer denn? — Der Ritter kam. — Wie nun der Ritter zum Gefangenen gekommen war, was sprach da der letztere? Sagen Sie uns das auswendig! — (Več učencev poskuša to.) — «Ich bin nütze»; zvas ist «nütze* für ein Wort? — Ein Adjectiv. — Statt «nütze» sagt man auch mutz», z. B. ? — Nichts nutz. — (Pri tej priložnosti se razloži in napiše vrsta: nutz [nütze], nützen, Nutzen, nützlich.) — «Lasst mich heimziehen»; hat dieses «lassen» dieselbe Bedeutung wie oben in «er Hiß bitten»? — Nein, sondern «pustite me domov». — «Ich will mich wieder
1 Tak<> svotnjo vsaj Schillor, «Handbuch (1er praktischen Paodagogik» na str. 298.
stellen» lu ißl mit anderen Worten ? — Ich tuill wieder zurückkommen. — 1.1. (1. To zadoščaj, saj je razloček v tolmačenji jasen že iz tega, kar smo tu razvili.
Razlaga na logiški stopinji pu še ni končana. Da se učenci vglobe v povest — ta tukaj je seveda prelahka, — treba jo je razkosati glede na osebe, ki nastopajo, na kraje in čase, v katerih se dejanje vrši, in glede na razvoj dejanja. Končno so določi in na tablo napiše točen in pregleden načrt berila. Učitelj vprašuje torej n. pr.: Welche Personen treten hier auf f Welche Personen sprechen, welche sind stumm ? Wo befinden wir uns zuerst, wo dann, wo zuletzt r Geschieht dies alles in der Gegenwart ? Was geht der erzählten Begebenheit in der Zeit voran? Geht das Erzählte an einem Tage vor sich?
I.	t. d. Načrt pa bi se glasil takö-le:
Einleitung: der Krieg.
Erzählung: i. Der Gefangene im Thurme.
2.	Sein Gespräch mit dem Ritter, j. Der Gefangene in seiner Heimat.
//. Rückkehr ins Schloss.
Schluss: Großmuth des Ritters.
D.	Tehniška stopinja. Ponavljati z učenci v šoli to, kar se je do sedaj podalo in razložilo, pač ni več potreba, prepušča se že njim samim lahko, da doma ponove. Drugo uro se izprašuje na jednak način, kakor je bilo že zgoraj povedano pri berilu «der lügenhafte Hirt», le da se hitreje prehaja od obnavljanja po stavljenih vprašanjih do samostojnega pripovedovanja in da je zajčdno tu že bol j možno menjalno ponavljanje. Kar se tiče poslednjega, bi bilo umestno, ko bi se n. pr. učenci mislili jedenkrat kot vitez, na to kot mladenič in bi pripovedovali zgodbo, kakor bi jo bili sami doživeli. —
S tem smo končali to poglavje. Le nekaj malenkostij je še omeniti. Samo po sebi je umljivo, da treba večja berila razdeliti v primerne učne jednote in te obdelati najprej zase, potem so še le lotiti berila kot celote. — Zgodaj naj se vadijo učenci tudi samostoj nega domačega čitanja. Najboljše je, ako vsi čitajo po jedrio daljšo povest, n. pr. Hbffnmnnovo ali Schmidovo, jo kratko napišejo s svojimi besedami in pripovedujejo ob določenem času v šoli na pamet. Izpisek lahko velja za jedno nalogo. To se da izvesti že v drugem tečaji druzega leta. Seveda mora knjižnica imeti dovolj izvodov tako povesti. Kaj pa ali naj se učenci uče tudi pesni j na pamet? Veljaj znani «kanom tudi za naše razmere? Zgoraj sem rekel, da smo se v 1. razredu učili na pamet 8 pesnij, v 2. pa (i. (V «kanonu» jih je za vsak razred po 10, ali proti nekaterim je nastal odločen odpor, dočim se na njih mesto priporočajo druge.) Po «učnih navodilih» (str. 132. izdaje Pichler’s Witwe & Solin) ima to učenje na pamet dvoj namen, vplivati na izraznost in ukus, to je stilistiško-estetiški namen, in blažiti srce, to je etiški namen. Tolike dobrote bi i/.vestno nihče ne hotel kratiti našim učencem, sdsebno ker se v 5. razredu stapljajo z nemškimi učenci in je torej zgodaj skrbeti, da ne zaostajajo v nobeni reči za önimi; ali v naših razmerah moramo vpoštevati še druge činitelje. Naše učence treba kar najprej možno naučiti govorjenega in v prozi pisanega nemškega jezika, da skoraj uspevajo v predmetih, ki sc predavajo izključno nemški, in še le v drugi vrsti utegnemo gledati tudi na bolj vzvišene smotre. Drugič pa so pesni prav zaradi svojega poetiškega sloga veliko težje in potrebujejo mnogo več časa, nego prozaiški sestavki. Zato menim, da je voliti neko srednjo pot: naši učenci naj bi se sicer učili pesnij na pamet, toda izbrati bi jim trebalo le nekatere lažje.
III.	Vzgledi šolskih in domačih nalog.
Po analitiški metodi so, kakor žc vemo, za naloge izključeni vsakeršni prevodi; namesto prevodov se različno obdelujejo razloženi in naučeni nemški sestavki v nemškem jeziku samem. Da bode vsa stvar jasnejša, hočem naj-poprej pregledno navesti zaporedne stopinje takega obdelovanja in na to še le podati vzglede za vsako stopinjo. Naloge, šolske in domače, naj bi bile torej od začetka prvega razreda do konca druzega take in tako razvrščene:
1. N ar ek v e (D i etan d o). Narekuje se kak raztolmačen sestavek. (»Šolske naloge.)
2. Zapisi na pamet (Niederschrift memorierter Stücke). Učenci sami na pamet zapisujejo sestavek, katerega so se prej naučili na pamet. (Šolske naloge.)
3. Naloge z vprašanji in odgovori (Frage- und Antwort-aufgaben). Učenci pismeno odgovarjajo na narekovana jim vprašanja, ki se naslanjajo na ustno premleta berila, in sicer:
a) s pomočjo knjige (najprej dom., potem šol. nul.),
b) brez knjige (šol. nal.),
c) namesto vprašanj se narekujejo samo nekatere napovednice (dom. in šol. nal.).
4. Obnovitve (Nacherzählungen). Obnavljajo se prej nepoznane in še le neposredno pred nalogo bolj ali manj raztolmačene povesti, in sicer:
a) s pomočjo narekovanih vprašanj ali kratkih napovednic (najprej šolske, potem tudi domače naloge),
b) brez take pomoči (dom. in šol. naloge).
5. Posnetki, vsebine (Auszüge, Inhaltsangaben, Coneen-trati on e n). Daljši naučeni sestavki se krčijo v kratke vsebine, in sicer zopet:
a) s pomočjo knjige (domače in šolske naloge),
b) brez knjige (šolske naloge).
0. Opisi (H e schrei b u n g e n). Lahke stvari se opisujejo po natančnem in obširnem načrtu (dom. in šol. naloge).
Posamezne vrste teh nalog so s šolskim časom v takem razmerji, da se obnovitve (točka 4.) pričenjajo proti koncu prvega tečaja v prvem razredu in sezajo še v drugi tečaj druzega razreda. Meje posameznih vrst pa seveda niso takö umeti, da bi se vsaka vrsta morala takoj popolnoma pustiti v nemar, kadar bi se začenjala naslednja, marveč poleg vsake nove vrste se lahko vež-bajo še prejšnje.
Za narek ve in zapise na pamet (točka 1. in 2.) ni treba vzgledov, ker se umejo sami po sebi. Le to bi bilo pri narekvah opomniti, da se v začetku sme narekovati samö, kar seje natanko predelalo. Morebiti pa teh dveh točk tudi ni tako neizogibno treba; v tem slučaji bi se evcntuvelno začelo takoj s 3. točko.
3.	Naloge z vprašanji in odgovori. Postavimo, da se je berilo,«Der lügenhafte Hirt» podalo, razložilo in utrdilo, kakor smo zgoraj pokazali. Zdaj hočemo ob njem dati prvo nalogo z vprašanji in odgovori. (Prva takšna naloga naj bi bila domača, da učenci lahko rabijo knjigo in sc počasi uvedejo v bistvo teh nalog. Jaz sem tudi pri prvi šolski nalogi še pripustil odprto knjigo, in prav ta naloga, ki jo tukaj podajam, je taka, kakor bi se dajala kot prva Šolska te vrste.) Narekujejo se torej vprašanja, katera si učenci zapišejo na levi strani zvezka. Odgovori pridejo na desno stran, in vsa naloga ima po tem takem to lice:
Was that ein junger Hirt? Wie rief er? Und wenn nun die Hirten (wozu?) herbei-geeilt, kamen, was war da zu sehen? Was machte der Hirt?
Was geschah kurze Zeit darauf? Wie rief nun der Hirt?
Hörten die Nachbarn seinen Nothschrei ? Warum blieben sie aber in ihren Hütten? Was that der Wolf?
I)or lügenhafte Hirt.
(Frage- und Antwortaufgabe nach Nr. 86.)
Ein junger Hirt ängstigte seine Nachbarn oft ohne Noth. «Der Wolf! der Wolf!» rief er aus allen Kräften. Und wenn nun die Hirten zu soiner Hilfe herbeigeeilt kamen, so war da kein Wolf zu sehen. Der Hirt stand ganz ruhig da und lachte sie noch dazu tüchtig aus.
Kurze Zeit darauf fiel wirklich oin Wolf in seine Hürden ein. «Zu Hilfe! zu Hilfe! meine Brüder!» rief minder Hirt in Verzweiflung aus, «es ist der Wolf, es ist wirklich der Wolf!»
Die Nachbarn hörten	wohl seinen Nothschrei. Sie blieben aber in	ihren Hütten, weil
dem Hirten niemand mehr	glaubte. Der Wolf
orwiirgto einen großen Theil seiner Horde.
Takšni sta prva domača in prva šolska naloga te vrsto. Vso naslednje naloge pa se otežujejo prvič s tem, da se ne dovoljuje uporabljati knjigo, drugič pa, da so vprašanja čim dalje obsežnejša. Obsežnejša vprašanja omogočijo tudi, da se te naloge še dajajo nadalje lahko za domače poleg šolskih, če se že neče pri domačih preiti takoj na 4. točko, na obnovitve prej nepoznanih povestij. Razliko med prejšnjimi in poznejšimi vprašanji in odgovori predočuj	nam	nastopna	(šolska)	naloga,	ki jo bila predzadnja	v prvem tečaji
prvega leta	in zadnja	svoje	vrste.	Naslanja se na 18 začetnih	vrst berila ‘29.:
Was that vor alten Zeiten der liebe Gott? Was geschah ihm eines Abonds? Was stand nun [s to besedico je v odgovoru začeti, zato se jo podčrta] auf dem Wege vor ihm? Wie waren die beiden Häuser anzusehen? Wom gehörten sie ? Bei wem klopfte unser Herrgott zuerst an und um was bat er? Wie benahm sich der Reiche?
Der Arme und der Reiche.
(Frage- und Antwortaufgabe nach Nr. 29.)
Vor alten Zoiton wandolte der liobo Gott noch selber auf Erden unter den Menschon. Eines Abends hatte er koine Horberge. Nun standen auf dem Woge vor ihm zwei Häuser oinander gegeniibor. Das eine war groß und schiin, das andere klein und ärmlich anzusehen. Das große gehörte einem roichon, das kleine einem armen Manne. Unser Herrgott klopfte zuerst bei dem Reichen an und bat um ein Nachtlager. Der Roicho guckte den Wandersmann vom Kopfe bis zu den Fllßen an, und weil der liobo	Gott schlichte Kleider	trug,
schüttelte er mit,	dem Kopfe und sprach:	«Ich
kann Euch nicht aufnehmen, meine Kammern liegen voll Kräuter und Samen, sucht anderswo ein Untorkommen!»
Ker so odgovori zel<5 obsežni in često povedo le vsebino več in daljših stavkov, treba je, predno začno učenci pisati, vso nalogo nekekrati ž njimi predelati.
Točko 3. c) dobimo, ako narekujemo mesto vprašanj lo nekatere napovedne	besede,	n.	pr.	za	prejšnjo	nalogo: Der liebe	Gott auf Erden. Eines
Abends.	Zwei	Häuser.	Der	Herrgott	beim Reichen i.	t. d.
4.	Obnovitve. Te se od nalog z vprašanji in odgovori (3. točka) ločijo v tem, da učencem ni prej znana povest, katero imajo obnavljati. V začetku so te naloge silno težavne. Zato je treba prehod kolikor možno ugladiti: podati, razložiti in utrditi je ustmeno te povesti po znanih ukoslovnih stopinjah, predno jih morejo učenci kot 7talogo zapisati, tako, da so končno lo malo razlikujejo od nalog prejšnje točke. Kar se je torej vršilo pri prejšnjih
nalogah nekaj dnij prej po šolski knjigi, to se vrši pri teh nalogah ustmeno brez knjige v začetku iste ure, ko se piše šolska naloga, ali dan, predno se ima prinesti domača naloga, in kakor so se tam narekovala vprašanja in pozneje napovednice, tako treba v začetku tudi tu dati spominu jednacih opor. Učitelj poda najprej kratko vsebino povestice — v začetku slovenski, pozneje nemški. Nato se na tablo napišejo naslov in 6ni izrazi, ki bi utegnili učencem biti še neznani. Zdaj čita učitelj nemško povestico počasi in razločno. Nato jo s sodelovanjem učencev vsestranski tolmači in ji pristavlja slovenski prevod, kjer le treba. Ko se je zdaj še vprašalo, ali je še komu kaj neumljivega, narekujejo se vprašanja ali pozneje napovednice, dokler jih je treba. Ob teh oporah spomina — pozneje seveda tudi brez njih — obnavljajo učenci s pomočjo učiteljevo nemško povestico, najprej radovoljci, potem pozvanci, in sicer stopnjema doli do najslabših. Ge pove pri tem kak učenec soroden izraz, ki bi bil sicer tudi prav, potrdi se mu inačica izrecno kot taka, vender pa se načeloma ostajaj pri prvotnem besedilu, ker se sicer jako rado dogaja, da sklopijo učenci iz dveh, zase pravilnih konstrukcij, jedno popolnoma krivo. Končno čita učitelj še jedenkrat povestico. Po takem premlevanji naloge res ne preostaje za pisanje več nego pol ure, ali toliko časa pa tudi zadošča, kakor vem iz svojih izkušenj. Cim bolj seveda učenci tokom časa uspevajo v znanji nemščine, tem manjkrat je potreba ustmeno obnavljati povestico pred pisanjem naloge. — To vrsto nalog začenjaj, kakor svetujejo tudi učna navodila (str. 137.), s šolskimi nalogami, ker so lažje nego domače. Podrobnosti izginejo namreč kaj rade iz spomina, ako se takoj ne zapišejo, in zato so domače naloge težje nego šolske. Sicer pa se vsaka domača naloga dajaj vedno le od jednega dne do druzega, da nimajo učenci preveč prilike, uporabljati tuje pomoči ali prepisovati drug od druzega. In saj se tudi sicer domače naloge tako rade odlagajo na zadnji dan! — Pri nas je bila prva taka naloga v prvem razredu 10. prosinca, zadnja pa v drugem razredu 5. malega travna. Za vzgled hočem navesti tri naloge, najprej sploh prvo takšno, potem ono, ki je bila dana za premestni izpit koncem prvega razreda, in naposled zadnjo šolsko te vrste, da se na ta način najlažje razvidi napredek učencev. Prva se naslanja še na vprašanja, druga je brez teh in otežkočena je bila tudi s tem, da se je sicer res lahka povestica samo parkrat ustmeno obnovila, pri tretji pa govori obsežna in zapletena vsebina sama o napredku učencev.
Der Adler und die Schildkröte.
(Krsto Nacherzählung eines nicht gelernten Stückes.)
Ein Adlor kam aus der Luft horabgeflogen und ließ sich neben einer Schildkröte nieder. «Ach, lehre mich doch lliegon!» redete ihn die Schildkröte an, «dort oben in don Lüften zu schweben, das muss gar herrlich sein.» — «Ei, wie ist das möglich?» erwidorte ihr der Adlor, «du hast ja keine Flügel!» — «O, nimm mich nur mit!» versetzte dio Schildkröte, «wenn ich nur erst oben bin, dann wird es schon gehen.» — Der Adler fasste sie nun mit seinen Krallen und schwebte zu den Wolken ompor. Jetzt ließ er sie aus, abor o weh! sie stürzte zerschmettert auf einen Folsen herab und starb oinos kläglichen Todes.
Wer zeitig guten Rath nicht hört,
Wird oft durch Unglück erst belehrt.
Was that einst ein Adler? Wie redeto ihn ilie Schildkröte an? Was erwiderte ihr der Adler? Was versotzte dio Schildkröte? Was that jetzt der Adler und was geschah mit dor Schildkröte ?
Dio Lehre?
Die kluge Krähe.
(V ersetz ungsprüfung.)
Eine Krähe war einmal sehr durstig. 1 )a sah sie einen Krug mit Wasser auf dem Felde stellen. Sie wollte aus dem Kruge trinken, aber der Hals des Kruges war so eng, dass sie nicht einmal den Schnabel nass machen konnte. Sie pickte gegen den Krug; aber sie konnte kein Loch hineinmachen. Da versuchte sie es, den Krug umzuwerfen; aber sie war zu schwach. Endlich suchte sie kleine Steinehen und warf sie in den Krug. Da stieg das Wasser immer höher, bis sie es zuletzt erreichon und ihren Durst löschen konnto.
Besinnen führt zum Ersinnen.
Der seltsame Arzt.
(Letzte Nacherzählung.)
Ein reicher und vornehmer llorr, welcher weder Frau noch Kinder hatto, hielt sich zu seiner Unterhaltung einen Allen, der ihm durch sein possierliches Weson gar oft dio Zoit. vertrieb. Plötzlich wurde der Herr krank. Er bekam ein Geschwür im llalse, konnto bald nicht mehr schlucken und kein Wort mehr herausbririgen, so dass jeder überzeugt war, er müsse sterben. Dies benützte seine Dienerschaft, und jeder steckte ein und trug fort, was er glaubte gebrauchen zu können. Als der Affe dies bemerkte, sah er sich auch nach etwas tim, was für ihn passend wäre. Endlich fand er eine Schachtel, in welcher ein dreieckiger Hut lag, den sein Herr bei besonders feierlichen Gelegenheiten trug. Don setzte er sich auf und schnallte sich auch den Degen um, der dicht danebon an der Wand hieng. Jetzt gieng er in das Zimmer seines Herrn, verneigte sich mehreremal vor diesem und stellte sich dann vor den Spiegel, um sich darin zu betrachten. Ungoachtet der heftigen Schmerzen, die der kranke Herr hatte, musste er doch so herzlich lachen, dass das Geschwür im Halse aufgieng und er in wenigen Tagen wieder gesund wurde. Sein Arzt gratulierte ihm zu dom neuen Doctor, und die Diener beeilten sich, alles wieder herbeizuschaffen, was sie heimlich fortgetragen hatten.
5.	Posnetki, vsebine. S posnetki sem začel v drugem razredu 18. listopada in dal sem vseh vkup teli le šest (3 domačo, 3 šolske): 1.) Der Ursprung des trojanischen Krieges (po št. 44., I.); — 2.) Trojas Fall (44., VI .); - 3.) Das kleine Mädchen mit den Scliwefelhölzem (81.); — 4.) Die Schildbürger und der Maushund (136., III.); — 5.) Der Einsturz (152.); — 6.) Der arme Musikant. (163.) Posnetki so zelo težki, a nič manj tudi važni, zato je treba učence dokaj časa prej ob drugih berilih nanje pripravljati. Mi smo 'to delali tako, da smo pri več berilih poiskali in podčrtali bistvene misli in da smo nato, omejujoč se na podčrtane misli, obnavljali nekekrati skrajšano vsebino. Pri prvih tekili nalogah se pove lahko izrecno, kaj je podčrtati, in navadno treba tudi nalogo samo ustno parkrat izvesti z učenci. Po tem takem niso prve naloge prav za prav nič druzega, nego navadne, že znane obnovitve razloženih povesti j. Načeloma morajo pri teli nalogah učenci imeti odprte knjige pred sabo in le izjemoma pišejo na pamet. Za vzgled navajam posnetek po št. 81., katera obseza celotna v knjigi 80 vrst.
Das kleine Mädchen mit, «len Schwefelhölzern.
(Auszug aus Nr. 81.)
Ein kleines armes	Mädchen	gieng	einst, an einem kalten Neujahrsabend mit bloßem
Kopfe und nackten Küßen auf der	Straße	und bot Schwofelhiilzer zum Kaufe an. Aber	nio-
mand wollte ihr weder etwas abkaufen noch einon Dreier schenken. Hungrig und halberfroren kauerte sio sich in einem	Winkel zwischon zwei Häusern zusammen. Um sich zu wärmen	zog
sie ein Schwefelhölzchen	aus dem	liunde	heraus und strich es an der Wand. Es war	ein
wunderbares Licht, und Wunderbares erblickte auch das Mädchen in soinom Scheine! Es kam ihm vor, als sitzo es vor einem eisernon Ofen und wärme sich. Da erlosch dio Flamme und zugleich verschwand der Ofen. Ein neues wurdo angostrichen, und das Mädchen glaubte, in ein Zimmer zu sehen, wo auf dem gedeckten Tische eine gebratene Gans dampfte. Da erlosch dio Flamme und mit ihr verschwand der Braten. Sio zündete oin neues an. Da saß sio unter dem schönsten Woilinachtsbaume, auf dem viele tausend Lichter brannten. Dio Kleine streckte
die beiden lliinde in die Höh’, da erlosch das Schwefelholz. Sie strich wieder ein neues gegen die Mauer, da stand im Glanze der Flamme die alte Großmutter vor ihr. Um dieselbe testzuhalten, strich sie eiligst den ganzen liest der Schwefelhölzer an. Da hob die Großmutter das kleine Mädchen auf ihren Arm, sie (logen in die Höhe und — waren bei Gott!
Tagsdarauf fand man das Mädchen erfroren. Als die Vorübergehenden die vielen Abgebrannten Schwefelhölzer sahen, sagten sie: «Das arme lvind hat sich wärmen wollen.»
fi. Opisi. O opisih govore učna navodila (str. 138.) jasno takö-le: «Im zweiten Semester (2. razreda) schreitet man zu den Beschreibungen; weil sie den Schülern große Schwierigkeiten bereiten, müssen sie aufs gründlichste vorbereitet und disponiert werden. Da nach dem ersten Grundsätze der Stilistik die Schüler nicht schreiben dürfen, was sie nicht vorher klar gedacht haben, also auch nicht schreiben sollen, was sic nicht aus eigener Anschauung kennen, ist die Auswahl gering; denn einen Tisch, eine Bank und dergleichen zu beschreiben, bietet zu wenig Anregung. Man wird also vorerst einige kurze beschreibende Lesestücke, die genau zergliedert worden sind, reconstruieren und dann nach diesem Muster andere ähnliche Dinge in derselben Ordnung beschreiben lassen: Thiere oder Pflanzen, welche der Schüler kennt oder beobachten kann, erweisen sich hiezu als die dienlichsten Objecte.» Teh določil se je v obče držati tudi pri naših učencih — določila sc namreč nanašajo na nemščino pri rojenih Nemcih. Le začenjajo se te naloge pri nas malo pozneje nego v nemških šolah, proti koncu druzega tečaja. Tudi od učnih navodil priporočano pripravljanje na opise no potrebuje toliko časa, kor ima izdatno oporo v slovenščini, pri kateri so se opisi redno že pričeli z drugim tečajem. Ako sta torej oba predmeta, nemščina in slovenščina, v jednih rokah, kar bi v naših razmerah vedno moralo biti, tedaj sc pripravljanje dožene popolnoma v slovenskih urah za slovenske opise, v nemških urah pa se samo sklicuje na to. Lahko je tudi za začetek ista naloga najprej slovenska, potem pa nemška, takö da pri nemški stvar ne dela nobenih težav več in da zato učenci tem lažje pazijo samo na jezikovni izraz. Vso skrb je obračati na načrte nalogam: ti naj bodo vedno pregledni, obširni in zelo podrobni, zakaj nam mora biti v prvi vrsti do tega, da znajo učenci nemški jezik, ne pa da bi bili že na tej stopinji sposobni, samostojno izdelovati opisne naloge. Načrte pa seveda ni, da bi človek kar narekoval, ampak razviti jih mora počasi in s sodelovanjem učencev. Kako obsežni naj bodejo načrti, razvidi se iz tu navedenega vzgleda, o katerem pa rad priznavam, da njegov predmet vremensko opisovaje — ni bil kaj srečno izbran.
Der Sommer.
(Beschreibung.)
Kiiilcitimg. Die gesegnetste Jahreszeit.
Ausführung. 1.) Boginn mit dem längsten Tage.
2.) Die Atmosphäre. Steigen der Hitze, ungeachtet die Tage abnelunen; Wechsel zwischen heitern und Regentagen; heftige Gewitter, Hagelschauer.
3.) Die Pflanzenwelt. Wiesen und Felder blühen und reifen; Heu, Getreide, Obst; dor Wald dicht und schattig.
4.) Die Thierwelt. Alles lebendig; Gosang der Vögel, die Jungen in den Nestern, Insecten kriechen und (liegen (Käfer, Schmetterlinge, Dienen, Ameisen).
5.) Der Mensch. Der Landmann (angestrengte Thätigkeit); der Gärtner (Gemüse und Obut zu Markte gebracht); der Hirt (das Vieh übernachtet im Freien); die Städter (Landpartien, Sommerwohnungen); die Kinder (Spiele im Freien, Hailen, Ferien).
Schluss. Ein wahrer Keichthum an Freuden und Genüssen aller Art.
8 tom smo končali vse naloge, zakaj dlje nogo do prvih opisov se ne pride niti pri nemških učencih.
Za popravljanje nalog nam podajejo «instrukcije» za gimnazije in realke zadostnih navodil. Dve zahtevi sta (kakor je pokazal 8. Oberländer v Zeitschrift f. d. Realschulwesen, 1890, p. 513—518) po teh navodilih bistveni in odločilni pri vsakem popravljanji nalog: popravljanje mora biti vedno takšno, da učenec 1. popolnoma spozna svoje napake, 2. da dobi jasen pojem o nalogi, kakeršna bi morala biti. V to svrho pa ne zadošča, ako se napake samo v zvezkih označijo kot take, ampak temu mora slediti še natančen ustmeni razgovor o napakah in čitati se mora končno ali najboljši izdelek kakega učenca ali pa «uzorna» naloga, katero napravi učitelj sam. To ustmeno popravljanje se vrši kar najvestnejše za vsako nalogo po jedno celo uro. Napake naj se pri tem obravnavajo po primernih skupinah, a učenci, ki so jih zagrešili, naj sc nikdar ne imenujejo. Je li bolje napake v zvezkih samo podčrtati, in sicer vsako vrsto napak s posebnim, toda vedno istim znamenjem, kar priporočajo učna navodila, ali pa jih tudi res popravljati, o tem, mislim, odločajo najbolje vsakokratne okoliščine. Izvestno je samö to, da ne kaže izključno se držati niti jednega niti druzega. Izkušnja vender uči, da treba v naših razmerah napake češče popolnoma popraviti nego samo s črticami označiti. Prav tak6 je zavisno od okoliščin, pišejo-li učenci ves popravek ali samo na robu — poslednji sc pač vselej zahtevaj in natančno pregleduj — in ali se celotnega popravka nauče na pamet ali ne. — Toda dovolj o tem!
IV. Vzgledi iz nemške slovnice.
Po analitiški metodi je bistveno, da se učencem daje prav mnogo prilike, slišati in obnavljati tuje oblike. Tem potem se uho in jezik privadita svojskemu izražanju tujega jezika, in vsled družilne privadbe sc kmalu vzbuja čustvo za jezikovna pravila. Sc le ko se je na ta način nevedoma in nekako mimogrede nabralo dokaj jezikovnega znanja, še le tedaj je možno uspešno premišljevati o jeziku in ozaveščati si njegova, prej nezavedno naučena slovniška pravila. Najprej torej nabiranje, potem urejanje, najprej čustvo, potem zavest! To je prirodni način jezikovnega pouka, tako se namreč učimo materinščine. Prva in glavna stvar je torej praktiška vaja, poznejša in manj važna pa je slovniška teorija. Tega pa seveda ni takö umevati, da bi bile nekaj časa zgolj praktiške vaje brez vsakeršnih slovniških pravil, po preteku tega časa pa bi sc zopet slovnica izključno obdelovala. Na tako jodnostransko in pretirano izključnost še misliti ni.1 Ono zahtevo je temveč takö umeti, da prevladujejo na nižji stopinji pouka v občo praktiške jezikovne vaje, a da sc poleg vaj, ali bolje rečeno iz njih samih zaj6dno empiriški spoznavajo glavna slovniška pravila, da sc pa še le na višji stopinji pouka poleg praktiških vaj, ki nikdar ne prenehajo biti glavna reč, vse dotakratne empiriške zaznave združujejo v sistematiške slovniškc preglede. Konkretno govorjeno sc to pravi: sistematiška nemška slovnica se pričenjaj še le v tretjem razredu, v prvem
1 Kes se otrok gladko nauči materinščine liro z slovnice, ali ta pot je prvič zelo dolga in potrebuje mnogo več vaje, nego je more Sola dati, drugič pa so razmere pri odraslem učencu, hotečem se priučiti tujemu jeziku, izdatno drugačne nego pri otroku, kakor smo razložili že v prvem delu. Zato se analitiSka metoda opira na te izpromembe in prikraja 6no prirodno pot izpremenjenim šolskim razmeram.
in drugem pa sc kolikor možno omejuj na empiriško razlaganje najbistvenejših rečij, vse drugo se prepuščaj nezavednemu učenju, ki se vrši pri pogostnem in obsežnem praktiškem govorjenji po dušeslovnih zakonih družilne privadbe.
Toda dočim sta se prva dva učna sredstva, čitanka in naloge, popolnoma lahko prikrojila analitiški metodi, ovira nekoliko pri slovniškem pouku jednalco prikrojitev naš učni načrt, ker natanko določa slovniško tvarino, katero je — po stari, gramatiški metodi seveda — proučiti. Učni načrt za nemščino v 1. in 2. razredu naših gimnazij se namreč tako glasi: I. razred. «Empirische Erklärung der Elemente des einfachen und zusammengesetzten Satzes. Die Formenlehre parallel mit dem slovenischen und lateinischen Unterrichte. Einübung der starken Verba gelegentlich der Lectüre. Lesen, Sprechen, Nacherzählen und Vorträgen memorierter poetischer und prosaischer Stücke. Schriftliche Übersetzungen aus dem Slovenischen ins Deutsche. Im zweiten Semester mitunter schriftliche Wiedergabe erklärter Lesestücke. Monatlich zwei Arbeiten, abwechselnd Schul- und Hausarbeiten.» II. razred. «Wiederholung und Ergänzung der Formenlehre, namentlich systematische Behandlung der starken Verba. Empirische Behandlung des zusammengezogenen und zusammengesetzten Satzes. Systematische Durchnahme der orthographischen Regeln, intcrpunctionslehre. Lectüre wie in der L. Classe. Schriftliche Arbeiten wie in der 1. Classe, doch vorwiegend Nacherzählungen.* Glavna napaka tega učnega načrta je ta, da je pretesno osnovan po načrtu za nemške gimnazijo, kjer je nemški jezik učencem materinščina, in da preveč v prvo vrsto postavlja slovnico. Pri nas so razmere vender do cela drugačne, pri nas seje učiti nemščine kot tujščine z namenom, naučiti se je čim preje do govorne spretnosti. Kazalo bi torej pre-osnovati ta načrt v smisli analitiške metode, da ne bi bila slovnica več glavna reč, čitanka pa s svojimi prevažnimi praktiškimi vajami nekako postranska, stoječa tam v ozadji. Za sedaj pa je seveda veljaven ta načrt, in ker mora učitelj mesečno se izkazovati, koliko je predelal tvarine, na konci leta pa izrecno izjaviti, je-li predelal vso po načrtu zahtevano tvarino, ni, da bi se samovoljno odtegovali predpisom in hodili svojo, če prav morebiti boljšo pot. — V nastopnih vrstah skušam nekoliko pokazati, kakšen bodi način slovniškega pouka, da ostaja sicer v okviru navedenega učnega načrta, da sc pa vender no oddaljuje preveč od temeljnih vodil analitiške metode. Navesti hočem najprej nekaj splošnih vodil, na to pa v pojasnilo prid jati nekaj praktiških vzgledov iz slovniškega pouka.
Slovnica se poučuj le izjemoma sama zase kot poseben predmet pri stvareh, katere se morajo mehaniški zapomniti, na pr. vsa paradigmata in razredi krepkih glagolov. Načeloma pa sc slovnica podrejaj ustnim jezikovnim vajam: najpotrebnejša slovniška pravila naj se empiriški opazujejo na berilih samih in zdaj pa zdaj združujejo v sistematiški pregled. Največ prilike za tako združevanje dajejo one ure, ko se popravljajo pismene naloge. V obče pa veljaj pravilo, da no muči spomina s slovniškimi teorijami (ki so na mestu pri materinščini in tam, kjer gre za formalno izobrazbo), ako sc stvari ne-vedoma lahko zapominjajo po mnogokratnem ponavljanji vsled družilne privadbe. — Ker so marsikateri slovniški pojmovi učencem že iz ljudske šole znani, ali pa sc jim razlagajo na gimnaziji pri slovenščini in latinščini, opiraj se pouk v nemški slovnici, kjer le more, na to znanje, oziroma razlaganje. Osobito ako poučuje isti učitelj nemščino in slovenščino — kar bi, kakor že rečeno, vedno moralo biti — navaja sc pri razlaganji slovenske slovnice, zlasti skladnje, kadar sc le ujemata jezika, vselej lahko tudi pojeden nemški vzgled in poudarja se izrecno, da velja v nemščini isto pravilo kakor v slovenščini. S tem
se prihrani mnogo času in truda, učencem pa se izdatno olajša učenje, ker pri takem pouku ne čutijo nemške slovnice kot posebnega predmeta. To bi bilo seveda še lažji, ko bi bilo obe slovnici, slovenska in nemška, po istih načelih sestavljeni in bi se vseskozi ozirali druga na drugo. — Kot učni jezik uporabljaj se pri razlaganji slovnice večinoma slovenščina, le končna določitev slovniškega pravila navajaj se tudi v nemščini. — Vzpored slovniške tvarine določajo trije činitelji: 1.) znanje učencev, ki ga princsö s saboj iz ljudske šole, 2.) ozir na vzporedni pouk v slovenski slovnici in 3.) važnost posameznih slovniških rečij za govorno sposobnost. Kar princsö učenci s saboj iz ljudske šole, to jim treba ohraniti, da se ne pogubi, in zato je čim preje ponoviti in utrditi gola paradigmata sklanjatve in spregatve in člene prosto razširjenega stavka. Dočiin pa se paradigmata ponavljajo zase, opravi se prosto razširjeni stavek prav lahko v slovenskih urah, ker se tudi tam pouk pričenja baš s tem delom skladnje. S tema dvema rečema bi torej kazalo začeti zlasti šc zaradi tega, ker sta zaj6dno najvažnejši, nekako ogrodje, kateremu sc v vedno širših istosrednili krogih pridovlje čim dalje obsežnejša in podrobnejša tvarina. Za tem pa so po moji misli najvažnejši krepki glagoli. Po izkušnji vem, da se je vidno povzdignilo pripovedovanje ob berilih, odkar smo sc naučili teh glagolov. Tudi ta del slovnice je torej obdelati kar najprej možno, izvestno pa še v prvem razredu. Toliko se mora učni načrt že ukloniti, da se zaradi njega ne čaka s sistematiškim obdelovanjem krepkih glagolov do druzega razreda. — Za vzpored ostale slovniške tvarine so odločilni isti činitelji. Točko 3., važnost posameznih slovniških rečij za govorno sposobnost, določaj po napakah, katere delajo učenci ustmeno in pismeno: čim večkrat in pri čim več učencih se ponavlja kakšna napaka, tem prej in tem natančneje razloži dotično pravilo.
Teh splošnih načel se je držati pri pouku nemško slovnice, da po možnosti zadostimo i učnemu načrtu i zahtevam analitiške metode. Zdaj sledi nekaj praktiških vzgledov, kateri naj dejanski pokažejo, kako se prvič v okviru učnega načrta vender analitiški poučuj nemška slovnica, drugič pa, kako bi sc sedanje nemške slovnico morale prikrojiti, da bi bile prikladne našim razmeram. Popolnoma jasna bi bila stvar seveda še le, ko bi sc kar za vso slovniško tvarino podala nekakšna praktiška metodika, kakeršno je n. pr. za grščino spisal Scheindler1; ali za tako obsežno delo mi ne preostaje za sedaj niti časa niti prostora. Morebiti se tega lotim o priliki. Tu zadoščaj samo posnetek začetka take metodike.3
Izgovarjava in pravopis. Obojega se učenci lahko naučč brez posebnih pravil tekom časa po privadbi. Poglavitna sredstva so namreč, da učitelj jasno in dosledno prav izgovarja, da često zapisuje posamezne besede na tablo in da neutrudljivo popravlja vsako dotično napako učencev v govoru in pisavi. Pod pravo izgovarjavo pa umevam, da sc pred vsem jasno odlikujejo zategnjeni zlogi od poöstrenih (dolgi od kratkih), n. pr. Väter — Mütter, Straße — Gänse, erschrocken — erschrak, erhellen — verhehlen, dalje da sc preglasniki ä ö ü ne izgovar-
1 Dr. A. Scheindler, Methodik den grammatischen Unterrichtes im Griechischen. Wien. Tempsky, 1888.
■ ltabil sem poleg navadnih šolskih nemökih slovnic (Willomit/.er, Kummer, Heinrich [8. izdaja]) sösebno: K. F. Beck er, Handbuch der deutschen Sprache, 11. Aufl., Prag 187(1;
Kd. und Kr. Wet/.el, Die deutsche Sprache, 7. Aufl., Berlin 1880; — K. Krauer, Neuhochdeutsche Grammatik, Heidelberg 1881; — Kr. Marn, Njemačka slovnica za srednja uriIistji, Zagreb 1882.
jajo dialektiški kotlin/, ampak zamoklo, kakor jih izgovarjajo olikanci, govoreč pismeno visokonemščino, n. pr. König ne Kenig, Hiitte ne Hitte, in končno da se ločita dvoglasnika ei in ai (izgovori oba jednako ai) od eu in äu (izgovori zopet oba približno jednako oi), n. pr. heute ne haite, Bäume ne Baime.
V dopolnitev teli praktiških vaj se o priliki iz ljudske šole ponovi in utrdi na nekaterih vzgledih razloček med zategnjenimi (dolgimi) in poostrenimi (kratkimi) zlogi in kako se pismeno zaznamuje dolžina in kratkost. Nekaj težave provzročajo pri tem k večjemu različni .r-glasi. Izgovarjavo preglas-nikov ä o' ü pa pospešiš, ako jih razložiš kot srednike ali prehodnike med dvema skrajnikoma: a-ti-e, o-ff-e, u-ii-i. Reče sc torej: za ö izgovorite najprej dolgi o, na to utihnite z glasom, usta pa obdržite neizpremenjena, končno skušajte pri tem o-jevskem stanji ust z jezikom izgovoriti čisti e. Prav tako se za ii najprej izgovori dolgi u, na to se po prenehanji glasa obdrže usta neizpremenjena, končno pa sc pri tem u-jevskem stanji ust z jezikom poskuša izgovoriti čisti i. Tako se vadijo najprej dolgi, potem pa kratki preglasniki. Za izgovarjavo preglasnika ä velja pravilo seveda le v dolgih zlogih, kajti kratki ;'i se ne glasi drugače nego navadni e. — Doslednja izgovarjava učiteljeva v zvezi z navedenimi pojasnili provzroča kmalu, da si učenci po družilni pri-vadbi vtisnejo v sponim i besedne podobe za oko i besedne glase za tiho. Posebnih pravopisnih pravil po tem takem treba ni. Po svoji izkušnji vem — in to bodi rečeno našim učencem v čast — da v pravopisu naši učenci prav nič ne zaostajajo za nemškimi. Nikakor pa ni treba s pravopisjem čakati do druzega razreda, kakor zahteva učni načrt, marveč začenjaj sc takoj s početka v prvem razredu z navedenimi praktiškimi vajami.
Spol samostalnikov. Najtežje iz vse nemške slovnice je našim učencem, ločiti spol samostalnikov. Težave so tolike, da se v dveh letih nikakor ne morejo do dobra zmagati. Pa saj sc celo odrastli omikanci še pogosto izpod-tikajo nad spolnikom. če kje, velja tu, da si treba po mnogih vajah pred vsem pridobiti neko čustvo za spol; druzega sredstva ni. Gledati je torej z vso strogostjo na to, da izgovarjajo učenci posamezne samostalnike, kadarkoli so vprašani po njih, vedno v zvezi z dotičnimi spolniki in da si jih prav tako zapisujejo v svoje zvezke. V to svrho se pri izpraševanji vsakega berila izprašuj tudi po spolu vsaj nekaterih samostalnikov. Učenec pa pri tem ne odgovarjaj, da jo kak samostalnik moškega, ženskega ali srednjega spola, ampak vselej povej dotični samostalnik kar samo s pravim spolnikom. Da sc ric gubi čas, velevaj se kratko: Sagen Sic das Geschlecht von «Hirt, Wolf, Herde ....»! na kar učenec mah na mah odgovarja: der Hirt, der Wolf, die Herde ....
Da pa poleg praktiških vaj ne zanemarimo dobrih slovniških pravil, ki bi marsikomu utegnila biti izdatne opore spomina, združiti je samostalnike glede na spol v lahko umljive in pregledne vrste, katere naj bi se po induktivnem potu v šoli sestavljale. Ali ker so vse naše nemške slovnice pisane za rojeno Nemce in zato ne potrebujejo tacih pravil, primoran je učitelj, iskati si jih drugodi ali sestavljati jih sam. Nekaj takih vrst podajam tu za poskušnjo:
I.	Pri rodni spol.
A.	Ge je prirodni spol ločen po posebnih oblikah, tedaj je pri osebnih in živalskih imenih: a) masculinutn, kar znači kaj moškega, b) feminin um, kar znači kaj ženskega, c) ne ut rum, kar znači mlado, nedorastlo bitje. Primere za a) in b): der Mann — die Fran (izjema das Weib), der Vater — die Mutter, der Sohn — die Tochter, der Bruder — die Schwester,
der Knecht — die Magd, der Witwer — die Witwe, der Wirt — die Wirtin, der Freund — die Freundin, der Jäger — die Jäger in, i. t. d. Primere za c): das Kind, das Kalb, das Lamm, das Mündel, das Ferkel, das Fohlen i. t. d. Neutrum je tudi, kadar ima žival sicer po spolu ločena imena, toda hoče se zaznamovati splošno ne glede na spol, n. pr. das Pferd, das Ross (der Hengst — die Stute), das Rind (der Stier, der Ochs — die Kuh), das Schwein (der Eber — die Sau), das Huhn (der Hahn — die Henne), das Schaf (der Widder — das Mutterschaf) i. t. d.
B. Ce prirodni spol ni ločen po posebnih oblikah, tedaj so:
a) masculina imena sesalcev,	n. pr. der	Fuchs,	Dachs, Luchs,
Hamster, Iltis (izjeme: die Maus, die Ratte, das Wiesel); imena večjih in močnejših ptičev, n. pr. der Aar, Adler, Geier, Falke, LIabicht, Sperber, Rabe, Specht, Kauz; večinoma imena rib, n. pr. der Hecht, Stör, Häring, Lachs, Barsch, Karpfen;
b) feminina večinoma imena malih ptičev, zlasti pevcev, n. pr. die Schwalbe, Eule, Krähe, Drossel, Amsel, Meise, Lerche, Nachtigall; večinoma imena žuželk, n. pr. die Ameise, Biene, Hummel, Wespe, Fliege, Mücke, Spinne, Laus, Wanze, Schabe, Milbe.
C.	Imena stvarij bi morala biti prav	za prav srednjega spola, vender se
ravnajo	tudi one po živih bitjih:
a) Masculina so imena dni j, n. pr. der Montag, der Mittwoch; imena mesecev, n. pr. der Jänner, der Februar; imena letnih časov, n. pr. der Frühling, der Sommer; imena štirih strani j sveta, n. pr. der Osten, der Westen, in štirih vetrov, n. pr. der Süd, der Nord.
b) Feminina so zvečine imena dreves, n. pr. die Buche, Eiche, Fichte, Tanne, Föhre, Erle, Birke, Ulme, Linde,	Esche;	imena mnogih
rastlin, n. pr. die Rübe, Möhre, Nessel, Klette; imena nekaterih rek, n. pr. die Donau, Save, Drau, Laibach, Elbe (izjeme: der Rhein, der Alain, der Po, der Inn . . .)
c) Neutra so: er) deželna in krajevna imena, n. pr. das Österreich, das schöne Krain, das zveiße Laibach, das alte Roni (izjeme so tujke na -ei, n. pr. die Türkei, die Walachei, takisto: die Schweiz, die Krimm, die Pfalz, die Lausitz); ß) snovna imena, zlasti kovine, n. pr. das Fleisch, Blut, Fett, Schmalz, Mehl, Brot, Ol, Bier, Salz, Zeug, Holz, Laub, Obst, Gras, Stroh, Heu, Moos, Kraut, Wasser; Erz, Eisen, Gold, Silber, Blei, Zinn, Kupfer, Zink (izjeme: der Wein, der Stahl, die Kohle, die Luft, die Erde, der Sand, der Klee); y) zborna imena, n. pr. das Heer, Volk, Vieh. . . in vse zloženke s prednico Ge-; ö) vsaka samostalno rabljena beseda, n. pr. das Wenn, das Ich, das Nein, das A.
II.	Slovniški spol.
a) Masculina so besede na -ig, -ing, -ling, -ang, -m, n. pr. Käfig, Zeisig, Rettig, Essig; Häring, Zwilling, Sperling, Fremdling; Sang, Klang, Drang, Hang, Zwang, Strang; Arm, Darm, Helm, Schirm, Strom, Sturm, Traum.
b) Feminina so besede na -heit, -keit, -ung, -schaff, -in, -ei, -ie, n. pr. Krankheit, Ehrlichkeit, Hoffnung, Eigenschaft, Fürstin, Heuchelei, Philosophie.
c) Ne ut ra so vsemanjšalke na -dien in -lein, n. pr. Mädchen, Fräulein; zloženke s prednico Ge-, n. pr. Gewitter, Gebirge; besede na -sal,
n. pr. Schicksal, Labsal, Scheusal (izjeme: die Drangsal, die Mühsal, die Trübsal); besede na -thum in -tel, n. pr. Alterthum, Drittel (izjeme: der Irrthum, der Reichthum).
Zanimljiva je tudi ta vrsta: masculina so besedo na -g, -sch, -z, -s, f o ni i n i n a pa na iste končnice s pridejanim e, torej na -ge, -sehe, -ze, -se, n. pr. a) der Berg, Balg, Ring, Sprung, Schwung, Zweig.... die Sage, Folge, Zunge, Zange, Lunge, Schlange, Stange, Menge, Wange (izjema: die Burg). —
b)	der Mensch, Tisch, Fisch, Busch, Bausch, Wunsch, Wisch .... die Asche, Flasche, Tasche, Masche, Wäsche (izjema zborno ime das Fleisch). — c) der
Sturz, Schmerz, Scherz, Schutz, Schmelz, Schwanz, Kranz, Tanz, Glanz________________
die Warze, Walze, Wanze, Pflanze. — d) der Hals, Flachs, Krebs, Fuchs, Schöps .... die Binse, Ameise, Gemse, Bremse, Eidechse, Achse.
Slične vrste bi kazalo sestaviti tudi za besedo s končnicami -e, -er, -ier, -el, -sel, -en, -n, -d, -t, -k, -nis. Vender te pustimo. V občo pa še pripomnimo, kar je sicer samo po sebi umljivo, da se vse te vrste nikakor ne smejo razlagati v jedni sapi in tudi ne ravno v tej vzporednosti, ampak kadar nanese prilika, podpre sc spomin s to ali ono kratko vrstico.
Raba spolnika. Ker slovenščina nima spolnika, privadijo sc mu učenci lc težko; ko se jim je pa zabičilo, da treba nemškim samostalnikom pridevati spolnile, rabijo ga tudi tam, kjer ne sme stati. Spolnik prav rabiti in prav izpuščati izvestno ni nič manj težavno, nego razločevati spol. Našo Nemcem namenjene slovnice se le premalo ozirajo na to prevažno stvar. Rabi spolnika se po analitiški metodi učenci takisto priuč6 najprej po mnogi praktiški vaji, kadar se jim vsled privadbe vzbudi jezikovno čustvo. Kakor smo pa pri spolu navedli nekatere opore spomina, ki spremljajo vaje, če treba, takö jih podamo tudi tu nekaj, če se komu zde potrebne in porabne.
Določni in nedoločni spolnik je lahko ločiti. Prvi kaže na nekaj določnega, znanega ali že imenovanega, nedoločni pa na nekaj nedoločnega, neznanega ali še neimenovanega. •— Množina od «ein edler Mensch» je «edle Menschen» brez spolnika. — Ce se ime nedoločne osebo večkrat ponavlja, stoji samo prvič nedoločni spolnik, potem pa vselej določni, na pr. Es zvar einmal ein Kind, Da gieng das Kind hin..........................
Kdaj se spolnik izpušča?
1.) Pred lastnimi imeni, ker ta že sama po sebi značijo določno osebo. Beseda «Gott» se ravna po lastnih imenih. N. pr. Franz schreibt. Mit Gott!
Vcndor pa stoji spolnik tudi pri lastnih imenih:
a) kadar bi sc brez spolnika zavisni sklon nc mogel spoznati, na pr. Der Tod des Sokrates (toda der Sieg Hannibals). War’ ich dem Ferdinand gewesen, was Octavio mir zvar. Den Hektor hat Aeneas überlebt;
b) pred imeni mesecev, rek, gor in onih dežel, ki so ženskega spola, n. pr. Der April, die Drau, der Triglav, in die Schweiz, aus der Türkei;
c) kadar stoji pred lastnim imenom še pridevnik ali plemensko ime, n. pr. Der grausame Nero beherrschte das sittenlose Rom. Der Dichter Schiller;
d) če hočemo osebo zaznamovati kot domačina, sorodnika, prijatelja ali znanca, n. pr. Rufe mir den Johann. Grüße die Marie. Der Tell gefangen abgeführtP Den Tcrzky trefft Jhr hier, den Tiefenbach;
e) če se lastno ime rabi za plemensko, n. pr. Er ist der Cicero unserer Zeit;
f) če se s priimkom zaznamuje ženska oseba, n. pr. Die Walter, die Repič.
2.) Pred zvalnikom v ogovorih in pri naslovih, n. pr. Herr, dich loben wir! Bruder Anton! Kaiser Karl. Prinz Eugen. Wörterbuch. Einleitung.
3.) Ce stoji rodilnik sprcdej, namesto zadej, n. pr. Des Vaters Haus (toda das Haus des Vaters).
4.) Ce je dajalnik označen že po kakem predlogu, n. pr. mit Fleiß, vor Schmerz, in Ruhe, ein Mann von Ehre. Le če se dä spolnile skrčiti s predlogom, rabiti ga je, in sicer vedno v skrčeni obliki, n. pr. im Streite, im Zorne, zur Ruhe, vom Schlafe, ne pa in dem Zorne i. t. d., kakor kaj radi rekajo naši učenci.
5.) Pri snovnih imenih, kadar so zaznamuje snov v obče, n. pr. Brot backen, Wasser holen, aus Holz, aus Gold, von Messing, fünf Eimer Wein.
Vender stoji spolnik tudi v tem slučaji, a) če se zaznamuje določna snov, n. pr. bringe mir den Kaffee, reiche mir das Wasser,- —
b)	če stoji še pridevnik spredaj, n. pr. die schimmernde Wolle, das frische Wasser; — c) če se v jedniui zaznamuje celotna snov jedne vrste, n. pr. der Wein erfreut des Menschen Herz, das Wasser erfrischt.
6.) V splošno veljavnih izrekih, n. pr. Jugend hat keine Tugend. Guter Rath ist theuer. Noth bricht Eisen. Undank ist der Welt Lohn.
7.) Pred tožilniki, kadar vkujmo z glagolom značijo le en pojem, n. pr. Er leidet Hunger, Durst = er hungert, dürstet. Ich empfinde Schmerz. Jemandem Furcht einjagen (= terrere). Auskunft geben. Kenntnis haben..............
8.) Ce samostalnik v zvezi s predlogom «zu» znači namen ali pa način kakega gibanja, n. pr. zu Tische, zu Bette, zu Markte gehen (um zu essen, zu schlafen, zu kaufen); zu Boden fallen; zu Ohren kommen; zu Thal, zu Berg, zu Wald gehen; zu Kopfe steigen; über Land, über Feld gehen, über Bord werfen; zu Wasser, zu Land, zu Schiffe, zu Pferde, zu Fuße reisen. Po teh vzgledih tudi sicer v mnogih drugih podobnih slučajih, n. pr. gen Himmel, auf Erden, vor Augen, bei Nacht, bei Tage, von Herzen.
9.) Ce značita dva z «und» zvezana samostalnika samo en pojem, zlasti če se zajedno ujemata bodisi po aliteraciji, bodisi po končnem stiku, n. pr. mit Leib und Seele (= ganz), mit Rath und That, in Freud und Leid, zu Wasser und zu Land, in Saus und Braus, auf Schritt und Tritt, über Stock und Stein, mit Mann und Maus, mit Kind und Kegel.
10.) Ce stoji več samostalnikov istega spola in števila zapored, tedaj se rabi spolnik navadno sainö pri prvem, n. pr. Es kamen die Freunde und Nachbarn. Der Löwe, Tiger und Wolf sind Raubthiere. Temu nasproti pa: Der Wolf und die Hyäne sind grausam.
Sklanjatev. Sklanjati se naučti učenci že v ljudski šoli, paradigmata treba torej samö ponoviti po slovnici. Pri tem se opazuje to, kar je skupno vsem sklanjatvam, in združuje se v splošno pravilo:
1.) V množini je tožilnik vselej jednak imenovalniku.
2.) Pri ženskih in srednjih samostalnikih je tožilnik tudi v jednini jednak imenovalniku.
3.) Množinski dajalnik se vedno končuje na n.
•i.) Zvalnik je vselej jednak imenovalniku.
Razloček med krepko, šibko in mešano sklanjo si učenci hitro zapomnijo, ako se izberö za vsako sklanjatev posebni vzgledi, ki ostanejo potem vedno uzorei za svojo vrsto. Ti uzorci popolnoma nadomeščajo abstraktno pravilo. Treba jih je pa vedno navajati v vseh treh odločilnih sklonili, n. pr.
krepki: <ler	Tag	des	Tag-es	die	Tag-e
der	Bach	des	Bach-es	dio	Bä'ch-e
der	Sessel	des	Sessel-s	die	Sessel
das	Buch	dos	Buch-es	dio	Btfch-er
šibki: der	Mensch	des	Monsch-on	die	Mensch-en
der	Löwe	dos	Löwe-n	die	Löwe-n
mešani: der Schmerz	des Schmerz-os	dio Schmerz-en
der Gedanke dos Godanke-ns	dio Godanke-n
Tu treba samo še opomniti, da imajo	nekateri krepki	(a samo	krepki)
samostalniki vseh treh spolov v množini preglas.
Težavno pa je ločiti, kateri samostalniki so krepki, kateri šibki, kateri mešani, in kakö se zlasti glasi množina v vsakem posameznem slučaji. Po glavitna stvar je tudi tukaj vaja. V to svrho naj se pri razlaganji vsak samostalnik, ki sc prvič pojavi, pove z določnim spolnikom v treh odločilnih sklonih, v imenovalniku in rodilniku jedninskem in v imenovalniku množinskem. Tak 6 naj si učenci zapisujejo samostalnike,	in tako sc jih	zahtevaj	pri	izpraševanji. Pri nobenem berilu naj se namreč ne zamudi	vprašati	tudi	po
sklanjatvi vsaj nekaterih samostalnikov. S sklanjatvijo se zajedno utrjuje spolnik. Učenec odgovarjaj torej na kratko povelje, n. pr. Hirt! takö-le: der Hirt, des Hirten, die Hirten, schwach nach dem Muster «der Mensch!-!: — Podrobna slovniška pravila o tej stvari ne vem, bi li kaj hasnila. Mi vsaj se jih nismo učili, in vender naši uspehi niso bili slabi. Privadba je za jezik in uho tako mogočna, da se na njo sami lahko zanašamo. K večjemu se pove nekaj splošnih pravil, n. pr.:
1.) Po krepki sklanji gre večina moških samostalnikov, vsi srednji (razun sedmih) in le malo ženskih (kakih 40 s preglasom v množini in vsi na -nis in -sal).
2.) Po šibki sklanji gredd samo moški samostalniki.
3.) Po mešani sklanji gre večina ženskih samostalnikov in le malo (11-j-8) moških in (7) srednjih.'
4.) Preglas se nahaja sani6 pri krepki sklanji.
5.) Množino na -er tvorijo večinoma vsi srednji krepki samostalniki in le nekateri moški.
Pridevnik. Da sc predikatni adjektiv ne pregiblje, kakor v slovenščini in latinščini, to sc pove o priliki mimo grede. Zelö težavna pa je sklanja atributnega adjektiva. Pravilo je:
1.) Kadar stoji pred pridevnikom določni spolnik ali kakšna druga beseda s končnicami določnega spolnika, takrat sc sklanja pridevnik šibko, n. pr. der (dieser, mancher) gute Mann, des (dieses, manches) guten Mannes.
2.) Kadar pa ne stoji nobena beseda pred pridevnikom ali pa kadar predstoječa beseda nima končnic določnega spolnika, takrat se sklanja pridevnik krepko, n. pr. guter Mann; ein, kein, manch guter Mann. Za ein, kein, mein, dein, sein, unser, euer, ihr se torej pridevnik sklanja samö v jed-ninskem imenovalniku moškega spola in v jedninskem imenovalniku in tožil-niku srednjega spola krepko, sicer šibko. To pravilo se morebiti umevnejše
1 Olej Willomitzerja!
lahko pove tudi tak6: Krepke končnice smejo stati samö jedenkrat, a jeden-krat morajo; če jih ima predstoječa beseda, ne sme jih imeti pridevnik, če jih pa nima predstoječa beseda, ali če take besede sploh ni, mora jih imeti pridevnik. Da se utrdi to pravilo, treba je prav mnogo vaje.
Ti vzgledi in slovnice naj zadoščajo, da se spozna namen, katerega sem imel ž njimi. Najednak način bi trebalo obdelati Sc vso ostalo slovnisko tvarino in povsod poudarjati, kaj je bistveno, kaj ne, in kako je učencem podajati vsako posamezno reč. Pri tem bi se bilo držati načela, da se vežbaj samo to, kar res pospešuje praktiško jezikovno znanje, vse abstraktno sistemizovanje pa se opuščaj.
Anton Štritof.
Šolska poročila.
I.
Učiteljstvo.
A.	Za obvezne predmete.
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	h. ■ — | Število ur j na teden
1	Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj	—	Latinščino in slovenščino v III. a	9
2	Tomo Zupan, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, svetni duhovnik, propovednik, knezo-škof. konsistorijalni svetovalec, vodja knezoškof. Alojzijevišču, ölen e. kr. deželnega šolskega sveta			Veronauk v vseh (8) razredih	16
3	Anton Derganc, c. kr. profesor (v službovanje pridodeljen)			Matematiko in prirodopis v I. a., I. b., II. a., II. b.	20
4	Martin Karlin, e. kr. profesor VIII. činovn. reda	II. a.	Latinščino in nemščino v 11. a. — Grščino v III. a.	17
5	Simon Rutar, c. kr. profesor, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom, konservator osrednje komisije za preiska-vanje in ohranjevanje ume-teljnih in zgodovinskih spomenikov	• —	V	I. polletju: zgodovino in zemljepis v I. a., I. b., II. a., III. b., IV. a. V	II. polletju na odpustu.	20
6	Josip Hubad, c. kr. profesor, varuh prirodoznanskim učilom, c. kr. poročnik izv. sl.	III. a.	Matematiko, prirodopis in pri-rodoslovje v III. a., III. b., IV. a., IV. b.	22
7	Lovro Požar, dr. modroslovja, e. kr. profesor, varuh podporni knjižnici	I. a.	Latinščino in nemščino v I. a. — Slovenščino v I. a., IV. a.	17
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur! na teden i
8	Josip Jenko, c. kr. redni gimn. učitelj	IV. b.	V	I. polletju : latinščino, grščino in nemščino v IV. 1). — ^g°' dovino in zemljepis v II. b., IV. b. V	11. polletju: lat,, v IV. b. — Zgodovino in zemljepis v I. a., I.b., III. a., III. b., IV. b.	22
9	Alojzij Tavčar, c. kr. redni gimn. učitelj, varuh dijaški knjižnici (v službovanje pridodeljen)	I. b.	Latinščino in nemščino v I. b. — Slovenščino v I. b., IV. b. V II. polletju tudi še zgodovino in zemljepis v II. b.	(17) 21
10	Vincencij Gollob, namestili učitelj	IV. a.	Latinščino in grščino v IV. a. — Nemščino v III. a., IV. a. V 11. polletju tudi še nemščino v IV. b.'	(17) 21
11	Anton Štritof, namestili učitelj, varuh učiteljski knjižnici, e. kr. nadporočnik v razpregledu dež. brambe	III. b.	Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v III. b. V II. polletju tudi še zgodovino in zemljepis v II. a.	(17) 21
12	Anton Švaršnik, namestili učitelj	II. b.	Latinščino in nemščino v II. b. — Slovenščino v II. a. in 11. b. V II. polletju tudi še grščino v IV. b. '	(lß) 20
13	Kran Kropivnik, dr. modro-slovja, namestili učitelj na tukajšnji višji gimnaziji, pomožni učitelj	—	VII. polletju zgodovino in zemljepis v IV. a.	4
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Francoščino (I. tečaj, za učence IV. razreda) jc učil 2 uri na teden višje realke profesor Emanuel vitez Stauber.
2.) Laščino (I. tečaj, za učence IV. razreda) je učil 2 uri na teden višje realke profesor Josip Borghi.
3.) Risanje za učence vseh razredov v 3 tečajih po 2 uri na teden je učil višje realke profesor Ivan Franke.
4.) Lepopisje za učence vseli razredov v 2 tečajih po 1 uro na teden je učil namestili učitelj Anton Štritof.
5.) Telovadbo za učence vseli razredov v 2 oddelkih po 2 uri na teden je učil telovadni učitelj Fran Brunet.
6.) Pelje za učence vseli razredov v 4 oddelkih 6 ur na teden je učil glasbeni vodja v stolnici, Anton Foerster.
•J-
Pomožni sluga: Ivan Brinskele.
*
Hišnik: Fran ßol/t!.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen z razpisom vis.e. kr. naučnega ministerstva z dne 26. maja 1884, štev. 10128, deloma prenarejen, oziroma dopolnjen po naredbah z dne 1. julija 1887, štev. 13276 24. maja 1892, štev. 11372, in 6. julija 1892, štev. 11297). Glede na učni jezik veljajo za zavod pravila, katera je izdalo vis. naučno ministerstvo za slovenske oddelke tukajšnje c. kr. višje gimnazije z naredbo z dne 22. julija 1882, štev. 10820. Po tej je:
a) V T. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izimši deloma nemščino, kateri so odločene 4 ure na teden.
b) V III. in IV. razredu jo nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V IH. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden.
c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih razun petja je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih.
A.	Obvezni predmeti.
I.	razred.
1.) Verona.uk. Katoliški katekizem. O veri, zapovedih, svetstvih in blažilih.
2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje imensko in glagolsko, učenje vzorcev in slovk, prevajanje latinskih in slovenskih stavkov, ki se potem doma zapisujejo, pozneje vsak teden 1 ali 2 mali nalogi za vajo v latinjenju. Pričenši s tretjim mescem vsak teden jed n a polurna šolska naloga.
3.) Nemščina. Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje "vsporedno s slovenskim in nemškim poukom. Vcžbanje v krepkih glagolih 1'oleg čitanja. Branje, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevezani besedi. Pismeno prevajanje iz slovenščine v nemščino. V drugem polletju sem ter tja pismene obnove razloženih beril. Vsak mesec dve nalogi, preme-njema domači in šolski.
4.) Slovenščina. Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejše nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. Citanje s stvarno razlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. Pismene naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene, obnova predavanih prostih povesti j in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v II. polletju se čredijo šolske naloge z domačimi.
U.-G.	8
5.) Zemljepis. Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti glede na šolsko poslopje in dom o raznih letnih časih; po tem opozna-vanje v pravi okolici, na zemljevidu in zemeljskem oblil. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom jednega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavni liki trdine in tekočine, njih razdeljenost po zemlji kakor tudi loža najznamenitejših držav in mest poleg vednega vežbanja in udovrževnnja v čitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju najjednostavnejših zemljepisnih predmetov.
6.) Matematika. A. Aritmetika: DekadiCni številni sistem. Rimske številke. Četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celili in decimalnih števil. Meterski merili in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. O deljivosti števil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjednostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vsporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako konferenčno dobo jedno šolsko nalogo, nekoliko jedno-stavnih primerov za domačo vajo od ure do ure.
7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mescev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželke, primerno izbrani. Zadnje štiri mesce šolskega leta: Rastlinstvo. Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemer se je ozirati na važnejše njih znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost.
II.	razred.
1.) Veronauk (liturgika). Duh katoliškega bogočastja, cerkvene osebe, redovi, oprava, opravila, časi.
2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje, spopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in števnikov, ki so se v I. razredu preskočile; najvažnejše nepravilnosti v pregibanju, vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitev sintaktičnih oblik s pridejanim absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v I. razredu, pozneje domače pripravljanje (pre-paracija). Vsak mesec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljive v x/3 ali 3/4 ure.
3.) Nemščina. Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. Citanje kakor v
I.	razredu. Naloge kakor v I. razredu, toda z večine obnovljene povesti.
4.) Slovenščina. Zloženi in skrčeni stavek; nauk o ločilih; dopolnjevanje oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. Citanje in naloge kakor v I. razredu.
5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu, v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti pro'ti različnim obzorom. Zveznost podnebja	z	vegetacijo, deželnimi	prirodninami	in opravili	narodov
pokaži se le na posameznih,	iz	obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa:	pregled
po obrisu, reliefu in vodovju. Deželo južne Evropo in britskega otoškega kraljestva z motrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. —B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine.
6.) Matematika. A. Aritmetika: Sirje vaje o meri in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju	z	ulomki. Pretvarjanje	decimalnega	ulomka na	navadni
ulomek in obratno Glavna	pravila o razmerjih in	sorazmerjih.	Razreševanje jedno-
stavnih regeldetrijskih nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Proccntni in jedno-stavni obrestni račun. — B. Geometrija: Somerniea prem in kotov. Skladnost
trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, Četverokotnikov in mnogo-kotnikov. Naloge kakor v I. razredu.
7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mescev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plezivcev, krkoni in ribe, nekateri brezvretenčarji. Zadnje štiri mesce šolskega leta: Rastlinstvo. Pouk I. razreda se nadaljuje, kažo se nove semenske rastline ter napeljuje do razumevanja sistematične rastlinske sestave. Nekatere trosoevetke.
III.	razred.
1.) Veronauk. Zgodovina razodenja Božjega v stari zavezi (svetopisemska zgodovina stare zaveze od praveka do Krista).
2.) Latinščina. Slovnica (3 ure na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Cit an j e (3 ure na teden) iz Kornelija Nepota. — Domača priprava. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga za colo uro, vsake tri tedne jedna domača naloga.
3.) Grščina. Vežbanje v oblikoslovju (s priglasom vred) do glagolov na |J.t; preskočiti je le nekaj izjem. Učenje slovk. Obojno prevajanje iz vadne knjige. Domača priprava. Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača.
4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. — Citanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnje zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje; (ako možno) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. Vsakih 14 dnij premenjema jedna šolska in domača naloga (povesti, popisi, obrazi).
5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri se je ozirati na pomenoslovje. Citanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje. Vsak mesec jedna šolska in jedna domača naloga.
6.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, premenjema zemljep. in zgodov.). A. Zemljepis: Evropske dežele, ki sev II. razredu niso obravnale (izimši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija, z istih motrisč kakor v II. razredu, posebno tudi glede na pojasnjevanje podnebnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnih zemlje-vidnih obriskov. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejše osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije.
7.) Matematika. A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulom-ljenimi občnimi števili. Kvadrovanje in potezanje kvadratnega korena. V zvezi z geometričnimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje.in deljenje, zadnjega uporaba pri potezanju kvadratnega korena. — B. Geometrija: Jednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžine in ploščine. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodoznanstvo. I. p o 11 e tj e : Fizika. Osnovni pojmi: prostornost in neprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toplote; izpreminjanje prostornine in skupnosti; prevod toplote in žarjenje (najjednostavnejše prikazni); izvori toplote. Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanje, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpremenljivosti množine tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine; molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Najnavadnejše nekovine in nekoliko njih spojin. Gorenje. — II. polletje: Prirodopis (nazorni nauk). Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih imenitnih iu prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine.
IV.	razred.
1.) Veronauk. Svetopisemska, zgodovina nove zavezo (zgodovina mladosti, življenje in trpljenje, vstajenje Kristovo; njegova cerkev, nje razäirjevanje).
2.) Latinščina. Slovnica (2 uri na teden): Skladne posebnosti imenske in zaimenske, poraba časov in naklonov, vezniki; zlogomerje in osnovno stihoslovje. — Merilo (4 ure n. t.) iz Cezarjeve «galske vojne» z domačo pripravo. V drugi polovici
II.	polletja vežbanje v stihoslovju na podlagi krestoinatije iz Ovidija (2 uri n. t.) — Naloge kakor v III. razredu.
3.) GršŽina. Slovnica: Kratka ponovitev in dopolnjevanje imenskega in glagolskega oblikoslovja, glagoli na [J-t in nepravilni glagoli. V II. polletju glavne točke iz skladnje, vežbanje v obojnem prevajanju, učenje slovk, domača priprava. — Naloge kakor v III. razredu.
4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk, skladnja zloženega stavka, peri-joda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja. — Citanje, učenje na pamet, predavanje in naloge kakor v III. razredu.
5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje zloženega stavka v zvezi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomerja in stihoslovja, priliko in podobe. Čitanje in naloge kakor v III. razredu.
6.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri n. t.): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogerske monarhije, brez statističnega dela, toda obširneje uvažujoč deželske pridelke, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — Ji. Zgodovina (2 uri n. t.): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije.
7.) Matematika. A. Aritmetika: Jednačbe prve stopinje z jedno in več neznankami, čiste jednačbe druge in tretje stopinje, ki se upotrobljajo pri geometriSkem računanju ; v zvezi z njim kubovanjc in potezanje tretjega korena. Sestavljena regel-detrija, razdelbeno pravilo. Obrestnoobrestni račun. — B. Geometrija: O medsebojni leži prem in ravnin. O telesnih oglih. O najimenitnejših telesih. Jednostavno preračunjanjo površine in prostornino teles. — Naloge; kakor v 1. razredu.
8.) Fizika. I. polletje. Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnetenje po razdelbi; zemeljski magnetizem. — Iz nauka o elektriki: Električnost, najjednostavnejši elektroskopi; dobri in slabi elektrovodi; pozitivna in negativna elektrika; eloktrizovanje po razdelbi; najnavadnejša orodja in priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tiste, ki se upotrebljajo pri poskusih ; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnejša in najjednostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev pisalni brzojav). — Iz mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jednakomerno in jednakomerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg), statičnega delovanja merjenje z uteži ; pojav vstrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, ovire gibanja; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in istomerno vsporednih sil; nekoliko jednostavnih in sestavljenih strojev. — II. pol le tj e. Značilna svojstva kaplji votekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in ne mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivo tekočih teles; laso-vitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Toricellijev poskus, barometer, pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna sesalka, zrako-plav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona,
lestvica tonov; najjednostavnejša zvočila; Človeško glasilo, telefon; širjenje in odboj zvoka, sozvočenje; človeško uho. — Iz nauka o svetlobi: Dojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomer, odboj in lom svetlobe; zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobe v njene sestavine, mavrica; oko, drobnogled, naj-jednostavnejši daljnogledi. — Doda naj se fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obloku glede na nepremičnice; mene in obhod meščev v teku jednega mesca; letno gibanje solnea. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljske širine in dolžine naj se razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njene osi v jednem zvezdnem dnevu in iz njenega letnega gibanja okoli solnea v teku jednega leta. Solnčni in mesečni mrki.
Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	I. a.	I. b.	II. a.	II. b.	III.a.	III. b.	IV. a.	IV. b.	Skupaj
Vcronauk	2	2	2	2	2	2	2	2	Iß
Latinščina	8	8	8	8	6	6	6	6	5(i
Grščina	—	. —	—	—	5	5	4	4	18
Nemščina	4	4	4	4	3	3	4	4	30
Slovenščina	3	3	2	2	3	3	2	2	20
Zemljepis in zgodovina	3	3	4	4	3	3	4	4	28
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	24
Prirodopis	2	2	2	2	2	2	—	— •	(I. polletje): 8 (II. polletje): 12
Prirodoslovjc	—	—	—	—	2	2	3	3	(I. polletje): 10 (JI. polletje): 6
Skupaj . .	25	25	25	25	27	27	28	28	210
B.	Neobvezni predmeti.
I.	Francoščina.
Pouka v I. tečaju tega predmeta so se udeleževali četrtošolci skupno z učenci tukajšnje višje gimnazije 2 uri na teden.
Učni načrt: Glasoslovje, imensko oblikoslovje (člen, samostalnik, pridevnik, zaimek). Oba pomožnika in tri pravilne spregatve. Vežbanje v slovniški tvarini na podlagi obojnega prevajanja po slovnici in vadni knjigi prof. dr. Fileka pl. Witting hausna.
Udeležba: V I. polletju 8, v II. p. 5 učencev.
2.	Laščina.
Pouku v I. tečaju toga predmeta so se udeleževali četrtošolci skupno z učenci tukajšnje višje gimnazije 2 uri na teden.
lični načrt: Izreka; pregibanje samostalnika in pridevnika, svojilni in kazalni zaimki, sedanjik pomožnikov in glagolov na -are, -ere, -irc, pretekli deležnik in iz njega izhajajoča tvoritev preteklega časa in trpne dobe, prihodnjik. Prislovi na -mente, osebni zaimki, modalni glagoli, velevnik, stopnjevanje, najpotrebnejši skladni členi za tvoritev prostih stavkov. Ustno in pismeno pripravljanje na dotične vaje. Učna knjiga: Adolf Mussafia, Laška slovnica.
Udeležba: v I. polletju 19, v II. p. 17 učencev.
Ji. Risanje.
V tem predmetu so se poučevali učenci vseh	razredov	skupno	z učenci višje
gimnazije v treh letnih tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt: I. tečaj: Geometriško oblikoslovje, kombinacije ravnih geometriških tvorov, geometriški ploski okras po nariskih na tabli	zvršen s svinčnikom in	peresom
v dveh bojah; prosto ploskovno okrasje po nariskih	na tabli,	biserni	traki,	zvršeni
v dveh vodenih bojah. Učenci se poučujejo skupno.
Udeležba: v I. polletju 30, v II. p. 28 učencev.
II. tečaj: Pojasnjevanje perspektivnih načel s pomočjo obriskov na tabli, žičnih modelov in prikladnih pristrojev. Kisanje stereometriških telesnin in njih kombinacij po žičnih in lesenih modelih. Uvodni nauk o okrasu, boje prve in druge vrste, barvila in slikanje, pri katerem se je posluževati zlasti vodenih boj. Narisovanje prostih listnih in cvetnih likov in lažjih okraskov grškega in arabskega sloga, izvedeno v bojah. Učenci se poučujejo skupinoma.
Udeležba: v I. polletju 19, v II. p. 17 učencev.
III. tečaj: Narisovanje starovinskega posodja, romanskega kapitelja, arhitektonskih ukrasnih členov, renesančnih in nekaterih gotskih okraskov po sadrednih modelih, šarnega ploskega okrasja po predlogah, risanje glav po reliefih in sadrenih doprsnicah, izvedeno z jedno ali dvema kredama. Razlaganje najvažnejših arhitektonskih oblik. Učenci se poučujejo skupinoma ali po samesi.
Udeležba: v I. polletju l(i, v II. p. Iti učencev.
4. Lepopisje.
Pouka v tem predmetu, ki se je za zavod posebej učil, udeleževali so se učenci prvih treh razredov v 2 tečajih, in sicer deloma svojevoljno, deloma zaradi slabe pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so se učenci po udarjalui metodi vežbali v gene-tiški razvijanih črkah slovenske in nemške pokončne pisave.
Udeležba: v 1. polletju 52, v II. p. 45 učencev.
V II. tečaja (1 uro na	teden) 1. oddelku so se	ponavljale	črke slovenske in
nemške pokončne pisave, v 2.	oddelku pa se	je na isti	način urilo	v francoski okrogli
pisavi in naposled v grških črkah.
Udeležba: v I. polletju 23, v II. p. 42 učencev.
5. Telovadba.
Tudi v tem predmetu so se poučevali	učenci e. kr. nižje gimnazije posebej, in
sicer	razdeljeni v dva oddelka	(vsak oddelek	2 uri na	teden); v	I. oddelku so telo-
vadili učenci I. in II., v II. učenci III. in IV. razreda.
Užni načrt, za oba oddelka:
Proste in redovne vaje: gibanje telesa v jednostavnih oblikah, skakljanje, tekanje; tvorjenje čelne, bočne in krožne vrste, pretvarjanje teh vrst, tvorjenje dvojic, trojic in četvoric, prečne vrstitve, zavoji okrog istoimenskih vodij v čelnih vrstah na mestu in v hodanju; jednostavne /.veze prostih in redovnih vaj. Telovadne igre.
Vaje na orodju so sc zvrževale v štirih oddelili, ki so bili sestavljeni po starosti in zmožnosti telovadcev: a) Na poševnih lestvah: stopanje navzgor in navzdol, zgoraj in spodaj, veskanje na lestvinah in klinih, vspenjanje v ležni opori in ležni vesi, vesno tezanje na lestvinah. b) Na bradlji: opirkanje, oporno skakljanje, vesa in v njej vrtenje okrog široke osi, vesa na zgornih lchteli, razkrečili in stranski sedi, tudi v pomikanju, kolebanje v opori, odskoki pred in za rokami, c) Na konju: ježni, obratni in stranski vsedi, prečepni, odbočni, okretni in razkrečili skoki, d) Skakanje čez kozla, e) Pr os t o s k akan j e na v iši no i n d al j avo. f) Na k r o g i h: vaje v stegneni in skrčeni vesi, nihanje, odskoki in podkolebni preskok, vaje v opori. g) Na drogu: jednostavne oblike v vesi, v opori in kolebn, vskolebi, odkolebi in obgoni, podkolebni preskok.
Udeležba: v I. polletju 72, v II. p. 78 učencev.
0. Petje.
V	tem predmetu so se poučevali učenci vseh razredov zajedno z učenci t. višje gimnazije (6 ur n. t.) nastopnim načinom :
I. tečaj (deški glasovi, 1. oddelek 2 uri na teden, 2. oddelek 1 uro n. t., moški glasovi 1 uro n. t.). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg tega vajo v jedno- in večglasnem petju na podlagi Foersterjeve «pevske šole», v kateri	služi	vsem	notnim	vajam
metoda po številkah kot naravni pripomoček.
Udeležba: v T. polletju 37, v II. p. 33 učencev.
II. tečaj (mešani zbor 1 uro n. t., izmed njega	jeden	oddelek	kot	cerkveni
zbor, 1 uro n. t.). V tem tečaju so sc prepevale pesmi in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razven tega so se razpravljali molovi in ponavljali durovi načini.
Udeležba: v I. polletju 40, v II. p. 34 učencev.
Glasbo so jo učilo več ueoncev v šoli «Glasbeno Matice» ; isto tako so so gojenci knezo-školijskega Alojzijevima posebej poučevali v koralnem in figuralnem petju pa v igri na klavirju.
a -
G* * * P PT O
P t? a- s
ri
o ^
» < co
ß" a H O
1- = £?-• ä
a p	k—	.
P	cr	“	o
®	3	SL	2	*
SL	r-	a	*-
£	Ocrq	3	as
2	«{	}!	iJ	r
F b: =i? s
w
P
pr
o
N m;	
0 ■ Oj	a-
cr	a
rt	
to	rt
	
crq p p
a
cr
W
Ä r
rt rt
pr <»
B
P
Cb
a o
Ü	r/j   O ^
5Mg, £<3 3. E| s- g- g" «J 3 S g-^3»o!?S .« B a I g> a
% o
r- rt.
< 22 HH O*
a- g. on j. g
hIS^S’ <!	«	£■	s	*
H	w	»	3	*“
3	Pr	g	p
S:	1	?	g
O
to
0>< « a
sr 3
^ p
a 2L -
(/J
o
pr	2'.	<
o<	a	o
2	°*	m
•	P	g
S	O	c.	N
sr	®3	rt	,t?
S	2	S	o
C	fs	rt	-
pr
p S pr £
•	a	-	o	(n
_	►—•	pr	*«i	co
•“>	o	J.	rt
^	-	a	a
p p pr
*~i.	**.	. ,	o
a.	«>	►—*
'—■•	ZT	>—*
98	\
O- Ö
a o SL -
<1 50
“—H O
co J. 3 <-t- a
w e
1. ea
B S. _.
" n w" B “ P B -- B
rt
H r
S" «
CD C/j ~Z a>
pr
p
pr
o
ST	^	22
N	S	H	O
P	S*—	<5
3öM §•
^ §	C	ET	£"
iz:	ct>	o
cr 4
rt
g* G .
g g 3
■F ST 2 S & g
. rt C
J “ 5^ 3
^ ^ I
S S
rt
a-
»
22
o
M o
ÜP 93 pr
!§-
f
v
f
S ^
M	®?	B	s	5'	2
e-	B	2L	|	»	B
o	B	o	S	S-	p
£	*	?	SL	°.	S
’S-	g	5	®	S.	s
2	O,	-	rt	-
(t>	jr:	oa
El	?	...
fö
O-	o .	B	o
s	S	^	»	2	5!
o	a	_.-	rt	a
cr	«j	o	pr	cn	^
o	Oj	j;	o	a-
l_h	a-	a-	2
o	a	i-H	o)	B
,	oj	d"	h-	o	!4-*
ra	1—,	o	o	n
ŠT	ST	^	o	p	S
gs	s	^	&	b	-
*
n< <1
S n
N
0q
S. 1-1 S B 9 "" 5- «S!
d. =H “'^2 a » a.
m čd pr „
^ rt. p
w a pr
G ^ o p • o ^
~ b- f i §•. f
a J* a §•• 5' S'
^ o^r-M I
'S & s. «H Š re^ „■?§•§ So B* f L, B M ® • B
r S g ^ g. S- r
: » a— g B -u “ o S w - B N t 3.-• g5 n B g
I S MS«! '	|
j lL Jr «r. o 2 «at
g-e ® •i n s 9 r-
1 J. tfl*
cß SG S" 2 co
rt <j pr
«r g S
o<? r
fv a ^
p O a B < g pr a n<
N
(72	S
S- pi 5-
“	f—T.
E- N rt cT rt- ^a#
n. 5 M s? ® _
BÜ W
S 9:1
3 S
p S
So
, 3?
K 2. B
£f J* <?
B
JT O
O >—1	£3
0< ff —
a (Jq
'-*•	'	pr
aa	i
r, o o ^
ä	o»	<n •
^	?	rt
pr
o
p
«n
w
1 !§:g
«3:-" Ir
p Q *
,_J rt rt •M ? rt -■
Pi o a rt< p a# pr
Sr *
2. o.
r rt
r/3	MO	-<	L	O
a & r ^ s-	i §	b	-!	§
v)	pr a	^	ft)	td
^	M	o	P
° N
N rt)
aq a
s-#
§f.
I
*%
o a/
d. a
Učne knjige,
služile poultu -v- obveznih predmeti h.
IV.
Prebrana tvarina iz latinskih klasikov.
III.	H. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias (privatno berilo), Cimon, Alcibiadea, Lysander, Thrasybulus, Conon, Ipliicrates (privatno berilo), Timotheus, Epaminondas, Pelopidas.
III. b. i •azred. Cornelius Nepos: Miltiades, Theniistoeles, Aristides, Pausanias, (privatno berilo), Cimon, Aleibiades, Thrasybulus, Conon, Ipliicrates,	Epaminondas,
Pelopidas, Agesilaus	(privatno	berilo).
IV. a. razred.	Caesaris	comment.	de	bello	gall. lil).	I.,	II.,	III.,	IV.,	VI.	—
Ovid. metamorph.: Quattuor aetates, Deucalion et Pyrrha.
IV.	b. razred.	Caesaris	comment.	de	bello	gall. lih.	I.,	II.,	III.,	IV.,	VI.	—
Ovid. metamorph.: Quattuor aetates, Deucalion et Pyrrha.
V.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Ußiteljska knjižnica (katero oskrbuje namestili učitelj Ant. Štritof) se je pomnožila v Šolskem letu 1892/93:
a) Po nakupu:
n) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt des k. k. Unterrichtsministeriums, 1893. — Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien, letu. 1874, 187(5, 1878 do
1885,	1893. -- V. Jagie, Archiv für slavische Philologie, Bd. III, IV, VI — VIII, XI—XIV, in Supplementbnnd k XIV. (1892). — Ljubljanski Zvon 1. V—VIII, X—XII.
—	Letopis «Matice Slovenske» za 1. 1892.
ß) Knjig: O. Willmann, Didaktik als Bildungsichre, 2 Bde., Braunschweig 1882—1889. — liuggero Bonghi, Die römischen Feste, deutsch von Alfred Ruhemann, Wien. — Fr. Liibkers Reallexikon, 7. Aufl., Leipzig 1891. — Ed. Zeller, Die Philosophie der Griechen, zweiter Theil, erste Abtheilung, 4. Aufl., Leipzig 1889. — Fr. Aug. Eckstein: Lateinischer und griechischer Unterricht, Leipzig 1887. — Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und llild. (Nadaljevanje.) — Janežič-Hubad: Slovensko-nemški slovar, Celovec 1893. — Jurčič, Zbrani spisi XI. — Levstik, Zbrani spisi IV. — S. Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska V Ljubljani 1892. — Zabavne knjižnice «Matice Slovenske» VII zvezek 1892. — V. Holz: Spomini na znamenite može slovenske. V Trstu 1892.
b) Po darilih :
Visok. c. kr. naul. ministerstva : Sechs Fachkataloge über die internationale Ausstellung für Musik- und Theaterwesen, Wien 1892. — lVeslavnega dež. odbora za Kranjsko: A. Dimitz, Die Habsburger und ihr Wirken in Krain, 1883, in slovenski prevod iste knjige. — Gospe Robičeve: Razlag, Pravnik I in 11. 1870/71; A. Praprotnik, Učiteljski tovariš II—VI, 1802 — 1866; Fr. Marn, Prijegled grčke i rimske literature, Zagreb 1891; Mittheilungen des Musealvereines f. Krain, I. 1866; Mittheilungen des historischen Vereines f. Krain, Jahrg. 1853—1855; 1857 —1859; 1861, 1803, 1865; Obravnavo dež. zbora kranjskega 1. 1874—1878, 1880—1888.
Gg.: pt’of. Levca: Ljubljanski Zvon IX. — J. Marna: Jezičnik XXX. — /.upnika
U.-ti.	4
Sile: A. v. Humboldt, Kosmos zv. 1.— 4.; A. v. Humboldt, Ansichten der Natur; Ritter v. Scherzer, Reise der österr. Fregatte «Novara> um die Erde, I. in II.; Dobrovsky, Instit. linguae slavieae; Jordan, Jahrbücher f. slaw. Literatur, Kunst u. Wissenschaft,
4	zv., 1843, 1844, 1845, 1846; 0. Peschel, Völkerkunde, 3. izdaja, 187(S; W. Kaulich, System der Metaphysik, Prag 1874. — Dr. M. Dolnizherja : G. Russiades, Praktische Grammatik der neuhellenischen Sprache, I. in II., Wien 1834; J. G. Eichhorn, Antiqua historia, Lipsiae 1811—1812, zv. I.—IV. — Fr. Gestrina: Sgodbe svetiga pisma sa mlade ljudi, 3. in 4. del. V Ljubljani 1817; Svetu pismu stariga testamenta. A. Traun, Labaci 1798; Nedolžnost. Povest iz pisem Krištofa Šmida. Na svetlobo dal Jožef Burger. V Ljubljani 1832; Pot svetiga krisha. Pervu v lashkim jeziko od Pater Leonarto .... — Založnika Haiderja: Hauptregeln der griech. Syntax, von einem Sehulmanne, Wien 1892; E. Hannak, Lehrbuch d. Geschichte des Mittelalters, 1 ü. Aufl., Wien 1893; E. Hannak, Österr. Vaterlandskunde, Wien 1893; Egger-Möllwald, Die Wander-Versammlung deutscher Philologen und Schulmänner.— Založnika Graeserja : Prosch u. Wiedenhofer, Deutsches Lesebuch, 3. Bd., Wien 1892. — Založnika Te alpskega : K. F. Kummer, Deutsche Schulgrammatik, 3. Aufl., Wien 1892; G. Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, I. Tlieil, Wien 1892. — Založnika C. Winiker-ja: J. Wagner, Realien d. griech. Altherthums, ßrttnn 1892; Realien d. röm. Althcrthums, Brünn 1892. — J. Lega: B. V. Spiess, Vybor z literatury češke. V Hradei Kralove, 187f5; J. Riss, Cvičebna kniha ku prekladati! z jazyka českeho na jazyk latinski. V' Praze 1884. — Jednoty ceskych Jilologwv: J. Kral, Sophoclis tragoediae, I. Aiax,
II.	Antigona, Pragae 1884 —1885; J. Kral, Tragoedie Sofokleovy, I. Antigona. V Praze
1886.	— Ravnatelja Wiesthalerja: Fr. S. Krauss, Sitte und Brauch der Siidslavcn, Wien 1885; Fr. Wiesthaler, Latinske vadbe za prvi gymnasijski razred. V Ljubljani 1885; A. Janežič, Slovenska slovnica, 3. natis, Celovec 1864; A. Th. Christ, Homers Ilias, Wien 1890; A. Zingcrlc, T. Livii Ab urbe condita libri, 2. ed. Vindob. 1887.
Koncem šol. leta 1892/93 šteje ta knjižnica: a) 1641 del v 2214 zvezkih in 543 snopičih (dvojnic, trojnic, i. f.. d. je 95, pripadajočih 64 delom); b) 2178 šolskili izvestij (od I. 1851,—1892.).
2.) Dijaška knjižnica (katero oskrbuje redni gimnazijski učitelj A. Tavčar) seje pomnožila za 246 del, ozir. 260 knjig, in sicer:
a)	Po nakupu (za 95 del, ozir. 109 knjig):
J. Vrhovnik, Janez Cigler, slov. pisatelj (5 iztiskov). — Cirilski, Pomladni glasi,
I. zv. (3 izt.). — J. Vesel, Psalmi (3 ixt.). — J. Bedenek, Od pluga do krone (2 izt.).
— M. Cilenšek, Naše škodljive rastline (3 izt,.). — Slovensko večernice, 46. zvezek (3 izt.). — Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1892. — A. Medved, Pomladni glasi,
II. zv. (3 izt.). — Fr. Hubad, Junaki, II. knjižica (3 izt.). — Fr. Hoffmanu, Kar Bog stori, vse prav stori (3 izt.). — Fr. lloffmann, Bog pomaga (3 izt,.). — Fr. Hoffmanu, Kako vzgaja usoda (3 izt.). — Fr. Hoffmanu, Peter Prostak (3 izt.). — .1. Tomšič, Vrtec, 1892 (2 izt,.). — Dr. Fr. Lampe, «Dom in Svet», 1892 (2. izt.). — J. Stare, Občna zgodovina, 1.— 8. in 15. snopič (po dva izt.). — Der gute Kamerad, illustrierte Knabenzeitung, 1892. — Dr. J. Proschko, Österr. Volks- und Jugendschriften: 1.) Maria Theresia; 2.) Feldmarschall Radetzky; 3.) Der Türke vor Wien; 4.) Erzherzog Karl;
5.) Der Franzose in Wien; 6.) Aus dem treuen Tirol; 7.) Ein Gang durch die Geschichtshalle Kärntens; 8.) Bilder aus Kram (3 izt.); 9.) Die Kaiserburg in Wien.
— Dr. II. Noč: 1.) Die Reise in den Nasswald; 2.) Am Hofe der Babenberger;
3.) Die Pionniere der Unterwelt. — Herrn. Wagner: 1.) Wanderungen am Meeres-strande; 2.) Entdeckungsreisen in Feld und Flur; 3.) ln die Natur! 4.) Der gelehrte Spielkamerad. — Theodor Dielitz, Land- und Seebilder. Richard Albrecht, Zwei
Welten. — Franz Hoffmanu: 1.) Die Eroberung von Mexico; 2.) Die Büffeljäger;
3.) Der rotlie Seeräuber. — Griiss’ Gott! illustriertes Jugendblatt, 1892. — Jugend-Gartenlaube, I. und II. Hand. —	Die Kinderlaube,	illustrierte Jugendzeitung,	1892.	—
Jules Verne: 1.) Von der	Erde	zum Monde.	2.) lieise um den Mond. 3.)	Reise	um
die Erde in 80 Tagen. 4.) Heise nach dem Mittelpunkt der Erde. 5.) Fünf Wochen im Ballon, 6.) Zwanzigtausend Meilen unterm Meere (0. u. 7. 15.). 7.) Abenteuer von drei Russen und drei Engländern in Afrika. 8.) Abenteuer des Capitäns Hatteras (9. und
10.	B.). 9.) Die Kinder des Capitäns Grant (11., 12., 13. B.). 10.) Die geheimnisvolle Insel (14., 15., 11). B.). 11.) Das Land der Pelze (17. u. 18.B.). 12.) Eine schwimmende Stadt. — Die Blocade-Brecher. 13.) Eine Idee des Dr. Ox. 14.) Der Chancellor. 15.) Der Courier des Zaren (22. u. 23. B.). 1 Ci.) Schwarz-Indien. 17.) Reise durch die Sonnenwelt (25. u. 2(i. B.).	18.)	Ein Capitän	von	15 Jahren (27. u. 28. B.).	19.)	Die
Entdeckung der Erde (29.	u. 30. 1?.). 20.)	Die	fünfhundert Millionen der Begum.
21.) Die Leiden eines Chinesen in China. 22.) Die großen Seefahrer des 18. Jahrhunderts (33. u. 34. B.). 23.) Das Dampfbaus (35. u. 3(i. B.). 24.) Der Triumph des 19. Jahrhunderts (37. n. 38. B.). 25.) Die Jangada (39. u. 40. B.).
b) Po dar-ilih (za 151 knjig):
Darovali so: prof. S. Rutar 10; «Matica slov.» 4(i; gospa liobičeva 14 knjig in 12 snopičev; Eugen Lach, mag. konc. pristav, 1 ; župnik Sila 12; Bambergova knjigar-nica 2; prof. A. Tavčar 7; ravnatelj Fr. Wiesthaler 13; dijaki IV. b: J. Šolar 1, E. Valentinčič 3, A. Žgur 2; dijaka III. b: Doinicelj 6, J. Mayer 1; dijaka II. a: St. Legat 4, Fr. Stržaj 3; dijaki I. b: J. Buh 1, V. Eržen 1, J. Jeklin 3, J. Pajnič 8, /a. Vodušek 3, A. Zencovicli 2, Fr. Zupanc 7, M. Železnikar 1 knjigo.
Koncem šolskega leta 1892/93 šteje ta knjižnica: 795 del, ozir. 799 knjig slovenskih in 839 del, ozir. 850 knjig nemških, skupaj 165 5 knjig.
II. Zemljepisna in zgodovinska ličila (varuh profesor S. Rutar) so se pomnožila :
a) Po nakupu:
3 Bretschneiderjevih zgodovinskih zemljevidov Evrope (štev. 48, 49, 50), 1 Kieper-tovega zemljevida: Imperium Romanum, 1 Schmidovega rodovnika avstrijske vladarske rodovine (v 2 izvodih), 2 časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1893; Seibert, Zeitschrift für Sehulgeographie, 1893.
b) Po darilu :
Redn. učitelja A. Tavčarja: 17 zemljevidov k «Slovenskemu atlantu».
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1892/93: 1 Felklov telurij, 1 globus. 69 zemljevidov (v 75 izvodih), 15 atlantov (v 16 izvodih), 5 podob in tabel, 1 zbirko, obsezajočo 40 slik starorimskih stavbnih spomenikov in 6 zvezkov zemljepisnih časopisov,
III. Prirodoznanski kabinet (oskrbuje prof. /os. Hubad).
1.) Kupila so se nastopna učila:
a) Fizikalna: 1 premično električno navodilo, 1 razdelilni električni kolovrat, 1 pristroj za dokaz, da se razprostira elektrika na površju električnih teles; 1 Bunsenova baterija (4 člene), 1 koralnik v stekleni krogli, 1 Sehedoffov elektronos.
b) P r i r od o p i s n a: 1 morski prašiček, 1 poljski zajec, 1 postolka, 1 ponočna čaplja, 1 zelena vrana, 1 mala bobnarica, 1 plezavec, 1 zelena žolna; 52 prirodopisnih slik in knjige: Gangeihauer, Die Käfer von Mitteleuropa, I.; Schwalbe, Das Buch der Pilze; Dr. J. M. Hinterwaldner, Wegweiser für Naturaliensammler; Schlitzberger, Unsere verbreiteten giftigen Pilze; Schlitzberger, Unsere essbaren Pilze; Rabenhorst, Kryptogamenflora, snopič 18., 19., 20., 21. in 22.
2.) Darovali so:
P ri rod op i s n ih učil: C. kr. ministerstvo za »k in bogočastje: Wettstein, Botanische Zeitschrift 1893; gg. M. Sila, župnik v Rcpentaboru: Dr. M. Bach, Studien und Lesefrüchte aus dem Huche der Natur, 1872 —1875 (3 zv.); Ant. Jeločnik, knjigovodja v Litiji: 20 rudnin iz litijskega rudokopa; F. Stegnar, c. kr. učitelj in deželni poslanec: 1 martinčkovo ogrodnieo, 1 kokosov oreh in «Novice» 1878; Ig. Valentinčič, hišni posestnik in občinski svetovalec: 1 lisico; .1. Cof, c. kr. sodomerec v Kranju: 2 rudnini; prof. dr. Al. Valenta pl. Marchthurn, c. kr. vladni svet. i. t. d.: 1 fotografijo (kresnične mrežnice).
Prirodopisno zbirko so s priznanja vredno prizadevnostjo množili tudi še učenci —
IV.	a, razreda: Hud. Cepuder, Iv. Kukla; IV. b. razr.: Iv. Solar, K. Škapin, E. Valentinčič;
III.	a. razreda: Frid. Gregorka, BI. Majcen, M. Mihelčič, K. Pollak, K. Vodeb; III. b. razreda: Fr. Avser, Fr. Ažbe, A. Domic^lj, Fl. Golar, K Pož, Jos. Vodopivec; II. a. razreda:
H.	Cvetko, V. Jeločnik, Lj. Jenko, Ad. Ribnikar; T. a. razr.: Fr. Bar; I. b. razr.: Jos. Pajnič.
Prirodoznanska zbirka šteje koncem šolskega leta 1892/93: 183 fizikalnih pristrojev, 1(17 vretenčarjev, 2290 brezvretenčarjev, 8 umeteljriih prirodopisnih predmetov, 290 kemikalij, 114 kristalnih vzorcev, 624 rudnin, 1609 vrst suhih rastlin, 204 geologiških predmetov, 10 narodopisnih predmetov, 36 okamenin, 20 stereo-metriških teles, 151 prirodoznanskih slik, 118 prirodoznanskih in matematičnih knjig; skupaj 5 8 2 2 komadov.
IV. Risalna učila (oskrbuje	realčni prof. Iv. Franke) so	se pomnožila le za
5	risalnih desk z oporami, ker se ni pokazala nikakeršna druga	potreba. Ta zbirka,
ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene gimnazije kranjske, šteje koncem šolskega leta 1892/93: 23 knjig, 22 predložnih zbirk, 168 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik,
1	šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave; skupaj 3 5 7 komadov.
V. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom e. kr. prof. na tukajšnji višji gimnaziji Alfonza Paulina in v oskrbi e. kr. botaničnega vrtnarja Iv. Rulitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsi zavodi. Občinstvu jc pristopen o nedeževnih popoldnevih. 'Proške za njegovo vzdržavanje zalagata (po razpisu vis. naučnega mini-sterstva z dne 17. aprila 1891, štev. 6323) tukajšnji gimnaziji z doneskom letnih 210 gld. iz prispevkov za učila, plačanih od učencev, država z doneskom letnih 210 gld. (gl. str. 49., točko 5.) in mestna občina, prispevajoča 105 gld. na leto.
Javna (lieejua) knjižnica	z letno dotacijo 1200 gld. v	oskrbi c. kr. varuha
gosp.	dra Gottfrieda Muys-a je pod	postavnimi pogoji pristopna i	učiteljem i učencem.
Koncem šolskega leta 1892 je Stela: 34.725 del, 52.391 zvezkov, 5805 snopičev, 1946 listov, 420 rokopisov in 242 zemljevidov.
Deželni muzej Rudolfi n um z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov pri-rodstva, mnogimi starinami in kulturno zgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb iz Kranjske.
VI.
Statistika učencev.
			V r	a z	red	u			
	i.		II.		III.		IV.		Skupaj
1. Število.	a	b	11	b	11	b	a	b	
Koncem šolskega 1. 1891/92 Začetkom šolsk. 1. 1892/93 Med šolskim letom vstopilo	53 73 -	59 13	38 46	43 48	38 40	34 44	40 33	39 35 -	344 392* -
Vseli skupaj torej vsprejetih	73	73	46	48	40	44	33	35	392
Med njimi: Na novo vsprejetih, in sicer:									139
Iz ni?., razr. premeščenih .	68	66	1	—	2	2	—	—	
Repetentov		1	2	—	—	1	1	—	—	0
Zopet vsprejetih, in sicer:								33	228
Iz niž. razr. premeščenih .	—	—	44	45	36	37	33		
Hepotentov		4	5	1	3	1	4	—	2	20
Med šolskim letom izstopilo	14	6		3	6	6	—	—	35
Število učencev kotle. 1892/'JS Med njimi:	59	67	46	45	34	38	33	36	357
Javnih učencev 		59	67	46	45	34	38	33	35	357
Privatistov		—	—	—	—	—	—	—	—	—
2. Po rojstnem kraju (domovini).									
Iz Ljubljane		5	14	9	10	9	12	5	4	68
» Kranjske sicer		52	45	34	34	22	23	27	28	265
» Štajerskega		1	2	—	—	1	—	1	—	5
Koroškega 		1	—	1	—	—	—	—	—	1
» Primorskega		—	6	1	—	2	3	—	2	14
' drugih dežel takraj Litve	—	—	1	—	—	—	—	—	1
» dežel onikraj Litve. . .	—	—	—	—	—	—	—	1	1
> inozemstva		1	—	—	1	—	—	—	—	2
Skupaj . .	59	67	46	45	34	38	33	35	357
3. Po materinščini.									
Slovenci vsi		59	67	46	45	34	38	33	36	357
4. Po veri.									
Katoličani vsi		59	67	46	45	34	38	33	35	357
5. Po starosti.									
11 let starih		4	6	—	—	—	—	—	—	10
12 » » 		15	17	6	1	—	—	—	—	39
18 » ■ 		16	19	11	9	5	2	—	—	62
14 » • 		16	18	9	14	9	9	5	2	82
15 > 		4	7	16	13	5	14	8	8	75
16 > » 		4	—	4	8	7	8	10	10	51
17 » - 		—	—	—	—	5	2	6	9	22
18 ■ - 		—	—		—	3	2	3	5	13
19 		—	—	—	—	—	1	1	1	3
Skupaj . .	59	67	46	45	34	38	33	35	357
♦ Vsprejetih jo bilo sicer 898, toda 1 prvošolec ni vstopil.
			V r	a	r e d	u			
	I.		II.		III.		IV.		Skupaj
6. Po bivališču staršev.	a	b	a	b	a	b	a	i,	
Iz Ljubljane	 0(1 drugod		7 52	16 51	14 32	9 36	11 23	10 28	6 27	7 28	80 277
Skupaj . .	59	(17	46	45	34	38	33	35	357
7. Razredba. a) Koncem iolsk. 1.1892/93									
jih je dobilo: Spričevalo I, reda z odliko	6	5	4	4	6	5	4	11	44
1. » 		39	44	35	29	18	22	28	21	236
11. » 		5	9	1	8	3	3	1	1	31
III. » . .	1	2	1	—	1	1	—	—	6
Ponavljalna skušnja se je									
dovolila		8	7	0	4	7	6			2	39
Dodatna skušnja se je dovolila (zaradi bolezni) .						1			1
Izvanrednih učencev....									
Skupaj . .	59	67	46	45	34	38	33	35	357
b) Dodatek k šolskemu letu 1891/92: Ponavljalnih skušenj je bilo									
dovoljenih		7	6	7	2	7	—	2	1	32
Skušnjo je prebilo:									
Povoljno		7	6	7	2	6	—	2	1	31
Nepovoljno (ali pa jih ni									
prišlo) 		—	—	—	—	1	—	—	—	1
Dodatnih skušenj je bilo									
dovoljenih		—	—	—	1	—	—	—	—	1
Skušnjo je probilo:									
Povoljno		—	—	—	—	—	—	—	—	—
Nepovoljno		—	—	—	—	—	—	—	—	—
K skušnji ni prišel . . .	—	—	—	1	—	—	—	--	1
Tedaj je končni posledek za 1891/92: Dobilo jih je:									
Spričevalo I. reda z odliko	9	5	6	7	3	9	10	9	58
, » I. »		35	42	30	30	30	24	28	28	247
II. »		7	8	2	2	3	1	2	2	27
» III. »		2	4	—	3	2	—	—	—	11
Neizprašanih			—		1				—	1
Skupaj . .	53	59	38	43	38	34	40	39	344
8. Denarni prispevki									
učenčev. Šolnino jih je moralo plačati									
v 1. polletju		37	28	6	8	8	6	3	4	100
»2. » 		18	11	7	12	12	7	5	11	83
Na pol je bilo oproščenih v 1. polletju					1				1	2
v 2. > 									1	1
Popolnem oproščenih je bilo
v 1. polletju...............
»2. » ......................
Šolnina je znašala
v 1. polletja .... gld. » 2.	»	....	*
Skupaj: gld.
Vsprejemnina jo znašala gld.
1’rispevki za ulila so znašali .................gld.
Pristojbina za spričevalne dvojnice..............gld.
Francoščina Laščina . . .
Skupaj: gld.
9. Udeležba pri pouku v odnosno-obveznih in neobveznih predmetih.
I.	tečaj
I. »
I L ’
II. »
l m. » / i- » l n. »
/ i- * l n. »
/ i- » i ii. »
Risanje
Lepopisje . . . Telovadba . . Petje...........
		V r	a x	r e d	U			
I.		II.		III.		IV.		Skupaj
a	b	a		a		a	b	
27	40	40	40	32	38	30	30	277
42	57	39	35	22	31	28	23	277
740 —	560 —	120 •—	170- —	160 •—	120 •—	60—	90- —	2020•—
360' —	220 •—	140 •—	240 • —	240 • —	140 • —	100 ■ —	230 —	1670'—
1100•—	780 —	360 —	410- —	4(K)-—	260 • —	160 • —	820 —	3690•—
144-90	142-80	2-10		6 • 30	6-30	—	—	302*40
73-	73 —	46 — -	48- —	40'-	44 —	33 —	35 — 3	392 • — 3
217 90	215-80	48-10	48' —	46-30	50-30	33- —	38- —	697-40
							5	5
—	—	—	—	—	—	8	9	17
12	U	3	2	—	—	—	—	28
		—	3	2	5	6	1	—	17
						—	2	1	6	7	16
21	23	1	—	—	—	—	—	45
3	—	17	18	1	3	—	—	42
12	20	13	8	—	—	—	—	53
—	—	—	—	0	8	4	8	25
6	12	4	7	2	2	—	—	33
—			7	6	7	9	4	1	34
3	, 2	3	6	3	7	6	7	37
227-75	80-30 222-30		388- —	244-67 830 -38441 -94			650-35] 3085-69	
10. Ustanove.
►Število štipendistov ....
Skupni znesek ustanov gld.
11. Podpore.
a) Ustanove (glej štev. 10!).
b) Podporna zaloga. S posebnim podpornim društvom ali stalnim podpornim zakladom se sicer zavod doslej še ne more ponašati. l)a se je pa vender vsaj kolikor toliko mogla olajšati beda, ki tare večino naših učencev, hvala za to gre raznim skupščinam in posameznikom katerih splošno znana milosrčnost je podajala ravnateljstvu v ta namen potrebnih pripomočkov Med temi dobrotniki se posebno odlikujeta visoki deželni zbor kranjski in preslavna hranilnica kranjska, ki sta velikodušno volila zavodu v podporne namene 300, oziroma 150 gld. Iz na branih pripomočkov so se preskrbovali revni, pa pridni učenci z učnimi knjigami in obleko vrli tega pa so (toda redkeje) zanje prejemali njih starši ali odgovorni nadzorovatelji večje ali manjše prispevke v gotovini (za hrano, stanovanje, v boleznih, i. t. d.). Podpore je delilo ravnateljstvo, sporazumevši se vsakikrat z dotičnim razrednikom.
Podporna knjižnica, ustanovljena začetkom šolskega I. 1890/91, pomnožila se je v preteklem šolskem letu po nakupu in darilih za 129 učnih knjig in 28 atlantov, tako da šteje sedaj 559 knjig in 171 atlantov.
Računski pregled.
A. Dohodki.
Prenos iz šolskega 1. 1801/92 v gotovini (po obračunu, podanem dne 31. XII. 1892 pod štev. 434 in potrjenem od deželn. Sol.
sveta	z	razp. z dne 3. II. 1893, štev. 43)..........................gld.	45'67
Darovali	so:	Visoki deželni zbor kranjski.............................. »	300' —
Preslavna hranilnica kranjska '........................:	»	150' —
Omizna družba v Kranju na dan	majniškega	izleta	.	»	15'20
G. Otomar	Bamberg, knjigotržec,	posestnik i. t. d. .	»	15' —
G. Jos.	Zupančič	(po prof. Hubadu)	.	■.................. »	1 ' —
O	novem letu: a) gg. profesorji:
M. Karlin................................ »	2 —
S. Rutar................................. »	2' —
Dr. L. Požar............................. »	1 ' —
A. Tavčar................................ »	2' —
Ravnatelj................................  »	3 ' —
b)	Učenoi:1
I. a. razreda............................»	11 ' 20
I. b. »	.................»	13 05
II. a. »	  »	9'95
II.	b. »	 »	6 '77
III. a. »	7 gld. in povodom
ravnat, godu gld	5’10, skupaj	»	12 10
III. b. razreda.......................... »	3' 54
IV. a. »	 »	3' 13
IV.	b. » *	 »	8'40
Učenci III. b. razrftda povodom razrednikovega godu
5	gld. in o neki drugi priliki 75 kr., skupaj .	»	5'75
Odškodnina, plačana od učencev za pokvarjene knjige »	3 ' 50
Skupaj:	gld.	614'26
' 1. a. razreda: Močnik 1 gld., Černe 80 kr., Merhar (>0 kr., Debeljak, Gruden, Serko Edvard, Šerko Milan po 50 kr., Aceto, Jenko Jos., Jež, Žvokelj po 40 kr., Bohinc, Gerbič, Kreč, LavS, Pavlin po 30 kr., Dermastija, Hočevar, Jaksetič, Jeglič, Jenko Fr., Keršič, Koželj, Kristan, Teran, Vilfan, Zimmermann po 20 kr., Arko, Bradaška, Grčar, Grapar, Jehačin, Juvan, Kuhar, Lovšin, Medved, Podbevšek, Rode, Rozman, Sojar, Zalokar, Žnidaršič po 10 kr. — l. li. razreda: Pajnič
2	gld., Bončar Jak., Bonear Rud., Merčun, Zupanc po 1 gld., Hladnik 80 kr., Dermelj, Intihar, Jenko Miljut., Kraigher, Kreutzer, Verhune po 50 kr., Kašman, ltntar Ign. po 40 kr.. Puppis, Špendal, Šušteršič po 30 kr, Kratky, Levec, Tušar, Zenkovich po 20 kr , Zajec Emil, Zajec Rih., Žuat po 15 kr., Belec, Huth, Kmet po 10 kr. — II. a. razreda: Steržaj 1 gld. 20 kr , Jenko Jos., Jenko Ludv., Kette, Samec. Šavnik, Tribuč po 1 trld., Janša, Tomšič po 50 kr., Ribnikar 25 kr., Bajec, Cvetko, Černe, Schiffrer, Szillich po 20 kr., Peček 12 kr., Celedin, Frank, Mam po 10 kr., Aljančič, Bemot po 4 kr. — II. b. razreda: Pollak 3 gld., Dolničar 65 kr., Gostiša 60 kr., Januš, Kmet, Lampret, Premrl, Stoječ, Turk po 20 kr., Hutter, Piber po 15 kr., Čenčič, Gruden, Hoerman, Juvan, Kogovšek, Labernik, Rodič, Šlibar, Tavzes po 10 kr., Perovšek 8 kr., Zakrajšek
6	kr., Jovan, Petrič po 4 kr. — III. a. razreda: Pollak 6 gld , Povše 3 gld., Polec 1 gld., Pfeifer 80 kr., Šešark 50 kr., Avčin, Sallor po 30 kr., Trampuž 20 kr. — 111. b. razreda: Kavčan
1	gld., Skul 50 kr, Klemenc, Omersa po 30 kr , Domicelj, Vodopivec, Zajec, Žorž po 20 kr., Švara 14 kr., Cuk, Kaman, Lukešič, Mayer, Prijatelj po 10 kr. — [V. a. razreda: Gregorin, Tomec po 40 kr., Kukla, Rus po 30 kr., Cepuder, Hutter, IClešnik, Rakovec, Schinkouz, Vagnja po 20 kr., Jerala 12 kr,, Ferjančič 11 kr., Dolenc, Juvan po 10 kr., Demšar, Doheršek po 5 kr. — IV. li. razreda: Valentinčič 2 gld., Pollak, Šerko, Urbanc po 1 gld , Č!ok 60 kr., Golli, Lavrenčič, Zaplotnik, Zupančič, Zgur po 50 kr., Fistar 30 kr.
Za učne knjige in atlante Za obleko ......
Podpore v gotovini .
gld. 218-20 » 33112 .	48•no
Skupaj :	gld.	597 • 92
Ako	se odbijejo od dohodkov'	v	znesku...............................gld.	614'26
stroški	v	znesku................................ »	597 ' 92
ostane prebitka...........................................................gld.	1(5 '34
BlagoduSno so nadalje podpirali ubožne učence, podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, samostani prečast. oo. frančiškanov, mm. uršulink in usmiljenih sester, prečastito Marijanišče, knezoškof. semenišče in Alojzijevišče, slavno ravnateljstvo «ljudske in dijaške obedniee» in mnogi zasebniki. Med zadnjimi si je pridobil posebnih zaslug za zavod prečast. g. kanonik monsignor L. Jeran, čegar požrtvovalno človekoljubje je preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici. Vrh tega je dajalo knezoškof. Alojzijevišče (Collegium Aloysianum) vso postrežbo v 1. polletju 13, v 2. p. 16 učencem. Ti gojenci so obiskavali c. kr. nižjo gimnazijo kot javni učenci, le njenih bogoslužnih vaj se niso udeleževali.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p, n. dobrotnike kar najiskreneje ter si usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljni njih blagohotnosti.
12. Vsprejemnine in prispevki učeucev za učila (glej štev. 8!).
Ti	doneski za učila so se porazdelili med	posamezne učne stroke	po ministerskih
naredbah	z dne 14. junija 1878, štev. 9299, in	z dne 17. aprila 1891,	štev. 6323.
VII.
Važnejše odredbe c. kr. šolskih oblastev.
•
1.) Razpis vis. c. kr. naučnega ministerstva z dne 22. junija 1892, štev. 703601 (naznanjen z razpisom preslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14 julija 1892, štev. 1395), odreja, kako postopati pri nakazovanju stalnih letnih nagrad in nadomestnin, da se doseže jednakomernost.
2.) Razpis vis. n. minist, z dnč 6. julija 1892, štev. 11297 (nazn. z razp. presl. dež. šol. sveta z dne 30. julija 1892, štev. 1478), določuje učni načrt nemščini v I. in
II.	razredu državne gimnazije novomeške, državne nižje gimnazije ljubljanske in slovenskih paralelk na drž. višji gimnaziji v Ljubljani.
3.) Razp. vis. n. min. z dne 4. septembra 1892, štev. 1816 (naznan. z razp. pres. dež. šol. sveta z dne 15. septembra 1892, štev. 2037), opozarja na poučilo, izdano od vis. ministerstva za notranje zadeve o koleri in naredbah zoper njo, ter zaukazuje, da se je natančno držati ondi razglašenih pravil.
4.) Razp. presl. dež. šol. sveta z dne 27. oktobra 1892, štev. 2672, naroča ravnateljstvu razglasiti nekaj izpreinenjenih določb o znižani voznini, dovoljeni učencem na	progah državnih železnic v ta namen, da se	jim olajša pot v šolo.
5.)	Razp. Nj. vzvišenosti g. ministra za uk	in bogočastje z dne 10.	oktobra 1892,
štev. 5476 (naznan. z dež. šol. sveta razpisom z dne 26. oktobra 1892, štev. 2691), povišuje, uvažujoč razmere botaničnega vrta ljubljanskega, njega dotacijo za 210 gld..
ki sc plačujejo, začenši s solčnim letom 1893., iz državnega zaklada; poleg tega ostane v veljavi določba, po kateri imata ljubljanski gimnaziji prispevati k omenjeni dotaciji vsoto letnih 210 gld.
6.) Razp. vis. n. ministerstva z dne 16. novembra 1892, štev. 24034 (nazn. z razp. presl. dež. šol. sveta z dne 2. decembra 1892, štev. 3045), potrjuje fr. Wiesthalerja knjigo: «Latinske vadbe za 1. gimn. razred» (II. natis. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg 1892) kot porabilo na gimnazijah, na katerih se uči latinščina s slovenskim jezikom.
7.) Razp. vis. n. ministerstva z dne 4. decembra 1892, štev. 9639 — 88 (nazn. z dež. šol. sveta razpisom z dne 13. decembra 1892, štev. 3193): Varuhom dijaških knjižnic se učna dolžnost ne more redno zlajsevati; pač pa se utegnejo nekoliko razbremeniti, ako iz tega ne vzrastejo državi posebni stroški. Učitelje, ki so delj časa zaslužno delovali kot knjižničarji, voljan je g. n. minister na utemeljen predlog ravnateljstva in šolske oblasti nagraditi za vsak slučaj posebej.
8.) Razp. vis. n. ministerstva z dne 6. decembra 1892, štev. 26572 (nazn. z dež. šol. sveta razpisom z dne 18. decembra 1892, štev. 3232): Da se pridobi več časa za šolske igre in druge telesne vaje, bodi na obeh gimnazijah ljubljanskih še tretji popoldan obveznega pouka prost. Kot dneve, ob katerih se naj v ta namen opušča popoldanski pouk, določuje minist, razpis z dne 11. februvarija 1893, štev. 2114 (nazn. z presl. dež. šol. sveta razpisom z dne 18. februvarija 1893, štev. 353): torek, četrtek in soboto.
9.) Razp. vis. n. ministerstva z dne 26. februvarija 1893, štev. 28456 (nazn. z dež. šol. sveta razpisom z dne 8. marcija 1893, štev. 469): Počenši s šolskim letom 1893/94 sme le višja gimnazija vsprejemati gojence knezoškof. Alojzijevišča. Da bodo mogli učitelji veronauka na tukajšnji višji gimnaziji, ki so ob jednem odgojitelji v Aloizijevišču, popolnem nepristrano poslovati, ni jim izročati pouka v posvetnih predmetih, tudi ne, ako so zanj usposobljeni. Vsak učitelj veronauka na ljubljanskih gimnazijah, ki namerava poleg svoje gimnazijske službe prevzeti, oziroma postavši katehet, še nadalje opravljati posel ravnatelja ali prefekta v Alojzijevišču, mora odslej šolsko oblast prositi dotičnega dovoljenja. Omenjeni postranski posel katehetu nikakor ne umanjšuje dolžnosti, sodelovati pri bogoslužnih vajali gimnazije, na kateri službuje.
10.) Razp. vis. n. ministerstva z dne 17. marcija 1893, štev. 4818 (nazn. z dež. šol. sveta razpisom z dne 1. aprila 1893, štev. 692): Pri sedanji razdelitvi prirodoznanske učne tvarine ni potrebno opravljati v prvih šestih tednih II. polletja ponavljalnih pre-skušenj iz zoologične in fizikalne tvarine, preučene v I. polletju 1. in II., oziroma III. razreda.
VIII.
Kako se je pospeševal telesni razvoj šolske mladine.
(Zvršitev ministerske naredbe z dne 12. oktobra 1890, štev. 1853.)
Po zimi so se drsali učenci v obilnejšem številu nego lani na ledišču «Kernu», katerega lastnik, posestnik gosp. Fr. Doberlet, jim je na prošnjo ravnateljstva blago volje znižal (vsakokratno) drsalnino na 5 kr. Isto tako je ravnateljstvo izposlovalo pri tukajšnjem železninaiju gosp. St. Nagy-u, da so dobivali učenci drkalice za znižano ceno (1 gld. 50 kr.).
Po leti so mogli učenci o popoldanskih urah kopati se in plavati v mestnem kopališču proti zmerni ceni 5 kr. (za 1 kopel).
Šolske igre jo kolikor prizadevno, toliko uspešno vodil tudi letos prof. Josip Hubad. Ob ugodnem vremenu se je priredil vsak četrtek kak izlet v bližnjo okolico; dvakrat na teden, ob torkili in sobotah, pa so se shajali učenci na travniku, ki ga je tukajšnjima gimnazijama v to svrho brezplačno odmenil slavni mestni zbor, blagohotno uvažujoč, kolikega pomena da so telesne vaje za telesni in ž njim sovred tudi za duševni razvoj učeče se mladine. Na tem igrišču sc je kratkočasila mladež z igrami, katere si je sama volila, ali pa jih je določeval nadzirajoči učitelj; vsake pol ure so se igre premenile. Najbolj so ugajale nastopne: «Črni mož.» «Miš in mačka.» «V vodnjak gledati.» «Jcdna, dve, tri, prvi par leti!» «Ugibanje po obrazu.» «Vsak da svoj glas.» «Trden most.» «Kužki.» «Kralj Ladoga, daj mi žogo!» «Žoga leti!» «Lučanje žoge.» «Dober dan, gospod Ribič!» «Medved.» «IIuS, huš!» «Koklja in jastreb.» «Lisica v brlogu.» «Vojska po jedni nogi.» «Klobuke trgati » «Jelena ruvati.» «Zandarji in tatje.»
Hvalno bodi na tem mestu omenjena trudoljubnost nekaterih učencev, ki so kot reditelji in podnadzorniki vestno in spretno podpirali g. prof. Hubada ter s svojim taktnim postopanjem pripomogli k po voljnemu uspehu. Med njimi so sc odlikovali v prvi vrsti učenci: Kandare, Šolar (IV. b. r.), Mihelčič, Borštnar (III. a. r.), Domicelj (III. b. r.), Kobal (II. a. r.) in Pollak J. (II. b. r.); v drugi vrsti: Jenko (IV. a. r.), Pitschman, Vidmar Herrn. (IV. b. r.), Polec (III. a. r.) in Savnik (II. a. r.).
Potrebnih igrač je pribavilo ravnateljstvo iz vsote 50 gld., katero mu je na dotično prošnjo v ta namen poklonila preslavna hranilnica kranjska. Bodi radodarni dobrotnici šolske mladine na tem blagem činu i s tega mesta hvala dostojna!
Izletov in iger se je udeleževalo po 150—200 učencev.
Vsak šolski	dan	se je dovolilo	učencem ob desetih 10 minut opočitka; ta čas
so	smeli (tudi po	zimi	ob jasnih, ne	premrzlih dneh)	izprebajati se po prostornem
šolskem dvorišču, dočim so se zračile učilnice.
IX.
Kronika.
Šolsko leto 1892/93 seje pričelo s slovesno sv. mašo z «Veni sanete», ki jo je služil preč. knezoškof. konsist. svetovalec, častni kanonik in upokojeni prof. Josip Marn. Ponavljalne skušnje so se opravile v dobi od 16. do 18. septembra. Vsprejemnih skušenj za	vstop v l. razred ni	bilo. Vsprejelo	se je namreč že	mesca julija toliko prvošolcev,
da	je njih število	zadostovalo za več	ko dva oddelka;	prošnji ravnateljstva pa, da
bi se otvoril še tretji oddelek I. razreda, vis. c. kr. naučno ministerstvo ni ugodilo, sklicujoč se (v razpisu z dne 10. avgusta 1892, štev. 17505) na več temu protivnih razlogov.
Z razpisom z dne 10. avgusta 1892, štev. 148(52, je imenovalo vis. c. kr. naučno ministerstvo namestnega učitelja Viktorja Bezka začasnim glavnim učiteljem na goriški pripravnici za učiteljice. Zavod, kateremu je bilo njegovo ne manj obsežno kakor korenito znanje in zaslužna delavnost na književnem polju v diko, izgubil je z njim izbornega veščaka, učiteljstvo skromnega in vsigdar postrežnega tovariša, mladina vestnega, za svoj poklic vnetega in ji očetovski naklonjenega učitelja. Te odlične lastnosti zagotavljajo mu trajen, blag spomin pri učiteljih in učencih. — Na njegovo mesto je pozvalo ravnateljstvo izprašanega suplenta tržaške državne gimnazije Vincencija Go/loba; to pozvanje je potrdil presl. deželni šolski svet z razpisom z dne 22. septembra 1892, štev. 2186.
Z razpisom z dno 23. avgusta 1892, štev. 17472, je Nj. vzvišenost gospod naučni minister dovolil, da ostane Se na dalje na zavodu v službi redni učitelj kočevske gimnazije Al. Tavčar, ki je bil z minist, razpisom z dne 1(5. septembra
1892,	štev. 19677, pridodeljen državni nižji gimnaziji ljubljanski v službovanje.
Z razpisom z dne 7. oktobra 1892, Štev. 2187, je preslavni dež. šolski svet kranjski stalno v službi potrdil rednega učitelja dr a. Lovra Požarja ter mu priznal profesorski naslov.
Dne 4. oktobra je prisostvoval učiteljski zbor, povabljen od slavil, ravnateljstva višje gimnazije, svečanosti, prirejeni v šolskem poslopju na čast upokojenemu profesorju višje gimnazije, preč. gosp. knezoškof. konsistorijalnemu svetovalcu in častnemu kanoniku Josipu Marnu, odlikanemu od Nj. veličanstva s Franc-Josipovega reda viteškim križem, ki mu ga je o tej priliki gosp. dež. šolski nadzornik [os. Suman pripel na prsi vpričo zbrane šolske mladino (viš. gimn.), učitoljskili zborov obeh gimnazij in nekaterih povabljenih gostov. Slavljenca, ki je kot propovednik in dobrotnik pospeševal blaginjo in razvoj e. kr. nižje gimnazije, vrh tega pa bil svoje dni večini učiteljskega zbora in učencem IV. razreda blagohoten učenik, pozdravil je i poročevalec ter mu čestital v imenu zavoda, izražajoč željo, da bi mu bilo usojeno, radovati se cesarskega odlikanja in zasluženega pokoja še dolgo vrsto let v trdnem zdravju. Ta želja se žal ni izpolnila. Kajti že 27. prosinca je preminul prof. Marn po kratki bolezni; veličastnega pogreba njegovega (dne 29. prosinca) se jo udeležil zavod korporativno, učitelji pa so poleg tega	še položili na rajnikovo krsto venec z	napisom:	«Učiteljstvo nižjo
gimnazije ljubljenemu učitelju in tovarišu.»
Z Najvišjim sklepom z dne 7. oktobra 1892 je račilo Nj. veličanstvo dovoliti, da stopi c. kr. deželni predsednik na Kranjskem, preblagorodni gospod Andrej baron Winkler, v stalni pokoj, katerega je bil prosil, tor mu jo tem povodom milostno podelilo veliki križ Franc-Josipovega roda. Dne l(i. oktobra so se v vladni hiši sošle deputaeije učiteljskih zborov, službujočih na tukajšnjih srednjih šolah, c. kr. učiteljski pripravnici in	obrtno	strokovni šoli, pa načelništvo c.	kr. licejne	knjižnico, da bi
čestitale gosp. dež. predsedniku na novem odlikanju ter se z njim poslovilo. Na ogovor voditelja deputacijam, c. kr. dež šol. nadzornika gosp. J os. Sutnana, ki je zlasti poudarjal odstopajočega gosp. dež. predsednika vzorno pravicoljubljc in trajne zasluge za šolstvo kranjsko, zahvalil sc jo preblagorodni gospod ter blagovolil laskavo priznati kranjskega učiteljstva vstrajno vestnost, češ, da mu jo bila za njegovega skoro trinajstletnega uradnega delovanja vsigdar zanesljiva in trdna podpora. — Z upokojenim gosp. baronom VVinklerjem je	zapustil	deželo dostojanstvenik neumorne	delavnosti,	redke priljudnosti
in plemenitega	srca, ki	je bilo zgolj le sreči in blaginji	vojvodine Kranjske. Imenoma
šolstvu iskren prijatelj, učiteljem ugodljiv zaščitnik, učencem skrben dobrotnik jo odvažno pospeševal šolske težnje, kolikor je bilo na njem. Sprožil je zlasti ono uredbo dvojezičnega pouka, ki je sedaj uvedena na treh gimnazijah kranjskih ter že deset let tako lopo uspeva. Saj je pa tudi neprecenljiva dobrota slovenskim učencem, ker jih dovaja do zaželene omiko s pomočjo jedino jim umljive materinščine, poleg katere se mogö do dobra naučiti i nemščine. Jcdnako blagovita jo bila gospoda barona Wink le rja delavnost v drugih strokah deželne uprave. Radi tega ostane njegovo ime z zlatimi črkami zapisano v kulturni povestnici kranjski, osobito pa slovenski, in še pozni rodovi bodo blagoslavljali njegov spomin. Čvrst na duši in telesu uživaj vele-zaslužni blagotvornik dolgotrajen pokoj, «prijeten, lep večer — po vročem dnevi!»
Z Najvišjim sklepom z dne 7. oktobra 1892 je račilo Nj. veličanstvo imenovati namostniškega svetovalca v Gradcu, gospoda Viktorja barona Heina dvornim svetL nikom ter mu poveriti vodstvo deželne vlado na Kranjskem. Nastopivšemu službo dno 26. oktobra so so poklonile deputaeije tukajšnjih višjih šol in načelništvo c. kr. licejne
knjižnice dne 30. oktobra ter mu izrazile udanost po svojem voditelju, e. kr. deželnem nadzorniku gosp. Jos. Sumanu. Z Najvišjim sklepom z dne 7. junija 1893 je imenovalo Nj. veličanstvo gosp. barona Heina deželnim predsednikotn na Kranjskem.
Z razpisom z dne 13. novembra 1892, štev. 2276, je dalo visoko c. kr. naučno ministerstvo prof. S. Rutarju odpust za drugo polletje, podelivši mu potno ustanovo v znesku 1000 gld. s tem namenom, da si potujoč po Laškem in Grškem razširi obseg svojega strokovnega znanja. Ker ni bilo moči zanj dobiti primernega nadomestnika, razdelila se je večina njegovih ur med ostale učitelje, 4 ure pa je blage volje prevzel tukajšnje višje gimnazije nam. učitelj gosp. dr. Fran Kropivnik. To novo razdelitev učnih predmetov je potrdil presl. dež. šol. svet z razpisom z dne 20. prosinca 1893, štev. 6(5.
Kcšujoč ravnateljstva glavno poročilo o šolskem letu 1891/92 je izjavil preslavni dež. šol. svet (v razpisu z dne 22. prosinca 1893, štev. 3357 ex 1892) svoje zadovoljstvo z učnimi uspehi kakor tudi ■/. vestnim in prizadevnim delovanjem učiteljskega zbora in ravnateljstva ter posebej še hvalno priznal prof. S. Rutarja književno poslovanje na polju domače zgodovine in starinoslovja.
Prvo polletje se je končalo dne 11. februvarija s tiho sv. mašo, po kateri sc je pela cesarska pesen, drugo pa se je pričelo dne 15. februvarija.
Dne 19. februvarija se je udeležilo učiteljstvo slovesne sv. maše, ki jo je v stolnici služil prevzvišeni knez in škof ljubljanski, preč. gosp. dr. J. Missia, o petdesetletnici škofovanja Nj. svetosti, papeža Leona XIII. Učencem je gosp. katehet T. Zupan razložil pomen tega dneva v (nedeljski) propovedi, po kateri je bila sv. maša z blagoslovom.
Z razpisom z dne 15.marcija 1893, štev. 2070, je vis. c kr. naučno ministerstvo povišalo prof. M. Karlina v VIII. činovni red.
Dne 22. novembra, 7. decembra in v dobi od 18. do 25. aprila je nadzoroval c. kr. šolski nadzornik gosp. Jos. Suman zavod ter prisostvoval pouku v skoro vseh predmetih. Natančno pregledavši naložne zvezke in prepričavSi so o rednem stanu in vestnem oskrbovanju učnih zbirk je sklical (dne 1. maja) učiteljstvo v konferencijo, pri kateri je izrazil v obče svoje zadovoljstvo z znanjem in vedenjem učencev, podal nekaj potrebnih navodil ter obljubil podpirati na odločilnem mestu nekatere želje posameznih učiteljev, oziroma vsega učiteljskega zbora.
Dne 17. maja je priredilo blizu 100 učencev pod vodstvom 4 učiteljev izlet (črez sv. Jošt) v Kranj, kjer so obhajali v čitalničnih prostorih pojoč in deklamujoč majniško veselico ter se radovali v gostilni gosp. P. Mayerja.
Dne 2., 3. in 6. junija je nadzoroval vse tri risarske tečaje strokovni nadzornik gosp. prof. (državne realke solnograške) Herman Lukas, kateremu je poverilo visoko e. kr. naučno ministerstvo (z razpisom z dne 19. novembra 1892, štev. 2954) nad-zorništvo risarskega pouka na srednjih šolah in učiteljskih pripravnicah gorenje-avstrijskih, solnograških, štajerskih, koroških, kranjskih, nemško-tirolskih in predarclskih za dobo 3 let (t. j. do konca šol. leta 1894/95).
Bogoslužne vaje: God Njiju veličanstev, cesarja Franca Josipa I. in cesarice Elizabete (4. X., ozir. 19. XI.), jo obhajal zavod s sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Učiteljstvo se je poleg tega udeležilo tudi še slovesne sv. maše na rojstni dan Nj. veličanstva, cesarja Franca Josipa I. (18. VIII.) in zadušnie za ude presvetle ces. rodovine (2. V. in 28. VI.). Tekom leta je šla šolska mladina trikrat k izpovedi in sv. obhajilu. O binkoštih je prejelo več od gosp. kateheta pripravljenih učencev svetstvo sv. birme, dne 25. junija pa prvič sv. obhajilo. V toplejših mescih so se udeleževali učenci (skupno z višjo gimnazijo) dvakrat na teden: v I. polletju ob torkih in petkih, v II. ob sredah in petkih, sv. maše, ki se je služila v stolnici ob pol osmih, ob
nedeljah in praznikih pa je bila za nje in nižje razrede višje gimn. skupna služba božja v nunski cerkvi ob osmih. Propovedovalo se je premenjema nemški in slovenski. Učenci obeh zavodov so bili v cerkvi ločeni tor nadzirani od primernega Števila učiteljev. Petje sta vodila v stolnici: osmošolec Jurij Kozina moški zbor, deškega četrtošolec (niž. gimn.) Fr. Doberšek, ki jo bil pevovodja i v nunski cerkvi; za njegove bolehnosti v drugi polovici 11. polletja ga je nadomeščal petošolec Ivan Stabelj. Orglala sta sedmošolca K. Vodušek in O. Knapitsch. Slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. Rešnjega telesa letos zarad deževnega vremena ni bilo, pač pa so se zastopniki učiteljskega zbora udeležili cerkvenega obhoda na veliko soboto.
Zdravstveno stanje učencev ni bilo nič kaj ugodno, čemur se ne bode čudil, kdor pozna nizke, vlažne in zaduhle sobe, pa nezdravo pitno vodo šolskega poslopja. Vrh tega so pouk zelo motile razne nalezljive bolezni, razpasujoČe se po mestu zlasti o jesenskem in zimskem času; učencev samih se sicer niso toliko lotile, pač pa jih je moralo pogostokrat kar po več iz posameznih razredov doma ostati, ker so stanovali v okuženih hišah. Umrli so tekom leta 3 nadepolni mladeniči: Fr. Berce (I. a. razr.) dne 1. maja pri sv. Lambertu za Škrlatico, J. Slana (I. b. razr.) dne 22. oktobra v Ljubljani za davico in Fr. Luznar (III. b. razr.) dne 16. prosinca na svojem domu (v Dolenji Vasi) za sušico. Kazen teh je dne 17. prosinca preminul tukaj pri svojih starših tudi še
V.	Kulhanek, ki je bil lani učenec II. b. razreda, pa je moral zaradi bolehnosti zapustiti šolo. Učitelji in sošolci njegovi so ga spremili do groba, zadnji mu vrh tega zapeli dve žalostinki v slovo. Umrših se je zavod blagoverno spomnil pri skupni službi božji. K. I. P.!
Oboleli so za delj časa tudi profesorji: T. Zupan (večkrat), J. Hubad (ki seje vsled ptuje neprevidnosti ponesrečil pri nekem kemičnem poskusu) in dr. L. Požar. Bolne učitelje so tovariši rade volje nadomeščali.
Ustmene premestile skušnje so se vršile v dobi od 1. do 8. julija. Razredbena konfereucija je bila dne 8., zavrSna pa 14. julija. Šolsko leto se je končalo dne 15. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Istega dne so se pričele (ob pol devetih) vsprejemne skušnje za vstop v I. razred, za kateri se je bilo zglasiti dne 9. julija.
X.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1893/94.
Šolsko leto 1893/94 se prične dne 18. septembra 1893 s slovesno sveto mašo z «Veni sanete», ki se im služila ob desetih v stolnici. Na novo vstopajočim učencem se je zglasiti, spremljanim od staršev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstnim listom, šolskim spričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 2 gld. 10 kr. vsprejem-niiie in 1 gld. prispevka za učila.
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega leta
1893.	dovršiti 10. leto ter prebiti vsprejemno skušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskavali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v smislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) spričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vsprejemne skušnje se prično dne lß. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustmene popoldne ob treh. Pri teh skušnjah se zahteva po določilih vis. minist, razpisa z dne 14. marcija 1870, štev. 2370, in z dne 27. maja 1884, štev. 8019): «Iz krščanskega nauka toliko
znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.»
Izpraševancem, ki bi vsprejemne skušnje ne prebili s povoljnim uspehom, vrne se vsa plačana pristojbina. Vsprejemno skušnjo ponoviti na istem učilišču ali kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vsprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, javiti se je dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim spričevalom zadnjega polletja ter plačati 1 gld. prispevka za učila.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. drž. nižjo gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na spričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem prvih treh razredov, ki hočejo prihodnje leto svoje nauke kje drugje nadaljevati, pa tudi oniu» četrtošolcem, kateri ne vstopijo v peti razred višje gimnazije ljubljanske.
Zapiski učnih knjig se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Ponavljalne in dodatne skušnje se bodo vršile dne 1 <>. in 17. septembra, isto tako vsprejemne skušnje za vse druge razrede (izimši I.).
Polletna šolnina znaša 20 gld. Učenci I. razreda jo morajo plačati za 1. polletje v prvih treli mescih šolskega leta; vendar smejo (v smislu razpisa vis. uaučnega mini-sterstva z dne 6. maja 1890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šol. leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim učiteljski zbor po prvih dveh mescih prizna v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno» («befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali «povoljno», v pridnosti pa «vstrajno» («ausdauernd») ali «povoljno», koncem 1. polletja pa 1. razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseh drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. dež. šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razp. vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1880, štev. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v spričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno». Prošnjam za oproščenjc šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridenö revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno spričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku staršev ter ne. nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še spričevalo zadnjega polletja.
Ravnateljstvo.
I meni k učence v*
koncern sšoltslcega leta 1892/93.
I.	a.
Aceto Alojzij, Gornja Siska.
Arko Alojzij, Hrenovico.
Bar Fran, Ljubljana.
Bernard Friderik, Škofja Loka.
Bernard Karol, Škofja Loka.
Bohinc Ivan, Mišafie pri Dobravi. A\ Bradaška Peter, Kranj.
Cankar Karol, Vrhnika. A*.
Černe Fran, Ljubljana.
Debeljak Pavel, Visoko.
Dermastia Karol, Vodmat.
Drmota Fran, Sestranska Vas pri Trati. Gerbie Hugon, Ulm na VirtemherSkem.
Gerčar Ivan, Kova.
Grapar Anton, Ljubljana.
Gruden Fran, Godovič.
Hočevar Josip, Kamnik.
Jaksetič Josip, Podgrad v Istri.
Jebačin Fran, Ljubljana.
Jeglič Janez, Podbrezje.
Jekovcc Ciril, Ljubno.
Jenko Fran, Logatec.
Jenko Josip, Gornji Bernik.
Jež Ivan, Strmca pri Studenem.
Kavčič Ivan, Dragatuä.
KorSič Peter, Podbrezje.
Kocjan Anton, Ljubljana.
Koželj Josip, Kamnik.
Kreč Ivan, Dol.
Kristan Anton, Vič.
I. 1).
Ažman Leonard, Kropa.
Belec Mihael, Št. Vid nad Ljubljano.
Bogataj Fran, Gorenja Vas pri Trati.
Bončar Jakob, Ljubljana.
Bončar Iiutfolf, Ljubljana. A’.
Borštnar Ivan, Vranja Peč.
Buli Josip, Ljubljana.
CeSnovar Fran, Ljubljana.
Dermelj Ludovik, Cerknica.
Eržen Zdravko, Gorenje Bitno.
Giiderer Josip, Rtenek.
Hladnik Fran, Brod pri Logatcu.
Hočevar Milan, Pazen na Primorskem.
razred.
Kuhar Fran, Devica Marija v Polju.
LavS Alojzij, St. Jurij na Štajerskem.
Lovšin Ivan, Hrovača pri Ribnici.
Lužar Fran, ICrSko.
Modved Anton, Mengefi.
Merhar Adolf, Dolenja Vas. A\
Močnik Milan, Kamnik.
Nabernik Josip, Dovje'.
Pavlin Ivan, Duple.
Perko Ivan, Srednja Vas pri Poljanah.
Perne Alojzij, Kranj.
Pestotnik Pavel, Kostanj pri Spod. Tuhinju. Podlievšek Jernej, Vranja Peč.
Poklukar Anton, Dobrova.
Poljanec Fran, Dolenja Dobrava pri Trati Radej Henrik, Dolško pri Reichenburgu na Štajerskem.
Režek Ivan, Kranj.
Kode Matija, Domžale.
Rozman Andrej, Lahovče pri Cerkljah.
Soj ar Anton, Spodnja Šifika.
Šerko Edvard, Cerknica.
Šerko Milan, Cerknica.
Teran Fran, Podbrezje.
Vilfan Fran, babnica.
Zalokar Feliks, Veliko LaSče. A’.
Zeli rer Henrik, Celje na Štajerskem. Zimmermann Adolf, Črnomelj.
Žnidaršič Anton, Dobrepolje.
Žvokelj Fran, Vrhpolje pri Vipavi.
razred.
Hutli Rafael, Št. Ožbalt ob Dravi na Štajerskem. Intihar Anton, Javorje.
Jeklin Josip, Ponikve pri Tolminu.
Jonko Miljutin, Ljubljana.
Jurjevčič Fran, Idrija. A'.
Kaiman Anton, Škofja Loka.
Kenda Ivan, Idrija.
Kmot Vinko, Sv. Lovronc pri Trebnjem. Kosmač Rudolf, Njegastern.
Kraigher Anton, Postojina.
Kralj Anton, Zagorica, A’.
Kratky Josip, Podgora pii Št. Vidu nad Ljubljano.
* Dobelo tiskani so odličnjaki.
Kreutzer Josip, Ljubljana.
Krivic Edmund, Kresniske Poljane.
Lahajnar Ivan, Velike Lašče.
Lavtižar .(osip, Kranjska Gora.
Leben Josip, Žlebi pri Preski.
Levec Stanko, Ljubljana.
Maselj Andrej, Spodnje Loke.
Merčun Ivan, Področje pri Dobu. A’.
Mesesnov Alojzij, Vič.
Meze Josip, Orna Vas.
Mosetizli Josip, Trst.
Pajnič Josip, Trst.
Peternelj Fran, Cerkno.
Pirnat Ivan, Velike Poljano pri Ribnici. Podboj Fran, Hibniea.
Pogačar Ivan, Selo pri Breznici.
Pogačnik Lovro, Kamna Gorica.
P olj n ne c Fran, Ljubljana.
Prežel Fran, Idrija.
Puppis Emil, Cerkovska Vas pri Logatcu. Kiglar Ivan, Velike Poljane pri Ribnici.
H n tar Ignacij, Mlino.
II.	a.
Adamič Anton, Ljubljana.
Adamič Fran, Kamnik.
Aljančič Janez, Križe pri Tržiču.
Bajec Ljudevit, Hruševje.
Bemot Josip, Kovor.
Bezeljak Dragotin, Idrija.
Cvetko Rudolf, Senožeče.
Celedin Simon, Kostrelnica pri Litiji.
Černe Leopold, Fužine.
Dodič Josip, Sarsko pri Studencu.
I) r o 1 c Martin, Krašnja.
Frank Ivan, Prem.
Gornik Fran, Sodražica.
Hribar Ivan, Mengeš.
Jaklič Josip, Podkraj pri Velikih Laščah. Janša Josip, Ljubljana.
Jeločnik Viktor, Ljubljana.
Jenko Josip, Zgornji Bernik.
Jenko Ljudevit, Ljubljana.
Kette Oton, Traun na Gorenjem Avstrijskem. Kobal Rudolf, Ljubljana.
Krek Stanislav, Ljubljana.
Kržišnik Janez, Ljubljana. A’.
II.	b.
Ahačič Matevž, Tržič.
Bernot Anton, Ljubljana.
Ciuha Fran, Hrušica.
Čenčič Josip, Kamnik.
Dunda Josip, Ljubljana.
Farčnik Josip, Ljubljana.
Gostiša Mihael, Gornji Logatec.
Gruden Josip, Sodražica.
Hoerman Valentin, Ljubljana.
Hrome Martin, Sv. Jakob ob Savi.
U.-G.
Rutar Ivan, Mlino.
Schuber Ivan, Ljubljana. A’.
Snoj Ivan, Nadgorica pri Črnučah. Sušnik Anton, Zduše pri Kamniku. Svetlin Ivan, ISrezje pri Dobu.
Škrabec Ivan, Hrovača pri Ribnici. Šturm Fran, Ljubljana.
Šušteršič Janko, Kamna Gorica.
Tepina Lovro, Stražišče.
Tominc Anton, Kamnik.
Tušar Vaclav, Cerkno.
Verhunc Slavomir, Ljubljana.
Vodušek Ž i jt a, Ljubljana.
Zajec Emil, Ljubljana.
Zajec Rihard, Ljubljana. A’.
Zenkovich Albert, Radovljica.
Zupanc Fran. Krško.
Železnikar Milan, Slovenska Bistrica na Štajerskem.
Žnidaršič Ivan, Bruhanja Vas.
Žust Ignacij, Jazbine pri Poljanah.
razred.
Kunstelj Zdravko, Železniki.
Legat Stanko, Zagorje pri Št Petru.
Lehrinan Dragotin, lieljak na Koroškem.
Marn Leopold, Draga.
Matjan Fran, Šmartino pri Kamniku.
Milavc Anton, Leskovec
Peček Boštijan, Zakraj na Blokah.
Pirc Josip, Velesovo.
Polak Janez, Višnja Gora.
Ribnikar Adolf, Dolenji Logatec.
Rupnik Janez, Ljubljana.
Samec Maksimilijan, Kamnik.
Schiffrer Zdravko, Stražišče pri Kranju. Schmeidek Janez, Ljubljana.
Steržaj Fran, Rakek.
Strajbar Ivan, šmartino pri Kamniku.
Sziliich Dragotin, Sežana na Primorskem. Savnik Janko, Kranj.
Tomšič Rudolf, Ljubljana.
Tribuč Josip, Glinice pri Ljubljani.
Vadnal Alojzij, Borovnica.
Valjavec Josip, Lese pri Tržiču.
Zorc Ivan, Švica pri Ljubljani.
razred.
Hutter Josip, Litija.
Januš Alojzij, Vir pri Domžalah.
Jeranzhizh Alojzij, Ljubljana.
Jovan Ivan, Št. Vid nad Ljubljano.
Juvan Anton, Domžale.
Kalan Fran, Jama.
Kmet Janko, Tržič.
Kodelja Fran, Vipava.
Kogowseck (Kogovšek) Andrej, Lehmwasser na Pruskem.
5
Kovač Janez, Idrija.
Krek Ciril, Ljubljana.
Kuralt Josip, Domžale.
Labernik Ignacij, Poljane. A'.
Lampret Fran, Muljava.
Lavrenčič Matija, Vrhpolje pri Vipavi. Mazgon Alojzij, Ljubljana.
Mulaček Kazimir, Ljubljana. A’.
Perovšek Ivan, Sv. Gregor.
Petrič Fran, Dobrepolje.
Petrovčič Ivan, Mrzli Log pri Črnem Vrhu. Pollak Janko, Ljubljana.
Premeri Stanislav, St. Vid nad Vipavo.
III.	tl.
Adamič Ivan, Ribnica.
Avčin Fran, Trnje.
Bavdek Ivan, Zelimlje.
Borštnar Fran, Spodnja Siska.
Brelih Jakob, Tunjice.
Dermastia Josip, Vodmat.
Dežman Ivan, Lancovo.
Gregorka Miroslav, Ljubljana.
Gross Karol, Zagorje.
Keršmanc Andrej, Bevke.
Klemenc Ivan, Rakitnik.
Kmet Mihael, Sv. Lovrenc ob Temenici. Kozina Ivan, Breg.
Majcen Blaž, Brnica na Štajerskem.
Mertel Ivan, Dvorje pri Cerkljah.
Mihelčič Makso, Spodnja Šiška.
Novak Ivan, Planina pri Vipavi.
III. 1».
Avser Fran, Bohinjska Bela.
Ažbe Fran, Javorje pri Poljanah.
Beseg Dragotin, Idrija, čertanc Vekoslav, Ljubljana.
Ouk Dragotin, Crni Vrh pri Idriji.
Domicelj Vekoslav, Zagorje pri Št. Petru. Erbežnik Tomo, Podsmereka pri Dobrovi. Golar Cvetko, Gostečo pri Sori.
Hočevar Oroslav, Ljubljana.
Kaman Josip, Ljubljana.
Kavčan Fran, Ljubljana.
Kimovec Krati, Glinje pri Cerkljah. Klemenc Julij, Ljubljana.
Kozina Pavel, Ljubljana. A'.
Kreč Anton, Trzin pri Mengšu.
K rži' Franjo, Vinice pri Sodražici.
Lisac Konrad, Ljubljana.
Lukešič Hrabroslav, Ljubljana.
Mayer Josip, Ljubljana.
IV. ft.
Bajželj Fran, Stražiščo pri Kranju.
Cepuder Kudolf, Razdrto pri Smariji.
Demšar Gregor, Kovski Vrb pri Poljanah.
Rodič Janko, Št. Jurij pod Kumom.
Stoječ Josip, Vrhnika.
Ktranetzky Kajetan, Idrija.
Šega liudolf, Ljubljana.
Šemo Anton, Višnja Gora.
Šlibar Jomej, Mišačo, A’.
Tavzes Fran, Idrija.
Turk Janko, Kamnik.
Winkler Ludovik, Idrija.
Zajc Pavel, Žimarce.
Zakrajšek Ignacij, Preser.
Zgaga Andrej, Kropa.
Zon! Fran, Šmartino.
razred.
Novljan Fran, Žaljna.
Pečnik Fran, Ljubljana.
Perno Hinko, Podvelb.
Pfeifer Ferko, Ljubljana.
Planinšek Fran, Stari trg pri Višnji Gori. Polec Janko, Kamnik.
Pollak Karol, Ljubljana.
Povše Evgen, Gorica na Primorskem.
Puc Dominik, Ljubljana.
Remic Ivan, Št. Jurij pri Šmariji.
Salier Fran, Ljubljana.
Sešark Albin, Ljubljana.
Šivic Anton, Ljubljana.
Švigolj Matija, Borovnica.
Trampuž Ivan, Kostanjevica na Primorskem. Vodeb Milan, Ljubljana.
Voljč Jakob. Vrhnika.
razred.
Miklavčič Mihael, Trata pri Poljanah.
Murn Josip, Ljubljana.
Omersa Niko, Kranj.
Pirc Jurij, Mekinjo pri Kamniku.
Pliberšek Vekoslav, Lipsenj pri Grahovem. Podboj Fran, Planina.
Pož Dragotin, Postojna.
Prijatelj Ivan, Dobrepolje.
Konuild Ivan, Vodice na Primorskem.
Skul Fran, Ljubljana.
Stadler Ivan, Trnovo.
Šter Franjo, Gorenji Brnik pri Cerkljah. Švara Franjo, Gorjansko na Primorskem.
To m el A ut. on, Pristava pri Mengšu. Vodopivec Josip, Postojina. A*.
Volk Matija, Češnjica pri OvsiSču. .
Zajec Albin, Ljubljana.
Zaplotnik Avguštin, Št. Gothart.
Žorž Josip, Mernik pri Korminu na Primorskem.
razred.
Doberšek Fran, Makolje na Štajerskem. Dolenc Engelbert, Postojina.
Ferjančič Herman, Goče pri Vipavi.
Gregorin Vekoslav, Litija.
Hutter Janez, Litija.
Ilc .J an tv/, Goriča Vas pri Ribnici.
Janc Ignacij, Tržič.
Jenko Jakob, Tupaliče.
Jerala Fran, Podreče.
Juvan Janez, Srednje Gameljne.
Kalan Jakob, Mišače pri Dobravi.
Karlinger Viktor, Vodmat.
Klešnik Henrik, Ljubljana.
Kogovšek Mihael, Dravlje pri Št. Vidu. Kukla Janez, Ljubljana.
Lombar Anton, Babni Vrt pri Trsteniku. Merkun Anton, Studenec pri Igu.
IV.	b.
Bolter Fran, Postojina.
Bonač Janez, Ljubljana.
Borštnik Viktor, Dolje pri Borovnici.
IS »Žič Maks, Žiri pri Idriji.
Čok Anton, Lonjer pri Trstu.
Fistar Fran, Ovsišče pri Podnartu.
Franke Viljem, Ljubljana.
Gabršek Krilil, Holmec pri Kamniku. Golli Fran, Radovljica.
Goričnik Fran, Bohinjska Bistrica.
Gorup Vladimir, Reka. S.
Jakhel Rudolf, Rudolfovo.
Kandare Fran, Postojina.
Lah Lovro, Nasoviče pri Komendi.
Lahajnar Alojzij, Velike Lašče. A’.
Lavrenčič Ivan, Sodražica.
JI a gaj 11 a A 11 dr c j, Dolenje Vreme pri Divači. Megušar Fran, Kamna Gorica pri Podnartu.
Peliarc Jožef, Tržič.
Peklenek Ivan, Ljubljana.
Rakovec Fran, Naklo.
Rus Jožef, Matenja Vas.
Schiffrer Lovro, Selo pri Ljubljani. Scllilikouz Josip, Krško.
Skuk Josip, Cerknica.
Sparovc Fran, Zadraga pri Dupljah. Sušnik Janez, Praše pri Mavčičah. Tomec Rajko, Ljubljana.
Vagaja Ivan, Ljubljana.
Zajc Janez, Bela pri Špitaliču. Zamjen Bogumil, Mengeš.
razred.
Mencej Josip, Studenec pri Igu.
Miki a v c i č Janez, Škofja Loka.
Pičman Hubert, Trnovo pri Ilirski Bistrici. Pollak Edvard, Kamnik.
Rant Fran, Češnjica pri Selcih. Razbor.šek Jakob, Doberlovo pri Zagorju. Smolej Rihard, Ljubljana.
Šerko Alfred, Cerknica.
Škapin Dragotin, Vrabče pri Vipavi.
Šolar Jurij, Rudno pri Selcih.
Urbanc Fran, Kranj.
Valentinčič Milan, Ljubljana.
Vidmar Fran, Spodnja Idrija.
Vidmar Arminij, Lokva na Goriškem. Zaplotnik Ignacij, Letenice pri Goričah. Zupančič Josip, Dolsko pri Moravčah.
Zgur Avgust, Goče pri Vipavi.