Endosonography in the diagnosis of recurrent anal fistulas

angleški

2005

letnik 39, številka 3

analna fistula   Endosonografija   fistule   Kontrastna sredstva   Ponovitev   Rektalna fistula

Društvo radiologije in onkologije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen raziskave je bil primerjati endoluminalno ultrazvočno preiskavo brez kontrastnega sredstva in s kontrastnim sredstvom pri ugotavljanju ponavljajočih in primarnih analnih fistul. Metode. V letih 1999-2002 smo pri 148 bolnikih ugotovili analno fistulo. Med njimi je bilo 51 bolnikov, ki so imeli ponavljajočo fistulo, 97 pa jih je imelo primarno. Endoluminalne ultrazvočne preiskave smo opravljali z Bruel & Kjaer skenerjem in 7,0 MHz sondo. Preiskavi brez kontrastnega sredstva je sledila preiskava s kontrastnimsredstvom, kjer smo uporabili 3% raztopino hidrogenega peroksida. Nato smo primerjali izsledke obeh preiskav. Rezultati. Pri ugotavljanju ponavljajočih fistul je bila ultrazvočna preiskava, kjer smo uporabili kontrastno sredstvo, 35,3% bolj natančna kot preiskava brez kontrastnega sredstva (95% interval zaupanja 50,5% - 20,19%). Pri ugotavljanju primarnih fistul je bila razlika le 4,5% (95% interval zaupanja 11,1% - 2,0%). Zaključki. Endoluminalna ultrazvočna preiskava s kontrastnim sredstvom statistično značilno izboljša natančnost glede na preiskavo brez kontrastnega sredstva pri ugotavljanju ponavljajočih analnih fistul. Pri ugotavljanju primarnih analnih fistul pa so rezultati obeh preiskav primerljivi in nismo našli značilne razlike.

16.09.2009