2 NARAVNE NESREČE 3 (NE)PRILAGOJENI 4 NARAVNE NESREČE 3 (NE)PRILAGOJENI Ure­di­li: Matija Zorn Bla Komac Rok Ciglič Miha Pavšek LjubLjANA 2014 NARAVNE NESREČE 3 (NE)PRILAGOJENIMa­i­ja­Z rn,­Blaž­K mac,­R k­Ciglič,­Miha­Pa ­ek | 2014, Geo graf ski in}titut Antona Melika ZRC SAZU Ured­ni­ki: Matija Zorn, Bla~ Komac, Rok Ciglič, Miha Pav }ek Re­cen­zen­ti: Rok Ciglič, Branko Dervodel, Andrej Gosar, Gregor Gregorič, Mauro Hrvatin, Bla~ Komac, Marko Komac, Matja~ Miko}, Karel Natek, Miha Pav}ek, Primo~ Pipan, Janez Polajnar, Marko Polič, Milica Slokar, Bo}tjan Tav čar, Matija Zorn Iz­da­ja­telj: Geo graf ski in}titut Antona Melika ZRC SAZU Za­izda­ja­te­lja: Drago Perko Za­lož­nik: Zalo~ ba ZRC Za­založ­ni­ka: Oto Luthar Glav­ni­ured­nik: Ale} Pogač nik Ob­li­ko­va­nje­naslov­ni­ce: Alek sander Kel ne rič, s. p., Ptuj Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom: SYNCOMP d. o. o., Ljubljana Tisk: Aleksander Kelnerič, s. p., Ptuj Na­kla­da: 250 iz vodov Fo­to­gra­fi­ja­na­naslov­ni­ci: Konec januar ja in v začetku februar ja 2014 je precej}nji del Slovenije zajel ~led; posledice ~ledoloma v Postojni (foto grafija: Iztok Medja, http://www.iztokmedja.com). Izid publika cije je podprla Uprava Republike Slove nije za za} čito in re}evanje. CIP { Katalo~ ni zapis o publika ciji Narod na in univer zitetna knji~ ni ca, Ljubljana 911.2:504.4(497.4)(082)(086.034.4) (NE)PRILAGOJENI [Elektronski vir] / uredili Matija Zorn ... [et al.]. { Ljubljana : Zalo~ba ZRC, 2014. { (Knji~na zbirka Naravne nesreče / Geografski in}titut Antona Melika ZRC SAZU, ISSN 1855-8887 ; 3) ISBN 978-961-254-676-2 1. Zorn, Matija 272347904 VSEBINA Ma­ti­ja­„ rn,­Blaž­K ma. uvodnik: (Ne)prilagojeni .................................................................................................................................................... 11 Blaž­K mac,­Mati­ja­„ r. (Ne)prilagojenost dru be na naravne nesreče ........................................................................................................ 17 J št­. d­nik,­Blaž­K . v­šek,­Mat­jaž­Mi. . Vodna infrastruktura v Sloveniji: kako do ocene realnega stanja? ............................................................ 29 Pe­ter­La. ­vec,­Kri­š. f­Oštir,­Mat­jaž­Mi. . Za navanje poplav  uporabo optičnih satelitskih posnetkov in strojnega učenja .......................... 41 Mi­hae­la­Tri­glav­Čeka­d‡ Sodelovanje javnosti pri pridobivanju posnetkov a določitev obsega poplav v novembru 2012 ........................................................................................................ 53 Ma­tej­Müller,­Gaš­per­Rak,­Fran­ci­Stein­man,­G razd­N va. Katalog poplavnih scenarijev kot strokovna podlaga a načrte a čite in re evanja ob poplavah ............................................................................................ 63 M j­ca­Rav­ni­kar­Turk,­Andrej­Šir­ca,­Mat­jaž­Četi­na,­Andrej­Kry­ža­. w­ski,­Nina­Huma' Preventivni ukrepi a agotavljanje varnosti pregrad ........................................................................................ 73 An­drej­G sa' Ocena inten itet potresa leta 1998 v Krnskem pogorju  uporabo Envi­' n­men­tal­Sei­smic­Inten­sit‹ lestvice (ESI 2007) .................................................................... 83 Mar­ja­na­Lut­man,­Iz. k­Kle­menc,­— . ­na­Zupan­čič,­Bar­ba­ra­Šket­M t­ni­kar, Pri­. ž­Ba. ­vec,­Matej­Cerk,­Julij­Jera. Strokovne podlage a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana .................................... 95 Luka­S. j,­Blaž­Repe,­Julij­Jera. Geoinformacijska podpora iskanju povr in ugodnih a postavitev ačasnih bivali . v primeru potresa na območju Mestne občine Ljubljana ............................................................ 105 Pri­. ž­Ba. ­vec,­Matej­Cerk,­Vesna­Vid­mar,­Bar­ba­ra­Šket­M t­ni­kar, Mar­ja­na­Lut­man,­— . ­na­Weiss,­Iz. k­Kle­menc,­Julij­Jera. Orodja in spletne aplikacije a oceno potresne ogro enosti ...................................................................... 115 J ­že­Pape. Strategija prilagajanja na podnebne spremembe pri obvladovanju naravnih nesre. na območju Alp. priporočila Alpske konvencije ........................................................ 127 Mar­. ­— lič,­Bar­ba­ra­Lam­pič,­Mar­. ­Krevs,­Dušan­Plut,­Ire­na­Mrak, Karel­Natek,­Dar­. ­Ogrin,­B št­jan­Baje. Zavedanje vremenske in podnebne spremenljivosti pri prebivalcih Slovenije in njihova pripravljenost na ukrepanje .............................................................................................. 139 An­dre­ja­Sušnik,­Ajda­Val­her,­Gre­. r­Gre­. ­ri. Meteorolo ke anali e kmetijskih su v Sloveniji ................................................................................................ 153 Tat­ja­na­Kike. Kmetijska su a v Pomurju in mo nosti a prilagoditve ................................................................................ 163 Man­ca­‚ lk­Bahu. Spremljanje in napovedovanje naravnih nesre. na območju Srednjih Karavank .......................... 173 Mar­. ­K mac,­Mi. š­Bavec,­Mag­da­Čar­man,­Jer­nej­Jež,­Mati­ja­Kri­vi. Zemeljski pla ovi, drobirski in rnski tokovi, podori, sne ni pla ovi in ero ija: spletna aplikacija a uporabo na ravni občin .............................................................. 181 Ma­ti­ja­„ rn,­Mau­' ­Hrva­ti. koda aradi naravnih nesre. v Sloveniji ................................................................................................................ 187 Gre­ga­Mil­čin­ski,­Nata­ša­Đurić,­Peter­La. ­vec,­Peter­Peha­ni,­Kri­š. f­Ošti' Mo. mno ic v primeru naravnih nesre. ................................................................................................................ 207 Ju­lij­Jeraj,­Sta­ni­slav­L tri. Teoretična vaja organov vodenja v okviru dr avne vaje Potres 2012 .................................................... 217 B št­jan­Tav­ča' Predstavitev posame nih re ultatov projekta MONET ................................................................................ 229 Posvečeno Bojanu Ušeničniku (1942–2002), ne­s. r­ju­pre­ven­tiv­ne­ga­de. ­va­nja­na­‰ d' č­ju­narav­nih­nesreč, ured­ni­ku­revi­je­Ujma­in­• l­. ­let­ne­mu­direk­. r­ju­Upra­v. Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nje. 10 UVODNIK: (NE)PRILAGOJENI Konec januarja in v. ačetku februarja 2014 je precej en del Slovenije ajela večja naravna ujma. led (slika 1). V dnevnem časopisju smo v pove avi s. ponorelim vremenom lahko prebrali (Kajfe bogataj 2014, 5), da nas dr ava: v m. ­. ­te­rih­‰ me­nih­pre­puš­ča­gle­de­‰ d­neb­nih­spre­memb­(pa­tud. gle­de­dru­gih­. lj­skih­p' b­le­. v)­samim­sebi.­. Z. d­” t­. st­. ­pri­mer­ne­insti­tu­c. ­nal­ne­rga­ni­zi­ra­. ­­sti­in­ukre­‰ v­za­pri­la­ga­ja­nje . ve­mu­‰ d­neb­ju­nam­‰ ve,­da­s. ­v uj­mah,­ki­” ­že­tu,­tudi­pre­puš­če­n. le­last­ni­iznaj­dlji­. ­sti­in­sreč­nim­naključ­jem. Če se pri tovrstnih vremenskih ujmah čutimo dokaj nemočne, pa je politika ga enja posledic in anemarjanja preventive prisotna tudi tam, kjer bi politika lahko kaj ukrenila. To adevno Natek (2011, 94) pi e: Naj­pri­mer­nej­ši­način­pri­la­ga­ja­nja narav­nim­da. ­stim­(tudi­narav­nim­nesre­čam)­je­ustrez­. p' ­s. r­s. ­načr­. ­va­nj. …­Če­” • b­na­druž­ba­ne­zna­pre­‰ z­na­ti­in­pra­vil­. ­razu­me­ti­narav­nih­nesre. . t­sestav­ne­ga­dela­‰ kra­ji­ne,­sta­ja­p' ­s. r­s. ­načr­. ­va­nje­she­ma­tič­. ,­nepri­la­go­je­no . n­kret­nim­‰ kra­­jin­skim­zna­čil­. ­sti. …,­ki­kljub­veli­kim­finanč­nim­sreds­t. m­ne­za. ­tav­lja­. ­ustrez­ne­s. p­nje­var­. ­st. I› ­gi­ba­nje­b. č­jem,­kjer­” ­narav­ni­p' ­ce­si­‰ seb­. ­inten­ziv­ni­in­(za­č. ­ve­ka)­nevar­ni,­je­naj­‰ ­‰ l­nej­­ ši­način­pri­la­ga­ja­nja narav­nim­da. ­stim, . [kar],. . ­. ­ča­• l­. ­' č­ni­traj­. st­ni­raz­. j­b­mini­mal­ni. st' š­kih­‘ure­ja­nja’­nara­ve­in­pre­pre­ču­je­nasta­ja­nje­. re­bit­ne­š. ­de­ali­ce. ­č. ­veš­kih­žrtev. . Isti avtor tudi trdi (Natek 2002, 63), da je ključnega pomena pri prilagajanju naravnim nesrečam spo nanje, da so le-te se­stav­ni­deli­narav­ne­ga­• ga­ja­nja,­ki­ga­č. ­vek­pra­vi­. ­ma­ne­. re­pre­pre­či­ti, tem­več­se­mu­. ra­na­čim­ustrez­nej­še­nači­ne­pri­la­go­di­ti .Dolgoročno sobivanje  naravnimi nevar- Sli­ka 1:­K nec­januar­ja­in­v za­čet­ku­februar­ja 2014­je­pre­cej­šen­del­S. ­ve­ni­je­pri­za­del­žled;­‰ sledic. . — s. j­ni. Sli­ka 2:­— gled­na­Celje­s Sta­re­ga­gra­du­b­‰ pla­vi­5. ju­ni­ja 1954 –­” . č­je­Savi­nje­(le. )­in­‚ glaj­n. (Me­lik 1954, 51). nostmi lahko tako dose emo le, če se jim­• . ­i› g­ni­li,­ne­pa­me­je­va­li­ali­ce. ­pre­pre­če­va­li­narav­­ni­p' ­ces,­saj­je­sled­nje­‰ . ­s. ­e. ­. m­s. ­in­. lj­s. ­nes­pre­jem­lji­. . (Komac, Zorn in Pav ek 2010, 9). V sodobnih dru bi govorimo o. prilaganju pogosto le v pove avi s podnebnimi spremembami (bela 2009; Kajfe bogataj 2012), manj pogosto pa v pove avi  naravnimi nesrečami (Integral 2006; Komac in ostali 2011), čeprav so ravno te neposredni i ra podnebnih sprememb, ki učinkujejo tako na posame nike kot na ir o skupnost. Ob poudarjanju pomena preventive o iroma kulture i ogibanja naravnim nesrečam moramo nare­diti korak naprej v smeri predčasnega aktivnega delovanja. Prilagajanje naravnim procesom, ki pov ročajo naravne nesreče namre. temelji na dobrem po navanju teh procesov in na dobrem po navanju sposob­nosti dru be a aktivno delovanje (Komac in ostali 2013). Slednje vključuje tako sposobnost posame nikov a prilagajanje vsakokratnim ra meram, kot tudi sposobnost ra ličnih dru benih sistemov, vključno gospodarskega, a obnovo in preseganje kri nih dogodkov. Glavni poudarek posveta Naravne nesreče v Sloveniji leta 2011 je bil na (ne)odgovornosti (Ko­mac in ostali 2011) ter sobivanju naravnimi nesrečami. Ob leto njem posvetu pa elimo i postaviti prilagajanje, saj moramo kot skupnost te iti k ustvarjanju okolja, v katerem bo mogoče dolgoročno doseči večjo odpornost dru be na naravne nesreče (Kuhlicke in ostali 2011). Vsi dru beni sistemi morajo slediti hitremu ra voju v sistemu preventive in varstva pred naravni­mi nesrečami, ki smo mu bili priča v. adnjih desetletjih. Posame nik, pa naj bo to gasilec, občinski uradnik ali občan se mora vedno nova prilagajati spreminjajočim se ra meram, enako velja a dru bene struk­ture, vključno  dr avnimi. Da bi se i ognili stihijskemu ra voju, ki je nujna posledica individuali acije in gre le a sledenje spre­minjajočim se unanjim ra meram, bi morali ta proces pravilno usmerjati, predvideti mo ne prihodnje poti in stalno i popolnjevati nanje na tem področju. Dolgoročno je elo pomembna ustre na akonodaja, ki lahko nudi temelje prilagojenemu sooča­nju  naravnimi danostmi. Na namen ni ra pravljati o (ne)ustre nosti le-te, pa. pa elimo opo oriti, da leta 2014 pra nujemo dvajseto obletnico krovnega akona o naravnih nesrečah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradni list Republike Slovenije 64/1994; 51/2006). Za ra i­skovalno sfero je pomembno, da akon med temeljnimi nalogami sistema varstva pred naravnimi nesrečami omenja v. adnjem času aradi gospodarske kri e po krivici apostavljeno temo, to je d­­kri­va­nje,­sprem­lja­nje­ter­preu­če­va­nje­nevar­. ­sti­narav­nih­in­dru­gih­nesre. (2.. člen), ter da so ra­zi­s. ­val­ni­in­raz­. j­ni­p' ­jek­ti­vars­tva­pred­narav­ni­mi­in­dru­gi­mi­nesre­ča­m. . b­vez­na­sesta­vi­n‡ nac. ­nal­ne­ga­razi­s. ­val­ne­ga­p' ­gra­m‡ (40. člen). Z vidika prilagojenosti je pomembno načelo preventive (12. člen), ki pravi: Dr­ža­va­in­. kal­na­skup­. st­pri­za. ­tav­lja­nju­vars­tva­pred­narav­ni­m. in­dru­gi­mi­nesre­ča­mi,­v skla­du­s s. ­ji­mi­pri­s. j­. st­mi,­pred­. st­. ­rga­ni­zi­ra­ta­izva­ja­nje­pre­ven­tiv­ni. ukre­­‰ v. S tem je med drugim pove ano uveljavljanje ustre nih ukrepov pri urejanju prostora (60. člen). K sobivanju  naravnimi nesrečami pa pripomore tudi formalno i obra evanje na vseh stopnjah (109. člen). Kako ranljiva in neprilagojena je člove ka dru ba, nas v letu 2014 opo arja e nekaj obletnic. V Sloveniji pra nujemo 60. obletnico poplav na Celjskem. Te so bile med drugim povod a bolj sistematično preu­čevanje naravnih nesreč, saj je lo pri njihovi obravnavi a prvo celovito tudijo (Melik 1954) kak ne naravne nesreče pri nas (Natek 2002, 62). Celje je nastalo na­b. č­ju­veli­ke­ga­celj­ske­ga­” . č­j‡ , ki je ti­­pič­. ­‰ plav­. ­zem­lj. (Natek 2005, 49), ato ne preseneča, da so ga v preteklosti pri adele tevilne poplave (slika 2). Poleg neugodnih naravnih ra mer so na poplave 4. in 5. junija 1954 vplivali tudi pre­tekli regulacijski posegi gorvodno, ki so pov ročili e hitrej i dotok visokih voda v mesto (Kolbe en 1993, 84). Da so nekatere naravne nesreče na določenih območjih stalnica, nas opo arja tudi deseta oblet­nica potresa v Zgornjem Posočju (12. julij 2004; M 4,9; slika 3). Zgornje Posočje se je s posledicami večjih potresov soočilo trikrat v dobrih tridesetih letih (poleg e omenjenega e 6. maja (M 6,5) in 15. sep­tembra 1976 (M 6,1) ter 12. aprila 1998 (M 5,6)) (Vidrih 2008). Sosledje potresov je med drugim ra krilo nepravilnosti pri preteklih popotresnih obnovah, saj obnovljene gradbe niso bile ustre no prilagojene Sli­ka 3:­Ob­‰ tre­su­v Z. r­njem­— ” č­j` 12. ju­li­ja 2004­je­bil­‰ š­. ­• ­van­z. ­ni. cerk­ve­sve­te­ga­An. ­na­Puš­čav­ni­ka­v Čez­” ­či. Sli­ka 4:­— sle­di­ce­cuna­mi­ja­26. de­cem­bra 2004­v me­stu­L. kn­ga­na­za. d­ni­ba­li­in• ­ne­zij­ske­g‡ . k‡ Suma­tra.­Leva­sli­ka­pri­ka­zu­je­mes. ­januar­ju 2003,­desna­pa­uni­če­nje­mesta­‰ ­cuna­mi­j` . ne. decem­bra 2004. prihodnjim potresom. Pri potresu leta 1998 se je poka alo, da je bila b­. ­va­in­ja­či­te. . zgrad• [po potresih leta 1976, opomba avtorjev] ‰ . ­s. ­sla­• ­ali­ne‰ ­‰ l­. ­izve­de­n‡ (Godec in ostali 2006, 275). Podobno so ugotovili tudi po pretresu leta 2004 (Godec in ostali 2006, 275): Če­prav­je­bila­sp' š­­če­na­ener­gi­ja­‰ tre­sa­leta 2004­prib­liž­. ­deset­krat­manj­ša­d­tiste­ga­leta 1998,­” ­bili­‰ š­. ­• ­va­ni­tud. bjek­ti,­ki­” ­bili­‰ ­‰ tre­su 1998­b. v­lje­ni­in­ja­če­n. . Da lahko nekatere naravne nesreče pov ročijo nepredstavljive posledice, pa ka e deseta obletnica uničujočega cunamija v jugovzhodni Aziji (26. december 2004; slika 4), ki velja a eno najhuj ih naravnih nesre. v sodobni godovini, saj je terjala prek 200.000. rtev (Zorn, Cigli. in Komac 2012, 72). V luči povedanega je nujno medsebojno pove ovanje vseh akterjev, ki delujejo na področju narav­nih nesreč. To je poglavitni ra log a organi acijo e tretjega posveta Naravne nesreče v Sloveniji , 27. marca 2014. Dogodek smo poimenovali Dan bojana u eničnika , v spomin na ne­s. r­ja­naše­pre­­ven­ti­v. (Gams 2010, 216), ki je, u eničnik namreč, e pred desetletji aslutil, da je posebej a tako majhno (dru beni vidik) in i postavljeno (naravni vidik) dr avo, kot je Slovenija, nujno pove ovanje vseh dele ­nikov, ki delujejo na področju naravnih nesreč. Doka a njegovo dr o je revija ujma, ki e skoraj tri desetletja ohranja spomin na dogodke ter prina a novosti s področja preventive. Nujnost pove ovanja dele nikov ne i ključuje odgovornosti vsakokratne vlade, da nameni večjo po ornost dolgoročni, prekmandatni skrbi a prilagajanje na prihodnje i ive na področju narav­nih in drugih nesreč, posebej v sodelovanju s finančno podhranjenimi občinami, ki jim je daj v dobr ni meri prepu čena skrb a varstvo pred naravnimi nesrečami (Gams 2010). To poleg večje strokovne in gmotne podpore ibkim občinam vključuje skrb a i obra evanje (to je daj deloma urejeno le na osnovno olski ravni; Andrejek 2010), ra iskovalno dejavnost vključno s Slo­vensko platformo a naravne nesreče, predvsem pa podporo posame nikom in podjetjem v njihovem aktivnem prilagajanju spreminjajočim se ra meram (na primer sofinanciranje avarovanj (kot je pri­mer kmetijskih avarovanj; Kmetijska 2014) in vpetost avarovanj v mehani me dr avne pomoči). Le celostno naravnani ukrepi, ki bodo vključevali odgovornost in pripravljenost vseh subjektov, bodo pripomogli k večji odpornosti in prilagojenosti celotne slovenske dru be a naravne nesreče. Ne na adnje i gubimo aradi neposredne kode ob naravnih nesre. po podatkih Statističnega ura­da Republike Slovenije povprečno okrog 90 milijonov evrov letno, v posame nih letih pa e natno več. Sli­ka 5:­Š. ­da­zara­di­narav­nih­nesreč­v. b­• b­ju­1991–2008­‰ ­‰ dat­kih­Sta­ti­stič­ne­ga­ura­da­Repub­li­k. S. ­ve­ni­je­(več­v pris­pev­ku­„ r­na­in­Hrva­ti­na 2014). Poplave septembra 2007 so odnesle 233 milijonov evrov, poplave septembra 2010 prek 240 milijonov evrov, poplave jeseni 2012 373 milijonov evrov, led in poplave po imi 2014 pa 430 milijonov evrov. Samo koda ob poplavah 1990 je obsegala ve. kot pol milijarde evrov, poplave leta 1998 pa so v ele 170 mi­lijonov (Zorn in Komac 2011; 36; Kobold 2013, 51). V času samostojne dr ave Slovenije (1991 2008) smo aradi neposredne kode ob naravnih nesrečah i gubili najmanj milijardo in pol evrov (1,593 mi­lijarde), najve. aradi su e (600 milijonov), poplav (260 milijonov) in toče (270 milijonov). Neurja so odnesla dobrih 170 milijonov evrov, pla ovi ( emeljski in sne ni) dobrih sto milijonov, po ebe dobrih 50 milijonov, po ari 68 milijonov, led 27 milijonov ter potresi pa 20 milijonov (slika 5). Milijarda in pol evrov (!) neposredne kode je nesek, ob katerem astri ejo tudi u esa, navajena na poročila o milijardnih bančnih luknjah (Černic 2013). Posebej če poudarimo, da je bila posredna koda aradi omenjenih naravnih nesre. e nano vi ja. Če se komu e vedno astavlja vpra anje o smiselnosti vlaganja v preventivo, je to vpra anje ve. kot očitno odveč. koda bi bilo, da bi aradi neaktivnosti in neprilagojenosti tudi v prihodnje toli­ko i gubljali. Viri in literatura Andrejek, O. 2010: I birni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. ujma 24. Ljubljana. bela knjiga: Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru a ukrepanje naproti. COM(2009) 147 (1. 4. 2009). bruselj. Medmre je: http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/docu­ ments/com/com_com(2009)0147_/com_com(2009)0147_sl.pdf (17. 1. 2014). Černic, A. 2013: bančna luknja je milijardni krater nacionalnega interesa. Reporter (20. 12. 2013). Med­mre je: http://www.reporter.si/slovenija/ban%C4%8Dna-luknja-je-milijardni-krater-nacionalnega­interesa/21000 (17. 1. 2014). Gams, I. 2010: Varstvo pred naravnimi nesrečami. preventiva je bolj a od kurative. Od ra umevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. Godec, M., ket-Motnikar, b., Vidrih, R., Zupančič, P. 2006: Pregled po kodb ob potresih leta 1998 in 2004 v Zgornjem Posočju. ujma 20. Ljubljana. Integral Natural Ha ard Risk Management: Recommendations. Platform on Natural Ha ards of the Alpine Convention. bern, 2006. Medmre je: http://www.alpconv.org/en/organi ation/groups/WGHa ards/ Documents/20111221PLANALP_Hotspot_Paper.pdf (17. 1. 2014). Kajfe bogataj, L. 2012: Prilagajanje podnebnim spremembam. ujma 26. Ljubljana. Kajfe bogataj, L. 2014: Rdeči alarm. Večer 70-28, 3. 2. 2014. Maribor. Kmetijska avarovanja v. 2014. Ministrstvo a kmetijstvo in okolje. Ljubljana, 2014. Medmre je: http://www.mko.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article//7085/5bdddd90e8b8022c43089ce313f67579/ (17. 1. 2014). Kobold, M. 2013: Poplave konec oktobra in v. ačetku novembra 2012. ujma 27. Ljubljana. Kolbe en, M. 1993: Velike poplave in povodnji na Slovenskem. 3, Povodenj v porečju Savinje junija 1954. ujma 7. Ljubljana. Komac, b., Lapuh, L., Nared, j., Zorn, M. 2013: Pro nost prostorskih sistemov v primeru kri nih dogodkov. Nove ra vojne perspektive, Regionalni ra voj 4. Ljubljana. Komac, b., Pav ek. M., Zorn, M., Ciglič, R. 2011: uvodnik: Neodgovorna odgovornost. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2. Ljubljana. Komac, b., Zorn, M., Pav ek, M. 2010: Naravne nesreče. dru beni problem? Od ra umevanja do uprav­ljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. Kuhlicke, C., Steinf hrer, A., begg, C., bianchi a C., br ndl, M., buchecker, M., De Marchi, b., Di Masso Tarditti, M., H ppner, C., Komac, b., Lemkow, L., Luther, j., McCarthy, S., Pelli oni, L., Renn, O., Scolobig, A., Supramaniam, M., Tapsell, S., Wachinger, G., Walker, G., Whittle, R., Zorn, M., Faulk­ner, H. 2011: Perspectives on social capacity building for natural ha ards: Outlining an emerging field of research and practice in Europe. Environmental Science and Policy 14-7. Exeter. Melik, A. 1954: V roki in učinki povodnji v geografski luči. Geografski vestnik 26. Ljubljana Natek, K. 2002: Ogro enost aradi naravnih procesov kot strukturni element slovenskih pokrajin. Dela 18. Ljubljana. Natek, K. 2011: Temeljni termini v geografiji naravnih nesreč. Dela 35. Ljubljana. Natek, M. 2005: Nekatere geografske asnove in načilnosti pogostej ih povodnji na območju Celja. Mesto v objemu voda: Poplave v Celju v 20. stoletju. Celje. Vidrih, R. 2008: Potresna dejavnost Zgornjega Posočja. Ljubljana. Zorn, M., Ciglič, R., Komac, b. 2012: koda in pokrajinski učinki večjih naravnih nesreč. ujma 26. Ljubljana. Zorn, M., Hrvatin, M. 2014: koda aradi naravnih nesre. v Sloveniji. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2011: koda aradi naravnih nesre. v Sloveniji in svetu med letoma 1995 in 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. Ljubljana. Ma­ti­ja­„ rn,­Blaž­K ma. (NE)PRILAGOJENOST DRUŽBE NA NARAVNE NESREČE dr.­Bla ­Komac,­dr.­Mati­ja­Zorn Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­G. ­graf­ski­inšti­tut­An. ­na­Melika, N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ blaz.. ­mac@zrc-sazu.si,­mati­ja.› rn@zrc-sazu.s. IZVLEČEK (Ne)pri­la­go­je­nost­dru ­be­na­narav­ne­nesre­e Na­rav­ne­nesre­če­” ­v ” ­• b­nem­sve­tu­‰ mem­ben­druž­be­ni­dejav­nik,­ki­na­druž­• ­učin­ku­je­. ­ta. ­mate­­rial­. ­. t­nema­te­rial­. .­D je­ma­nje­narav­nih­nesreč­se­je­s. ­zi­z. ­• ­vi­. ­spre­mi­nja­. ,­spre­mi­nja­la­p‡ se­je­tudi­pri­la­. ­je­. st­in­pri­prav­lje­. st­nanje.­V pris­pev­ku­je­svet­lje­nih­nekaj­vidi­. v­druž­be­ne­(ne)pri­­la­. ­je­. ­sti­na­narav­ne­nesre­če. KLJUČNE­BESEDE na­rav­ne­nesre­če,­pri­la­. ­je­. st,­druž­b‡ ABSTRAC‘ (Non)adaptation­of­society­to­natural­disasters Natural­disasters­are­an­im‰ rtant­” cial­fac. r­in­. dern­. rld­which­affects­” ciety­f' m­• th,­mate­rial­and­immaterial­perspective.­The­percept. n­f­natural­disasters­has­changed­th' ug. ut­his. ry,­bu. al” ­ur­adaptat. n­and­preparedness.­The­paper­highlights­” me­aspects­f­” cial­(. n)adaptat. n­. ­nat­ural­disasters. KEY­WORD. na­tu­ral­disa­sters,­adap­ta­t. n,­” ciet‹ 1 Uvod Naravne nesreče so tudi v sodobnem, od narave na vide odmaknjenem in tehni iranem svetu pomemben dru beni dejavnik (Wisner 1994; Komac, Zorn in Pav ek 2010). Ti sicer naravni procesi učinkujejo na dru bo tako materialno kot nematerialno. Materialni učinki so običajno kratkoročni v ob­liki neposredne in posredne kode, nematerialni pa dolgoročni:. spremembe v do ivljanju in ravnanju dru be. Dojemanje naravnih nesre. se je sko i godovino spreminjalo, posledično je prihajalo tudi do sprememb pri upravljanju naravnih nesreč, prilagojenosti in pripravljenosti nanje, s tem pa do ra vo­ja odgovornosti (Komac in ostali 2011). Sodobna dru ba se pogosto kljub ra meroma veliki pogostosti naravnih nesre. ne prilagaja njihovemu prostorskemu in časovnemu obsegu, a godovinski ra voj pa je v grobem načilnih nekaj obdobij. Bog: Pri adeti ob naravnih nesrečah so prvotno iskali odgovornost boga o iroma nadnaravnih sil. Tak no ra umevanje pokrajine in procesov v njej je na primer v kr čanski tradiciji ra vidno i evan­gelijev, kjer se vrstijo poročila o tem, kako so naravni pojavi odvisni od boga, na primer: In­vstal­je, zapre­til­vetru­in­rekel­jeze­ru:­»Utih­ni!­M l­či!«­In­veter­se­je­‰ le­gel­in­nasta­la­je­g. ­• ­ka­tiši­n‡ (Kra o­vec 1996, Mr 4,39). V kr čanskem svetu so dolgo le tako do ivljali naravne nesreče (Creech 2013). Do večje spremembe je pri lo  renesanso, ko je pri lo do prenosa odgovornosti in s tem moči od boga na dr avo (Machiavelli 2006) o iroma njene ra lične ustanove. Na vide nespremenljiv, stalen svet, v ka­terem je vsakdo imel svoje mesto, se je spremenil v svet, v katerem so edina stalnica spremembe. Z vedno večjo individuali acijo je človek i gubil stalnost, pridobil pa večjo odgovornost. V katoli kem i ročilu (slika 1) po namo celo vrsto pripro njikov oper naravne nesreče vseh vrst ( pelič 2014): pape benedikt XIV. je leto dni po velikem li bonskem potresu ra glasil sv. Franči ka borgio (1510 1572) a avetnika oper potrese (30. 9.); sv. Severin Nori ki ( 480) je avetnik pred lakoto; prebivalce Faviana naj bi re il pred lakoto tako, da je o nanjal evangelij bogati gospe, ki je odprla svoje itnice, drugje pa je  molitvijo re il pride­ lek na polju pred kobilicami (8. 1.). sv. Sholastika (480 542) je i godbe, ki jo je apisal sv. Gregor Veliki, nana kot pripro njica oper udar strele: S. ­la­sti­ka­je­priš­la­na­bisk­k s. ­je­mu­bra­tu­Bene­dik­tu.­K ­se­je­stem­ni­. ,­se­je­Bene­dik. začel­dprav­lja­ti.­S. ­la­sti­ka­je­p' ­si­la­B ga,­naj­še­ma. ­sta­ne­in­zunaj­je­nastal­si. ­vit­vihar.­Benedik. je­vpra­šal­S. ­la­sti­. ,­naj­mu­raz­. ­ži,­kaj­je­s. ­ri­la.­P' ­si­la­sem­te,­da­sta­neš,­in­mi­nisi­pri­sluh­nil;­. žel. ­sem­zau­pa­la­naše­mu­• bre­mu­G s­‰ ­du­in­n­je­. . ­p' š­n. ­usli­šal. (10. 2.); sv. Florijan je nan kot avetnik gasilcev (4. 5.); pripro njica oper nevihte je tudi sv. Valburga (710 777), po kateri je imenovano naselje na Gorenj­ skem. Na njeno pripro njo naj bi potihnila nevihta na njeni morski poti v Nemčijo (25. 9.); sv. jo t (u. 688; 13. 12.) je pripro njik oper nevihte in brodolome. Častijo ga v Angliji, Nemčiji, na Ni o emskem in v Skandinaviji; sv. barnaba, ki ga omenjajo Apostolska dela (1. stoletje), je avetnik oper točo; sv. Genovefa Pari ka (422 500) je pripro njica oper su o. Vodila je pravo odpravo po reki Seni v is­ kanju hrane a sestradano ljudstvo in se vrnila s polno ladjo ita. Na njeno pripro njo se je čude no ustavila epidemija ergoti ma, astrupitve s plesnivimi r enimi ro ički (3. 1.); 17. 11. goduje sv. Gregorij Čudodelnik (213 270), avetnik oper potrese in poplave. Sv. Makrina med drugim o njem pravi, da je v Kristusovem imenu spreminjal rečne tokove; sv. brikcij, ena i med njegovih cerkva je pod Nanosom, je avetnik proti skalnim podorom. Tudi na Slovenskem je ra irjeno če čenje svetnikov, ki so pove ani  vremenskimi pojavi. Vreme in  njim pove ane naravne nesreče imajo mesto v. tevilnih pregovorih in obredih; k obredju cvetne nedelje na primer sodi molitev v procesiji a lepo vreme in dobro letino. Znane so molitve in procesi­je, ki so nastale v. ahvalo ali po aobljubi ob ra ličnih naravnih nesrečah. Tako po namo v. upnijah ljubljanske nad kofije aobljubljeno potresno pobo nost v spomin na potres i leta 1895, ki jo obha­ Sli­ka 1:­U‰ ­• ­bi­tev­Ribe­fa' ­ni­ke­na­z. ­ni­ku­cerk­ve­Mari­ji­ne­ga­zna­nje­nja­v Crn­g' ­bu.­Ljud­sk‡ pesem­pra­vi:­»Če­• m­jest­z . ­jim­re‰ m­zvi­la,­ves­svet­‰ . p­ljen­• ;­Če­se­• m­jest­na­. j­hrb. zvrni­la,­ves­svet­‰ gub­ljen­• .! jajo ob veliki noči. Podobno potresno pobo nost imajo 5. junija v Mekinjah pri Kamniku in 12. apri­la v bovcu. Država: Z v postavitvijo nacionalnih dr av so pri adeti iskali odgovor(nost) dr ave. Dr ava je s pre­nosom odgovornosti pridobila tudi ve. moči, kar vključuje gmotna sredstva in nanje (Walker in ostali 2010). Tako so lahko dr avne ustanove na podlagi nanja o okolju in i ku njah sčasoma ugo­tovile in kasneje določile, katera območja so primerna a bivanje in človekove dejavnosti, uredile infrastrukturo in tudi povrnile kodo aradi naravnih nesre. (Komac in Zorn 2007). Tak sistem odgovornosti in njenega prenosa do posame nikov deluje, dokler je na ra polago dovolj javnih sredstev o iroma dokler določenega o emlja ne pri adene preve. večjih naravnih nesreč. V po­dobnem smislu deluje tudi avarovalni ki sistem (Friedman 1972). V dobi prevlade dr ave je ahodnim dr avam uspelo ra viti visoko tehnologijo, ki pomaga pri manj­ evanju učinkov naravnih nesreč, posebej tistih, ki so krajevno omejene. V. adnjem času se je i ka alo, da to ne velja a naravne nesreče velikih ra se nosti, ki so vedno pogostej e (Guha-Sapir, Hargitt in Hoyois 2004), in a nesreče kaskadnega tipa, kjer prihaja do povečevanja učinkov naravnih nesre. ob multiplikaciji naravnih (na primer potres, cunami) in dru benih (na primer jedrska elektrarna) prvin (Milo evi. in ostali 2013). Posameznik: V. adnjem stoletju pa prihaja do prenosa odgovornosti od dr ave do posame nika. Gre a ra pr en proces, ki ni enak v vseh dr avah ali njih delih, niti ne velja enako a vse procese v po­krajini. Splo no gledano se v. adnji dobi aradi vedno večje tehni acije in individuali acije (beck 1992), pa tudi aradi gospodarske kri e srečujemo  vedno večjo ra pr enostjo odgovornosti (Wachinger in Renn 2010). Vedno večji del odgovornosti a končno sanacijo o iroma povrnitev kode prehaja na posa­me ne subjekte o iroma dr avna povračila kode obsegajo le manj i del kode (prim. Zelena 2013). e več, dr ava deloma povrne kodo le ob hkratni vključenosti subjektov v ra lična avarovanja. Sodobna dru ba je močno ranljiva na naravne nesreče, askrbljujoče pa je, da se bo ta, ob napove­danem trendu vi evanja pogostnosti (in morda jakosti) nevarnih naravnih procesov, le e povečevala (building our nation s 2013; The international 2014). Na področju naravnih nesre. se rcalita dve temeljni te avi sodobne dru be. Prva je nepo navanje, nera umevanje in neupo tevanje jakosti in pogostosti naravnih procesov (Komac 2009). To v praksi pomeni neprilagojenost, ki se odseva v pogosti gradnji objektov na nevarnih območjih in v pomanjka­nju hierarhične ra vrstitve prednostnih območij sanacije o iroma preventivnih dejavnosti. Druga te ava i haja i prve: to je popolna i oliranost vsakdanjega ivljenja prebivalcev od resničnih naravnih ra ­mer (Kunreuther, Meyer in Michel-Kerjan 2009). Posledice te i oliranosti, ki pov roča kratkoročno delovanje, vidimo pri vsaki večji naravni nesreči, ko pri adeti na eni strani kar nekaj časa ne dojame­jo resničnih ra se nosti problema in ato ne ukrepajo pravočasno, na drugi strani pa vidimo te ave pri komunikaciji posame nikov med seboj in  ra ličnimi dru benimi (tudi dr avnimi) strukturami, ki nosijo del odgovornosti (Granger Morgan in ostali 2002; Fischhoff 2006; H ppner, buchecker in br ndl 2010). Cela vrsta dejavnosti sodobne dru be, ki imajo učinke v prostoru, na čelu s prostorskim načrtova­njem, ne sledi po navanju naravnih procesov, temve. eljam in potrebam potro ni ke dru be. Zanjo pa je načilno ravno to, da a uspe no delovanje v njej ne potrebujemo nikakr nega učenja o narav­nih procesih, e manj pa priprav ali treninga kot preventivnih dejavnosti. Posledice neprilagojenosti na ivljenje v resnični pokrajini o iroma posledice ivljenja v tak ni nami ljeni pokrajini (urbanc 2012) so vidne ele ob večjih naravnih nesrečah, ki pri adenejo infrastrukturo in nam tako poka ejo na o neposredno odvisnost od naravnih pojavov in procesov. Prenos odgovornosti na posame nika torej ima pomembne geografske posledice. Prenosa odgo­vornosti namre. ni spremljal prenos moči, ki e vedno ostaja v strukturah, ki so povečini pove ane  dr avo o iroma njenimi podrejenimi prostorskimi enotami. Posame nik tudi ne poseduje dovolj nanja  vseh področij a kompetentno delovanje v vedno bolj kompleksnem globalnem prostoru. Posame nik se ato sam ni mo en soočati  naravnimi procesi in njihovimi posledicami. Ker je danes nujno sode­lovanje ra ličnih vrst in večjega tevila dele nikov kot v preteklosti, je kljub sodobnim komunikacij­skim medijem ote eno komuniciranje in odločanje o skupnih adevah (Mythen 2005). Za individuali irano in informati irano dru bo, v kateri se posame nik vsak dan sreča  mno ico novic  vsega sveta, je načilna i guba spomina o iroma i ra ito kratkoročen spomin na naravne pojave, tudi tiste i bli nje okolice. Po desetih letih se velikih naravnih nesre. i domače pokrajine spominja le e pribli no polovica prebivalstva (Komac 2009). 2 Nekaj primerov Pomembna posledica individuali acije je vedno večja občutena in tudi realna ogro enost posame ­nikov (Mythen 2005), ki so vedno manj prilagojeni naravnim procesom. Zaradi tega so učinki naravnih nesre. veliki lasti v gosto poseljenih pokrajinah, kot so velika mesta. I godovine po namo kar nekaj primerov uničenja večjih mest, celo civili acij (Migoń 2013, 136). V Svetem pismu je opis uničenja Sodo­me in Gomore, mest ob jugov hodni obali Mrtvega morja, katerega opis je verjetno spomin na močan potres, ob katerem so se utekočinili rečni nanosi, emeljski pla ovi pa so mesti odplaknili v Mrtvo morje (glej Zorn in Komac 2007, 100 102). Piroklastični tokovi so po i bruhu Ve uva leta 79 uničili Pompeje (slika 2) in Herculaneum, tokovi lave pa so v prvem stoletju uničili versko sredi če Cuicuil­co na območju dana njega Ciudad de M xica (Migoń 2013, 136). Ognjeni ki i bruh na otoku Santorin je v 15. stoletju pr. Kr. posredno (prek cunamija) prispeval k. atonu minojske civili acije na Kreti (Ha­dingham 2008). Pripisujejo mu celo i ginotje Atlantide kot zi­bel­ke­za. d­ne­civi­li­za­ci­j. (Tschoegl 1972). Propad nekaterih kultur pove ujemo s podnebnimi spremembami, na primer majevske (8. 11. stolet­ Sli­ka 2:­Ver­jet­. ­naj­• lj­znan­pri­mer­uni­če­nj‡ mesta­zara­di­gnje­niš­ke­ga­izbru­ha­je­uni­če­nj. rim­ske­ga­mesta­— m­pe­ji­‰ d­gnje­ni­. m­Vezu. v juž­ni­Ita­li­ji. Sli­ka 3:­Značilna­‰ š­. d­ba­na­hišah­v B v­cu,­nasta­la­b­‰ tre­su­leta 1998. Sli­ka 4:­D' ­bir­ski­. k­v L gu­‰ d­Man­gar­. m­(de­s. :­mes. ­sp' ­ži­tve­pla­zu­S. vž­je,­le. :­d. ­že­. gra­di­. ­v L gu­‰ d­Man­gar­. m;­‰ sne­tek­je­nastal­25. av­gu­sta 2001). je) v Srednji Ameriki ali vikin ke (13. 14. stoletje) na Grenlandiji (Diamond 2007). Propadanje prve se pove uje tudi s pospe eno ero ijo (beach in ostali 2006). V sodobni pokrajini posledice naravnih nesre. opa ujemo na ravni dr av, i gube aradi naravnih nesre. pa primerjamo  letnim bruto dru benim proi vodom. Za nekaj primerov smo tako brali podatke o. kodi in vrednosti obnove. Zgornje Posočje so v. adnjih desetletjih pri adeli trije potresi (Kristan 2003; Vidrih 2008). Leta 1976 sta potresa  magnitudo 6,5 in 6,1 pov ročila a 785 milijonov evrov kode. Obnova je bila ocenjena na 520 milijona evrov. koda aradi potresa  magnitudo 5,6, ki je leta 1998 pri adel Zgornje Posočje (slika 3), je obsegala pribli no 15 milijonov evrov (Ocena 1998); 40 % sredstev a obnovo stavb so prispevali prebivalci in podjetja sami. bov ko je leta 2004 stresel potres  mag­nitudo 4,9, ki je pov ročil a skoraj 10. milijona evrov kode (Ocenjena 2010). Obnovo v. vi ini 68 milijonov evrov je financirala dr ava. Tudi italijansko mesto L Aquila je leta 2009 stresel potres  mag­nitudo 5,9, ki je pov ročil a 12 milijonov evrov kode (Ceci. in Godec 2010). Potres  magnitudo 9 na japonskem leta 2011, ki mu je sledil cunami, pa je glede na prek dvesto milijardno dolarsko ko­do največja naravna nesreča v. adnjih slabih dveh desetletjih na svetu (prim. Zorn in Komac 2011; Zorn, Cigli. in Komac 2012). Drobirski tok v Logu pod Mangartom novembra 2000 (slika 4; Komac 2001; Zorn in Komac 2002; Komac in Zorn 2007) je pov ročil a 31,7 milijonov evrov kode. Obnova po nesreči je trajala celo desetletje, va čani pa so v nesreči i gubili aslu ek dveh generacij (Komac in osta­li 2013, 39). Potresi v Sloveniji v letih 2004, 1998 in 1976 so pri adeli 3000, 10.000 o iroma 20.000 prebivalcev, potres v L Aquili 66.000 in potres na japonskem 150.000 prebivalcev. koda pri omenjenih potresih je obsegala 0,2 10 letnih dohodkov pri adetih prebivalcev, drobirski tok pa je letne dohodke prebival­cev Loga pod Mangartom presegel kar a 60-krat (Komac in ostali 2013, 39). Pre­gled­ni­ca 1:­Majh­ne­(pred­vsem­. š­ke)­drža­ve­” ­ran­lji­ve­pred­vsem­zara­di­vre­men­skih­neu­rij. Razmer­je­š. d­gle­de­na­BDP­‰ ­izred­nih­• . d­kih,­. t­jih­kaže­pre­gled­ni­ca,­. č­. ­vpli­va­na­raz­. . držav.­H ndu­ras­naj­bi­zara­di­rka­na­leta 1998­z‡ ­stal­v raz­. ­ju­za­vsaj­dvaj­set­let­(Guha-Sa­pir, Hargitt­i. H ‹ is 2004,­43–44;­The­. rl• . 2014). dr ava leto naravna nesreča koda v odstotku bDP preteklega leta tevilo prebivalcev (po podatkih a leto 2014) Sveta Lucija 1988 orkan 413 162.781 Mongolija 1996 po ar 192 2.912.192 Vanuatu 1985 tropski ciklon 139 261.565 Samoa 1991 tropski ciklon 138 195.476 Dominika 1979 orkan 99 73.286 Mongolija 2000 imsko neurje 97 2.912.192 Saint Kitts in Nevis 1995 orkan 89 51.134 Samoa 1990 tropski ciklon 62 195.476 Nikaragva 1998 orkan 51 5.788.531 Honduras 1998 orkan 42 8.448.465 beli e 2000 orkan 39 334.297 Tonga 1982 tropski ciklon 34 106.322 Zimbabve 1982 su a 31 13.182.908 jemen 1996 poplava 28 25.338.458 Gvatemala 1976 potres 27 14.373.472 Salvador Nepal 1986 1987 potres poplava 27 26 6.108.590 30.430.267 Sveta Lucija Mongolija Vanuatu Samoa Dominika MongolijaSaint Kittsin Nevis Samoa Nikaragva Honduras Belize Tonga Zimbabve Jemen Gvatemala Salvador Nepal škoda nastala ob eni nesreči v odstotku BDP število prebivalcev (2014) Sli­ka 5:­Nas­p' t­na­dvi­s. st­med­šte­vi­. m­pre­bi­val­cev­(ve­li­. st­. ­drža­ve)­in­dele­žem­š. ­de­gle­de­na­BD— ‰ ­izred­nih­• . d­kih­(na­‰ d­la­gi­pre­gled­ni­ce 1). Teh nekaj primerov ka e, da majhne skupnosti v odročnih, gospodarsko manj ra vitih krajih s. ib­ko infrastrukturo same te ko nosijo breme večjih naravnih nesre. (Simmie in Martin 2010). Podobno velja a manj e dr ave (preglednica 1; slika 5). Tak ne skupnosti so nav noter lahko elo pove ane, homo-gene in trdne, vendar se same ne morejo soočati  naravnimi procesi, ki imajo nekajkrat večje učinke od njihove pro nosti. 3 Sklep Sodobne pokrajine se srečujejo s hitrimi in nenadnimi, ter ato presenetljivimi spremembami (Kuh­licke 2013), ki vplivajo na mo nost dru be (na primer Kuhlicke in ostali 2013), da se sooča s tak nimi ivi. Tako imenovana pro nost dru be (building 2013; Komac in ostali 2014) je ni ka aradi ved­no večje stopnje individuali acije. V tem smislu so posebej i postavljene majhne dru bene skupne, ki so slabo pove ane  večjimi, na primer odročni kraji v v petih pokrajinah. Na primerih i Slovenije ugotavljamo, da je mejna nosilnost prostorskih sistemov v slovenskih alpskih pokrajinah pribli no 25 % letnih dohodkov (Komac in ostali 2013, 39). 3.000.000.000 15.000.000 10.000.000 2.500.000.000 potres (občina Bovec, 2004) potres(nekdanja občinaTolmin,1976) potres(nekdanjeobčine Bovec,KobaridinTolmin,1998)drobirskitok(Log podMangartom,2000) premoženje v evrih (drobirski tok Log pod Mangartom) 5.000.000 0 –5.000.000 –10.000.000 –15.000.000 –20.000.000 –25.000.000 premoženje v evrih 2.000.000.000 1.500.000.000 1.000.000.000 500.000.000 0 –30.000.000 0 5 10 15 20 25 30 35 čas v letih Sli­ka 6:­M del,­‰ ­kate­rem­izbra­. ­regi­. ­‰ ­dese­tih­letih­s ‰ v­preč­ni­mi­pri­. d­ki­pri­za­de­ne­narav­n‡ nesre­ča –­pri­mer­‰ tre­” v­v Z. r­njem­— ” č­ju­in­d' ­bir­ske­ga­. ka­v L gu­‰ d­Man­gar­. m,­ki­‰ v­z' ­č. padec­vred­. ­sti­pre­. ­že­nja,­v na­sled­njem­deset­let­ju­pa­zara­di­učin­. v­b. ­ve­sle­di­str­mej­ša­ras. pri. d­. v.­Na­sekun­dar­ni­si­z ne­ga­tiv­ni­mi­vred­. st­mi­iz‰ ­stav­lja­. ­‰ dat­ke­za­d' ­bir­ski­. k­v L g` ‰ d­Man­gar­. m.­V . ­de­lu­” ­u‰ ­rab­lje­ni­‰ dat­ki­ ‰ v­preč­nih­pri­. d­kih­ter­vred­. ­sti­ š. ­di­i. deset­let­ni­b. ­vi. Običajno pride v večjih pokrajinah (ob upo tevanju letnega aslu ka prebivalcev, kode in deset­letje trajajoče obnove) ob unanji pomoči do v postavitve enakega ali vsaj podobnega stanja, kot je bil pred nesrečo, e v nekaj letih, i jemoma v desetletji. V primeru drobirskega toka v Logu pod Mangar­tom bo do v postavitve stanja pred nesrečo kljub i datni pomoči trajalo skoraj 20 let (slika 6; Komac in ostali 2013, 41). Po kodbe ob naravnih nesrečah te ko preprečimo, saj se naselij ne da enostavno prestaviti na var­nej a območja. Najpogosteje se ato odločimo a varovalne gradbene ukrepe, s katerimi elimo manj ati ogro enost in ranljivost. Mnogo godovinskih mest je na primer nastalo na potresno aktivnih območjih (na primer Cari­grad, Atene, Ciudad de M xico, Kjoto, Cu co, Katmandu) ali ob obalah, ki jih ogro ajo cunamiji (na primer jugov hodna A ija, japonska, Čile). tevilna so nastala na pla ovitih območjih ali na območjih poplav (Zorn in Komac 2014). V Sloveniji so ogro ena predvsem naselja v v petih pokrajinah ( emelj­ski pla ovi, skalni podori) in naselja na poplavnih območjih. Posledice naravnih nesre. lahko bla imo, a uničenja ne moremo povsem preprečiti (Migoń 2013, 139 140). Poleg tega v prihodnje aradi podnebnih sprememb pričakujemo povečanje tevila ter inten­ ivnost vremensko pogojenih naravnih nesre. (Will in Meier 2007, 9; The international 2014). Za uspe nej e soočanje s prihodnjimi naravnimi nesrečami je pomembno, da dosledno i vajamo ako­ne na področju prostorskega načrtovanja ter dolgoročno skrbimo a ni evanje ranljivosti posame nikov in ra ličnih dru benih skupin (večja pove anosti ljudi, skrb a ranljive skupine). Pri gradbenih in negradbenih ukrepih je nujen večji poudarek na preventivi, predvsem i obra evanju, ra iskovanju in inovacijah. 4 Viri in literatura beach, T., Dunning, N., Lu adder-beach, S., Cook, D. E., Lohse, j. 2006: Impacts of the ancient Maya on soils and soil erosion in the central Maya Lowlands. Catena 65-2. Amsterdam. beck, u. 1992: Risk Society: Toward a New Modernity. London. building Our nation s Resilience to Natural Ha ards. Sydney, 2013. Medmre je: http://australianbusiness­roundtable.com.au/assets/documents/White%20Paper%20Sections/DAE%20Roundtable%20Paper% 20june%202013.pdf (28. 2. 2014). Cecić, I., Godec, M. 2010: Potres pri L Aquili (srednja Italija) 6. aprila 2009. ujma 24. Ljubljana. Creech, M. H. 2013: Natural Disasters: Does God Want our Attention? The Christian post. Medmre je: http://www.christianpost.com/news/natural-disasters-does-god-want-our-attention-97188 (5. 2. 2014). Diamond, j. 2007: Propad civili acij: Kako dru be i berejo pot do uspeha ali propada. Tr ič. Fischhoff, b. 2006: Risk perception and communication unplugged: twenty years of process. Risk Analysis 15-2. New York. Friedman, D. G. 1972: Insurance and the natural ha ards. International journal for Actuarial Studies in Non-life Insurance and Risk Theory. Amsterdam. Granger Morgan, M., Frischoff, b., bostrom, A., Atman, C. j. 2002: Risk Communication. Mental Model Approach. Cambridge. Guha-Sapir, D., Hargitt, D., Hoyois, P. 2004: Thirty years of natural disasters 1974 2003: The numbers. bruselj. Hadingham, E. 2008: Did a. tsunami wipe out a. cradle of western civili ation? Discover Maga ine (4. 1. 2008). Medmre je: http://discovermaga ine.com/2008/jan/did-a-tsunami-wipe-out-a-crad­le-of-western-civili ation#.ufGGlW1oXQs (25. 7. 2013). H ppner, C., buchecker, M., br ndl, M. 2010: Risk communication and natural ha ards. Poročilo 5 pro­jekta CapHa -Net. Medmre je: http://capha -net.org/outcomes-results/CapHa -Net_WP5_Risk­Communication2.pdf (5. 2. 2014). Komac, b. 2001: Geografski vidiki nesreče. ujma 14-15. Ljubljana. Komac, b. 2009: Dru benogeografski spomin in naravnogeografski spomin na naravne nesreče. Acta geographica Slovenica 49-1. Ljubljana. Komac, b., Lapuh, L., Nared, j., Zorn, M. 2014: Pro nost prostorskih sistemov v primeru kri nih dogodkov. Nove ra vojne perspektive, Regionalni ra voj 4. Ljubljana. Komac, b., Pav ek, M., Zorn, M., Ciglič, R. 2011: uvodnik: Neodgovorna odgovornost. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2. Ljubljana. Komac, b., Zorn, M. 2007: Pobočni procesi in človek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Komac, b., Zorn, M., Pav ek, M. 2010: Naravne nesreče. dru beni problem? Od ra umevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. Kra ovec, j. (ur.) 1996: Sveto pismo Stare in Nove ave e, slovenski standardni prevod i i virnih je ikov. Ljubljana. Kristan, M. 2003: Sistemska ureditev re evanja posledic elementarnih nesre. v Sloveniji. Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta univer e v Ljubljani. Ljubljana. Kuhlicke, C. 2013: Resilience: a capacity and a myth: findings from an in-depth case study in disaster management research. Natural Ha ards 67. Dordrecht. Kuhlicke, C., Steinf hrer, A., begg, C., bianchi a C., br ndl, M., buchecker, M., De Marchi, b., Di Masso Tarditti, M., H ppner, C., Komac, b., Lemkow, L., Luther, j., McCarthy, S., Pelli oni, L., Renn, O., Scolobig, A., Supramaniam, M., Tapsell, S., Wachinger, G., Walker, G., Whittle, R., Zorn, M., Faulk­ner, H. 2011: Perspectives on social capacity building for natural ha ards: Outlining an emerging field of research and practice in Europe. Environmental Science and Policy 14-7. Exeter. Kunreuther, H., Meyer, R., Michel-Kerjan, E. 2009: Overcoming decision biases to reduce losses from natural catastrophes. Medmre je: http://opim.wharton.upenn.edu/risk/library/C2009_HK,RjM,EMK.pdf (5. 2. 2014). Machiavelli, N. 2006: Vladar. Ljubljana. Migoń, P. 2013: Cultural heritage and natural ha ards. Encyclopedia of Natural Ha ards. Dordrecht. Milo ević, Z., Vesković, M., Gavrilov, M. b., Lukić, T., Marković, S. b. 2013: using natural disasters to instigate radical policy changes. the effect of Fukushima nuclear power plant accident on nuclear energy policies. Acta geographica Slovenica 53-1. Ljubljana. Mythen, G. 2005: Employment, individuali ation and insecurity: rethinking the risk society perspec­tive. The Sociological Review 53-1. Oxford. Ocena kode po potresu 12. 4. 1998. Vlada Republike Slovenije, 19. 5. 1998. Medmre je: http://www.d -rs.si/ wps/portal/Home/deloDZ/ akonodaja/i branZakonAkt?uid=C12563A400339077C125661A00396A C6&db=kon^ ak&mandat=II&tip=doc (6. 2. 2014). Ocenjena koda, ki so jo pov ročile elementarne nesreče. Statistični urada Republike Slovenije. Ljub­ljana, 2010. Medmre je: http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/27_okolje/05_Nesrece/27089^ ocenjena_skoda/27089_ocenjena_skoda.asp (17. 11. 2013). Simmie, j., Martin, R. 2010: The economic resilience of regioins: towards an evolutionary approach. Cambridge journal of Regions, Economy and Society 3. Cambridge. pelič, M. (ur.) 2014: Magnificat 1-2. Ljubljana. The international disaster database. bruselj, 2014. Medmre je: http://www.emdat.be (27. 2. 2014) The World CIA Factbook. Medmre je: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/ (28. 2. 2014). Tschoegl, N. 1972: Atlantis: Cradle of western civili ation. Engineering and Science 35-7. urbanc, M. 2012: Repre entacije kulturne pokrajine v besedilih o slovenski Istri. Annales, Series historia et sociologia 22-1. Koper. Vidrih, R. 2008: Potresna dejavnost Zgornjega Posočja. Ljubljana. Wachinger, G., Renn, O. 2010: Risk perception and natural ha ards. Poročilo 3 projekta CapHa -Net. Medmre je: http://capha -net.org/outcomes-results/CapHa -Net_WP3_Risk-Perception2.pdf (5. 2. 2014). Walker, G., Whittle, R., Medd, W., Watson, N. 2010: Risk governance and natural ha ards. Poročilo 2 projekta CapHa -Net. Medmre je: http://capha -net.org/outcomes-results/CapHa -Net_WP2^ Risk-Governance2.pdf (5. 2. 2014). Will, T., Meier, H.-R. 2007: Cultural heritage and natural disasters: risk preparedness and the limits of prevention. Heritage at Risk: Cultural Heritage and Natural Disasters Risk Preparedness and the Limits of Prevention. Dresden. Wisner, b. 1994: At Risk: Natural Ha ards, People s Vulnerability and Disasters. New York. Zelena knjiga o. avarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih pov roči človek. COM(2013) 213 (16. 4. 2013). bruselj. Medmre je: http://eur-lex.europa.eu/LexuriServ/LexuriServ.do?uri=COM: 2013:0213:FIN:SL:PDF (17. 1. 2014). Zorn, M., Ciglič, R., Komac, b. 2012: koda in pokrajinski učinki večjih naravnih nesreč. ujma 26. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2002: Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2007: Naravni procesi v svetih knjigah. Geografski vestnik 79-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2011: koda aradi naravnih nesre. v Sloveniji in svetu med letoma 1995 in 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2014: Naravne nesreče in kulturna dedi čina. CAPACities 2. Ljubljana. (v tisku) 28 VODNA INFRASTRUKTURA V SLOVENIJI: KAKO DO OCENE REALNEGA STANJA? mag.­Jo t­Sod­nik ‚ d­. ­. s­‰ ­dar­s. ­‰ d­jet­je­d. d.,­Uli­ca­Mir­ka­Vad­. ­va­5,­SI –­4000 Kranj­in­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fakultet‡ za­grad­be­niš­t. ­in­g. ­de­zi­. ,­Ja. ­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ . st.” d­nik@vgp-kranj.s. Bla ­Kogov­ek,­dr.­Mat­ja ­Miko Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fakul­te­ta­za­grad­be­niš­t. ­in­g. ­de­zi­. ,­Ja. ­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­venij‡ blaz.. ­. ­vsek@gmail.. m,­mat­jaz.mi­. s@fgg.uni-lj.s. IZVLEČEK Vod­na­infra­struk­tu­ra­v Slo­ve­ni­ji:­kako­do­oce­ne­real­ne­ga­sta­nja? V pris­pev­ku­” ­brav­na­va­ne­‰ pla­ve­. t­ena­d­vrst­narav­nih­nesreč,­ki­se­‰ jav­lja­. ­v S. ­ve­ni­ji­in­‰ vz' ­­ča­. ­g. t­. ­š. ­• .­— da­na­sta­pre­gled­š. ­de­na­. d­ni­infra­struk­tu­ri­v pre­te­klih­‰ plav­nih­• . d­kih­i. ‰ dat­ki­. b­jek­tih­. d­ne­infra­struk­tu­re­v S. ­ve­ni­ji.­Na­‰ d­la­gi­‰ pi­sa­infra­struk­tu­re­na­test­nih­dse­ki. dveh­. • ­. ­. v­je­pri­ka­za­. ­nes­klad­je­urad­nih­‰ dat­. v­gle­de­šte­vi­la­bjek­. v­in­vred­. ­sti­. d­ne­infra­­struk­tu­re­ter­‰ da­na­ce­na­real­ne­ga­šte­vi­la­in­vred­. ­sti­bjek­. v­. d­ne­infra­struk­tu­re.­Ker­je­vred­. s. infra­struk­tu­re­pra­vi­. ­ma­s. ­va­za­• . ­ča­nje­sred­stev­za­vzdr­že­va­nje,­je­‰ dan­pre­gled­sred­stev­za­vzdr­­že­va­nje­v pre­te­klem­deset­let­ju­in­izra­ču­nan­pred­. g­viši­ne­sred­stev,­• . ­čen­na­‰ d­la­gi­. ve­ga­šte­vi­la­i. vred­. ­sti­bjek­. v­. d­ne­infra­struk­tu­re. KLJUČNE­BESEDE ‰ ­pla­ve,­narav­ne­nesre­če,­p' ­ti­‰ ­plav­ni­ukre­pi,­vzdr­že­va­nje,­. d­na­infra­struk­tu­ra,­pre­ven­ti­va,­S. ­ve­nij‡ ABSTRAC‘ Water­infrastructure­in­Slovenia:­how­to­estiamte­real­situation? The­article­deals­with­f. ding­as­ne­f­the­types­f­natural­disasters­that­ccur­in­S. venia­and­is­caus­ing­material­damage.­Reviews­f­damage­. ­the­water­infrastructure­in­the­past­f. d­events­and­data­. water­infrastructure­facilities­in­S. venia­are­given.­Based­n­the­inven. ry­f­infrastructure­n­test­sec­t. ns­f­t. ­water. urses­an­in. nsistency­f­fficial­data­n­the­number­f­bjects­f­and­the­value­… water­infrastructure­is­s. wn,­and­an­assessment­f­the­real­number­and­the­real­value­f­water­infra­structure­facilities­are­given.­Since­the­value­f­infrastructure­is­generally­the­basis­… r­al. cating­re” urce” … r­maintenance,­an­verview­f­re” urces­… r­maintenance­in­the­past­decade­is­p' vided,­and­a p' ‰ s­ al­… r­future­funding­is­p' vided­taking­in. ­ac. unt­the­new­number­f­and­the­value­f­wate' infrastructure­facilities. KEY­WORD. f. ds,­natural­disasters,­f. d­safety­measures,­maintenance,­water­infrastructure,­prevent. n,­S. veni‡ 1 Uvod Slovenija se aradi geografske lege in  njo pove anih podnebnih načilnosti sooča  ra ličnimi narav­nimi nesrečami, ki se dogajajo v ra ličnih obdobjih leta. Hudourni ke, rečne, dolinske, kra ke in druge oblike poplav in  njimi pove ana ero ija so ena od i rednih naravnih dogodkov, ki so v. adnjem času pogosto pri adeli ra lične dele Slovenije. Poleg tevilnih večjih in lokalnih poplav v preteklosti smo od leta 2007 imeli ve. obse nih katastrofalnih poplav, ki so pri adele istočasno ve. območij v Sloveniji. Poplave 18. septembra 2007 so močno pri adele območje ele nikov, Krope, bohinja ter območje občin Cerkno in Idrija (Sodnik 2007; Miko  2007a; Rusjan s sodelavci 2009), leta 2009 so poplave 20. junija pri adele ir e območje Celjskega in območje Zgornje Save, kjer je bilo najhuje na območju javorni ­kega Rovta, decembra 2009 pa so t. i. bo ične poplave najbolj pri adele območje bohinja in e enajst drugih gorenjskih občin. Poplave so med 17. in 20. septembrom 2010 pri adele tretjino Slovenije. Naj­huje je bilo v njenem osrednjem delu o iroma na območju Ljubljane, Celja  La kim in v Zasavju. Posledice poplav so bile občutne tudi na območju Vipavske doline, v dolini spodnje Krke in na kra kih poljih Dolenjskega krasa. Novembra 2012 so poplave pri adele praktično celotno območje Slovenije. Najhuje bilo na poreč­ju Drave, kjer je bilo tudi najve. kode. Obse ne poplave so ajele območje reke Drave, Savinje v. gornjem toku, Me e, Mislinje, Soče, Save bohinjke in Save Dolinke. Padavine, ki so v presledkih ajele Sloveni­jo en teden prej, med 26. 10. in 28. 10. 2012, so dodobra namočile tla, tako da so e manj e količine padavin pov ročale visoke odtoke rek in marsikje tudi poplavljale (ARSO 2012a). S tem ni om i rednih dogodokov v preteklih nekaj letih se seveda poplave v Sloveniji ne bodo kon­čale; najstarej i apis poplav na Ljubljanskem barju je nastal leta 1190 (Miko s sodelavci 2004). Sli­ka 1:­Raz­de­ja­nje­v K' ­pi­‰ ­‰ pla­vah­sep­tem­bra 2007. Ob takih i rednih dogodkih se aradi vedno bolj omejenih finančnih sredstev dr ave in lokalnih skupnosti (občin) vedno nova pojavlja vpra anje ali je pomembneje krepiti sistem a čite in re eva­nja ali vlagati v preventivo, kakovostno po-poplavno sanacijo in v dr evanje vodotokov (Miko  2009). Le s svojim neprekinjenim preventivnim delovanjem in pripravljenostjo na poplave in druge vrste i rednih naravnih dogodkov lahko dose emo ra mere, da ne bomo ve. neprilagojeni, ko se bomo nau­čili sobivati s poplavami, preobiljem voda in s su ami kot pomanjkanjem voda in se jim prilagajati na sprejemljiv način a gospodarski ra voj na eni strani in varstvo narave na drugi strani. Pomemben aktiv­ni ukrep varstva pred poplavami sta gradnja in v dr evanje vodne infrastrukture. Ker v obdobju nastajanja tega prispevka dobivamo s strani dr ave pred sebe natančnej i popis vodne infrastrukture v Sloveni­ji, se v prispevku osredotočamo na nujnost njenega kakovostnega v dr evanja  namenom ohranjanja obstoječe ( e vedno ne dovolj visoke!) ravni varstva pred poplavami. 2 Poplave kot naravne nesreče Poplave so naravna danost Slovenije (Miko s sodelavci 2004) in predstavljajo tisto vrsto naravnih nesreč, ki so v. adnjih letih aradi večkratnega pojavljanja in svoje inten ivnosti stopile v ospredje in so pogosto tema ra prav v strokovni in ir i javnosti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slo­venije i leta 2009 poplave predstavljajo 19 % dele nastale kode aradi naravnih nesre. (v obdobju 1994 2008; slika 2). Na sliki 3 je prika an dele ocenje kode v primerjavi  bruto domačim proi vodom Slovenije a obdobje 1994 2008, pri čemer je posebej prika an dele kode aradi su e in poplav. Glede na dogodke v obdobju od 2008 do 2013 (obdobje nastajanja tega prispevka), ko je bilo v Slo­veniji ve. i rednih poplavnih dogodkov  obse no kodo, lahko predvidevamo, da poplave predstavljajo e večji dele v primerjavi  ostalimi naravnimi nesrečami, kot pa je prika ano na sliki 3 a obdob­ je 1994 2008. 3 Poplave in škoda na vodni infrastrukturi V nadaljevanju podajamo prika kode na vodni infrastrukturi in priobalnih emlji čih v letih 2007 do 2012 aradi poplav. Ob tem poudarjamo, da gre a podatke o. kodi na vodni infrastrukturi in prio­ drugo žled potres pozeba požar plazenje tal in snega neurje (močan veter) poplava toča suša Sli­ka 2:­Delež­‰ sa­mez­nih­narav­nih­nesreč­gle­de­na­‰ v­z' ­če­. ­š. ­• ­v S. ­ve­ni­ji­za­b• b­je 1994–2008) (Med­mrež­je 2). 1,4 drugo 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 199419951996199719981999200020012002200320042005200620072008 Sli­ka 3:­Pri­mer­ja­va­ce­nje­ne­š. ­de­in­BDP­v S. veniji­(Med­mrež­je 1). balnih emlji čih in ne a podatke o celotni kodi, ki vključujejo tudi kodo na ostali infrastrukturi in asebni lastnini, ter je ato e natno večja. Pre­gled­ni­ca 1:­Oce­na­š. ­de­na­. d­ni­infra­struk­tu­ri­ter­. d­nih­in­pr. ­bal­nih­zem­ljiš­čih­(K ­. v­šek 2013 ‰ ­ARSO 2012b;­Br. ž­nik 2012;­Sta­ti­stič­n. . 2012). leto ocena poplavne kode na vodni infrastrukturi ter vodnih in priobalnih emlji čih (€) bDP (mio €) dele bDP, ki ga av emajo poplavne kode (%) 2007 91.478.924 34.594 0,264 2009 23.257.975 35.556 0,065 2010 116.842.547 35.607 0,328 2012 194.526.745 35.700 0,545 skupaj 426.106.191 4 Vodna infrastruktura v sloveniji Vodna infrastruktura v Sloveniji ni povsem podrobno popisana o iroma se kataster vodne infra­strukture v skladu . ahtevami Zakona o vodah (2002) v letu 2013 e vedno dopolnjuje. Kljub temu je podana uradna ocena vrednosti, ki na a 724.185.044 evrov (Globevnik 2012). Vodna infrastruktura v Sloveniji naj bi tako obsegala 9588 vodnih objektov, ki so glede na kategori acijo podani v pregled­nici 2 (Globevnik 2012). Pre­gled­ni­ca 2:­Šte­vi­. ­kate­. ­ri­zi­ra­nih­. d­nih­bjek­. v­v S. ­ve­ni­ji­‰ ­evi­den­ci­Agen­ci­je­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­j. za­. ­lje­iz­leta 2007­(G. ­bev­nik 2012). vrsta kategori iranega vodnega objekta tevilo kategori iranih vodnih objektov gibko obre no avarovanje 1782 togo obre no avarovanje 1622 avarovanje v dnu struge 988 kanal 258 je 169 hudourni ka pregrada 157 je bica 141 visokovodni nasip 114 drča 110 prag 107 fa ina, umetno je ero, stabili acijski objekt, prodni i pust, agatna stena, i pust uporabljene 58 vode, drena a, valobran, črpali če drugo 3122 bre klasifikacije 960 skupaj 9588 5 Popis vodne infrastrukture na testnem območju Popis vodne infrastrukture in ocena njene vrednosti sta elo pomembni, ko ra mi ljamo o vi inah poplavne kode in o sredstvih, namenjenih a v dr evanje te vodne infrastrukture. Da bi naredili korak k realni oceni vrednosti vodne infrastrukture v Sloveniji, smo avgusta 2012 i vedli popis vodne infrastrukture na Sel ki Sori od portnega parka Rovn do Zalega Loga in na celot­nem hudourniku Če njica, levem pritoku Sel ke Sore v. ele nikih. Popis vodne infrastrukture smo i vedli na način, ki se uporablja a vodenje katastra vodne infrastrukture v okviru i vajanja gospodarske jav­ne slu be na področju urejanja voda. Dejansko staciona o in lokacijo infrastrukture (vodnih objektov) smo določili s pomočjo Atlasa okolja in s terenskim ogledom. Prav tako smo i merili vse bistvene dimen­ ije objektov in določili njihove GPS koordinate. Na obravnavanem odseku Sel ke Sore dol ine 9,31 km smo dokumentirali 111 objektov vodne infra­strukture; po posame nih tipih so objekti navedeni v preglednici 3. Najve. je gibkih (podajnih) in togih avarovanj, sledijo jim pragovi ter talni pragovi, nekaj je tudi dr. in je ov. Skupna dol ina obre nih ava­rovanj je 8298 m, od tega je dol ina gibkih 4354 m in togih avarovanj 3944 m. I med 23 pragov jih je 14 lesenih, ostali so kamniti o iroma kamnito-betonski. V hudourni kem območju Če njica, velikem 25 km2, je bila dol ina obravnavane hudourni ke stru­ge 4,33 km, evidentirali smo 138 objektov vodne infrastrukture (preglednica 4). Tu prednjačijo pragovi (velik v dol ni padec hudournika, ato je nujno stopnjevanje in manj evanje padca), sledijo jim toga avarovanja, talni pragovi in gibka avarovanja; hudourni kih pregrad je 6. Skupna dol ina obre nih avarovanj je 3892 m, od tega je dol ina gibkih 1706 m in togih 2186 m. Pragov in talnih pragov je sku­paj 75, od tega 29 lesenih, ostali so kamniti o iroma kamnito-betonski. Popis objektov na dveh odsekih i branih hudourni kih strug je poka al, da je na skupaj 13,65 km strug vodotokov kar 249 vodnih objektov. To tevilo objektov in dol ina obravnavanih vodotokov poka­e na to, da uradne ocene o. tevilu objektov v Sloveniji dejansko ne morejo dr ati o iroma so verjetno Pre­gled­ni­ca 3:­Šte­vi­. ­. d­nih­bjek­. v­na­brav­na­va­nem­dse­ku­Selš­ke­. re­(K ­. v­šek 2013). tipi vodnih objektov tevilo gibko avarovanje 43 togo avarovanje 31 prag 23 talni prag 8 drča 3 je 3 skupaj 111 Pre­gled­ni­ca 4:­Šte­vi­. ­. d­nih­bjek­. v­v hu­• ur­niš­kem­b. č­ju­Češ­nji­ca –­v sami­stru­gi­hu• ur­ni­k‡ Češ­nji­ca­(K ­. v­šek 2013). tipi vodnih objektov tevilo prag togo avarovanje talni prag gibko avarovanje 49 32 26 23 hudourni ka pregrada je vodni biralnik 6 1 1 skupaj 138 netočne. Popis vodnih objektov na testnem območju je poka al, da je linearna gostota vodnih objek­tov skoraj 18,25 objekta/km, medtem ko ob upo tevanju uradnega tevila vodnih objektov in dol ine rečne mre e stalnih vodotokov v Sloveniji, ki na a 16.000 km, dobimo vrednost 0,59 objekta/km. Pri tej primerjavi se avedamo dejstva, da sta oba popisana vodotoka v urbanem delu in je ato gostota objektov vi ja od povprečne. Kljub temu dejstvu je ra lika med obema vrednostima prevelika, četudi priv amemo oceno, da je bilo v preteklosti urejevanih le okoli 10 % dol ine slovenskih vodotokov, kar bi dalo na območju urejanja potem linearno gostoto pribli no 6 objektov/km. Na verjetno netočnost tevila vodnih objektov v Sloveniji ka e tudi podatek, da je na območju gornje Save, kjer je koncesio­nar ‚ d­. ­. s­‰ ­dar­s. ­‰ d­jet­j. i Kranja, evidentiranih 251. aplavnih objektov na hudournikih, na katerih se i vaja redni monitoring transporta plavin in na podlagi tega programa i vajamo či čenje naplavin. I uradne evidence Agencije Republike Slovenije a okolje lahko ra beremo, da je v celotni Sloveniji samo 157. aplavnih pregrad. Podoben sklep lahko naredimo, če primerjamo kodo na vodni infrastruk­turi v pretekih poplavnih dogodkih  njeno ocenjeno vrednostjo. Preglednica 1 poka e, da je bil skupen nesek kode na vodni infrastrukturi v letih 2007 do 2012 ve. kot 425 milijonov evrov, kar je glede na celotno ocenjeno vrednost infrastrukture ve. kot polovica njene nove vrednosti. To ra merje ponov­no ka e na količinsko in vrednostno podcenjenost uradne ocene obsega ( tevila objektov) in vrednosti vodne infrastrukture v Sloveniji. Zgornje primerjave ka ejo na netočnost uradnih podatkov, ali moda bolj realno apisano, na e ne popoln popis vodne infrastrukture. verjamemo, da so tisti objekti, ki so bili popisani, dejansko korekt­no vne eni v kataster objektov. Zakaj vidimo v nepopolnem katastru vodne infrastrukture sploh kak en problem? Problem nepopolne ocene je v tem, ker se na podlagi tevila objektov in njihove vrednosti običajno določa vi ina sredstev a v dr evanje, ki prav ato po na em prepričanju niso realno določena. Vse skupaj v dalj em časovnem obdobju vodi v. ni evanje dose ene ravni varstva pred poplavami, hudour­niki, pla ovi in ero ijo. 6 Sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture Sistem v dr evanja vodne infrastrukture, potek i vajanja del in pomen teh del a poplavno varnost smo predstavili na prej njem posvetu o naravnih nesrečah leta 2011 (Sodnik in Miko  2011) in nato v prispevku na 1. kongresu o vodah Slovenije (Globevnik 2012). V nadaljevanju ra pravljamo o vred­nosti vodne infrastrukture v Sloveniji in o vi ini agotovljenih sredstev a njeno v dr evanje, saj ravno vi ina finančnih sredstev določa obseg v dr evalnih del in s tem odmerja vpliv v dr evanja obstoje­čih vodnih objektov na poplavno varnost. Kot smo e omenili, naj bi bila vrednost vodne infrastrukture slabih 725 milijonov evrov. V pre­glednici 5 podajamo pregled sredstev namenjenih a v dr evanje vodne infrastrukture v preteklih letih. Opa imo lahko trend manj evanja sredstev,  i jemo nekaterih let. V preglednici 5 je prika­ an tudi nesek a sanacijske programe odprave posledic po poplavah septembra 2007, ki so se i vajali i dr avnega proračuna preko postavke a v dr evanje. Na tem mestu poudarjamo, da celoten ne­sek v dr evanja ni namenjen i ključno v dr evanju vodne infrastrukture, saj vsebuje tudi v dr evanje vodnih in priobalnih emlji č, kot sta na primer či čenje naplavin v strugah vodotokov in či čenje obre ne arasti. Pre­gled­ni­ca 5:­Pre­gled­sred­stev,­ki­” ­bila­name­nje­na­izva­ja­nju­jav­nih­služb­na­‰ d' č­ju­ure­ja­nja­. d‡ (K ­. v­šek 2013­‰ ­ARSO 2012b). leto redno v dr evanje sanacija skupen vodne infrastrukture (€) poplave 2007 (€) nesek (€) 1998 9.908.124 9.908.124 1999 10.128.162 10.128.162 2000 9.850.703 9.850.703 2001 10.128.599 10.128.599 2002 6.586.479 6.586.479 2003 5.826.801 5.826.801 2004 4.545.154 4.545.154 2005 5.563.764 5.563.764 2006 6.295.959 6.295.959 2007 9.829.012 9.829.012 2008 12.320.659 10.200.000 22.520.659 2009 13.117.366 7.742.067 20.859.433 2010 7.761.067 5.000.000 12.761.067 2011 7.890.000 4.133.239 12.023.239 2012 5.491.555 1.440.490 6.932.045 Skupaj 125.243.404 28.515.796 153.759.200 Slika 4 prika uje padec dele a bDP v Sloveniji, namenjenega a redno v dr evanje vodne infra­strukture. Dvig dele a je največji po poplavah 2007, vendar je od leta 2009 trend ponovno i redno negativen. % 0,06 0,05 0,04 0,03 0,02 0,01 0,00 % BDP 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 leto Sli­ka 4:­Padec­dele­ža­BDP,­name­nje­ne­ga­red­ne­mu­vzdr­že­va­nju­. d­ne­infra­struk­tu­re,­v. b­• b­ju 1998–2012 (K ­. v­šek 2013). 7 Ocena vrednosti vodne infrastrukture Na testnem odseku Sel ke Sore in Če njice smo i vedli tudi vrednotenje vodnih objektov. Za vred­notenje smo uporabili obra ce in metode, ki se uporabljajo a popis kode po poplavah v okviru i vajanja gospodarske javne slu be na področju urejanja voda. Za objekte, i vedene v bli nji preteklosti in a katere obstaja i vedbena dokumentacija, smo pov eli vrednost objekta na dan i gradnje. Vrednost evidentiranih in ovrednotenih objektov na i branem odseku Sel ke Sore in hudourniku Če njica je prika ana v preglednici 7. Pri vrednotenju obstoječe, predvsem starej e infrastrukture, se vedno postavlja vpra anje, kako primerno/ustre no določiti vrednost starih objektov, saj je npr. 50 let staro obre no avarovanje v raču­novodsko-knji nem smislu odslu ilo svojemu namenu (nima ve. vrednosti, je polno amorti irano), v primeru poru itve takega objekta bre knji ne vrednosti pa je treba graditi novo avarovanje, kjer pa gre a vrednost novega objekta. Vi ina sredstev a v dr evanje bi se morala določati na vrednost novih objektov, saj sicer lahko ugotovimo, da veliko objektov vodne infrastrukture v Sloveniji aradi svoje starosti in dotrajanosti ni vredna nič, ato je koda ob poplavah aradi ničelne vrednosti praktič­no enaka nič, posledično pa je stro ek sanacije, ko je na ve. mestih nujno graditi praktično nove objekte, a mnoge nera umljivo visok. Tudi pri avarovanju avtomobila (kasko avarovanje) se vi ina premije določa glede na novo vred­nost vo ila, tudi če je vo ilo staro e 15 let. Prav tako je treba pri v dr evanju vedno, ne glede na starost vo ila, vgrajevati nove (po mo nosti originalne) dele in material in so stro ki v dr evanja starega avto­mobila enaki v dr evanju novega, kvečjemu večji. Če pogledamo uradne ocene glede vrednosti vodne infrastrukture in podatke, pridobljene s popi­som objektov na testnem območju, lahko hitro opa imo, da gre a velik ra korak med vrednostmi. Pre­gled­ni­ca 6:­Zna­čil­ne­cene­. d­nih­bjek­. v,­u‰ ­rab­lje­ne­pri­vred­. ­te­nju­. d­nih­bjek­. v. tipi vodnih objektov (po CC-SI klasifikaciji) vodni objekt enota mere cena/ enoto mere (€) gibko obre no avarovanje kamnita lo ba v suho kamnita lo ba v betonu v dol na lesena gradba. ka ta vrbov poplet m3 m3 m3 tm 156,16 190,07 294,80 75,85 togo obre no avarovanje kamnito-betonski id do vi ine 1,5 m kamnito-betonski id nad vi ino 1,5 m armiranobetonski id do vi ine 1,5 m armiranobetonski id nad vi ino 1,5 m tm tm tm tm 751,19 1.665,97 751,19 1.665,97 prag prag (kamen-les) prag (kamen-beton) m3 m3 329,54 488,76 je bica je bica (ka ta) je bica (kamen) m3 m3 300,84 181,13 hudourni ka pregrada je pregrada, vi ine do 3 m pregrada, vi ine od 3 m do 5 m pregrada, vi ine nad 5 m je na ni inskem vodotoku tm tm tm tm 1.495,79 2.180,23 3.322,97 2.737,98 Pre­gled­ni­ca 7:­Skup­. ­šte­vi­. ­‰ pi­sa­nih­bjek­. v­. d­ne­infra­struk­tu­re­in­nji­. ­va­vred­. st­(K ­. v­šek 2013). tevilo vodnih objektov ocenjena vrednost porečje Če njice odsek Sel ke Sore skupaj 138 111 249 4.253.588 . 10.966.453 . 15.220.042 . Na dobrih 13,5 km strug vodotokov je bilo popisanih 249 objektov v vrednosti 15.220.042 evrov, kar predstavlja kar 2,1 % vrednosti celotne vodne infrastrukture v Sloveniji; popisana dol ina 13,5 km pa predstavlja samo 0,084 % dol ine rečne mre e stalnih vodotokov, ki v. Sloveniji na a pribli no 16.000 km. Na velik ra korak med realnim stanjem in uradnimi evidencami ka e tudi podatek, da je na območju gorenj Save, kjer je koncesioniar VGP d. d., i Kranja, evidentiranih 251. aplavnih pregrad, kjer se redno i vaja monitornig apolnjenosti aplavnih prostorov, na podlagi katerih se pripravljajo letni plani a či čenje naplavin. V preglednici 2 pa je navedeno, da je v Sloveniji 157 hudourni kih pre-grad. S to drugo primerjavo se podobne ra mere, kot na testnem območju, poka ejo tudi na območju gornje Save (katerega del je tudi na e testno območje), ki predstavlja pribli no 12 % hidrografske mre­ e Slovenije. Po tem ključu se namenjajo tudi sredstva a v dr evanje vodne infrastrukture. Za analitično primerjavo tevila objektov in njihove vrednosti a celotno Slovenijo imamo prema­lo podatkov in testno območje predstavlja premajhen dele , ki bi bil lahko pri anali i repre entativen. Trenutno lahko na podlagi na ih podatkov aključimo le, da so uradne evidence o. tevilu in vrstah obejk­tov vodne infrastrukture pomankljive o iroma napačne. Kljub temu si avtorji v smislu debate in po itivne provokacije dovolimo naslednjo primerjavo. Hiter preračun poka e, da če upo tevamo gostoto objektov na testnem območju in jo prenesemo na celotno rečno mre o dobimo oceno, da je v Sloveniji skoraj 300.000 objektov vodne infrastrukture  vrednost­jo dobrih 18 milijard evrov. Če ponovno na to elo visoko preračunano oceno dodamo e omenjeno oceno, da je bilo v preteklosti urejevanih pribli no 10 % vodotokov, je bolj realna ocena, da imamo v Slove­niji okoli 30.000 objektov vodne infrastrukture  novo vrednostjo nekaj manj kot 2 milijardi evrov. Zato realno pričakujemo, da bo popis vodne infrastrukture v prihodnjih letih počasi nara čal proti tej oceni. bolj kot primerjava testnega območja in celotne Slovenije  vidika tevila objektov je na mestu primer­java povprečne vrednosti objektov vodne infrastrukture, ki ni neposredno ve ana na tevilo obravnavanih obejktov. uradna evidenca vodne infrastrukture govori o pribli no 10.000 vodnih objektih v vredno­sti 725 milijonov evrov, je njihova povprečna vrednost dobrih 70.000 evrov. Na terenski popis vodnih objektov pri vrednosti 15.220.042 evrov a 249 vodnih objektov i ka e vrednost posame nega vodne­ga objekta 61.125 evrov. Vrednosti so primerljive, nekoliko ni ja vednost objektov na testnem območju pa je posledica dejstva, da je del ra iskave potekal tudi na manj em hudourni kem vodotoku. 8 Razprava in sklep Prika ana primerjava tevila in vrednosti popisanih objektov in uradnih evidenc vodne infrastruk­ture ka e na močno neskladnost uradnih podatkov o vodni infrastrukturi s stanjem na terenu. V prej njem odstavku je na podlagi tevila in vrednosti popisanih objektov na testnem območju ter podatku i evidence tevila aplavnih objektov koncesionarja a območje gornje Save podan pomi­slek o pravilnosti in točnosti uradnie evidnece vodne infrastrukture a celotno Slovenijo. Kljub vsemu na tem mestu poudarjamo, da smo v na i tudiji obdelali dva vodotoka v relativno urbani iranem delu, kjer je gostota objektov večja kot v povprečju. Poleg tega se vedno lahko postavi vpra anje metodolo­gije vrednotenja objektov, predvsem starej ih, dotrajanih objektov. V nadaljevanju je prika ana e ocena potrebnih sredstev a v dr evanje. Ob upo tevanju dejstva, da sta bila oba testna odseka vodotoka v urbani iranem delu, ocenjujemo da je povprečna gostota vod­nih objektov na slovenski rečni mre i stalnih vodotokov polovico manj a kot na testnem območju. To pomeni, da je ocena skupne vrendosti infrastrukture namesto 18 milijard samo 9 milijard evrov. Če vrednost 9 milijard evrov uporabimo a določanje sredstev a v dr evanje in upo tevamo, da bi bilo potrebno letno a v dr evanje agotoviti 1 2 % vrednosti objektov, ugotovimo, da bi morali v Slo­veniji letno a v dr evanje nameniti 90 180. milijonov evrov. Omenjena tevilka je seveda povsem nerealna, vendar gornja primerjava vsekakor terja ra mislek ali v Sloveniji vemo, koliko objektov infra­strukture je treba v dr evati in predvsem koliko sredstev je potrebno a to nameniti. Ob predpostavki, da je vrednost infrastrukture v prej njem poglavju določeni 2 milijardi evrov, bi bil nesek potreben a v dr evanje na letni ravni 20 40 milijonov evrov, kar pa je bolj realna vrednost. e hitra primerjava dejstev, da je uradna vrednost objektov 725.000.000 evrov, kode med adnji­mi poplavami (septembra 2007, decembra 2009, septempra 2010 in novembra 2012) pa je bilo a ve. kot 400.000.000 evrov. To pomeni, da je bilo v letih 2007 do 2012 po kodovane ve. kot polovica celot­ne vodne infrastrukture v Sloveniji, čeprav poplavne niso pri adele niti polovice povr ine Slovenije. Dele po kodovane infrastrukture na pri adetih območjih je bil večji kot 70 %. Zgoraj navedeni podatki, primerjava in igra s. tevilkami so namenjeni predvsem premisleku in kot pobuda a nadaljnje anali e in spremljanje stanja na tem področju. tevilo objektov in njihova vrednost so namre. bistveni, ko govorimo o. agotavljanju sredstev a v dr evanje. Kot je bilo navedeno e večkrat, cilj rednega v dr evanja ni agotavljanje poplavne var­nosti, lahko pa dobro v dr evani vodotoki in objekti vodne infrastrukture močno manj ajo kodljiv vpliv in gmotno kodo pri poplavnih dogodkih. Prav tako bi omenjen ra mislek dal dodatno te o vsa­kokratnemu postavljanju vpra anj, ki se pojavljajo ob poplavah: Ali so a poplave krivi tudi nev dr evani vodotoki? 9 Viri in literatura ARSO 2012a: Hidrolo ko poročilo o poplavah med 5. in 6. novembrom 2012. Medmre je: http://www.arso.gov.si/ vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf (6. 2. 2013). ARSO 2012b: Podatkovna ba a in arhivi urada a upravljanje  vodami. Osebna komunikacija (20. 11. 2012.) brlo nik, j. (ur.). 2012: jesenska napoved gospodarskih gibanj 2012. Ljubljana. Medmre je: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/napovedi/jesen/2012/jNGG_2012.pdf (6. 2. 2013.) Globevnik, L. 2012: V dr evanje vodne infrastructure in vodotokov. pomen, realnost in perspective. 1. kongres o vodah Slovenije 2012. Ljubljana. Medmre je 1: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=20 (10. 12. 2012.). Medmre je 2: http://ka alci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=236 (25. 7. 2013). Miko , M., brilly, M., Ribičič, M. 2004: Poplave in emeljski pla ovi v Sloveniji. Acta hydrotechnica 22-37. Ljubljana. Miko , M. 2007: upravljanje tveganj in nova Evropska direktiva o poplavnih tveganjih. Gradbeni vest­nik 56-11. Ljubljana. Kogov ek, b. 2013: Primerjava vodarstva v Sloveniji in Avstriji. Diplomsko delo, Fakulteta a gradbeni tvo in geode ijo univer e v Ljubljani. Ljubljana. Rusjan, S., Kobold, M., Miko , M. 2009: Characteristics of the extreme rainfall event and consequent flash floods in W Slovenia in September 2007. Natural Ha ards and Earth System Sciences 9. Katlen­burg-Lindau. Sodnik, j. 2007: Poplave v septembru 2007. drobirski tok nad Kropo. Slovenski vodar 18. Ljubljana. Sodnik, j., Miko , M. 2011: Poplavna varnost v Sloveniji. Od ra umevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije: bruto domači proi vod, letni podatki. Ljubljana, 2012. 40 ZAZNAVANJE POPLAV Z UPORABO OPTIČNIH SATELITSKIH POSNETKOV IN STROJNEGA UČENJA dr.­Peter­Lamo­vec Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­Inšti­tut­za­ant' ­‰ ­. š­ke­in­p' s. rsk. štu­di­je,­N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ pla­. ­vec@zrc-sazu.s. dr.­Kri­tof­O tir Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­Inšti­tut­za­ant' ­‰ ­. š­ke­in­p' s. rsk. štu­di­je,­N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­ja­in­Cen­ter­dlič­. ­sti­Ve” ­lje,­zna­. st­in­teh­. ­. ­gi­je,­Aškerčev‡ cesta 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ kri­s. f@zrc-sazu.s. dr.­Mat­ja ­Miko Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fakul­te­ta­za­grad­be­niš­t. ­in­g. ­de­zi­. ,­Ja. ­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. venij‡ mat­jaz.mi­. s@fgg.uni-lj.s. IZVLEČEK Zaz­na­va­nje­poplav­z upo­ra­bo­opti ­nih­sate­lit­skih­posnet­kov­in­stroj­ne­ga­u e­nja V pris­pev­ku­je­pred­stav­ljen­‰ s. ­pek­pre­‰ z­na­va­nja­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­iz­ptič­nih­sate­lit­skih­‰ snet­­. v­z u‰ ­ra­• ­raz­lič­nih­al. ­rit­. v­st' j­ne­ga­uče­nja.­Za­• . ­či­tev­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­sta­bila­u‰ ­rab­lje­n‡ pan­k' ­mat­ski­in­mul­tis­pek­tral­ni­sate­lit­ski­‰ sne­tek­SPO‘ 5­na­b. č­ju­hu• ur­niš­kih­‰ plav­v Že­lez­niki. zi­' ­ma­mul­tis­pek­tral­ni­sate­lit­ski­‰ sne­tek­Rapid­Eye­na­b. č­ju­kraš­kih­‰ plav­na­Ljub­ljan­skem­barju. — leg­ptič­nih­sate­lit­skih­‰ snet­. v­sta­bila­u‰ ­rab­lje­na­še­digi­tal­ni­. del­višin­in­mre­ža­. • ­. ­. v.­Vs. u‰ ­­rab­lje­ni­‰ dat­ki­” ­bili­ana­li­zi­ra­ni­z u‰ ­ra­• ­raz­lič­nih­učnih­v› r­cev­in­raz­lič­nih­al. ­rit­. v­st' j­neg‡ uče­nja. Preiz­ku­še­ni­” ­bili­al. ­rit­mi­za­izgrad­n. ­d. ­či­tve­nih­dre­ves,­kla­si­fi­ka­cij­skih­pra­vil­in­m. ­žic­d. či­tveni. dre­ves.­Rezul­tat­st' j­ne­ga­uče­nja­je­. del­za­hit' ­in­natanč­. ­kla­si­fi­ka­ci­. ­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­na­be. brav­na­va­nih­b. č­jih. KLJUČNE­BESEDE hi­d' ­. ­gi­ja,­‰ pla­ve,­st' j­. ­uče­nje,­d. ­či­tve­. ­dre­. ,­kla­si­fi­ka­ci­ja,­sate­lit­ski­‰ snet­k. ABSTRAC‘ Detecting­flooded­areas­with­optical­satellite­images­and­machine­learning Detect. n­f­f. ded­areas­f' m­ptical­satellite­images­with­different­machine­learning­al. rithms­is­pre­sented­in­the­paper.­Panch' matic­and­multispectral­satellite­images­SPO‘ 5­were­used­in­the­area­f­. rrentia. f. ds­in­Železniki­and­multispectral­satellite­image­RapidEye­in­the­area­f­karst­f. ds­in­Ljubljana­M r. Beside­ptical­satellite­images­digital­terrain­. del­and­river­net. rk­were­used.­All­data­used­were­analyse• using­var. us­machine­learning­al. rithms­f­decis. n­tress,­classificat. n­rules­and­ensembles­f­decis. . tress.­Al. rithms­were­tested­with­different­training­samples­f­‰ ints­and­segments.­The­result­… machine­learning­is­classificat. n­. del­… r­fast­and­accurate­detect. n­f­f. ded­areas. KEY­WORD. hyd' . gy,­f. ds,­machine­learning,­decis. n­tree,­classificat. n,­satellite­image” 1 Uvod tevilo evidentiranih naravnih nesre. na Zemlji nara ča. V. adnjem desetletju je njihovo tevilo preseglo 300 ali celo 400 velikih naravnih nesre. letno, ki so v povprečju letno pri adele preko 230 mi­lijonov ljudi in ahtevale ve. kot sto tiso. smrtnih rtev (The united 2011). Tudi v Sloveniji smo vedno pogosteje priča naravnim nesrečam  veliko materialno kodo. Med naravnimi nesrečami, ki ahteva­jo največjo kodo, so su a, neurja  močnim vetrom in toča. V primeru večjih poplavnih dogodkov pa materialni stro ki poplav hitro prese ejo kodo preostalih naravnih nesre. (Ocenjena 2013). Od leta 2007 smo imeli ve. katastrofalnih poplav. Septembra 2007 so poplave močno pri adele ele nike, Kropo, bohinj ter občini Cerkno in Idrija (Sodnik 2007; Rusjan s sodelavci 2009). V juniju leta 2009 so poplave pri adele ir e celjsko območje in območje gornje Save, decembra 2009 bohinj in e 11 drugih gorenjskih občin ter septembra 2010 kar tretjino o emlja Slovenije (Komac in Zorn 2011). Takrat je bilo najhuje v osrednji Sloveniji vključno  ljubljanskim območjem. Zgornje Posočje, Koro ko, območja ob gornjem toku Savinje, območja ob Dravinji ter ob Savi, predvsem v Zasavju in Posavju, pa so popla­ve ponovno pri adele tudi ob poplavah v. ačetku novembra 2012. Ob tak nih dogodkih se vedno nova pojavi vpra anje, ali je pomembneje krepiti sistem a čite in re evanja ali pa je bolje ve. vlagati v pre­ventivo, kakovostno popoplavno sanacijo in v dr evanje vodotokov (Miko  2009). Po itivni učinki pravilno i vedenih preventivnih ukrepov pred poplavami se agotovo poka ejo v ni jih stro kih a ­čite in re evanja, vendar nas a čitni ukrepi pred poplavami ne morejo nikoli povsem a čititi, ato potrebujemo poleg preventivnih ukrepov a manj evanje njihovih posledic tudi dober sistem a čite in re evanja. Prispevek predstavlja postopek prepo navanja poplavljenih emlji . i satelitskih posnetkov s teh­nikami strojnega učenja, ki omogoča hitrej o oceno nastale kode, pomo. pri organi aciji re evanja na pri adetih območjih in natančnej o popoplavno anali o. Dosedanji postopki so večinoma omejeni na ročno interpretacijo satelitskih posnetkov (bach s sodelavci 2005). Predstavljen postopek kombi­nira uporabo satelitskih posnetkov  drugimi vrstami podatkov, ki so skupaj anali irani s tehnikami strojnega učenja, s katerimi i učne mno ice podatkov pridobimo najpomembnej e informacije, ki vpli­vajo na a navo poplavljenih emlji č. Postopek je i vedljiv na ra ličnih območjih  mo nostjo pojava poplav, kar omogoča i gradnjo modelov a klasifikacijo poplavljenih emlji . na celotnem območju Slovenije. 2 Območje preučevanja Prepo navanje poplavljenih emlji . je potekalo na dveh območjih: na območju ele nikov (2007) ter na Ljubljanskem barju (2010) (slika 1). V prvem primeru je bil obravnavan gornji del Sel ke doline, to je območje naselij ele niki, Selca in Dolenja vas. V drugem primeru pa je bilo obravnavno celotno območje Ljubljanskega barja vključno  Ljubljano. Območji preučevanja se po naravnih načilnostih med sabo precej ra likujeta. Sel ka dolina je dol­ga in o ka rečna dolina s hudourni kim načajem. V času močnej ih padavin količina vode močno naraste in reka dobi veliko ero ijsko moč. Obravnavane poplave na območju Sel ke doline so nastale 18. septem­bra 2007 (Rusjan, Kobold in Miko  2009; Lamovec in O tir 2010). Na pri adetih območjih so poplavljale tevilne reke in potoki, po kodovanih je bilo na stotine hi , odplavljenih veliko mostov in avtomobi­lov, est ljudi je umrlo. Poplave, ki so nastale na Ljubljanskem barju septembra 2010, so imele načilnosti kra kega tipa poplav. Za območje so načilni tevilni kra ki i viri, ki se pojavijo na stiku karbonatnih kamnin Krimskega hribovja in sedimentov Ljubljanskega barja (urankar 2007). Voda je na Ljubljanskem barju počasi nara ­čala e ve. dni po de evju, preden se je pričela postopoma umikati i poplavljenih emlji č. Obilne padavine med 17. in 19. septembrom 2010 so pov ročile obse ne poplave v večjem delu ju ne Slove­ Železniki Ljubljana 0 25 50km 012km 04 8km Sli­ka 1:­Območ­je­preu­če­va­nja:­zgor­nji­del­Selš­ke­doli­ne­z Že­lez­ni­ki­in­Ljub­ljan­sko­bar­je­z Ljub­lja­no. Pri­kaz­lege­obmo­čij­preu­če­va­nja­v Slo­ve­ni­ji­(zgo­raj)­ter­podrob­nej­ši­pogled­na­držav­ni­pre­gled­n. kar­ti­DPK 250­(spo­daj;­Držav­n‡ . 2005). nije, poleg Ljubljanskega barje e v porečjih Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter na kra kih poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa (Agencija 2010a). V 48 urah, od petka 17. septembra do nedelje 19. septembra jutraj, je padlo v povprečju 170 180 mm padavin, kar je največja količina v tak nem časovnem obdobju v. adnjih 60 letih (Agencija 2010b). 3 Podatki V ra iskavi smo uporabili satelitske posnetke, ki smo jih pridobili prek programa Vesolje in velike nesreče (In­ter­na­t. ­nal­Char­ter­Spa­ce­and­Ma. r­Disa­ster) ter progama SAFER (Ser­vi­ces­and­Appli­ca­t. n” F r­Emer­gency­Res­‰ n­se), ki sta bila aktivirana naslednje jutro po hudourni kih poplavah v. ele nikih o iroma med poplavami na Ljubljanskem barju. Dodatno je bil a območje Ljubljanskega barja v ok­viru Centra odločnosti Vesolje-SI pridobljen e optični satelitski posnetek Rapid­Eye. Skupno je bilo na območju ele nikov posnetih 25 posnetkov, vendar so uporabnost vseh posnet­kov preprečevale oblačnost, geometrijska nepravilnost ali slab a ločljivost (Pehani s sodelavci 2008). Prepo navanje poplavljenih emlji . je tako potekalo na dveh optičnih posnetkih satelitskega sistema SPOT 5, ki sta bila posneta ob istem času tri dni po poplavah. To sta bila pankromatski posnetek ločljivo­sti 2,5 m in večspektralni posnetek ločljivosti 10 m, i katerega smo s postopkom i ostritve (pans­har­pe­ning) pridobili barvni posnetek ločljivosti 2,5 m. Do takrat se je oblačnost e umaknila, prav tako pa je bil mimo tudi glavni poplavni val, aradi česar je klasifikacija poplavljenih emlji . potekala na podlagi prepo navanja ra močenega povr ja in naplavljenega gradiva. Prepo navanje poplavljenih povr in je na območju Ljubljanskega barja potekalo na optičnem več­spektralnem posnetku satelitskega sistema Rapid­Eye.Posnetek je nastal tiri dni po prenehanju obilnih padavin, ko je bilo poplavljenega e vedno večino pri adetega o emlja. Za območje Ljubljanskega bar­ja smo poleg posnetka Rapid­Ey. pridobili e satelitski posnetek Landsat TM5, ki pa je bil aradi ni je ločljivosti uporabljen samo a i delavo preglednega emljevida poplavljenih emlji č. Za prepo navanje poplavljenih emlji . so bile i satelitskih posnetkov uporabljene vrednosti spek­tralnih kanalov (preglednica 1), ki določajo količino odbitega elektromagnetnega valovanja v i branem spektralnem območju. V spektralnih kanalih, kjer se večina elektromagnetnega valovanja odbije od vod­ne povr ine, so vode videti svetlej e in v kanalih, kjer prihaja do večje absorpcije, so videti temnej e. I posame nih spektralnih kanalov so bili i računani tudi indeksi: NDVI (N r­ma­li­zed­Dif­fe­ren­ce­Vege­­ta­t. n­Index; burgan in Hartford 1996), NbI (New­Built-up­Index; Chen s sodelavci 2010) in NDbI (N r­ma­li­zed­Dif­fe­ren­ce­Built-up­Index; Zha s sodelavci 2003). Indeks NDVI pomaga pri prepo navanju elenih povr in (rastje). Indeksa NbI in NDbI pa sta pomembna a ločevanje po idanih od ostalih povr in. Preostali uporabljeni atributi so bili: nadmorska vi ina, naklon in usmerjenost, pridobljeni i digi­talnega modela vi in (DMV) ter oddaljenost od vodotokov, i računana i sloja vode generali irane Pre­gled­ni­ca 1:­Spek­tral­ni­kana­li­u‰ ­rab­lje­nih­sate­lit­skih­‰ snet­. v­SPO‘ 5­in­Rapid­Eye­ter­nji­. ­v. va. v­ne­• l­ži­ne­(.). kanali večspektralnega satelitskega posnetka: SPOT 5 RapidEye modra / 440 510 nm elena 500 590 nm 520 590 nm rdeča 610 680 nm 630 685 nm rob rdeče / 690 730 nm bli nja infrardeča 780 890 nm 760 850 nm kratkovalovna infrardeča 1580 1750 nm / Sli­ka 2:­Štu­dij­s. ­b. č­je­Želez­ni­. v­na­r. ­… ­. ­‰ snet­ku­(Or­. ­… ­.  2006).­Z. ­raj:­ce. t­. ­brav­na­va­. b. č­je­z. r­nje­ga­dela­Selš­ke­• li­ne,­ki­ga­‰ kri­va­DMV­. č­lji­. ­sti­12,5 m.­S‰ ­daj:­izsek­manj­še­g‡ b. č­ja,­za­kate­re­ga­je­na­. l. ­tudi­DMV­0,5 m. kartografske ba e 1 : 25.000 (GKb 25). Na območju ele nikov smo imeli poleg DMV 12,5, ki pokri­va območje celotne Slovenije, a manj e območje na ra polago tudi DMV 0,5, ki je bil i delan le a območje najbolj pri adetega gornjega dela Sel ke doline. Zaradi bolj ih re ultatov klasifikacije, ki jih je ago­tavljala uporaba DMV 0,5, smo v postopek določevanja poplavljenih emlji . vključili le območje, ki ga pokriva DMV 0,5 (slika 2). 4 Postopki dela Za prepo navanje poplavljenih emlji . i satelitskih in drugih podatkov smo uporabili postopek, sestavljen i osnovnih GIS metod in strojnega učenja, ki omogoča i gradnjo klasifikacijskega mode-la. Najprej smo  anali ami prostorskih podatkov pripravili sloje, a katere smo predpostavljali, da so pomembni a prepo navanje poplavljenih emlji č. Pri tem smo uporabili operacije sosedstva, ki so nam omogočile določitev naklonov in usmerjenosti terena ter algoritem a i račun oddaljenosti posa­me nega območja od vodotokov. Sledila je določitev klasifikacijskih pravil, ki jih potrebujemo a uvrstitev posame nih primerov v ustre en ra red. Za določitev pravil a klasifikacijo poplavljenih emlji . smo uporabili algoritme simboličnega induktivnega učenja, ki omogočajo i mno ice podatkov . nanimi ra redi (učni v orec), določiti splo na pravila, s katerimi lahko re ujemo nove primere. Na obeh tu­dijskih območjih smo uporabili po dva učna v orca, to sta učni v orec sestavljen i točk (pikslov) in učni v orec sestavljen i segmentov. Piksel predstavlja eno rastrsko celico, ki je najmanj i del rastrskega podatkovne sloja in ga ato obi­čajno obravnavamo kot točko. Podaja lastnost določnega dela povr ja i ra eno s. tevilčno vrednostjo. Segment predstavlja skupino pikslov, ki ga pridobimo v postopku segmentacije ob upo tevanju last­nosti določenega rastrskega podatkovnega sloja, v na em primeru ob upo tevanju spektralnih lastnosti satelitskega posnetka. Zavedati pa se moramo, da je pri visoki ločljivosti posnetka lahko velikost piksla premajhna in ato a namo preve. podrobnosti na emeljskem povr ju. V teh primerih pikselsko klasifika­cijo nadomestimo  objektno usmerjeno klasifikacijo, pri kateri je enota klasifikacije namesto piksla segment. Prednost segmenta je, da e predstavlja aključeno enoto na emeljskem povr ju, določimo pa mu lahko tudi večje tevilo atributov (poleg spektralnih lastnosti e geometrijske lastnosti in teksturo). Za učenje na območju ele nikov, pri povr ini obravnavanega območja 250 ha, smo uporabili učni v orec s 145 učnimi točkami (58 točk/100 ha) o iroma 143 učnimi segmenti (57 segmentov/100 ha). Za učenje na območju Ljubljanskega barja (povr ina obravnavanega območja 28.500 ha) pa smo upora­bili učni v orec  201 učno točko o iroma 201 učnim segmentom (1 točka/segment na 140 ha). Pri i boru učnega v orca s točkami smo pa ili, da so bile točke enakomerno ra porejene po vseh vrstah rabe tal. S tem smo v učni v orec ajeli lastnosti obravnavanega območja  vsemi ra nolikostmi. učni v orec s segmenti je bil i delan s postopkom segmentacije satelitskega posnetka SPOT 5 ( ele niki) o iroma Rapid­Ey. (Ljubljansko barje). Za učenje so bili i brani segmenti, notraj katerih le ijo tudi točke, ki smo jih uporabili pri učenju s točkami. Oba učna v orca s točkami in segmenti sta bila prei ku ena  algoritmom odločitvenih dreves j48. Vi ja natančnost klasifikacije je bila dose ena ob učenju na učnem v orcu sestavljenem i točk, ato smo učni v orec točk uporabili tudi a prei kus preostalih algoritmov. Poleg e omenjenega algoritma j48. a tvorjenje odločitvenih dreves (de­ci­s. n­trees) (Han in Kim 2008) smo uporabili e algoritem a tvorjenje klasifikacijskih pravil jRip (clas­si­fi­ca­t. n­rules) (boutsinas 2002), Pre­gled­ni­ca 2:­Al. ­rit­mi­st' j­ne­ga­uče­nja,­u‰ ­rab­lje­ni­za­kla­si­fi­ka­ci­. ­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­na­b. č­j` Želez­ni­. v­in­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja.­Iz­pre­gled­ni­ce­je­raz­vid­. ­štu­dij­s. ­b. č­je­in­vrsta­p' ­gra­ma,­k. s. ­ga­u‰ ­ra­bi­li­za­preiz­kus­‰ sa­mez­ne­ga­al. ­rit­ma.­Zad­nja­s. lp­ca­pri­ka­zu­je­ta­vrs. ­učne­ga­v› r­c‡ v. b­li­ki­. čk­zi­' ­ma­seg­men­. v,­ki­je­bil­u‰ ­rab­ljen­za­izved­• ­uče­nja. algoritem oblika prika a ele niki Ljubljansko barje program točke segmenti j48 odločitveno drevo Weka jRip klasifikacijska pravila Weka go d (bag­ging) mno ica odločitvenih dreves Weka naključni go d (ran­• m­… rest) mno ica odločtvenih dreves Clus podporni vektorji (sup­‰ rt­vec­. ' /* ENVI mac­hi­ne” SVM) najbli ji sosed (nea­rest­neigh­• ' NN) /* ENVI *Algoritma sta vgrajena v postopek klasifikacije  orodjem Fea­tu­re­Extrac­t. . v programu ENVI, ki ne omogoča vpogleda v. gradbo modela. algoritma a i gradnjo mno ice odločitvenih dreves (go d (bag­ging) in naključni go d (ran­• . … rest)), na območju Ljubljanskega barja pa sta bila prei ku ena e algoritma podpornih vektorjev (sup­‰ rt­vec. ' mac­hi­nes) in najbli jega soseda (nea­rest­neigh­• r), ki sta vključena v postopek klasifikacije  orodjem Fea­tu­re­Extrac­t. . v programu ENVI (preglednica 2). Vse metode omogočajo hitro in učinkovito prepo ­navanje skupnih načilnosti posame nega ra reda in i gradnjo modela a klasifikacijo vseh preostalih primerov v ustre en ra red poplavljenih o iroma nepoplavljenih emlji č. V primeru pikselske klasifikacije smo s strojnim učenjem pridobljene modele apisali v program­ski je ik IDL in jih uporabili a klasifikacijo poplavljenih emlji . celotnega obravnavanega območja. Pri pikselski klasifikaciji obravnavamo vsak posame en piksel posebej, ato mora vsak piksel vsebo­vati vrednosti vseh atributov, ki nastopajo pri klasifikaciji. Vse podatkovne sloje je bilo tako potrebno prev orčiti na enako tevilo pikslov o iroma enako ločljivost, ki je bila določena s podatkovnim slo­jem najvi je ločljivosti. V. primeru ele nikov so bili vsi podatkovni sloji prev orčeni na ločljivost digitalnega modela vi in DMV 0,5 m in v primeru klasifikacije poplav na Ljubljanskem barju na ločljivost satelitskega posnetka Rapid­Ey. 6,5 m. V primeru dela s segmenti smo pridobljene modele a klasifikacijo poplavljenih emlji . upora­bili v programu Arc­Ma‰  orodjem Select­by­Attri­bu­tes,­ki segmente ra vrsti v posame ne ra rede glede na vrednosti atributov. 5 Rezultati Predstavljeni so re ultati natančnosti klasifikacije  uporabo učnega v orca sestavljenega i točk o iroma segmentov ter ocene natančnosti klasifikacije  uporabo ra ličnih algoritmov strojnega uče­nja. Poleg ocene natančnosti klasifikacije je bila opravljena tudi ocena natančnosti učenja, ki jo vključujejo postopki strojnega učenja. Natančnost klasifikacije predstavlja stopnjo, do katere se podoba, pridobljena s klasifikacijo, ujema  resničnim stanjem (Campbell 1996). Običajno je natančnost klasifikacije predstavljena s klasifika­cijsko matriko napak (. n­fu­s. n­matrix), s pomočjo katere lahko i računamo uporabnikovo, proi va­jalčevo in skupno natančnost. V splo nem velja, da je klasifikacijska natančnost nad 90 % dobra, nad 80 % pa adovoljiva (O tir 2006). Za oceno natančnosti klasifikacije smo uporabili 100 testnih točk, ki so bile ra porejene neodvisno od učnih točk po celotnem obravnavanem območju ele nikov o iro­ma Ljubljanskega barja. Ocena natančnosti učenja je potekala po metodi 10-kratnega nav kri nega preverjanja, pri kateri se vsako učenje i vede  desetimi ponovitvami. V vsaki ponovitvi je a učenje uporabljenih devet dese­tin podatkov, ena desetina podatkov pa je uporabljenih a oceno natančnosti. Po desetih ponovitvah je vsak primeri i učne mo ice natanko enkrat vključen v testno mno ico. Skupna natančnost učenja je i računana na podlagi vseh desetih ponovitev. 5.1 Rezultat učenja na vzorcu točk oziroma segmentov Primerjava natančnosti klasifikacij  uporabo učnega v orca točk in segmentov ob uporabi algo­ritma j48 je na območju ele nikov poka ala 95 % natančnost v primeru uporabe učnega v orca s točkami in 91 % natančnost v primeru učnega v orca s segmenti. Na območju Ljubljanskega barja je bila natanč­nost klasifikacije 89 % v primeru uporabe učnega v orca s točkami in 85 % v primeru učnega v orca s segmenti. Re ultat je poka al, da uporaba učnega v orca s segmenti ne pomeni i bolj anja klasifika­cije poplavljenih emlji č. Natančnost klasifikacije  uporabo učnega v orca točk je bila na obeh območjih a 4 % vi ja kot v primeru uporabe učnega v orca segmentov. V primeru uporabe segmentov je klasifikacija potekala ob upo tevanju spektralnih atributov, ki jih lahko določimo tudi točkam, e  uporabo atributov, ki so določljivi i ključno segmentom. To se pred­ vsem tekstura in prostorske lastnosti segmentov (na primer povr ina, dol ina, oblika), ki pa niso pris­pevali k. točnej i klasifikaciji poplavljenih emlji č. Segmentacija je bila na območju ele nikov opravljena na satelitskem posnetku, ki je nastal v času, ko je voda i poplavljenega območja e odte­kla. Zato smo si morali pri določanju poplavljenih emlji . pomagati tudi s prepo navanjem ob poplavah odlo enega gradiva. Lastnosti tega so na satelitskem posnetku elo podobne lastnostim nekaterih drugih emlji č, lasti kmetijskih. Na območju Ljubljanskega barja je vi jo natančnost klasifikacije s segmenti preprečevala ni ja ločljivost satelitskih posnetkov Rapid­Eye, ki je bila 6,5 m in ni omogočala prepo nave nekaterih o jih poplavljenih emlji . med koru nimi polji. 5.2 Ocena natančnosti klasifikacije z uporabo različnih algoritmov strojnega učenja Ra lični algoritmi so bili prei ku eni na učnem v orcu točk, saj je učenje s točkami agotavljalo natančnej i re ultat klasifikacije od segmentov. I jema sta bili le klasifikaciji na Ljubljanskem barju oprav­ljeni v programu ENVI, kjer je klasifikacija potekala prek postopka segmentacije. Za vsako opravljeno klasifikacijo sta bili ocenjeni tako natančnost učenja kot natančnost klasifikacije. Poplavljenost test­nih točk je bila a območje ele nikov določena s pomočjo vi ualne interpretacije večspektralnega satelitskega posnetka SPOT 5. Na območju Ljubljanskega barja je bil atribut poplavljenosti testnim toč­kam določen s pomočjo infrardečih letalskih posnetkov, ki so nastali dan po koncu obilnih padavin 20. septembra in fotografske dokumentacije  dne 20. in 23. septembra (Triglav Čekada in Zorn 2012). Najvi ja natančnost klasifikacije je bila na obeh tudijskih območjih dose ena  odločitvenim dre­vesom j48 (preglednica 3 in 4). Skupna natančnost klasifikacije, ki opisuje dele pravilno klasificiranih testnih točk, ra porejenih tako na poplavljenem kot nepoplavljenem območju, je bila 95 % na območ­ Pre­gled­ni­ca 3:­Natanč­. st­• . ­či­tve­‰ plav­z u‰ ­ra­• ­raz­lič­nih­al. ­rit­. v­st' j­ne­ga­uče­nja­na­b. č­j` Želez­ni­. v. metoda dele pravilno klasificiranih primerov na podlagi učnih točk na podlagi testnih točk j48 88 % 95 % jRip go d (10 dreves) naključni go d(10 dreves) 86 % 90 % 89 % 85 % 92 % 92 % Pre­gled­ni­ca 4:­Natanč­. st­• . ­či­tve­‰ plav­z u‰ ­ra­• ­raz­lič­nih­al. ­rit­. v­st' j­ne­ga­uče­nja­na­b. č­j` Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja. metoda dele pravilno klasificiranih primerov na podlagi učnih točk na podlagi testnih točk j48 jRip go d (10 dreves) 95 % 96 % 95 % 89 % 88 % 83 % naključni go d (10 dreves) SVM* NN* 96 % / / 82 % 83 % 82 % *učenje je potekalo  učnim v orcem segmentov (v ostalih primerih  učnim v orcem točk). ju ele nikov in 89 % na območju Ljubljanskega barja. Na Ljubljanskem barju smo podobno natanč­nost klasifikacije kot  algoritmom j48 dosegli e  uporabo algoritma jRip, pri katerem je bila natančnost 88 %. Natančnost vseh ostalih klasifikacij je bila občutno ni ja. Vi je natančnosti klasifikacij so bile pri­čakovane lasti v primerih uporabe mno ic odločitvenih dreves, vendar tudi v teh primerih natančnosti klasifikacij ne prese ejo natančnosti klasifikacij  uporabo odločitvenih dreves j48. Ra log a neučin­kovitost klasifikacij  uporabo mno ic odločitvenih dreves je v količini podatkov, ki je bila premajhna a uporabo večjega tevila klasifikatorjev, saj se njihova učinkovitost lahko poka e ele pri večji koli­čini podatkov (Dietterich 2000). Za primerjavo natančnosti klasifikacije  uporabo strojnega učenja  ustaljenimi postopki klasifi­kacije, smo na območju Ljubljanskega barja i vedli e objektno klasifikacijo večspektralnega satelitskega posnetka Rapid­Ey.  orodjem Fea­tu­re­Extrac­t. . v programu ENVI. Ta glede na pikselsko klasifikaci­jo  algoritmom j48 dosegla a 6 % ni jo natančnost ob uporabi algoritma podpornih vektorjev (sup­‰ r. vec­. r­mac­hi­ne” SVM) o iroma a 7 % ni jo natančnost ob uporabi algoritma najbli jega soseda (nea­­rest­neigh­• ' NN) (preglednica 4). Za najnatančnej i klasifikaciji na območju ele nikov in Ljubljanskega barja sta prika ani matri­ki napak (preglednici 5 in 6). Na območju ele nikov so bila prepo nana skoraj vsa poplavljena emlji ča; 9 % emlji č, ki so bila klasificirana kot poplavljena, pa so bila v resnici nepoplavljena. Po drugi stra­ni so bila na Ljubljanskem barju pravilno prepo nana skoraj vsa nepoplavljena emlji ča; 15 % emlji č, ki so bila klasificirana kot nepoplavljena, pa so bila v resnici poplavljena. Pre­gled­ni­ca 5:­Matri­ka­napak­za­ce­. ­natanč­. ­sti­kla­si­fi­ka­ci­je­na­b. č­ju­Želez­ni­. v. ra red poplavljeno nepoplavljeno klasificirane točke natančnost (%) i delovalec uporabnik poplavljeno nepoplavljeno referenčne točke 40 1 41 4 55 59 44 56 100 98 93 91 98 Pre­gled­ni­ca 6:­Matri­ka­napak­za­ce­. ­natanč­. ­sti­kla­si­fi­ka­ci­je­na­b. č­ju­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja. ra red poplavljeno nepoplavljeno klasificirane točke natančnost (%) i delovalec uporabnik poplavljeno nepoplavljeno referenčne točke 42 8 50 3 47 50 45 55 100 84 94 93 85 Za najnatančnej i klasifikaciji na obeh območjih sta bila i delana emljevida poplavljenih emlji . (slika 3 in 4). Na slikah sta poleg obeh emljevidov na desni strani prika ana tudi klasifikacijska mode-la v obliki odločitvenih dreves. Pri prepo navanju poplavljenih emlji . na območju ele nikov so najve. te av pov ročale podobne spektralne lastnosti na emlji čih  odlo enim gradivom, obdelovalnih kme­tijskih emlji čih in po idanih emlji čih. Vsa omenjena emlji ča se prika ejo v vijoličnih odtenkih, aradi česar prihaja med njimi do pogostih amenjav ter precenjene velikosti poplavljenih emlji č. Na območju Ljubljanskega barja je določitev poplavljenih emlji . podcenjena, kar je posledica pre­ni ke prostorske ločljivosti satelitskega posnetka Rapid­Ey. (6,5 m), ki ne omogoča natančne a nave o kih poplavljenih emlji . med koru nimi polji. Koru na polja, na katerih so bila poplavljena tla sicer Sli­ka 3:­Kar­ti­ra­nje­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­v Že­lez­ni­kih­z. d­. ­či­tve­nim­dre­ve­” m­b­u‰ ­ra­bi­al. ­rit­ma­J48. Sli­ka 4:­Kar­ti­ra­nje­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju­z. d­. ­či­tve­nim­dre­ve­” m­b­u‰ ­ra­b. al. ­rit­ma­J48. prekrita s koru o, voda pa ni segala prek koru e, so bila uvr čena v ra red nepoplavljenih emlji č, saj imajo ta območja na satelitskem posnetku vse lastnosti nepoplavljenega območja. 6 Sklep Ra iskava je poka ala, da je  uporabo strojnega učenja mogoče i bolj ati hitrost in doseči vi jo natanč­nost določitve poplavljenih emlji č, kot jo agotavljajo klasični postopki klasifikacije, ki potekajo golj ob upo tevanju spektralnih lastnosti satelitskega posnetka. Najbolj i model a klasifikacijo poplavlje­nih emlji . tako na ra gibanih območjih s hudourni kimi poplavami kot na območjih kra kih poplav pridobimo s strojnim učenjem, ob uporabi učnega v orca točk in algoritma a i gradnjo odločitvenih dreves j48. Ra lika se pojavlja v atributih, ki usmerjajo klasifikacijo na obeh tudijskih območjih. Na območju ele nikov sta najpomembnej a atributa vrednost odboja elektromagnetnega valovanja v. e­lenem in bli njem infrardečem kanalu, pomembno vlogo pa igrata e atributa oddaljenosti od vodotokov in naklona. Vrednosti elenega kanala so aradi prevladujočega odboja elenega dela vidne svetlobe na poplavljenih emlji čih vi je. Po drugi strani pa voda večji del bli nje infrardeče svetlobe absorbi­ra, aradi česar so vrednosti tega kanala ni je. Na ravninskem območju Ljubljanskega barja . elo ra vejano mre o vodotokov in vodnih kana­lov je najpomembnej i atribut vi ina. Sledita atributa, ki določata vrednosti odbitega elektromagnetnega valovanja v bli njem infrardečem in modrem kanalu. Vrednosti bli njega infrardečega kanala so na poplavljenih emlji čih ni je, vrednosti modrega kanala pa vi je. V postopek klasifikacije je vključen e atribut usmerjenosti povr ja. Njegov vpliv na ravninskem območju Ljubljanskega barja je sicer nepri­čakovan, a se ka e na manj em območju jugov hodnega dela Ljubljanskega barja, po katerem teče reka I čica, ki se i liva v Ljubljanico in ima prete no usmerjenosti proti severo ahodu. Pričakovati je, da je gradba modelov a prepo navanje poplavljenih emlji . na drugih območjih podvr enim hudourni kim o iroma kra kim poplavam podobna, vendar je a učinkovitost postopka na območju celotne Slovenije potrebna priprava večjega tevila modelov, ki bodo omogočali določitev poplavljenih emlji . na kateremkoli območju. Praktična vrednost predstavljenega postopka je pred­vsem la ja in hitrej a ocena ob poplavah nastale kode. Natančnost klasifikacije je bila v na em primeru adostna a oceno kode lasti na kmetijskih emlji čih, kjer je nastalo kodo mogoče oceniti na pod­lagi vrste kmetijskih kultur. Za vi jo natančnost klasifikacije, ki bi omogočila oceno kode tudi na po idanih emlji čih, bi potrebovali podatke  bolj o prostorsko ločljivostjo. Mo nosti a i bolj anje postopka prepo navanja poplavljenih emlji . obstajajo tudi v uporabi e večjih količin ra ličnih vrst podatkov in prei kusu drugih tehnik strojnega učenja, s čimer bi morda uspeli ra likovati tudi med ra ličnimi emlji či s podobnim odbojem elektromagnetnega valovanja. Najve. se pričakuje od upora­be natančnej ega digitalnega modela vi in (lidar) in novih satelitskih sistemov, ki ponujajo posnetke  bolj o spektralno, časovno in prostorsko ločljivostjo. Tak en primer je od konca leta 2012 delujo. sistem dveh visoko ločljivih satelitov Ple­ia­des, ki delujeta v paru in omogočata snemanje katerega koli območ­ja na povr ju Zemlje notraj 24 ur s pankromatsko ločljivostjo 0,5 m in multispektralno ločljivostjo 2 m. Ra viti postopek klasifikacije poplavljenih emlji . je le eden od korakov v postopku i delave em­ljevida poplavljenih emlji č, ki se prične  opa ovanjem pri adetega območja  ra ličnimi satelitskimi sistemi in pripravo podatkov, nadaljuje s predobdelavo satelitskih posnetkov (geometrijski in radio­metrični popravki), i računom dodatnih podatkovnih slojev (na primer NDVI) ter konča s kartiranjem poplavljenih območij. Postopek bo ato vključen v okviru centra odličnosti Vesolje-SI v verigo a hitro kartiranje. Celoten sistem bo omogočal i delavo emljevidov poplavljenih emlji . v nekaj urah po spro i­tvi snemanja pri adetega območja  i branim satelitskih sistemom, kar je bistveno hitreje od dosedanjih sistemov a hitro kartiranje, primer kakr nega je program SAFER (Ser­vi­ces­and­Appli­ca­t. ns­F r­Emer­­gency­Res­‰ n­se) in ki omogočajo i delavo emljevidov v enem dnevu. 7 Viri in literatura Agencija Republike Slovenije a okolje, Dr avna meteorolo ka slu ba: Poročilo o i jemno obilnih pada­ vinah od 16. do 19. septembra 2010 (22. 9. 2010). Ljubljana, 2010b. Agencija Republike Slovenije a okolje, urad a hidrologijo in stanje okolja, Sektor a anali e in progno e povr inskih voda: Hidrolo ko poročilo o povodnji v dneh od 17. do 21. septembra 2010 (21. 9. 2010). Ljubljana, 2010a. bach, H., Appel, F., Fellah, K., de Fraipont, P. 2005: Application of flood monitoring from satellite for insurances. IEEE International Geoscience and Remote Sensing Symposium, IGARSS 2005. Seul. boutsinas, b. 2002: Accessing data mining rules through experts systems. International journal of Infor­mation Technology and Decision Making 1-4. Singapur. burgan, R. E., Hartford, R. A. 1996: Live vegetation moisture calculated from NDVI and used in fire danger rating. 13th Conference on Fire and Forest Meteorology. Lorne. Campbell, j. b. 1996: Introduction to Remote Sensing. New York. Chen, j., Li, M., Liu, Y., Shen, C., Hu, W. 2010: Extract residential areas automatically by New built-up Index. Geoinformatics, 18th International Conference. Peking. Dietterich, T. G. 2000: Ensemble methods in machine learning. Lecture Notes in Computer Science 1857. berlin. Digitalni model vi in Slovenije 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Dr avna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljub­ljana, 2005. Generali irana kartografska ba a 1 : 25.000. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1996. Han, S. W., Kim, j. Y. 2008: Rough set-based decision tree using a core attribute. International journal of Information Technology and Decision Making 7-2. Singapur. Komac, b., Zorn, M. 2011: Geografija poplav v Sloveniji septembra 2010. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2. Ljubljana. Lamovec, P., O tir, K. 2010: uporaba strojnega učenja a določitev poplavljenih območij. primer poplav v Sel ki dolini leta 2007. Geodetski vestnik 54-4. Ljubljana. Miko , M. 2009: Preventiva nenehno v senci kurative: prof. dr. Matja Miko , hidrolog. Delo 51-300. Ljubljana. Ocenjena koda po v roku elementarne nesreče, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2013. Medmre je: http://www.stat.si/ (14. 8. 2013). Ortofoto. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2006. Pehani, P., Kokalj, ., Marsetič, A., O tir, K. 2008: uporaba satelitskih posnetkov a anali o poplav sep­tembra 2007. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007 2008. Ljubljana. Rusjan, S., Kobold, M., Miko , M. 2009: Characteristics of the extreme rainfall event and consequent flash floods in W Slovenia in September 2007. Natural Ha ards and Earth System Sciences 9-3. M nchen. Sodnik, j. 2007: Poplave v septembru 2007. drobirski tok nad Kropo. Slovenski vodar 18. Ljubljana. The united Nations Office for Disaster Risk Reduction: Disasters in Numbers. 2011. Medmre je: http://www.unisdr.org/files/24692_2011disasterstats.pdf (28. 11. 2012). Triglav Čekada, M., Zorn, M. 2012. Poplave septembra 2010. obdelava nemerskih fotografij s fotogra­metričnim DMR in lidarskimi podatki. Geodetski vestnik 56-4. Ljubljana. urankar, K. 2007: Kras Krimskega hribovja in Rakitni ke planote. Diplomsko delo, Oddelek a geografijo Filo ofske fakultete univer e v Ljubljani. Ljubljana. Zha, Y., Gao, j., Ni, S. 2003: use of normali ed difference built-up index in automatically mapping urban areas from TM imagery. International journal of Remote Sensing 24-3. London. SODELOVANJE JAVNOSTI PRI PRIDOBIVANJU POSNETKOV ZA DOLOČITEV OBSEGA POPLAV V NOVEMBRU 2012 dr.­Mihae­la­Tri­glav­eka­da G. ­det­ski­inšti­tut­S. ­ve­ni­je,­Ja. ­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ mi­hae­la.tri­glav@gis.s. IZVLEČEK So­de­lo­va­nje­jav­no­sti­pri­pri­do­bi­va­nju­posnet­kov­za­do­lo­i­tev­obse­ga­poplav­v no­vem­bru 2012 Med­5.­in­6. . ­vem­b' m 2012­” ­pred­vsem­sever­ni­del­S. ­ve­ni­je­zaje­le­bšir­ne­‰ pla­ve.­Na­G. ­det­ske. inšti­tu­tu­S. ­ve­ni­je­s. ­6. . ­vem­bra­sp' ­ži­li­akci­. ­zbi­ra­nja­‰ snet­. v­‰ plav­s stra­ni­jav­. ­sti.­V član­k` je­naj­prej­pred­stav­ljen­dziv­jav­. ­sti­na­‰ ziv.­Zbi­ra­li­s. ­‰ snet­ke­‰ sne­te­z viš­je­ga­s. ­jiš­ča­(hri­ba,­i› zra­ka),­ki­pri­ka­zu­je­. ­šir­ša­b. č­ja­‰ plav­ter­je­na­njih­vid­nih­vsaj­nekaj­cest.­Od­skup­. ­pri­• b­lje­ni. 102 ‰ ­snet­. v­in­ene­ga­videa­s. ­bde­la­li­21 %­mate­ria­. v.­Z • l­ži­. ­dse­. v­glav­nih­rek­je­naj­prej­cenje. bseg­na. b­šir­nej­ših­‰ plav.­— snet­ki,­‰ sre­• ­va­ni­s stra­ni­jav­. ­sti,­‰ kri­je­. ­12 %­• l­ži­ne­rek­z na­. b­­ šir­nej­ši­mi­‰ pla­va­mi.­— tem­s. ­rezul­ta­te­pri­mer­ja­li­še­z us­pe­š. st­. ­sate­lit­skih­kart­GIO­EMS,­ki­” ­bil. na­raz­‰ ­la­. ­za­iste­‰ pla­ve.­Sate­lit­ske­kar­te­uspe­š. ­pred­sta­vi­. ­18 %­• l­žin­rek­z na­. b­sež­nej­ši­mi­‰ plava­­mi.­Na­. n­cu­s. ­bse­ge­‰ plav,­• b­lje­ne­iz­nemer­skih­‰ snet­. v,­pri­mer­ja­li­še­z. ‰ ­› ­ril­ni­mi­kar­ta­m. ‰ plav­iz­Atla­sa­. ­lja­ARSO. KLJUČNE­BESEDE digitalni­. del­reliefa,­nemer­ske­… . ­gra­fi­je,­‰ pla­ve 2012,­sate­lit­ske­kar­te,­” de­. ­va­nje­jav­. ­st. ABSTRAC‘ Public­participation­in­flood­delineation­of­November 2012 floods Between­N vember 5­and­6,­2012­the­N rthern­part­f­S. venia­was­heavily­affected­by­f. ds.­On­th. G. detic­institute­f­S. venia­the­act. n­… r­. lunteered­imagery­gathering­f­f. ds­was­triggered­. N vember 6.­First­the­res‰ nse­f­public­is­presented.­Images­taken­f' m­higher­stand-‰ ints­(hill,­aerial) s. wing­b' ader­f. ded­areas­and­al” ­” me­' ads­were­. llected.­We­used­21%­f­gathered­102 image” and­ne­vid. ­… r­f. d­delineat. n.­Then­the­. st­affected­river­sect. ns­are­defined.­The­. lunteere• imagery­. vers­12 %­f­the­. st­affected­river­sect. ns.­The­results­are­al” ­. mpared­with­the­success­… GIO­EMS­satellite­mapping­p' ducts,­which­successfully­represent­18 %­f­the­. st­affected­river­sect. ns. At­the­end­the­. lunteered­imagery­f. d­maps­are­. mpared­with­f. d­warning­maps­f' m­Atlas­. l­ja­ARSO­which­were­available­pr. r­. ­the­f. ding. KEY­WORD. digital­terrain­. del,­. nmetric­images,­f. ds 2012,­satelite­maps,­the­in. lvement­f­publi. 1 Uvod Skoraj vsako leto pri adenejo Slovenijo poplave manj ega ali večjega obsega, ki so aradi ra gibane topografije praviloma manj ega obsega. Večinoma jih lahko pričakujemo v po nem poletnem času ali v jeseni (Rusjan s sodelavci 2009). V letu 2012 je močno de evje v dneh 4. in 5. novembra pov ročilo ob irne poplave, ki so ajele celotno severno polovico Slovenije 5. in 6. novembra 2012. Obseg poplav in njene posledice ponavadi posku amo ovrednotiti s pomočjo posebnih fotograme­tričnih snemanj ter satelitskih optičnih ali radarskih podob (O tir in sodelavci 2011; Veljanovski in sodelavci 2011; 2012). Posledice naravnih nesre. lahko spremljamo tudi s sodelovanjem javnosti, ki lahko poda opisne podatke ali fotografije posledic naravnih nesre. (Goodchild 2007). S pomočjo sodelo­vanja javnosti so spremljali poplave v Avstraliji med decembrom 2010 in februarjem 2011 (McDougall in Temple-Watts 2012), posledice potresa na Novi Zelandiji leta 2011 in cunami na japonskem leta 2011 (McDougall 2012). Na primerih obdelave posame nih amaterskih nemerskih posnetkov poplav 2010 smo ugotovili, da lahko tudi take posnetke uporabimo a določitev obsega poplav (Triglav Čekada in Zorn 2012a; 2012b). Zato smo 6. novembra 2012 na spletni strani in Face­• kčasovnici Geodetskega in tituta Slovenije spro­ ili po iv javnosti a biranje posnetkov poplav 2012 (Medmre je 1). Prve re ulate javnega po iva smo na na i spletni strani predstavili e 22. novembra 2012. Istočasno smo akcijo preko TV Slovenija pred­stavili tudi ir emu krogu gledalcev. Prvo anali o akcije smo predstavili v. ačetku januarja 2013 (Triglav Čekada, Klanj ček in Zorn 2013). Članek predstavlja končno anali o uspe nosti akcije vključevanja jav­nosti pri biranju posnetkov poplav a potrebe določitve obsega poplav 2012. 2 Uporaba posnetkov, ki jih je posredovala javnost Na javni po iv, ki smo ga objavili na na i spretni strani in Face­• . časovnici se je skupno od va­lo 15 posame nikov, ki jih bomo imenovali prispevniki (preglednica 1). Od tega jih je pet posredovalo posnetke od nekoga drugega, katerih aradi varstva avtorskih pravic nismo smeli uporabiti v ra iska­ vi. V poredno smo v postavili stik e  avtorji nekaterih potencialno uporabnih posnetkov, ki smo jih na li na ra ličnih spletnih albumih (M j­Al­bum,” u­Tube). Le en tako kontaktiran potencialni prispev­nik je sodelovanje odklonil. Skupno smo od vseh prispevnikov, ki so bili tudi avtorji slikovnega gradiva, prejeli 102 posnetka in en video. 45 % pridobljenega gradiva smo opredelili kot potencialno uporabnega a na o metodo obdelave. uporabni posnetki so morali adostiti osnovnemu pogoju, da je bilo na posnetku vidnih vsaj nekaj odsekov cest. Kar nekaj posnetkov je prika ovalo manj e dele poplav, na katerih ni vidnih dobrih orientirjev, ato takih nismo uporabili a obdelavo. Posebno po ornost pa smo posvetili tudi dejstvu, da aradi varovanja asebnosti ne smemo uporabljati posnetkov, na katerih so vidne osebe ali pa pri­ Pre­gled­ni­ca 1:­Šte­vi­. ­dzi­. v­jav­. ­sti­(šte­vi­. ­pris­pev­ni­. v)­na­‰ ziv­za­zbi­ra­nje­‰ snet­. v­‰ plav 2012. tevilo bre dovoljenja lahko prispevnikov a uporabo uporabimo posredovanje avtorskega gradiva 10 0 10 posredovanje neavtorskega gradiva 5 5 0 kontaktiranje potencialnih prispevnikov na spletu dostopnega gradiva 6 1 5 vsota 21 6 15 ka ujejo osebno lastnino od bli u (npr. bli nji posnetek dvori ča). Za končno obdelavo smo ato upo­rabili 21 % vseh posnetkov ali 22 posnetkov in 12 slik i enega videa. Nabor uporabnih posnetkov obsega posnetke, narejene i bli njih hribov ali i raka, ki so bili nare­jeni  ra ličnimi fotoaparati in so bili shranjeni v ra ličnih ločljivostih. Nekateri avtorji so nam posredovali podatke o pribli ni lokaciji stoji ča, drugi ne. Za orientacijo posnetkov in trira se no i vrednotenje robov poplav smo uporabili interaktivno metodo orientacije posnetka na podlagi digitalnega modela reliefa (DMR) in vektorjev cest. Metoda je enosli­kovna, kar pomeni da omogoča ajem 3D-podatkov samo i enega posnetka. Metoda temelji na iskanju najbolj ujemajoče se projekcije točk DMR-ja na stanje na posnetku. Z iskanjem najbolj ega ujemanja i čemo parametre unanje orientacije posnetka. Po uspe no i vedeni unanji orientaciji pa določamo 3D-koordinate točk na posnetku, s tem da i biramo projicirane točke DMR-ja, ki se najbolj pokrivajo s podrobnostjo na posnetku, ki jo elimo ajeti. uporabili smo DMR 5 m 5 m, i delan v okviru ciklič­nega aerofotografiranja Slovenije. CAS 2006. Rob poplave elo te ko ajamemo kot sklenjeno črto, saj je velikokrat akrit  rastjem. Deloma si lahko pomagamo, če ajamemo rob i večjega tevila posnetkov, vendar pa ti niso vedno na voljo. To pomanjkljivost lahko odpravimo naknadno ob GIS-anali i poplavljenih območij, ko vektorje robov poplav prekrijemo če DMR. Sedaj lahko predpostavimo, da je na nekem akritem odseku voda dose­gla isto nadmorsko vi ino, kot tam, kjer smo jo videli, preden se je skrila v rastje. Na ta način smo pove ali luknje v robovih poplav in i računali povr ino celotnega poplavljenega območja (pregled­nica 2). 3 Obseg poplav Kot smo e omenili, so poplave novembra 2012 ajele skoraj celotno severno polovico Slovenije. Da pa bi lahko ocenili uspe nost na e metode kartiranja poplav s pomočjo nemerskih posnetkov, ki nam jih je posredovala javnost, smo i risali pregledno karto Slovenije na kateri so upodobljeni večji vodotoki in s svetlo modro o načeni odseki rek, kjer so bile poplave ocenjene kot najobse nej e (slika 1). Pregledno karto smo i delali s pomočjo pregleda spletnih virov est mesecev po tem, ko so se popla­ve godile. Pri pregledu spletnih virov smo iskali omembe poplav v spletnih časopisih, slike na ra ličnih portalih in videe. Vsak moder kro ec na sliki 1 predstavlja najmanj eno omembo poplav na tej loka­ciji. Rečne odseke  najobse nej imi poplavami smo določili tako, da smo rekli, da so na tem rečnem odseku bili opisani vsaj trije dogodki poplav v spletnih virih. Na ta način dobimo skupno 400 km reč­nih odsekov najobse nej ih poplav na rekah Soča, Sava, Krka, Savinja, Paka, Me a, Mislinja in Drava. Tako dobljena ocena najobse nej ih odsekov poplav se sklada  odseki rek, kjer je bil hidrolo ki od iv največji (Medmre je 2). V okviru na e akcije smo pridobili posnetke a Sočo v Tolminu in Mostu na Soči, Idrijco na eli­nu, Pako in njene pritoke v. o tanju, a Mislinjo od Pame. do Dravograda, a Dravo v O baltu in od HE Zlatoličje do HE Formin (vijoličasti kro ci na sliki 1). Skupno smo na teh območjih pokrili 48 km odsekov rek in 1439,4 ha poplavljenih območij (preglednica 2), kar je 12 % dol ine odsekov rek  na­jobse nej imi poplavami. Največje poplavljeno območje, ki smo ga kartirali s pomočjo posnetkov javnosti, je območje med Ptujskim je erom in HE Formin (območje 7 na sliki 1, slika 7) in pokriva 900,5 ha ali 26 km dolg odsek reke Drave in kanala Formin. Območje smo pokrili s posnetke treh ra ličnih prispevnikov. Kljub temu, da smo pokrili sora merno veliko območje pa deli poplav tudi na tem delu manjkajo, saj posnetkov poplave takoj a Ptujskim je erom nismo mogli orientirati, ker so na njih manjkali orientirji. Drugo najobse nej e poplavno območje je porečje Mislinje, kjer smo skupno pokrili 127,5 ha poplav in 7,7 km dolg odsek rek Mislinje in Me e med Pamečami in Dravogradom (območji 4 in 5 na sliki 1, slika 4, 5). kraj (ime reke) dol ina odseka povr ina rečne celotno poplavljeno reke (km) struge (ha) področje (ha) 1 Tolmin (Soča) 2 Most na Soči (Soča) 2,7 2,4 72,0 24,0 81,8 38,5 3 o tanj (Paka, Toplica, Klančnica) 4 Pameče (Mislinja) 5 bukovska vas. Dravograd (Mislinja, Me a) 6 HE Zlatoličje. Ptuj (Drava) 7 Ptujsko je ero. HE Formin (Drava, kanal Formin) 4,6 1,8 5,9 4,6 26,0 1,8 1,9 8,1 67,7 68,6 56,5 16,3 111,2 234,6 900,5 vsota 48,0 244,1 1439,4 4 Primerjava s satelitskimi kartami poplav beli pravokotniki na sliki 1 predstavljajo območja, a katera smo imeli na ra polago e satelitske kar­te poplav (GIO­EMS­Map­ping­p' ­ducts) v merilih enakih ali večjih od 1 : 55.000, ki smo jih pridobili od uprave Republike Slovenije a a čito in re evanje. Poudariti moramo, da originalnih satelitskih posnet­kov nismo imeli na voljo, le e i delane vektorske karte poplav, ki so bile prika ane na starej ih satelitskih posnetkih. al so bili satelitski posnetki posneti najmanj en do tiri dni po poplavah, ato nekateri prika­ ujejo elo majhen obseg poplav t. j. tam, kjer so bile poplave v resnici elo ob irne. Na sliki 1 so območja satelitskih kart o načena od a do e, padajoče glede na datum snemanja. Tako sta bili območji a (Ptuj) in b (Or­mo ) posneti en dan po polavah, c (Kr ko) dva dni, d (Dravograd) tri dni in e (Ljubno) tiri dni po poplavah. Satelitske karte pokrivajo 32 % odsekov rek  najobse nej imi poplavami. Če podrobno pogleda­mo vsebino satelitskih kart, ugotovimo, da ne prika ujejo pravilno poplav Me e, Mislinje ter Savinje, saj so bili na teh območjih satelitski posnetki posneti tri ali tiri dni po poplavah, ko se je večina vode e umaknila (satelitski karti d in e). Tako dobimo realno oceno uspe nosti satelitskih kart 18 % odse­kov rek  najobse nej imi poplavami ali 75,8 km. Re ultate pridobljene i nemerskih posnetkov in i satelitskih kart lahko primerjamo le na 9 km ali 2 % odsekov rek  najobse nej imi poplavami. Prekriva se območje 6 od HE Zlatoločje do Ptuja, kjer so se poplavljena območja (bre vključene rečne struge) v enem dnevu manj ala i 166,9 ha, kot je bilo i merjeno i nemerskih posnetkov, na 15,4 ha, kot je bilo prika ano na satelitskih kartah  dne 7. novembra 2012. Deloma pa se prekriva e ahodni del območja 7 med Malo vasjo in HE Formin, kjer se je voda, prav tako v enem dnevu, umaknila s 653,7 ha na 53,0 ha. V obeh primerih predstavlja obseg poplavljenih območij en dan po poplavah le 10 % ali manj obsega poplav ob največjem obsegu. 5 Primerjava z opozorilnimi kartami poplav Na slikah v tem poglavju so na ortofotih  debelo svetlo modro črto prika ani robovi poplav i mer­jeni i nemerskih posnetkov javnosti. Sloji opo orilnih kart poplav. katastrofalne poplave. Atlasa okolja (Medmre je 3) so prika ani s prosojno temno modro povr ino. Sli­ka 2:­. • ­vi­‰ plav­. če­5. 11. 2012­v ‘ l­mi­n` (le. )­in­v M ­stu­na­. či­(de­s. ). V Tolminu in Mostu na Soči je Soča alila predele, ki se nahajajo na njeni poplavni ravnici (slika 2). V Tolminu (slika 2a) je voda narasla na obravnavanem odseku  običajne povprečne vi ine bregov stru­ge 154,8 m na 160,8 m na levem in 158,8 m na desnem bregu gledano v smeri toka vode. Pomeni, da je voda ob največjem obsegu alila območja, vi ja a 2 do 4 m od normalnega vodostaja. Poplava je ali­la območje, kategori irano kot območje katastrofalnih poplav na sloju opo orilne karte poplave. V Mostu na Soči se je Soča na desnem bregu ra lila e a 20 do 80 m dlje po poplavni ravnici, kot je bilo predvideno na opo orilni karti katastrofalnih poplav (slika 2b). Povprečne vi ine vode so na obrav­navanem odseku narasle  vi ine begov struge 150,4 m na 157,4 m na levem bregu in 157,1 m na desnem bregu. Pomeni, da je voda ob največjem obsegu poplav alila področja, ki so kar 7 m vi je kot ob nor­malnem vodostaju. V. o tanju (slika 3) poplavljeno območje ni bilo prika ano na nobeni od opo orilnih kart poplav ( a redke, pogoste ali katastrofalne poplave). Potoka Toplica in Klančnica, ki sta pov ročila večino poplav­ljenih povr in, sta na obravnavanem območju narasla s povprečne irine struge 3 m na irino alitih povr in od 80 do 110 m. Na bolj polo nem osrednjem delu, kjer je na severu vas Metleče, se je voda vseh treh pritokov dvignila s povprečne vi ine strug 350,4 m na povprečno vi ino robu poplave 352,2 m. ele ni ki nasip v sredini tega dela je bil očitna ovira a poplave. Sli­ka 4:­. • ­vi­‰ plav­reke­Misli­nje­5. 11. 2012­d­Pameč­• ­Dra­. ­gra­da. Poplave na območju reke Mislinje so se prelile če predvideno območje katastrofalnih poplav pone­ kod na obeh bregovih a 25 m, ponekod pa so alile a prav toliko manj povr ine. Ker se je robove poplav ajemalo i DMR 5 m 5 m lahko rečemo, da so na tem območju dejansko stanje poplav ujema  opo­orilnimi kartami. Tako je bil pojav katastrofalnih poplav e predviden a celotno industrijsko cono med bukovsko vasjo in Oti kim vrhom. V poplavljenem bolj stanovanjskem delu od sotočja Mislinje in Me e naprej proti Dravogradu pa na opo orilnih kartah poplav ni bil predviden noben tip poplav, torej niti katastrofalne poplave ne. Sli­ka 5.­. • ­vi­‰ plav­reke­Dra­ve­d­HE­Zla­. ­lič­je­• ­Ptu­ja. Sli­ka 6.­. • ­vi­‰ plav­Dra­ve­6. 11. 2012­d­Ptuj­ske­ga­jeze­ra­• ­HE­F r­min. Naj obs e ne j e p a j e p opl av lj a l a 6 .  n ove mbra reka Drav a, k i j e p opl av lj a l a v d ol c e lot n e g a to k a ( sl i ­k a . 1 ) . V . n a i a kc ij i s m o u s p e l i i me r it i o b s e g e p op l av v  oko l i c i P tuj a . Na o d s e ku me d H E Z l at o l i . j e i n P tuj e m s e j e D r av a r a l i l a v . o bm o . j e p re dv i d e n o n a op o or i l n i h k ar t a h p opl av kot p o g o s te p op l av e . Vo d a p a j e b olj a l i manj p o k r i l a t u d i c e l ot n o r av n i c o m e d s t r u g o D r av e i n k an a l om Z l atol i . j e ( s l i k a . 5 ) . Na o d s e ku m e d P tuj s k i m j e e rom i n H E Fo r m i n j e D r av a a l i l a i r e o bmo . j e, kot j e bi l o pre d v i ­d eno na op o or i lni k ar t i re dkih p opl av ( slika 6) . kana l Form in v. gor nj e m delu ni p ov roči l obs e ne j i h pre l i v anj . V . For m i nu s i j e D r av a m e d p opl av a i d e l a l a tu d i d o d at no st r u go, k i j e p o k o d ov a l o d v o d n i k an a l H E For m i n . V  For m i nu j e p op l av lj a l tu d i pr it ok Pe s n i c a , k i s e i l i v a v  o d v o d n i k a n a l H E For mi n . V D ol anah pa je poplav ljal tudi p otok b ela, kar v idimo v osre dnjem delu slike 6. Na obmo. ju med Mure­t i nc i i n For m i n o m j e D r av a n a l e v e m bre gu n a r asl a i p ov pre . ne v i i n e st r u ge 1 9 9 , 5 m na 2 0 6 , 0 m . 6 Sklep Ob p oplavah, k i s o ajele c elot no s e ver no p ol ovico Slove nije 5. in 6. nove mbra 201 2, smo na G eo d e t­skem in t itutu Slove n ij e spro i l i a kcij o bi r anj a ne me r sk i h p o snet kov p opl av o d jav n o st i. Pr id oblj e n i p osnetki so omogoči li določite v obs ega poplav a naslednje o dseke rek: S očo v Tolminu in Mostu na S oči, Pa ko i n nj e ne pr itoke v . o t anju, Mi sl i nj o o d Pam e . do Dravo g r ad a i n D r avo o d H E Z l atol i . j e d o H E Formin. Na obravnavanih območjih so poplave večinoma obsegale območja predhodno opredeljena v opo­orilnih kartah poplav ARSO kot katastrofalne poplave. Med Ptujskim je erom in HE Formin je Drava alila obmo . j e opre delj e no kot re d ke p opl ave, v . o t anj pa ni bi l n a tem območju pre dv i d e n nob e n t ip p opl av. Na k na d n o s m o s  p om o . j o pre u . e v anj a r a l i . n i h s p l e t n i h v i rov d o l o . i l i o d s e ke re k  n aj o b s e n e j ­im i p opl av ami . K lju b s ora m e r no maj h n i p ok r itos t i o ds e kov rek  n aj o bs e nej i mi p opl av am i, k i sm o j i h p ok r i l i . n e m e rsk i m i p o s n e t k i, l e 1 2 % , pre ds t av lj aj o t i p o s n e t k i b o g at v i r p o d at kov a pre u . e v a ­nj e p opl av. Z ne p os re d no pr i me r j avo na dveh obmo . j i h , kje r i mam o s atelit ske k ar te p opl av, ki temelj ij o na satelitskih posnetkih narejenih en dan p o p oplavah, in kartami poplav i delanimi i nemerskih p osnet­kov, s m o u g ot ov i l i, d a e no d ne v na ra l i k a p ome n i ok ol i 9 0 % ma nj p opl av lj e n i h obmo . ij, s aj j e vo d a v  te m . as u e o dte k l a . L a h ko re . e mo, d a v k lju . e v anj e j av no s t i v  e v i d e nt i r anj e p o pl av v  t re nut ku , ko s e l e -te go d ij o, pre d s t av lj a e l o p om e mb e n v i r p o d at kov. Te l a h ko up or abi mo a d ol o . ite v e n k r at n e g a o b s e g a p op l av i n tu d i a pre u . e v anj e d i n am i ke o dt e k anj a p opl av n e v o d e s . p o p l av n i h o bmo . ij, . e j i h o b kombi n i r am o . d r u g i m i v i r i ( s at e l it s k i p o s ne t k i ) . Zah­va­la:­Naj­lep­še­se­zah­va­lju­je­. ­vsem,­ki­” ­se­dzva­li­na­na. ­akci­. ­zbi­ra­nja­sli­. v­ne­ga­gra­di­v‡  ‰ ­pla­vah 2012­ter­” ­• . ­li­li­u‰ ­ra­• ­‰ snet­. v­v ra­zi­s. ­val­ne­name­ne.­De. ­je­bi. ­del­. ­finan­ci­ra. v. k­vi­ru­‰ • k­. r­ske­ga­p' ­jek­ta­ARRS­Z2-4182 Jav­ne­agen­ci­je­za­razi­s. ­val­. ­dejav­. st­Repub­li­ke­S. ve­­ni­ja­(ARRS).­Zah­va­lju­je­. ­se­še­G. ­det­ski­upra­vi­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­ja­za­digi­tal­ni­. del­relie­fa­in­r. ­… ­te, Upra­vi­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nje­za­sate­lit­ske­kar­te­»GIO­EMS­map­ping­p' ­ducts«­te' Agen­ci­ji­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje­za­jav­. ­• s. p­ne­‰ ­› ­ril­ne­kar­te­‰ plav. 7 Viri in literatura G o o dch i ld, M. 2 00 7 : C it i e ns as s ens ors : t h e worl d of volu nt e ere d ge og r aphy. G e o jur n a l 6 9. D ord re cht . McDougall, K. 2012: An assessment of the contribution of the volunteered geographic information during re c e nt n atu r a l d i s a s te r s . Q u e b e c . Mc D ou g a l l , K . , Te mpl e -Watt s , P.  2 0 1 2 : T h e u s e of L I DA R and v o lu nte e re d ge o g r aph i c i n for m at i on t o map flood extents and inundation. ISPRS Annals of the Photogrammetr y, Remote S ensing and Spatial In for mat i on S c i e n c e s . 1-4 . Mel b o u r ne . Medmre je 1: http://www.gis.si/sl/poplave-2012/#re ultati (20. 8. 2013). Medmre je. 2: Hidrolo ko poročilo o. poplavah v. dneh med 4. in 6.. novembrom. 2012. ARSO. http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20no­vember%202012.pdf(25. 3. 2013). Medmre je 3: Opo orilne karte poplav. Atlas okolja. Ljubljana. Medmre je: http://gis.arso.gov.si/atla-sokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (20. 4. 2013) O tir, K., Kokalj, ., Veljanovski, T., Rakovec, j., agar, N. 2011: uporaba satelitskega daljinskega a ­navanja a napovedovanje in opa ovanje poplav. Ra iskave s področja geode ije in geofi ike 2010. Ljubljana. Rusjan, S., Kobold, M., Miko , M. 2009: Characteristics of the extreme rainfall event and consequent flash floods in W Slovenia in September 2007. Natural Ha ards and earth System Sciences 9. Kat­lenburg-Lindau. Triglav Čekada, M., Klanj ček M., Zorn, M. 2013: Preučevanje poplav novembra 2012 na podlagi nemerskih posnetkov  vključevanjem javnosti. Ra iskave s področja geode ije in geofi ike 2011. Ljubljana. Triglav Čekada, M., Zorn, M. 2012a: uporabnost nemerskih fotografij a preučevanje poplav. primer poplav na Dobrepolju septembra 2010. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011 2012. Ljubljana. Triglav Čekada, M., Zorn, M. 2012b: Poplave septembra 2010. obdelava nemerskih fotografij s fotogra­metričnim DMR in lidarskimi podatki. Geodetski vestnik 56-4. Ljubljana. Veljanovski, T., Pehani, P., Kokalj, ., O tir, K., 2011. Za navanje poplav s časovno vrsto radarskih satelit­skih posnetkov ENVISAT in RADARSAT-2. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2. Ljubljana. Veljanovski, T., Pehani, P., Lamovec, P., O tir, K. 2012: uporabnost podatkov satelitskega in letalskega daljinskega a navanja a opa ovanje in kartiranje vodnih povr in. Geodetski vestnik 56-4. Ljubljana. KATALOG POPLAVNIH SCENARIJEV KOT STROKOVNA PODLAGA ZA NAČRTE ZAŠČITE IN REŠEVANJAOB POPLAVAH Ma­tej­M ller,­mag.­Ga ­per­Rak,­dr.­Fran­ci­Stein­man Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fakul­te­ta­za­grad­be­niš­t. ­in­g. ­de­zi­. ,­Kate­dra­za­meha­ni­. ­te. ­čin­z la­• ­ra­. ­rijem, Haj­dri­. ­va 28,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ ma­tej.muel­ler@fgg.uni-lj.si,­gas­per.rak@fgg.uni-lj.si,­fran­ci.stein­man@fgg.uni-lj.s. dr.­Gorazd­Novak In­šti­tut­za­hidra­vlič­ne­razi­ska­ve,­Haj­dri­. ­va 28,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ . ­razd.. ­vak@hi­d' in­sti­tut.s. IZVLEČEK Ka­ta­log­poplav­nih­sce­na­ri­jev­kot­stro­kov­na­pod­la­ga­za­na r­te­za ­i­te­in­re e­va­nja­ob­popla­vah V ka­ta­. ­gu­‰ plav­nih­sce­na­ri­jev­” ­‰ ve­za­ne­vse­bi­ne­kart­raz­re­• v­‰ plav­ne­nevar­. ­sti­in­načr­. v­zašči­­te­in­reše­va­nja­b­‰ pla­vah­ter­v. k­vi­ru­ev' p­ske­ga­teri­. ­rial­ne­ga­” de­. ­va­nja­SI-AT,­p' ­jekt­DRA-MUR-CI, izde­la­ni­Kata­. g­‰ plav­nih­sce­na­ri­jev­za­. d­. ­. z­liš­če­Dra­. ­grad,­na­” . č­ju­Meže­z Mi­sli­n. ­in­Dra­­ve.­Izde­la­va­kart­zah­te­va­s. v­ne­sce­na­ri­je­za­tri­pre­. ­ke.­Dru­gi­sce­na­ri­ji­e. ­stav­nih­(sa. ­‰ plav­lja­nje) ali­sestav­lje­nih­• . d­. v­(vpliv­plav­ja,­na. ­sa­hu• ur­ni­. v)­” ­zani­mi­vi­za­inter­ven­ci­je­b­‰ pla­vah.­E. ­­stav­ni­• . d­ki­u‰ ­šte­va­. ­raz­lič­. ­” v­pa­da­nje­pre­. ­. v­Dra­ve,­Meže­in­Misli­nje,­sestav­lje­ni­• . d­ki­pa, kaj­bi­še­lah­. ­š. ­na' ­be­b­‰ pla­vah.­S hi­dra­vlič­nim­. de­li­ra­njem­( ' d­je­MIKE­F. d)­je­• . ­čen­bse. ‰ plav­lja­nja­ter­g. ­bi­ne­in­hit' ­sti­. de,­z GIS­' d­ji­pa­je­pri­ka­za­. ,­kaj­je­v. b­. č­ju­‰ plav­ne­nevar. ­­sti.­Kata­. g­vse­bu­je­60 iz­bra­nih­‰ plav­nih­sce­na­ri­jev.­Rezul­ta­ti­” ­bili­pre­ver­je­ni­b­‰ pla­vah­. vem­bra 2012. KLJUČNE­BESEDE ‰ ­plav­ni­sce­na­ri­ji,­‰ plav­na­nevar­. st,­e. ­stav­ni­in­sestav­lje­ni­• . d­ki,­načr­ti­zaš­či­te­in­reše­va­nja,­Meža, Misli­nja,­Dra­va,­S. ­ve­ni­j‡ ABSTRAC‘ Flood­scenario­catalogue­as­an­expert­document­for­the­protection­and­rescue­plans­at­flood­events The­F. d­hazard­maps­were­. nnected­with­the­p' tect. n­and­rescue­plans­at­f. d­events­and­withi. the­frame. rk­f­the­Eu' pean­Terri. rial­C perat. n­SI-AT,­p' ject­DRA-MUR-CI,­a F. d­scenar. cata. gue­was­established­… r­the­Water­. de­Dra. grad,­where­Meža­and­Mislinja­f. w­in. ­the­Drav‡ River.­The­p' duct. n­f­the­maps­requires­the­basic­scenar. s­… r­the­three­discharges.­Other­scenar. ” with­simple­(just­f. ding)­r­. m‰ site­events­(with­the­impact­f­f. ating­debris,­mudslides)­are­inter­esting­… r­the­intervent. n­during­f. ds.­Simple­events­take­in. ­ac. unt­the­var. us­. incidences­f­th. Drava,­Meža­and­Mislinja­Rivers­while­the­. m‰ site­events­take­al” ­in. ­ac. unt­what­else­. uld­. ­w' ng. The­hydraulic­. deling­(MIKE­F. d­” ftware)­defines­the­extent­f­f. ding,­and­the­depth­and­spee• f­the­water,­while­GIS­. ls­are­used­. ­s. w­what­is­in­the­area­f­f. d­hazard.­This­cata. g­. ntain” 60 selected­f. d­scenar. s.­The­results­have­already­been­verified­with­the­f. ds­in­N vember 2012. KEY­WORD. f. d­scenar. s,­f. d­hazard,­simple­and­. mplex­events,­p' tect. n­and­rescue­plans,­Meža­River,­Mislinj‡ River,­Drava­River,­S. veni‡ 1 Uvod Za ravnanje ob poplavah sta s katalogom pove ana dva dokumenta, ki nastajata v Sloveniji. Kar­te ra redov poplavne nevarnosti (KRPN) in Načrti a čite in re evanja (NZiR). Prvi je pomemben a načrtovanje rabe prostora, drugi a aktivnosti Civilne a čite. Da bi i bolj ali osve čanje prebivalstva, uporabnikov prostora, ravnanje javne vodnogospodarske slu be ob poplavah, pa tudi načrtovalcev rabe prostora in dejavnosti civilne a čite, je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja SI-AT, pro­jekta DRA-MuR-CI, i delan Katalog poplavnih scenarijev a primer i livnega območja Me e. Tri osnovne scenarije, t. j. poplavljanje i vodotoka pri Q10, Q100 in Q500 ahteva i delava KRPN. Drugi scenariji eno­stavnih dogodkov (poplavljanje vodotokov) ali sestavljenih dogodkov (ob poplavah se pojavi e ama itev premostitev s plavjem, nanos hudourni kega materiala) pa so animivi predvsem a inter­vencije, ato je treba pripraviti NZiR v čim bolj pregledni obliki a operativno rabo. uporabnost novega pristopa s scenariji je prika ana na vodnem vo li ču Dravograd, kjer se Me a s pri­tokom Mislinjo i liva v Dravo (M ller s sodelavci 2012). V scenarijih so bile upo tevane ra ličnega sovpadanja pretokov Drave, Me e in Mislinje, dodatno pa e sestavljeni dogodki, kot so ama itev premostitev in nji­hovo prelivanje in dotok hudourni kega materiala. Od mno ice mo nih je bilo obravnavanih le 60 najbolj kritičnih o . najverjetnej ih scenarijev. Zanje so bili s programskim orodjem MIKE Flood i računani obse­gi poplavljanja ter globine in hitrosti vode, ki bi lahko nastopile ob pojavu visokih voda. uporabljeno orodje dru uje 1D in 2D modeliranje, v strugi pa omogoča simuliranje toka sko i mostno odprtino, prelivanje če mostno konstrukcijo. Obravnavano območje obsega sotočje, kjer lahko Drava aje i pritoka in e prib­li no 3 km odseka Me e ter del pritoka Mislinje gorvodno od sotočja, na katerega bi lahko vplivala Me a. Enostavni dogodek ali sestavljeni (včasih imenovan tudi veri ni) dogodek obravnava, kaj in kako bi lahko lo narobe . Tak ni sestavi dogodkov in procesov pravimo scenarij, in je i hodi če vsakih ukre­pov a obvladovanje nevarnosti o vsako manj evanje tveganja. Predpostavke se navadno nana ajo na parametre dogodkov (inten iteta padavin), pričakovani o . predpostavljeni potek dogodkov (po­tovanje poplavnega vala, čas in konica) in lastnosti i postavljenih objektov, pri katerih pogojih pride do poru itve a čitnih objektov (nasipa). Katalog poplavnih scenarijev pove uje vsebine KRPN, ki so namenjene načrtovanju rabe prostora o iroma omejevanju posegov v območje poplavne nevarnosti, ter vsebine NZiR, namenjene neposredne­mu i vajanju a čite in re evanja ob poplavah. Zato obsega opisni tekstovni del, prete no pa kartografsko gradivo s prika om i računanega obsega poplav in globinami vode, ki so pomembni podatki a interven­cije. V obravnavanih scenarijih so bile upo tevane ra lične vrednosti mo nih pretokov Drave, Me e in Mislinje, saj je dinamika poplav drugačna ob pojavu visokih voda v enem, drugem ali vseh vodotokih. Ker visoke vode preme čajo plavje in plavine, je treba preveriti e dodatne scenarije, npr. kako se poveča obseg poplavljenosti, če se pojavi delna ama itev mostne odprtine. Zato je a i delavo najverjetnej­ ih scenarijev dragoceno sodelovanje pripadnikov Civilne a čite in informacije o preteklih dogodkih. Ko so na voljo i računi, je treba  i vajalci intervencij v preteklosti opraviti ra pravo, ali so re ultati ver­jetni, ali potrjujejo pretekla dogajanja, e posebej pa o presenetljivih potekih dogodkov, kot je hkraten dotok vode i ra ličnih smeri, nepričakovane globine vode. Z i bolj anim po navanjem mo ne dina­mike procesov, najbolj ogro enih območij, potrebnih apor prometnic bo mogoče ustre no ukrepati ob nastopu visokih voda. S tem bo agotovljena bolj a a čita pred i rednimi visokovodnimi dogod­ki, mo no pa je tudi dodatno anali irati načrtovane posege v prostor. 2 Lastnosti obravnavanega območja Obravnavano območje le i bli u dr avne meje  Avstrijo (scenariji dotekanja visokih voda i Avstrije) in obsega obvodni prostor sotočja Me e in Mislinje ter i liva Me e v Dravo. Obravnavani so bili naslednji odseki: Drava od akumulacije HE Dravograd do mostu pod i livom Me e, Me a od i liva v Dravo do rečne staciona e pribli no 4,400 km, Mislinja od i liva v Me o do rečne staciona e pribli no 2,200 km. Na tem območju je mesto Dravograd s hidroelektrarno Dravograd, bli u sotočja Me e in Mislinje pa sta naselji Oti ki vrh in entjan pri Dravogradu. Pred poplavami novembra 2012 je bila a to območ­je na podlagi arhivskih podatkov i delana Opo orilna karta poplav (ARSO 2012), prika ana na sliki 1. Obarvano območje ka e, kje naj bi bila prisotna poplavna nevarnost aradi poplavljanja i vodotoka. Po na i strokovni oceni naj bi bilo območje poplavne nevarnosti bistveno večje, dodatna nevarnost pa preti e aradi premostitev, vtokov hudournikov in mo nih drsov emljine v vodotok. Regijski načrt a čite in re evanja ob poplavah na območju koro ke regije opisuje vodne ra mere na naslednji način: Me­ža­je­v 3 km­• l­gem­izliv­nem­dse­ku­regu­li­ra­na,­nad­tem­dse­. m­pa­teče­‰ ­zk. • li­ni­med­ces. ­z.­želez­ni­. ­in­str­mim­‰ • č­jem­na­dru­gi­stra­ni.­— ten­cial­. ­nevar­. st­g' ­že­. ­sti­pre• ‰ pla­va­mi­pred­stav­lja­. ­• tra­ja­ni­in­sla­• ­vzdr­že­va­ni­bjek­ti­(je­› ­vi,­brež­ni­zi• ­vi)­in­na. ­si­pla­vin­hu• ur­­niš­kih­pri­. ­. v.­Misli­nja­je­pri­. k­Meže­in­je­ure­je­na­na­23 km­• l­gem­izliv­nem­dse­ku.­Stru­ga­pre­va­j‡ vi” ­ke­. de­• ­Q10.­P' b­lem­‰ plav­ne­g' ­že­. ­sti­nas. ­pa­pred­vsem­v in­du­strij­skih­pre­de­lih­v Pa­me­čah, Otiš­kem­vrhu­in­S. ­venj­Grad­cu. (uRSZR 2005, 6). Glede nabiranja plavja na premostitvah je bilo ocenjeno, da pov ročajo dodatno nevarnost tevil­ni neustre ni (poddimen ionirani) prepusti in mostovi, velika prodonosnost, neustre no v dr evani Legenda obravnavano območje objekti struga rave Meže in Mislinje opo orilna karta poplav 00 1 0 2 0 3 0,4 km vtor vsebine Matej Müller Kartograf Matej Müller Vir Katalog poplavnih scenarijev 2012 UL FGG, KMTe Sli­ka 1:­Obrav­na­va­. ­b. č­je­( b­k' ­že­. )­z. bar­va­. ­‰ vr­ši­. ,­. t­. ­je­v letu 2012­pri­ka­› ­va­l‡ O‰ ­› ­ril­na­kar­ta­‰ plav. prodni adr evalniki in v naseljih lokalno odlaganje naplavin in arasti. Tudi arast v strugi povečuje koeficient trenja (nG) in manj uje pretočno sposobnost vodotoka, aradi česar pri prekomerni ara­sti voda prej prestopi bregove. Na i livnem odseku Me e v Dravo in Mislinje v Me o je poplavna nevarnost aradi aje itve pritoka ob visokih vodah Drave. Primer potencialnega povečanja poplavne nevarnosti aradi kopičenja plavja je prika an na sliki 2. Opu čen in dotrajan, pribli no 3 m irok lesen most preko reke Me e na območju Podklanca, gorvod­no od sotočja Me e in Mislinje, na svojem oporniku nabira plavje, kar manj uje pretočnost v profilu mostu in povečuje poplavno nevarnost na gorvodnih delih reke. Gorvodno od omenjenega mostu vte­ka hudournika, ki bi lahko ob i rednem dogodku v Me o prinesel e dodatno plavje. Tako vneseno plavje bi dodatno ma ilo mostno odprtino tega ali katerega koli dolvodnega mostu. Dolvodno od opu čenega lesenega mostu je betonski cestni most, ki s svojima dvema stebroma posega v vodni tok Me e (slika 3). Podobno kot pri lesenem mostu bi se lahko ob visokih vodah na obeh ste­brih betonskega mostu nabralo plavje, ki bi oviralo vodni tok in poslab alo pretočnost struge o iroma povečalo poplavno nevarnost na gorvodnih območjih. Če bi se na gorvodnem lesenem mostu nabra­lo preve. plavja, bi se most lahko tudi poru il, plavje in odplavljeni material lesenega mostu pa bi lahko ama ila mostne odprtine na dolvodnih odsekih. GORAZD­NOVAK GORAZD­NOVAK 3 Določitev in izbira poplavnih scenarijev Za i delavo nabora poplavnih scenarijev je bilo treba določiti vse dejavnike, ki lahko vplivajo na poplavno nevarnost ter vse mo ne kombinacije teh dejavnikov. Zaradi prevelikega časa hidravličnega i računa je bilo treba mno ico vseh kombinacij manj ati na kritične/merodajne scenarije. I brani sce­nariji naj bi predstavljali situacije, ki se lahko najverjetneje pojavijo o iroma bi imeli največje posledice. Ko so bili opravljeni hidravlični i računi, je bilo treba presoditi ali je i brani scenarij res kritičen gle­de povečanja obsega poplavljanja in i račun dodati v katalog scenarijev a nadaljnjo obdelavo. V roke, ki lahko spro ijo nek scenarij lahko ra delimo v dve skupini: Primarni vzroki so problematični sami po sebi. Za dano območje jih lahko ra delimo na: visoke vode vodotokov (ra ličnega sovpadanja pretokov Drave, Me e in Mislinje) in obratovanje HE Dravograd (mehanska okvara apornic, ago deno plavje). Sekundarni vzroki so največkrat posledica primarnih in so problematični, saj dodatno poslab ajo ra mer. Lahko jih ra delimo na: ama itev kanali acije (ob nalivih), blokirani mostovi (delno, v celoti), blokirani prepusti, ero ija (naravnih) bre in, drs brega: aje ba in/ali preusmeritev (hudourni kega) toka in ero ija nasipov (cestnih in/ali ele ni kih ter obstoječih protipoplavnih nasipov). Predvideni nalivi (radarska slika)Ocena pojava večjih količin plovjavir: ARSO fotograf: Gora d Novak Monitoring pretokov na vodomernihOdtočne ra mere Drave na dr avni postajah Me e in Mislinjemeji (pretok preko HE Dravograd)vir: ARSO fotograf: Gora d Novak I bor ustre nega poplavnega scenarijai kataloga poplavnih scenarijev Sli­ka 4:­Izbi­ra­naj­ver­jet­nej­še­ga­‰ te­ka­‰ plav­iz­Kata­. ­ga­‰ plav­nih­sce­na­ri­jev­(Müller­in­” de­lav­ci 2012). Če bi kombinirali vse v roke, bi hitro lahko na teli ve. 1000 kombinacij ra ličnih v rokov, pri tem bi vsaka kombinacija predstavljala določen scenarij. Zaradi poenostavitve so v tej tudiji obravnavani samo tisti v roki, a katere je bilo ocenjeno, da lahko privedejo do povečane poplavne nevarnosti na obrav­navanem območju. Predpostavljeno je bilo, da je obseg poplav na obravnavanem območju v splo nem odvisen od naslednjih dejavnikov: dotoki Me e, Mislinje in Drave s povratno dobo večjo od dvoletnih visokih voda, Q2, ago deno plavje ob mostnih opornikih ( manj anje pretočnosti mostnih odprtin), hudourni ki nanosi materiala v strugo ( manj anje pretočnosti v dolinskem odseku Me e). V nadaljevanju so bili kot primarni v roki upo tevani hidrolo ke ra mere (ra ličnega sovpadanja pretokov Drave, Me e in Mislinje), medtem ko so bili kot sekundarni v roki upo tevani blokirani mosto­vi in prepusti. Slika. 4 prika uje, kako je mo no i Kataloga poplavnih scenarijev in na podlagi informacij o poteku dogodka i brati v naprej i računani scenarij, ki bi najbolje opisal posledice a prihajajoči viso­kovodnih dogodek. Glede na napovedi meteorolo kih ra mer, je mo no oceniti, kak en visokovodni dogodek (s kak no povratno dobo) je mogoče pričakovati na vsaki od treh rek. Dejanski pretok Me e in Mislinje ter trende bo mo no pridobiti i vodomernih postaj gorvodno od sotočja, medtem ko je pretok Drave (odtočne ra mere Drave na dr avni meji) mogoče pov eti glede na poplavne scenarije na avstrijskem delu porečja Drave, i delane na podlagi napovedi visokovodnega vala, ki so jih i delali avstrijski partnerji projekta DRA-MuR-CI (i danih v posebni bro uri, glej www.dramurci.eu). S strokovno oceno o mo nosti pojava večjih količin plavja ob prihajajočem dogodku s pomočjo nanih hidrolo kih ra mer, e posebej pa na podlagi poročanja opa ovalcev s kritičnih lokacij na porečju, bo mo no i kataloga čim bolj primerno i brati poplavni scenarij in oceniti pričakovano območje poplav­ljenosti v času nastopa visokovodnega vala ter operativno i vajati interventne ukrepe. 4 Hidravlično modeliranje razmer na vodnem vozlišču za izbranescenarije Za v postavitev hidravličnega modela in prika končnih re ultatov je potrebnih ve. ra ličnih GIS podatkovnih slojev, kot so geometrija terena, geometrija struge (batimetrija), pokrovnost tal, lokacije objektov, trase cest in ele nic. I geometrije struge in terena je bil i delan digitalni model vi in, podat­ke pokrovnosti tal smo uporabili a določitev hrapavosti tal, ki ima v. hidravličnem modelu precej pomembno vlogo, lokacije objektov, cest in ele nic pa so potrebni a upo tevanje objektov v vodnem toku in realnej i prika dejanskega stanja o iroma končnih re ultatov. Za i račune je bil uporabljen hidravlični model MIKE­F. d, ki v strugi, kjer prevladujejo hitrosti v v dol ni smeri, tokovne ra mere simulira  enodimen ijskim (1D) modelom, medtem ko je tok po poplavnih ravnicah, kjer prevladujejo hitrosti v dveh hori ontalnih smereh, modeliran  2D modelom. Na ta način lahko dru imo ekonomičnost 1D modelov ( aradi manj ega računskega časa)  večjo natanč­nostjo 2D modelov na obvodnem prostoru. Prav tako je mogoče v tak nem modelu la je vključiti ra lične notranje robne pogoje, kot je mostna konstrukcija, ki je skupaj  mostnim stebrom oviro vodnemu toku in lahko bistveno vpliva na gorvodne ra mere. Slika 5 prika uje topografijo, ki je ajeta v hidravličnem modelu. Geometrija v numeričnih hidravličnih modelih upo tevane topografije temelji na digitalnem modelu terena s velikostjo osnovne celice 4 m, ki je bil narejen  orodjem Arc­MA— na podlagi pridobljenih lidar­skih podatkov o snemanju terena in dejanskih rečnih prečnih prere ov po adnji geodetski i meri. Prav tako so v modelih bili upo tevani mostovi  mostnimi stebri, ki imajo lahko pomemben vpliv na poplav­no nevarnost obvodnega območja. Model obsega reko Me o od sotočja  Dravo, gorvodno pribli no do rečne staciona e 4,4 km, Mislinjo od sotočja  Me o do pribli no rečne staciona e 2,2 km ter Dravo od pregrade HE Dravograd (upo te­ Sli­ka 5:­Pri­kaz­izde­la­ne­ga­digi­tal­ne­ga­. de­la­tere­na,­z. ­raj­le. ­še­izrez­za­pri­kaz­bati­me­tri­je. van je profil tik dolvodno od pregrade) do mostu dolvodno od i liva Me e. Obseg modeliranega območ­ja je prika an na sliki 5 (rdeča črta). Vhodni podatki a hidravlični model, s katerim so bili anali irani i brani poplavni scenariji i toč­ke 2, so, ra en geometrije obvodnega terena ter batimetrije struge, tudi hidrolo ki podatki, kot so vrednosti pretokov  ra ličnimi povratnimi dobami, merjene gladine ob v preteklosti i merjenih pretokih. Ti podatki so bili pov eti po Hidrolo ki tudiji Me e (Kovači. in burja 2005) ter po projektu Zaje itvene gla­dine HE Vuhred (Hojnik 2007). Za umerjanje modelov so bili uporabljeni podatki a ra mere visokih voda v letih od 2005 do 2010, pov eti i Hidrolo kega letopisa in Hidrolo kega arhiva ARSO (Medmre je 1). Ti podatki so bili upo­rabljeni, ker predstavljajo največje poplavne dogodke i preteklih let in tudi ato, ker so bili na voljo podatki a določen dogodek tako a v. p. Oti ki Vrh I. Me a kot tudi a v. p. Oti ki Vrh I. Mislinja. V fa i umerjanja smo terenskim ra meram primerno spreminjali koeficiente hrapavosti ter koeficien­te i gub na mostovih tako dolgo, dokler niso i računane gladine na lokacijah obeh vodomernih postaj dovolj dobro sovpadale  i merjenimi gladinami. Model je bil verificiran e s pomočjo preostalih mer­jenih gladin na lokaciji v. p. Oti ki Vrh I-Me a, branih i arhiva ARSO (Medmre je 1), ki niso bile upo tevane v fa i umerjanja. Sli­ka 6:­Pri­kaz­‰ plav­ne­ga­sce­na­ri­ja­36­iz­kata­. ­ga­‰ plav­nih­sce­na­ri­jev.­p (str.­70) Ma tej Müller, Gaš per Rak, Fran ci Stein man, Gorazd Novak 00,1 0,2 0,3 0,4 km Legenda: ceste struge obseg modela železnica objekti Scenarij 36 Avtor vsebine: Matej Müller Kartograf: Matej Müller Vir: 2013 UL FGG, KMTe globina (m) < 0,25 0,25.0,5 0,5.1 1.1,5 1,5.2 > 2 5 Rezultati I računanih je bilo 60 scenarijev, kjer so bile upo tevane ra ličnega sovpadanja pretokov Me e, Misli­nje in Drave, v katalog poplavnih scenarijev pa so bili dodani e scenariji, v katerih je upo tevana mo na ama itev mostnih konstrukcij. Kot delna ama itev mostne odprtine s plavjem je bila upo tevana ra ir­jena debelina mostnih stebrov a 3 m. S tem se je v povprečju vodna gladina gorvodno od mostu dvignila a 40 cm, kar pomeni, da se je pri istem pretoku toliko prej ačelo poplavljanje obvodnega prostora. Re ultati modela MIKE­F. • obsegajo globine in doseg vode pri vsakem scenariju, po potrebi pa se lahko prika ejo e pora delitev hitrosti po prostoru, stri nih sil (in s tem nevarnost ero ije). Ker je treba re ultate i računov obdelati e  GIS orodji, so glavne načilnosti posame nih poplavnih scenarijev predstavljene grafično. Na kartah so prika ani tudi objekti (stavbe, ceste.) ter obseg modeliranega območja (območje lidarskega posnetka o iroma modela MIKE­F. d). Ob irni re ultati so predstavljeni na spletni strani projekta DRA-MuR-CI (Medmre je 2), v knji ­ni obliki pa so re ultati prika ani v bro uri (M ller in sod. 2012). Tu je prika ana kot primer le slika 6, ki podaja ra mere ob pojavu poplavnega dogodka, ki je v katalogu poplavnih scenarijev o načen kot scenarij 36. Predstavlja poplavne ra mere, ki bi se pojavile ob sočasnosti (ra lično sovpadanje) ra lič­nih statistično verjetnih pretokov: Me a Q50, Mislinja Q50 in Drava Q10. Na sliki 7 sta prika ana i re a grafične predstavitve a dva i računana scenarija, kjer so bili upo tevani isti pretoki vodotokov Me e Q20, Mislinje Q20 ter Drave Q100, vendar  vplivom mostu. Scenarija se ra likujeta v tem, da je pri desnem scenariju simulirana delna ama itev mostne odprtine regionalne ceste. I primer­jave je ra viden vpliv delne ama itve mostne odprtine, ki lahko nastane aradi nabranega plavja na mostnih stebrih, saj je obseg poplavljenosti in pora delitev globine vode v primeru slednjega scenarija večji. 6 Sklep Načrti zaščite in reševanja (ZiR) so pomembna orodja, potrebna a učinkovito ukrepanje ob nesre­čah. Njihov cilj je pripraviti podlage a manj anje rtev in kode, ki ju pov ročajo nevarni dogodki, Sli­ka 7:­Pri­kaz­raz­lik­‰ plav­lje­. ­sti­med­dve­ma­izra­ču­na­ni­ma­‰ plav­ni­ma­sce­na­ri­je­ma­za­pre­. . Meže­Q20,­Misli­nje­Q20 in­Dra­ve­Q100 za­‰ plav­lja­nje­(le. )­in­za­• dat­ni­vpliv­zama­ši­tve­. st­n. dprti­ne­(de­s. ). i bolj ati pripravljenost na od iv ob pojavu nevarnosti in dobrim ukrepanjem ob in po nevarnem dogod­ku. I delava načrtov ZiR je predpisana, posame ne vsebine pa so obravnavane, če je na pripadajočem območju a nana ogro enost aradi poplav. Načrti vsebujejo opise strategij in ukrepov, ki so pričakova­ne glede na specifične vire o iroma pojave nevarnosti. Vključujejo tudi načine opa ovanje in poročanja stanja, o iroma opo orilne vrednosti (vi ina vodostaja), pri katerih se spro ijo načrtovane aktivnosti. Karte ra redov poplavne nevarnosti so namenjene a podporo prostorskemu in vodnogospodar­skemu načrtovanju, manj pa a načrte ZiR, saj vsebujejo le informacijo o obsegu poplav pri treh pretokih (Q10, Q100, Q500). S katalogom poplavnih scenarijev, ki vsebuje scenarije  ve. ra ličnimi pretoki in sov­padanjem pretokov glavnih vodotokov in pritokov ter  dodatnimi scenariji, kot so ama itev mostnih odprtin, lahko bistveno i bolj amo načrte ZiR in s tem pripravljenost na tak ne i redne dogodke. Velika prednost uporabe scenarijev in predvsem kart, i delanih a posame ne scenarije, je njiho­va sporočilnost, kar olaj a odločanje. Pregleden način prika a pričakovane situacije . emljevidom in obsegom poplavljanja pri posame nem dogodku ter i postavljenih objektov pomaga odločevalcem, da v kratkem času i berejo prave odločitve. hitro odločanje je potrebno predvsem v primeru hitro pote­kajočih nevarnih dogodkih. Predhodno pripravljen in anali iran nabor ve. scenarijev omogoča bolj o pripravo na nevarne dogodke in tudi bolj e ukrepanje ob dogodku, posebej če se i poročanj opa o­valcev aktualno dogajanje spreminja, pa se lahko med dogodkom spremeni pričakovani scenarij, ki pa je predhodno e anali iran kot eden i med obravnavanih scenarijev. Prav tako je mogoče anali irati tudi lokacije i mre e opa ovalnih, da se prepo najo ključne o iroma kritične točke glede na glavne (pri­čakovane) procese v posame nem scenariju, v času dogodka pa tudi ustre neje postavljati opa ovalce na čim ustre nej a mesta na terenu. V običajnem postopku a čite, re evanja in pomoči, se aktivnosti pogosto ačnejo po tem, ko nevar­ni procesi e pov ročajo kodo. Z uporabo informacij o verjetnih procesih in predvidenih ukrepih pa se lahko s pravočasnim in primernim ukrepanjem kodo manj a ali celo prepreči. Katalog poplavnih scenarijev a vodno vo li če Dravograd je bil na voljo a aktivnosti civilne a ­čite e ob tamkaj njih poplavah novembra 2012. Glede na podatke o tedanjem dejanskem stanju je bil dopolnjen le v nekaterih lokalnih podrobnostih. Cilj tega prispevka je spodbuditi naročnike i delave kart poplavne nevarnosti in načrtov ZiR, ki so pogosto isti, da bi obe vsebini pove ali in vsebinsko nadgradili. Tako bi  dodatnimi i računi, pre­ko obsega, ki ga ahteva i delava emljevidov ra redov poplavne nevarnosti, pridobili e podobne prika e poplavne nevarnosti ob drugačnih poplavnih scenarijih. S po navanjem najbolj ogro enih območij bo mogoče preventivno bolje načrtovati rabo prostora ter ustre no ukrepati ob nastopu visokih voda. 7 Viri in literatura Hojnik, T. 2007: Zaje ne gladine posame nih HE na Dravi. Elaborat, VGb Maribor. Maribor. Kovačič, I., burja, D. 2005: Hidrolo ka tudija Me e in Mislinje s Suhadolnico C-373. Ljubljana. M ller, M., Novak, G., Rak, G., Pre eren, T., Kompare, K., Ko elj, D. 2012: Katalog poplavnih scenarijev a i livno območje Me e. Ljubljana. Medmre je 1: http://www.arso-gov.si (4. 11. 2013). Medmre je 2: http://www.dramurci.eu/ (4. 11. 2013). Pre eren, T., Zupančič, G., Steinman, F., Pape , j., Kompare, K., Ko elj, D. 2012: Monitor II: nove metode pove ovanja kartiranja nevarnosti in načrtovanja a čite in re evanja. Ljubljana. Regijski načrt a čite in re evanja ob poplavah na območju koro ke regije. ra ličica 2.0. uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje. Slovenj Gradec, 2005. PREVENTIVNI UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PREGRAD Moj­ca­Rav­ni­kar­Turk Za­. d­za­grad­be­niš­t. ­S. ­ve­ni­je,­Dimi­če­va­cesta 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ . j­ca.turk@zag.s. dr.­Andrej­Šir­ca IBE,­Haj­dri­. ­va­uli­ca­4,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ an­drej.sir­ca@ibe.s. dr.­Mat­ja ­eti­na,­dr.­Andrej­Kry­a­now­ski Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fakul­te­ta­za­grad­be­niš­t. ­in­g. ­de­zi­. ,­Ja. ­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­nij‡ mat­jaz.ce­ti­na@fgg.uni-lj.si,an­drej.kry­za­. w­ski@fgg.uni-lj.s. Nina­Humar Hi­d' ­teh­nik,­S. ­ven­če­va­uli­ca­97,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ nina.hu­mar@hi­d' ­teh­nik.s. IZVLEČEK Pre­ven­tiv­ni­ukre­pi­za­zago­tav­lja­nje­var­no­sti­pre­grad Je­› ­vi­spa­da­. ­med­‰ memb­ne­infra­struk­tur­ne­bjek­te,­kate­rih­se­. maj­da­zave­da­. ,­• kler­ni­z nji­m. nekaj­na' ­be.­Tret­ji­na­s. ­ven­skih­pre­grad,­viš­jih­d­15 me­t' v,­se­ne­u‰ ­rab­lja­v hi­d' e­ner­get­ske­name­­ne.­Te­ta. ­ime­. ­va­ne­veli­ke­pre­gra­de,­. t­tudi­več­je­šte­vi­. ­manj­ših­. d­nih­zadr­že­val­ni­. v,­se­u‰ ­rab­lja­. pred­vsem­za­zadr­že­va­nje­vi” ­kih­. da­in­nama­ka­nje.­Na­rav­ni­drža­ve­ni­bi. ­ce. ­vi­te­evi­den­ce­teh­je› . in­tudi­ni­bi. ­‰ dat­. v,­v kak­šnem­sta­nju­” ,­ali­” ­ustrez­. ­vzdr­že­va­ni­in­ali­se­izva­ja­teh­nič­. ­pa­› ­­va­nje.­Na­Upra­vi­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nje­se­zave­da­. ,­da­je­‰ manj­ka­nje­véde­nja­ sta­nj` pre­grad­in­‰ manj­ka­nje­nad­› ­ra­nad­. d­ni­mi­zadr­že­val­ni­ki­nevar­. ,­za. ­je­bil­v sk. ­pu­p' ­jek­ta­VODPREG izve­den­ce. ­vit­pre­gled­teh­pre­grad,­pri­prav­lje­na­pa­” ­bila­tudi­na. ­di­la­za­pre­bi­val­ce­za­ukre­pa­nje­v pri­­me­ru­‰ ru­ši­tev­le-teh. KLJUČNE­BESEDE ze­melj­ske­pre­gra­de,­sta­nje­pre­grad,­‰ ru­ši­tev­pre­grad,­teh­nič­. ­pa­› ­va­nje,­S. ­ve­ni­j‡ ABSTRAC‘ Preventive­measures­to­provide­safety­of­dams Dams­are­. nsidered­im‰ rtant­engineering­structures­that­we­are­scarcely­aware­f,­until­” mething­. e” w' ng.­App' ximately­ne­third­f­S. venian­large­dams­are­. t­utilized­… r­electricity­p' duct. n.­Thes. dams­as­well­as­a large­number­f­small­dams­are­used­mainly­… r­f. d­p' tect. n­and­irrigat. n.­Ther. was­. ­evidence­n­the­nat. nal­level­that­these­dams­were­adequately­maintained­and­regularly­. ni­. red.­The­lack­f­k. wledge­and­. nt' l­ver­these­dams­has­been­identified­by­the­Administrat. n­… the­Republic­f­S. venia­… r­Civil­P' tect. n­and­Disaster­Relief­which­rdered­their­extensive­analysis. Within­the­VODPREG­p' ject­a . mprehensive­survey­f­. ndit. n­f­these­dams­was­per… rmed­and­instruc­t. ns­… r­‰ pulat. n­• wnstream­was­prepared –­that­is­. w­. ­react­in­the­case­f­emergency. KEY­WORD. earth­dams,­dam­. ndit. n,­dam­break,­. ni. ring,­S. veni‡ 1 Uvod Zaradi podnebnih sprememb tevilo ekstremnih vremenskih dogodkov nara ča. Kljub i bolj eva­nju protipoplavne varnosti, poplave e vedno vsako leto pov ročajo kodo in ogro ajo prebivalstvo. Pomemben dejavnik pri agotavljanju varnosti prebivalstva na poplavno ogro enih območjih predstav­lja varnost pregrad in adr evalnikov. Slovenski nacionalni komite a velike pregrade (SLOCOLD) dru uje strokovnjake s področja gradbeni tva in hidroenergetike ter predstavljan pove avo  Med­narodnim komitejem a velike pregrade (ICOLD). Pri ra vr čanju pregrad in je ov v Sloveniji sta v uporabi dve evidenci pregrad. Prva je javni doku­ment i leta 2006 (Se nam obstoječe vodne infrastrukture; uradni list 2006) in obsega pregrade in adr evalnike, ki so namenjeni varstvu pred kodljivim delovanjem voda in so po določilih Zakona o. vodah opredeljeni kot vodna infrastruktura. Drugo evidenco je pripravil Slovenski nacionalni komite a velike pregrade in je objavljena na spletni strani Slovenskega nacionalnega komiteja a veli­ke pregrade. SLOCOLD (Medmre je 1). Pri evidentiranju velikih pregrad obstaja ve. kriterijev (slovenska akonodaja, kriteriji ICOLD), ato se tevilo velikih pregrad glede na ra lične kriterije spreminja. Po evidenci SLOCOLD je v Sloveniji 41 velikih pregrad (14 vodnih pregrad, 22 energetskih pregrad, 3. go­dovinske pregrade in 2 jalovinski pregradi). Lokacije pregrad so prika ane na sliki 1. Lastnik vodnih pregrad in adr evalnikov je dr ava, upravlja jih ministrstvo, pristojno a okolje in a kmetijstvo. Za varnost in delovanje pregrad skrbijo koncesionarji, ki so na primer v primeru hidroelektrarn proi va­jalci električne energije. Slovenija ima bogato tradicijo i kori čanja vodnih virov in gradnje vodnih pregrad. Najstarej e pre-grade, ki stojijo v porečju Idrijce, so bile grajene v 18. o iroma 19. stoletju in so bile namenjene plavljenju lesa a potrebe rudnika v Idriji. V. ačetku 20. stoletja je ra voj elektrifikacije pospe il gradnjo pregrad in adr evalnikov  namenom proi vodnje električne energije. V tem obdobju so bili ačeti projekti ener- C poplavna varnost CI poplavna varnost,namakanje CR poplavna varnost,rekreacija CIR poplavna varnost,namakanje, rekreacija H hidrotehnična X godovinska, jalovinska Sli­ka 1:­Pre­gra­de­in­je› ­vi­v S. ­ve­ni­ji­(Med­mrež­je 2). getske i rabe velikih vodotokov (Drava, Sava, Soča), ki so dosegli vi ek v petdesetih letih prej njega stoletja. V sedemdesetih letih se je inten ivnost gradnje hidroenergetskih objektov manj ala, pričel pa se je tridesetletni ra vojni ciklus gradnje emeljskih pregrad a vodnogospodarske namene. Prevla­dujoči namen adr evalnikov, ki so bili grajeni v tem obdobju, je bila poplavna varnost in uravnavanje  rečnim re imom. Skoraj vsi adr evalniki so bili asnovani kot večnamenski, ki ob primarni rabi občasno omogočajo tudi druge rabe. V. adnjih dvajsetih letih pa je nova prevladovala gradnja hidroenergetskih objektov, gradnja adr evalnikov a vodnogospodarske potrebe pa je bila tesno pove ana s projektom i gradnje avtocestnega omre ja ter adr evanja poplavnih valov a a čito urbanih emlji č. 2 Pregled vodnih zadrževalnikov Ker poplave pri adenejo tevilno prebivalstvo, je uprava Republike Slovenije a a čito in re eva­nje pripravila strategijo a čite prebivalstva pred ekstremnimi dogodki. V okviru te strategije se je v okviru projekta Zemeljske in betonske vodne pregrade strate kega pomena v Republiki Sloveniji (VODPREG) i vedel pregled vodnih adr evalnikov v dr avi. Na podlagi pregleda vseh pregradnih objektov, ki so bili avedeni v uradnih evidencah, je bil narejen poseben i bor objektov, ki so bili podrobneje anali i-rani. Anali irane so bile vodne pregrade in adr evalniki, ki so v javni rabi, upravljanje pa je s koncesijo podeljeno upravljavcem, nosilcem javne vodnogospodarske slu be. V okviru projekta VODPREG so bile i nabora i ločene energetske pregrade ter godovinske pregrade, vključeni pa sta bili tudi edini slovenski jalovinski pregradi v. asebni lasti Cinkarne Celje in sta namenjeni odlaganju industrijskih odpadkov. Anali irali smo 45 pregrad in je ov. Najprej smo opravili pregled vse ra polo ljive arhivske dokumentacije o objektih, nato smo i vedli terenske oglede, ki so ajemali vi ualni pregled objektov ter večinoma tudi pregled strojne in elektro opreme ter podvodni potaplja ki pregled. O vsakem pregrad­nem objektu smo i delali poročilo. Ključne ugotovitve pregledov dokumentacije in stanja objektov so naslednje: arhiviranje dokumentacije o pregradah ni sistematično, predvsem pri starej ih objektih je dokumentacija večkrat pomanjkljiva, vsi objekti so v obratovalnem stanju, ki pa je elo odvisno od upravljavca objektov in finančnih sredstev a v dr evanje objektov, praviloma so objekti, kategori irani kot velike pregrade, v bolj em stanju kot male pregrade, kar i haja i stro jih ahtev nacionalne akonodaje a področje velikih pregrad, monitoring stanja se praviloma i vaja v. elo omejenem obsegu, bre celovite anali e re ultatov opa o­ vanj, anali e poru itve pregrad so narejene a vse velike pregrade, ki pa jih bi bilo treba aradi astarelosti metod računa ter sprememb v prostoru aktuali irati. 3 Posledice porušitev pregrad Za varnost prebivalcev so predvsem pomembne posledice poru itev pregrad, ki bi morale biti čim bolj verodostojno ugotovljene na podlagi modeliranja poplavnih valov. Pred letom 1991 se je v Sloveniji uporabljala akonodaja biv e jugoslavije, ki je a račun poru itev imela veljaven predpis i leta 1978. Ta je bil  dana njega vidika neustre en in predvsem prestrog, saj je na primer upo teval popolno trenutno poru itev tudi emeljskih pregrad. V letu 1996 je bil pripravljen predlog novega pravilnika  naslovom ‘Navodilo a i delavo ocen ogro enosti aradi poru itve pregrad’. Predpis ni bil nikdar uradno sprejet, vendar se od leta 1996 neuradno uporablja pri vseh anali ah poru itev, ki se i vajajo v Sloveniji. V okviru projekta VODPREG je bil i veden pregled starej ih arhivskih poročil  i računi in ocenami hidravličnih posledic morebitnih poru itev pregrad a 16 referenčnih emeljskih vodnih adr evalni­kov vi ine od 5 do 37 metrov. Za vse te pregrade, ra en ene, so bili i računi opravljeni pred letom 1996. Pripravljen je bil pregled potrebnih dopolnitev i računov aradi naslednjih pomanjkljivosti obstoječih i računov: uporabljena računska metoda ni dovolj točna, relief je bila premalo natančno ajet, v poplavnem območju so se od časa i računa do danes bistveno spremenile pokrajinske ra mere (na primer po idanost), način poru itve ni bil v skladu  Navodili (1996): predpostavljen je bil neustre en način poru itve, niso bile upo tevane pregrade v ni u, ačetni pretoki niso bili pravilno opredeljeni, i računi niso bili i vr eni dovolj dale. dolvodno od pregrade, ni bila določena varna kota gladine v akumulaciji, manj­ kajo nekateri ahtevani re ultati (na primer hidrogrami v določenih prere ih, poplavna območja). Na slikah 2 in 3 je prika an pregled nujnosti ponovnega i računa poplavnega vala a 38 pregrad v Sloveniji. referenčne vodne adr evalnike in hidroenergetske pregrade. Vodne pregrade so o nače­ne s trikotniki, hidroenergetski objekti pa s kvadratki ra ličnih barv glede na veljavno akonodajo v času adnjega i računa poplavnega vala. Nujnost i računa o iroma dopolnitev i računov je ocenjena  0 (ra­čuna ni treba ponoviti) do 4 (ponoven i račun je nujen). Na sliki 2 vidimo, da je bil i račun poplavnega vala a vse vodne adr evalnike narejen pred letom 1997, čeprav so bili nekateri adr evalniki dokon­čani kasneje. Ponovni i računi ali dopolnitve i računov so ato potrebne pri vseh obravnavanih vodnih pregradah. Sliki 2 in 3 ka eta, da je treba i račune ponoviti tudi a večino hidroenergetskih objektov, aradi takratnih neustre nih predpisov in tudi metode i računa. V večini primerov niso prika ana poplav­na območja, v nekaterih primerih pa med re ultati manjkajo tudi časovne serije gladin v pomembnej ih (karakterističnih) dolinskih prere ih. Do leta 1990 tudi niso bile dovolj ra vite metode a modeliranje poru itvenih valov, ato se je uporabljala enodimen ijska metoda (Lax-Wen­d' ff), ali pa poenostavljena dvodimen ijska metoda (Xan­. ­‰ ­. us). Ker imamo danes dovolj natančne in preverjene dvodimen­ ijske metode  upo tevanjem polnih enačb, so predvsem pri vseh pregradah, kjer poru itev lahko ogro a člove ka ivljenja, nujni ponovni i računi s polnimi dvodimen ijskimi metodami. 4 Pregled obstoječega sistema tehničnega opazovanja pregrad Evrokod 7 (Evrokod 2005) je vpeljal tri geotehnične kategorije a določitev ahtev in posledič­no varnosti geotehničnega projektiranja. Pregrade sodijo v geotehnično kategorijo 3, ker predstavljajo neobičajno velika tveganja. Poleg adostnih preiskav tal in skrbnega projektiranja je treba a agoto­vitev varnosti pregrad nad orovati i vedbo in kakovost vgrajenih materialov ter opa ovati obna anje objektov kot celote. Po Evrokodu mora biti objekt v dr evan, po Pravilniku o tehničnem opa ovanju visokih je ov (Pravilnik 1966) ahteva, da se i vaja opa ovanje pregradnih objektov, ki so vi ji od 15 m, v njihovi celotni ivljenjski dobi. Zato smo v sklopu projekta VODPREG pregledali tudi v po­stavljene sisteme opa ovanja a 42. emeljskih pregrad, od katerih jih je le osem vi jih od 15 m. Za vse velike emeljske pregrade je bilo v sklopu projektiranja predvideno tehnično opa ovanje in v času gradnje o iroma po njej tudi v postavljeno. Običajno ajema: meritve navpičnih pomikov, meritve vertikalne inklinacije, meritve globine talne vode ter vi insko koto aje be. Vendar pa v postavljeni sistemi opa­ovanja pri nekaterih objektih niso bili ustre no v dr evani o iroma se meritve ne i vajajo redno. Pri manj ih pregradah opa ovanje običajno ajema le vi ualne pregled vidnih delov, kar pa je ustre no le a majhne je ove, katerih poru itev ne predstavlja večjega tveganja. Za 42 obravnavanih je ov vi ine od 2 m do 49 m smo ovrednotili ustre nost tehničnega opa ovanja na podlagi dokumentacije, ki smo jo lahko pridobili. Ocenjevali smo naslednje segmente: popolnost projektne dokumentacije (načrti i vedenih del in apisi o sanacijskih delih), ustre nost tehničnega opa ovanja v letih 2011 in 2012, pogostost pregledov ali meritev, 1900 1920 1940 1960 1980 2000 2020 leto izgradnje pregrade (m) Sli­ka 2:­Nuj­. st­izra­ču­na­‰ plav­ne­ga­vala­za­38 pre­grad­v S. ­ve­ni­ji­gle­de­na­le. ­izgrad­nje­(tri­. t­ni­k. pred­stav­lja­. ­. d­ne­pre­gra­de­in­kva­dra­ti­hid' e­ner­get­ske­bjek­te). 5 ustreznost tehničnega opazovanja 4 3 2 1 0 Sli­ka 3:­Nuj­. st­izra­ču­na­‰ plav­ne­ga­vala­za­38 pre­grad­v S. ­ve­ni­ji­gle­de­na­viši­. ­bjek­ta­(tri­. t­ni­k. pred­stav­lja­. ­. d­ne­pre­gra­de­in­kva­dra­ti­hid' e­ner­get­ske­bjek­te). višina zemeljske pregrade (m) Sli­ka 4:­Ustrez­. st­teh­nič­ne­ga­pa­› ­va­nja­zemelj­skih­pre­grad­gle­de­na­viši­. ­pre­grad. natančnost i vedenih meritev in pregledov, ustre nost apisov, anali a dobljenih re ultatov opa ovanj. Vsak od teh segmentov je bil ocenjen glede na tri mo ne ravni, vendar so bili posame ni segmenti ra lično ponderirani. Najni ja mo na ocena je tako 6, najvi ja pa 29, mejne vrednosti pa smo i brali. I slike 4 je ra vidno, da je tehnično opa ovanje velikih emeljskih pregrad večinoma ustre no, api­si se birajo, re ultati meritev pa anali irajo. Pri manj ih je ovih pa je glavna pomanjkljivost, da se apisi o pregledih ne birajo in anali irajo, poleg tega so temeljni podatki o je ovih elo skopi. Zapisov o vgra­jenih materialih in proi vodih (na primer lastnosti cevi) o iroma kakovosti i vedbe ( go čenost nasipa, stri ne in deformacijske lastnosti) praviloma ni, prav tako ni na ra polago načrtov i vedenih del a veči­no adr evalnikov. Za realno ovrednotenje stanja pregrad je treba pridobiti osnovne podatke, kot so: geolo ka sesta­va tal, dejanska geometrija pregrade in karakteristike vgrajenih materialov. Kjer teh podatkov ni v arhivski dokumentaciji (na primer pregrada v Kočevski Reki) je treba i vesti geotehnične ra iskave in v posta­viti osnovno tehnično opa ovanje. Za vse pregrade bi morali re ultate meritev anali irati. Zapisi bi se morali birati tudi na dr avni ravni, da bi nastala ba a podatkov o pregradah in bi se lahko i delala tudi nacionalna prioriteta potrebnih v dr evalnih ukrepov. 5 Predlog sanacijskih posegov na pregradah V okviru projekta VODPREG so se na podlagi pridobljene dokumentacije, terenskih ogledov, pred­hodnih anali poru itev in podvodnih pregledov določile tiste pregrade, na katerih bi bili potrebni sanacijski ukrepi. Po opravljenih goraj na tetih nalogah se je i ka alo, da so ukrepi potrebni praktično na vseh pregradah. Ra log a tak no stanje so bile ugotovitve, da so marsikje astarele projektne pod­lage, nujna dokumentacija je ustre no urejena le i jemoma, na velikem tevilu objektov pa je treba sanirati Sli­ka 5:­Pri­mer­sla­be­in­nevar­ne­prak­se:­. s. ­zaraš­če­ne­bre­ži­ne­pre­gra­de. telo pregrade, objekte na pregradi o iroma i vesti posege v akumulacijah ali dolvodnem prostoru. Postav­ke sanacijskih posegov lahko ra vrstimo v. est glavnih skupin, ki se v ra ličnih kombinacijah pojavljajo pri vseh pregradah: ureditev projektnih podlag (hidrolo kih, statičnih in dinamičnih anali , anali poru itev in namembnost), ureditev dokumentacije (arhiv, obratovalni pravilnik, načrt a čite in re evanja, mapa pregrade), monitoring (tehnični in sei molo ki), ukrepi na telesu pregrade (sanacije drena , tesnitve, povr inski ukrepi), ukrepi na betonskih in idanih objektih pregrade, to je prelivnih in i pustnih/ ajemnih objektih, ukrepi v akumulaciji (na primer v dr evanje bre in in akumulacijskega prostora). Pri pripravi predloga sanacijskih ukrepov smo i ključili le tiste pregrade, a katere je bilo branih premalo podatkov. Od skupnega tevila obravnavanih emeljskih pregrad tako nismo mogli oceniti potreb­nih sanacijskih ukrepov na enajstih objektih, vendar bi bili sanacijski ukrepi na podlagi terenskih opa anj anesljivo potrebni tudi na njih. Pripravljen je bil pregled ocenjenih stro kov a sanacije posame nih pregrad ter ocena skupnega trajanja sanacijskih posegov. Slednja vključuje tudi pripravljalno obdob­je, v katerem se berejo in uredijo tehnične podlage (1 leto a manj e in do 3 leta a večje pregrade). Skupni finančni obseg predlaganih sanacijskih posegov je pribli no 13,6 milijona €. Pri tem poudar­jamo, da gre le a i redno grobe ocene nujnih posegov, ato lahko pričakujemo, da so dejanske vrednosti tudi do 30 % vi je. Velika večina stro kov odpade na est večjih objektov, ki vsi ahtevajo ve. kot 0,5 mi­lijonski vlo ek, skupaj pa je anje potrebnih 8,7 milijona €, o iroma 64 % celotne vsote. Struktura investicije je naslednja: od skupne vsote 13,6 milijona . je 12 % potrebnih a ureditev stro­kovnih in tehničnih podlag, 1 % a ureditev dokumentacije, 9 % a v postavitev ali sanacijo sistemov monitoringa, 54 % a posege na telesih pregrad, 10 % a posege na betonskih in idanih objektih ter 14 % a posege v akumulacijah in v dolvodnem prostoru. 6 Sklep Pregrade in adr evalniki, ne glede na vi ino ali velikost akumulacije, ne smejo biti kategori irani kot ne ahtevni objekti. Pregrade je treba vedno obravnavati kot ahtevne objekte in objekte geotehnične kategorije 3, ker je s tem agotovljena večja varnost predvidoma tudi v ra merah, ki v času načrtova­nja niso bile po nane. Slovenska akonodaja je pomanjkljiva na področju projektiranja, v dr evanja in spremljanja stanja (opa ovanja) a male in tudi a velike pregrade. Področje pregrad je treba akon­sko dosledno urediti in posodobiti tehnične specifikacije. Hidroenergetske pregrade so redno v dr evane, i vaja se tehnično opa ovanje, dokumentacija o pre­gradah pa je arhivirana pri upravljavcih objektov. Vodnogospodarske pregrade so na splo no v. adovoljivem stanju. Dodatna tveganja, ki poslab u­jejo stanje, i hajajo i nenačrtovane dodatne rabe ali omejene funkcionalnosti aradi nedokončanih projektov, neustre nih projektnih asnov, nerednega v dr evanja objektov, kot posledica pomanjka­nja finančnih sredstev. Z upo tevanjem na tetih dejavnikov tveganja je stanje nekaterih emeljskih pregrad lahko ocenjeno kot slabo. Zaskrbljujoče je tudi, da na nekaterih vodnih adr evalnikih ni formali i-ran odnos lastni tva o iroma upravljavca. Temeljna dokumentacija o vodnih pregradah je ra pr ena in podatki o objektih so pomanjkljivi (ni dokumentacije o hidrolo kih, statičnih anali ah, ni projek­tov i vedenih del). ureditev arhiva in dopolnitev projektne in obratovalne dokumentacije je prvi predpogoj, da se prič­ne sistemsko urejanje področja varnosti pregrad. Tehnično opa ovanje objektov je treba v postaviti o iroma posodobiti ter re ultate meritev in pregledov kritično anali irati. Večina načrtov a čite in re evanja temelji na astarelih i računih poru itvenih valov, ki so bili i de­lani po navodilih i pred leta 1996, ato jih je treba novelirati. Sodobne računske metode omogočajo tudi bistveno bolj o natančnost i računov. S stali ča alarmiranja prebivalstva je nujno, da se v postavi sistem obve čanja na vseh objektih, kjer se s. tudijo poru itve ugotavlja, da lahko posledice eventual-ne poru itve ali evakuacije poplavnih voda vplivajo na varnost poseljenih območij dolvodno. Varnost pregrad je vključena v vse fa e projektiranja, v čas i gradnje in v času uporabe pregrade, ki je v primerjavi  drugimi objekti elo dolga. Varnost objekta je dol an agotavljati lastnik o iroma upravljavec, naloga dr ave pa je, da to nad ira. Ena i med prioritet vlade bi morala biti v postavitev celovitega sistema upravljanja in agotavljanja varnosti pregradnih objektov in prebivalstva v njihovem vplivnem območju. Za povečanje varnosti velikih pregrad je treba uvesti ba o podatkov o pregradah, urediti akonodajo in jo uveljaviti ter narediti ponovno oceno varnosti a veliko tevilo pregrad. 7 Viri in literatura Kry anowski, A., irca, A., Humar, N., Ravnikar Turk, M., vanut, P., Četina, M., Rajar, R., Detela, I., Polič, M. 2012: Zemeljske in betonske vodne pregrade strate kega pomena v RS VODPREG: končno poročilo. Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Medmre je: http://www.sos112.si/slo/tdocs/na­ loga_97.pdf (14. 2. 2014). Evrokod 7, SIST EN 1997-1:2005 Geotehnično projektiranje. Del 1: Splo na pravila. Ljubljana. Kry anowski, A., irca, A., Ravnikar Turk, M., Humar, N. 2013: The VODPREG Project: Creation of dam database, identification of risks and preparation of guidelines for civil protection, warning and rescue actions. 9th ICOLD European Club Symposium. benetke. Medmre je 1: http://www.slocold.si/pregrade_se nam.htm (15. 10. 2013). Medmre je 2: http://www.slocold.si/knji nica_predloge.htm (15. 10. 2013). Navodilo o pripravi ocen ogro enosti. uradni list Republike Slovenije 39/1995. Ljubljana. Navodilo a i delavo ocen ogro enosti aradi poru itve pregrad. Osnutek 30. 7. 1996. Ljubljana. Pravilnik o tehničnem opa ovanju visokih je ov. uradni list SFRj 7/1966. beograd. Slovenski standard SIST EN 1997-1:2005 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje. Del 1: Splo na pravila. Slovenski in titut a standardi acijo. Ljubljana. Se nam obstoječe vodne infrastrukture. uradni list Republike Slovenije 63/2006, 96/2006. Ljubljana. uputstvo o i radi dokumentacije a određivanje posledica usled i nenandnog ru enja ili prelivanja visokih brana. Save ni Komitet a poljoprivredu, januar 1975. beograd. Zakon o vodah. uradni list Republike Slovenije 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008, 57/2012. Ljubljana. 82 OCENA INTENZITET POTRESA LETA 1998 V KRNSKEM POGORJU Z UPORABO ENVIRONMENTAL­SEISMIC INTENSITY LESTVICE (ESI 2007) dr.­Andrej­Gosar Agen­ci­ja­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje,­Urad­za­seiz­. ­. ­gi­. ­in­g. ­. ­gi­. ,­Dunaj­ska­cesta­47,­SI –­1000 Ljub­­lja­na,­S. ­ve­ni­ja­in­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Nara­. ­s. v­. ­teh­niš­ka­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­g. ­. ­gi­. ,­Aškerčev‡ 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­nij‡ an­drej.. ­sar@. v.s. IZVLEČEK Oce­na­inten­zi­tet­potre­sa­leta 1998­v Krn­skem­pogor­ju­z upo­ra­bo­Envi­ron­men­tal­Sei­smic­Inten­sity les­tvi­ce­(ESI 2007) — ­tres­v Krn­skem­‰ . r­ju­z naj­več­. ­inten­zi­te­. ­VII–VIII­‰ ­EMS-98­je­‰ v­z' ­čil­bsež­ne­učin­ke­v na­­rav­nem­. ­lju.­U‰ ­ra­ba­bi­čaj­nih­inten­zi­tet­nih­les­tvic,­ki­teme­lji­. ­pred­vsem­na­‰ š­. d­bah­bjek­. v,­j. bila­me­je­na,­saj­gre­za­red­. ­‰ se­lje­. ­vi” ­. ­. r­s. ­b. č­je.­Uved­ba­. ve­ESI 2007­les­tvi­ce­je­. ti­vi­­ra­la­razi­ska­. ­z na­me­. m­ce­ni­ti­nje­. ­u‰ ­rab­. st­za­ta­‰ tres.­Vsi­. lj­ski­učin­ki­” ­pi­sa­ni,­raz­vrš­če­n. in­ce­nje­ni­na­‰ d­la­gi­teren­skih­razi­skav,­ana­li­ze­letal­skih­‰ snet­. v­in­mak' ­seiz­mič­nih­vpra­šal­ni­. v. Izka­za­. ­se­je,­da­” ­le­‰ • ­ri­• . lj­raz­šir­je­ni­za­• . ­či­tev­inten­zi­te­te.­Nji­. ­va­‰ raz­de­li­tev­je­jas. ­defi­­ni­ra­la­elip­tič­. ­b. č­je,­raz­‰ ­teg­nje­. ­vz• lž­seiz­. ­ge­ne­ga­pre­. ­ma,­za­kate­' ­je­bila­pre­de­lje­na­inten­zi­te­t‡ VII–VIII­ESI 2007,­ki­je­‰ • b­. ­EMS-98­i› ­sei­sti.­Razi­ska­ve­” ­‰ ka­za­le,­da­je­ESI 2007­les­tvi­ca­učin­­. ­vi­. ­' d­je­za­ce­. ­inten­zi­tet­v red­. ­‰ se­lje­nih­. ra­tih­b. č­jih­tudi­za­sred­nje­. č­ne­‰ tre­se. KLJUČNE­BESEDE ‰ ­tres,­inten­zi­te­ta­‰ tre­sa,­učin­ki­‰ tre­sa­na­narav­. ­. ­lje,­ESI 2007­les­tvi­ca,­skal­ni­‰ • ­ri,­Krn­s. ­‰ . rj. ABSTRAC‘ Intensity­assessment­for­1998­Krn­Mountains­earthquake­using­Environmental­Seismic­Intensity­scale (ESI 2007) The­Krn­M untains­earthquake­with­a maximum­intensity­f­VII–VIII­n­the­EMS-98­scale­caused­exten­sive­envi' nmental­effects.­The­applicat. n­f­intensity­scales­based­mainly­n­damage­. ­buildings­wa” limited,­because­it­is­a high­. untain­sparsely­‰ pulated­area.­The­int' duct. n­f­a new­ESI 2007­scal. . tivated­a research­aimed­. ­evaluate­its­applicability­. ­this­event.­All­envi' nmental­effects­were­described, classified­and­evaluated­by­a field­survey,­analysis­f­aerial­images­and­mac' seismic­quest. nnaires.­I. was­realized­that­nly­' ckfalls­are­widespread­e. ugh­. ­be­used­… r­intensity­assessment.­Their­distrib­ut. n­has­clearly­defined­an­elliptical­› ne,­e. ngated­parallel­. ­the­strike­f­the­seis. genic­fault,­… r­whic. the­intensity­VII-VIII­ESI 2007­was­assessed,­which­is­similar­. ­the­EMS-98 i” seism.­The­ESI 2007­scal. has­p' ved­. ­be­an­effective­. l­… r­intensity­assessment­in­sparsely­‰ pulated­. untain­reg. ns­al” ­… ' . derate­earthquakes. KEY­WORD. earthquake,­seismic­intensity,­seismic­effects­n­natural­envi' nment,­ESI 2007­scale,­' ckfalls,­Krn­M untain” 1 Uvod Potres 12. aprila 1998  navorno magnitudo Mw =5,6 v Krnskem pogorju in največjo inten iteto VII VIII EMS-98 (Zupanči. s sodelavci 2001) je pov ročil hude po kodbe objektov v Zgornjem Posoč­ju ter imel obse ne učinke na naravno okolje v julijskih Alpah. Pri adeto območje je aradi goratosti ra meroma redko poseljeno. Pri oceni največje inten itete potresa je bila ato uporaba običajnih inten­ itetnih lestvic, ki temeljijo na anali i učinkov na ljudi, predmete in stavbe, omejena na samo nekaj naselij in vasi v nad ari čnem območju. Po drugi strani so bili učinki na naravno okolje (predvsem skalni podori) i ra iti in elo ra irjeni. Opisani so bili kmalu po potresu (Vidrih in Ribičič 1999), na kar je sledila prva ocena njihove uporabnosti a določitev inten itet po Evropski potresni lestvici EMS-98 (Vidrih s sodelavci 2001). V tej tudiji se je poka alo, da EMS-98 (Gr nthal 1998) ni dovolj natančna v opisu in anali i učinkov potresov na naravno okolje. Posebej nedorečena je v kvantitativ­nem opisu učinkov, ki so načilni a posame ne inten itetne stopnje. uvedba povsem nove lestvice, ki temelji le na učinkih na naravno okolje. Envi­' n­men­tal­Sei­smic­Inten­sity­Sca­l. (ESI 2007; Guer­rieri in Vittori 2007) je predstavljala ato velik napredek pri makrosei mičnih anali ah. I ra iti učinki potresa leta 1998 na naravno okolje ter nedavno predstavljena lestvica ESI 2007, sta predstavljala glav­ni motiv a i vedbo nove tudije. Ta obsega podroben opis, klasifikacijo in anali o vseh učinkov tega potresa na naravno okolje, novo oceno največje inten itete po ESI 2007 in primerjavo re ultatov  makrosei mično anali o, ki je temeljila predvsem na učinkih na stavbe (slika 1) skladno  EMS-98 (Ceci. s sodelavci 1999). Ker gre a potres srednje moči, je bil cilj ovrednotiti uporabnost ESI 2007 tudi a tak potres, saj je nano da učinki na naravno okolje sicer prevladujejo pri močnih in elo močnih potresih. 2 Učinki potresov na naravno okolje in intenzitetne lestvice Ra lične dvanajstopenjske inten itetne lestvice, ki so bile ra vite tekom dvajsetega stoletja (MCS, MSK, EMS), so sicer temeljile na učinkih potresov na ljudi, predmete, stavbe in naravno okolje, ven­dar so bili slednji praviloma elo pomanjkljivo obravnavani. Ta pomanjkljivost se je s časom e stopnjevala, verjetno aradi kompleksnosti in spremenljivosti teh učinkov, ki ahtevajo posebna nanja in i ku ­nje, ato so imeli prednost učinki na ljudi in stavbe, ki jih je praviloma la je ovrednotiti. Novej e tudije pa so poka ale, da tudi kose mični učinki na naravno okolje dajejo dokaj natančne podatke o inten­ itetnem polju potresov in so komplementarni drugim makrosei mičnim podatkom (Guerrieri in Vittori 2007). Čeprav je novej a Evropska potresna lestvica EMS-98 sicer elo i bolj ala makrosei mič­ne anali e, pa so ostali učinki na naravno okolje ra meroma skopo opisani. Po tej lestvici so ra deljeni na: a) hidrolo ke učinke, b) pobočne premike ( emeljski pla ovi, skalni podori), c) učinke na ravnih tleh (ra poke) in d) kompleksne učinke (likvefakcija). Eden od glavnih problemov je, da je posame­ en učinek (ra vr čen kot mo en, tipičen ali diagnostičen) pripisan elo irokemu ra ponu inten itet. Zato so Vidrih s sodelavci (2001) predlagali, da se tudi pri skalnih podorih in emeljskih pla ovih, podob­no kot pri stavbah, uporabi koncept ranljivosti terena ter pogostosti in stopnje po kodovanosti aradi posame nih pojavov. Nova Envi­' n­men­tal­Sei­smic­Inten­sit‹ lestvica (ESI 2007; Guerrieri in Vittori 2007) temelji, a ra liko od predhodnih lestvic, le na učinkih potresov na naravno okolje, sledi pa osnovni strukturi dvanajst­stopenjskih lestvic in je namenjena a komplementarno rabo  njimi. učinki so klasificirani v primarne in sekundarne. Primarni so povr inske manifestacije sei mogenega tektonskega i vora in obsegajo povr­ inske pretrge, dvige in ugre e. Mnogo tevilčnej i so sekundarni učinki, ki so posledica močnega tresenja Sli­ka 1:­Zem­lje­vid­inten­zi­tet­(EMS-98)­‰ tre­sa­12. apri­la 1998­z i› ­sei­s. ­VII–VIII­EMS-98­(Zu­pan­či. s ” ­de­lav­ci 2001).­Pri­ka­zan­je­tudi­‰ tek­seiz­. ­ge­ne­ga­Raven­ske­ga­pre­. ­ma.­p tal: a) ra poke v tleh, b) pobočni premiki (skalni podori in emeljski pla ovi), c) likvefakcija, d) anomal­ni valovi (sej ), e) hidrogeolo ke anomalije in f) nihanje dreves. Za vsako vrsto učinka ESI 2007 opisuje njegove načilnosti in velikost kot diagnostični pojav a določen ra pon inten itet ter njegov geolo ­ki ali geomorfolo ki i ra . Za inten itete manj e ali enake IX, je glavna naloga ESI 2007 lestvice, da učinke na naravno okolje v poredi  drugimi indikatorji po kodb. Pri inten itetah med X in XII pa postanejo učinki na naravno okolje najbolj diagnostični a oceno inten itete, saj je večina stavb poru­ enih. 3 Uporabljene metode uporabili smo tri ra lične pristope: terenski ogled, anali o letalskih posnetkov in anali o makro­sei mičnih vpra alnikov. Kmalu po potresu smo s terenskim delom sistematično kartirali in popisali vse podore in i delali podatkovno ba o. Geodetska uprava Republike Slovenije je tri mesece po potre­su i vedla e prej načrtovano ciklično letalsko snemanje tega dela Slovenije. To nam je elo koristilo, saj smo bre dodatnih stro kov pridobili kvalitetne posnetke na katerih so sklani podori elo dobro vidni. Posnetke smo anali irali kot stereo pare, kasneje, ko so bili pretvorjeni v digitalni ortofoto (DOF), pa e  GIS programskimi orodji. Na podlagi DOF-ov je bil i delan tudi nov digitalni model vi in (DMV)  ločljivostjo 25 m. Pred tem je bil v Sloveniji na voljo le 100 metrski DMV. Kljub temu je primerjava obeh DMV, ki ka eta relief pred in po potresu, omogočala i račun prostornine dveh največjih skalnih podorov (Gosar 2012). Po potresu smo na takratni upravi Republike Slovenije a geofi iko ra poslali makrosei mične vpra al­nike vsem (4300) opa ovalcem v Sloveniji, ki smo jih imeli v podatkovni ba i. Ti so vrnili 2900 i polnjenih vpra alnikov (Ceci. s sodelavci 1999). Vpra alnik vsebuje dve vpra anji o hidrolo kih učinkih, poleg tega pa so bili opa ovalci napro eni, da sporočijo tudi vse druge učinke na okolje, ki so jih opa ili ob potresu. 4 Skalni podori in drugi učinki potresa Podrobni terenski ogledi in anali a letalskih posnetkov so poka ali, da je potres pov ročil 78 skalnih podorov (slika 2). Glede na njihovo ocenjeno prostornino smo jih klasificirali v pet skupin (pregledni­ca 1). Celotno pri adeto območje na katerem so se pojavljali podori je bilo veliko pribli no 15 12 km (180 km2). Pora delitev elo majhnih podorov (skupaj 53), ki prevladujejo, je elo neenakomerna. To je pričakovano, saj je odvisna predvsem od geolo ke gradbe in naklona pobočij. Po drugi strani so sred­nje veliki, veliki in elo veliki podori jasno pora deljeni na območju, ki je 5 km iroko in 9 km dolgo, ter ra potegnjeno v smeri severo ahod jugov hod v dol sei mogenega Ravenskega preloma (slika 2). Tudi gostota podorov je neenakomerna, saj je odvisna od ranljivosti pobočij. Povprečno so bili trije podori na km2, ra pon pa od enega do petih podorov na km2. Zanimivo je, da je rob pojavljanja podo­rov elo oster proti jugo ahodu, na območju doline Tolminke in bolj postopen proti severo ahodu, ahodu in severu. I sei molo kih podatkov je nano, da je potres pov ročil globinski pretrg ob Ravenskem prelomu med bov ko kotlino in i virom Tolminke v dol ini 12 km. V dol tega segmenta je nastalo tudi najve. podorov. Dva podora smo klasificirali kot elo velika (preglednica 1). Največji je nastal na Velikem Leme u nad Lepeno (slika 3a). S primerjavo obeh DMV-jev smo i računali njegovo prostornino na 15 106 m3. Največja debelina podora je bila 120 m. Drugi največji podor se je spro il na Osojnici nad dolino Tolmin­ Sli­ka 2:­L ka­ci­je­skal­nih­‰ • ­' v,­ki­jih­je­‰ v­z' ­čil­‰ tres­12. apri­la 1998­z i› ­sei­s. ­VII–VIII­ESI 2007 • . ­če­. ­na­‰ d­la­gi­učin­. v­na­narav­. ­. ­lje.­p Pre­gled­ni­ca 1:­— raz­de­li­tev­skal­nih­‰ • ­' v­gle­de­na­nji­. ­. ­veli­. st. velikost podora ocenjena prostornina (m3) tevilo elo majhen majhen srednje velik velik 102 103 104 105 53 13 6 4 elo velik > 106 2 Sli­ka 3:­Iz• r­naj­več­jih­‰ • ­' v­v Krn­skem­‰ . r­ju­z. ce­nje­ni­mi­inten­zi­te­ta­mi­‰ ­ESI 2007­(v. k­le­pa­ju): (a)­Veli­ki­Lemež­(VIII),­(b)­O” j­ni­ca­(VIII),­(c)­Krn­(VII),­(d)­Škril­(VII),­(e)­V.­Š. ­. r­(VI),­(f)­Lip­nik­(VII). Sli­ka 4:­Digi­tal­ni­. del­višin­O” j­ni­ce­nad­• li­. ­‘ l­min­ke,­ki­kaže­‰ vrš­je­pred­in­‰ ­‰ tre­su: (a) v pers­pek­ti­vi,­(b)­s . n­tu­ra­mi,­sku­paj­z raz­li­. ­med­be­ma­. de­. ­ma. ke (slika 3b). S primerjava DMV-jev je bila prostornino ocenjena na 3 106 m3 (slika 4). tiri podore smo klasificirali kot velike in est kot srednje velike (sliki 2 in 3). Poleg skalnih podorov je potres pov ročil tudi druge učinke na pobočjih in ravnem povr ju. Zemelj­ski pla ovi so bili redki, saj območje gradijo predvsem karbonatne kamnine, ato so nastali le na bre inah rek, v ledeni ko-rečnih sedimentih in v fli u. Zanimiv je pojav drobirskega toka v Lepeni (slika 5a). V času potresa je bilo v gorah veliko novo apadlega snega, ki je bil dov eten a pla enje. Drobirski tok je nastal kot me anica drobirja in snega. Ko je dosegel ravno dno doline, se je drobir odlo il v pahlja­časti obliki. Po pobočjih se je valilo tudi veliko skalnih blokov, ki so elo po kodovali go d in celo uničili parkiran avto v dolini Soče. Največji skalni blok (slika 5b), ki se je spro il pri podoru na Lipniku (sli­ka 3f), je imel prostornino okoli 200 m3. Poročila o ra pokah v tleh so bila redka (slika 5c), v vseh primerih je lo a sekundarni pojav. Del obale bohinjskega je era (slika 5d), ki je oddaljeno 25 km od nad ari ­ča potresa, je spol el v je ero. Ogled je poka al, da rečno-ledeni ki gru . ni bil podvr en likvefakciji, ampak je lo a drs. Pogovori  domačini in anali e makrosei mičnih vpra alnikov so poka ali, da je potres pov ročil tudi nekatere hidrolo ke učinke, predvsem spremembe v barvi vode, vendar ni bilo mogoče ugotoviti ali je do njih pri lo e pri samih i virih ali ele kasneje aradi emeljskih pla ov in podorov. jasnih poro­čil o spremembah pretokov ali nivojev vode v vodnjakih ni bilo. je pa pred in po potresu močno de evalo in so bili ato pretoki ra meroma visoki. Sli­ka 5:­Iz• r­dru­gih­učin­. v­‰ tre­sa­na­narav­. ­. ­lje:­(a)­d' ­bir­ski­. k­v • ­li­ni­Lepe­ne,­(b)­veli. balvan­v D ­li­ču,­(c)­raz­‰ ­ke­v tleh­v Ma­. z­du,­(d)­zdrs­ba­le­B hinj­ske­ga­jeze­ra. 5 Določitev intenzitete potresa Anali a vseh učinkov potresa na naravno okolje je poka ala, da so bili le skalni podori dovolj ra ­ irjeni, da jih lahko uporabimo a oceno inten itete; poleg tega je bila indikator tudi velikost pri adetega območja. Po ESI 2007 ustre a redu velikosti pri adetega območja 100 km2 inten iteta VIII in redu veli­kost 1000 km2 inten iteta IX. Po tem kriteriju, bi bila lahko inten iteta tega potresa VIII. Zdi se, da je ESI 2007 nekoliko pomanjkljiva pri kvantitativnem opisu pobočnih pojavov. Le a inten­ iteto VIII ra likuje med pričakovano prostornino a ra irjene emeljske pla ove (103 105m3) in včasih velike (105 106 m3) skalne podore. Za inten iteto VII je prostornina emeljskih pla ov in skalnih podo­rov kvalitativno in kvantitativno opredeljena skupaj kot včasih pomembno (103 105 m3). Enako velja a inten iteto IX pri kateri so lahko emeljski pla ovi in skalni podori pogosto veliki (105 m3) in vča­sih elo veliki (106m3). Pri inten iteti X so veliki (> 105 106m3) emeljski pla ovi in skalni podori pogosti (Guerrieri in Vittori 2007). Prostornina in pogostost podorov torej nista eno načno diagnostični a oce­no inten itete v ra ponu VII IX, kar je sicer ra umljivo, saj so pojavi odvisni tudi od ranljivosti pobočij. Z upo tevanjem teh omejitev, smo se v primeru potresa 1998 odločili a delovno hipote o, v kate­ri smo elo velikim skalnim podorom pripisali VIII stopnjo, velikim VII, srednje velikim podorom pa Sli­ka 6:­Pri­mer­ja­va­dveh­i› ­seist­za­‰ tres­12. apri­la­1998:­i› ­sei­sta­VII–VIII­EMS-98­• b­lje­na­iz­mak' ­­seiz­mič­ni. ‰ dat­. v­in­i› ­sei­sta­VII–VIII­ESI 2007­• b­lje­na­iz­ana­li­ze­učin­. v­na­narav­. ­. ­lje.­p VI stopnjo po ESI 2007. Ocenili smo tudi, da majhnih in elo majhnih podorov v tem primeru ne more­mo uporabiti kot primerne a oceno inten itete. Z upo tevanjem pogostosti skalnih podorov določenega velikostnega ra reda smo i risali i oseisto VII VIII ESI 2007 (sliki 2 in 6). Ker sta se spro ila le dva elo velika in tirje veliki skalni podori, inten iteta VIII ne bi bila opravičena, ato je smiselna vmesna inten iteta VII VIII. I oseisto smo narisali tako, da vključuje vse velike in elo velike podore ter ima i ra ito eliptično obliko ra potegnjeno v dol sei mogenega Ravenskega preloma. Dol na elipse je 9,5 km in irina 5,5 km ter vključuje tudi vseh est srednje velikih podorov. Na alost se temu ni bilo mogoče i ogniti, ker se slednji vsi nahajajo v bli ini velikih in elo velikih skalnih podorov. Pri tem potresu torej ni mogoče uporabiti srednje velikih skalnih podorov kot diagnostične a inten iteto VI, kot je i po­stavljeno v hipote i. učinkov na naravno okolje samih tudi ni mogoče uporabiti a i ris i oseiste VII ali ni jih inten itetnih stopenj. Tudi kriterij velikosti celotnega pri adetega območja ni mogoče upo­rabiti samega a določitev največje inten itete na VIII ESI 2007. V predhodnih ra iskavah (Ceci. in sodelavci 1999) inten itete po EMS-98 niso i risali i oseist, so pa podali povprečne polmere in sicer 13 km a VII in 25 km a VI stopnjo, ne pa tudi polmera a naj­večjo inten iteto VII VIII (Zupanči. in sodelavci 2001). To je sicer metodolo ko pravilno, saj se vmesne inten itete praviloma ne i risujejo. Za namen te ra iskave smo to vseeno naredil in sicer tako da i o­seista VII VIII EMS-98 (sliki 1 in 6) vključuje vsa tiri naselja v nad ari čnem območju  inten iteto ocenjeno na VII VIII. Tudi ta i oseista ima i ra ito eliptično obliko in je 18 km dolga ter 9,5 km iro­ka. Njena velikost je močno odvisna od ene same točke (Tolminske Ravne), ki le i precej dale. od ostalih proti jugo ahodu. upo tevati je treba tudi, da se Tolminske Ravne nahajajo na ledeni ki moreni, kjer lahko pričakujemo lokalne vplive na potresne valove, ki elo verjetno povečujejo inten iteto. 6 Sklep Obe oceni inten itete potresa 1998 v Krnskem pogorju (prva je temeljila na učinkih na ljudi, predme­te in stavbe po EMS-98, druga pa na učinkih na naravno okolje (predvsem skalnih podorih) po ESI 2007), sta dali enako največjo inten iteto VII VIII. Celotno pri adeto območje in dva elo velika skalna podora bi sicer lahko ka ala tudi na inten iteto VIII, vendar menimo, da samo ti kriteriji ne ado čajo a pripis vi je inten itete. Ra iskava je tudi potrdila, da ESI 2007 ne moremo uporabljati samostojno a inten­ itete ni je od IX, temve. vedno v kombinaciji a drugimi lestvicami, predvsem EMS-98. Obe metodi sta dali jasno ra potegnjeno obliko i oseiste največje inten itete (slika 6), ki je v poredna sei moge­nemu Ravenskemu prelomu. Območji, ki ju obsegata se sicer ra likujeta, vendar je i oseista VII VIII EMS-98 močno odvisna od ene same točke, ki je dokaj oddaljena in kjer so verjetni lokalni vplivi, ki povečujejo inten iteto. Ra iskave so tudi poka ale, da je ESI 2007 lestvica učinkovito orodje a oceno inten itete v redko poseljenih goratih območjih ne le a elo močne, temve. tudi a srednje močne potrese. Zah­va­la:­Av. r­je­hva­le­žen­Ini­Cecić­za­mak' ­seiz­mič­ne­‰ dat­ke­ter­Mihae­lu­Ribi­či­ču,­Rena­tu­Vidrihu, Mar­ku­K če­var­ju­in­‘ ma­žu­Begu­šu­za­‰ . č­pri­teren­skem­‰ pi­su­skal­nih­‰ • ­' v.­Sli­ki 5c­in­5d­j. ‰ sne. Rena­. ­Vidrih. 7 Viri in literatura Cecić, I., Godec, M., Zupančič, P., Dolenc, D. 1999: Macroseismic effects of 12 April 1998 Krn, Slove­ nia, earthquake: An overview. XII General Assembly of the IuGG, Abstract book b. birmingham. Gosar, A. 2012: Application of Environmental Seismic Intensity scale (ESI 2007) to Krn Mountains 1998 Mw =5.6 earthquake (NW Slovenia) with emphasis on rockfalls. Natural Ha ards and Earth System Sciences 12-5. Katlenburg-Lindau. Gr nthal, G. 1998: European Macroseismic Scale 1998. Luksemburg. Guerrieri, L., Vittori E. 2007: Intensity scale ESI 2007. Memorie descrittive della Carta Geologica d Italia 74. Rim. Vidrih, R., Ribičič, M. 1999: Slope failure effects in rocks at earthquake in Posočje on April, 12 1998 and European Macroseimic Scale (EMS-98). Geologija 41. Ljubljana. Vidrih, R., Ribičič, M., Suhadolc, P. 2001: Seismogeological effects on rocks during 12 April 1998 upper Soča Territory earthquake (NW Slovenia). Tectonophysics 330, 3 4. Amsterdam. Zupančič, P., Cecić, I., Gosar, A., Placer, L., Poljak, M, ivčić, M. 2001: The earthquake of 12 April 1998 in the Krn Mountains (upper Soča valley, Slovenia) and its seismotectonic characteristics. Geolo­gija 44-1. Ljubljana. 94 STROKOVNE PODLAGE ZA OCENO POTRESNE OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA mag.­Mar­ja­na­Lut­man,­dr.­Iztok­Kle­menc Za­. d­za­grad­be­niš­t. ­S. ­ve­ni­je,­Dimi­če­va­uli­ca 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ mar­ja­na.lut­man@zag.si,­iz. k.kle­menc@zag.s. Po­lo­na­Zupan­i ,­dr.­Bar­ba­ra­Šket­Mot­ni­kar Mi­ni­strs­t. ­za­kme­tijs­t. ­in­. ­lje,­Agen­ci­ja­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje,­‚ j­. ­va­cesta 1b,­SI –­1000 Ljubljana, S. ­ve­ni­j‡ ‰ ­. ­na.zu­pan­čič@. v.si,­bar­ba­ra.sket-. t­ni­kar@. v.s. dr.­Pri­mo ­Bano­vec,­Matej­Cerk In­šti­tut­za­. dars­t. ,­d. . .,­Haj­dri­. ­va­uli­ca 28a,­SI –­1000­Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ ma­tej.cerk@i-. de.si,­pri­. z.ba­. ­vec@i-. de.s. Ju­lij­Jeraj Mest­na­bči­na­Ljub­lja­na,­Odde­lek­za­zaš­či­. ,­reše­va­nje­in­civil­. ­bram­• ,­Zar­ni­. ­va­uli­ca­3,­SI –­1000 Ljubljana, S. ­ve­ni­j‡ ju­lij.je­raj@ljub­lja­na.s. IZVLEČEK Stro­kov­ne­pod­la­ge­za­oce­no­potre­sne­ogro­e­no­sti­Mest­ne­ob i­ne­Ljub­lja­na Pred­stav­lje­. ­je­ce­nje­va­nje­‰ tre­sne­d‰ r­. ­sti,­ran­lji­. ­sti­in­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­stavb­v Mest­ni­bči­ni­Ljubljana. Za­near­mi­ra­ne­peč­ne­in­be. n­ske­s. lp­ni­ce­v Ljub­lja­ni­s. ­izde­la­li­neli­near­. ­ana­li­› ­‰ tre­sne­d‰ r. sti. Na­‰ d­la­gi­• se­da­njih­cen­s. ­u. ­. ­vi­li­za. ­ni­. ­sti­med­‰ tre­s. ­ran­lji­. st­. ­in­s. v­ni­mi­last. stm. stavb­ter­z nji­mi­g' ­• ­ce­ni­li­‰ tre­s. ­ran­lji­. st­stavb­in­nji­. ­vih­pre­bi­val­cev.­Os. v­ne­last­. ­sti­stavb­s. ‰ v­ze­li­iz­Regi­stra­nepre­mič­nin.­Na­‰ d­la­gi­cen­‰ tre­sne­ran­lji­. ­sti,­Ev' p­ske­‰ tre­sne­lestvice­in­ti‰ . gij. stavb­s. ­ce­ni­li­‰ š­. ­• ­va­. st­stavb­za­raz­ne­sce­na­ri­je­‰ tre­sa.­Za­ta­namen­je­bila­izdelana­‰ tre­sn‡ mik' ­­ra­. ­ni­za­ci­j‡ za­inten­zi­te­. ,­‰ ” ­• b­lje­ne­pa­” ­bile­tudi­rela­ci­je­za­ce­. ­last­ne­ga­nihajnega­časa­stavb. KLJUČNE­BESEDE ‰ ­tres,­ran­lji­. st,­‰ tre­sna­mik' ­ra­. ­ni­za­ci­ja,­inten­zi­te­ta,­Ev' p­ska­‰ tre­sna­les­tvi­ca,­Ljub­lja­n‡ ABSTRAC‘ Professional­bases­for­seismic­risk­assessment­of­the­Municipality­of­Ljubljana The­seismic­resistance,­vulnerability­and­damage­assessment­f­individual­buildings­in­the­Municipalit‹ f­Ljubljana­is­presented.­N nlinear­seismic­resistance­analysis­f­unrein… rced­brick­and­. ncrete­skyscraper” in­Ljubljana­was­per… rmed.­C rrelat. ns­between­seismic­vulnerability­and­” me­basic­data­f­building” wer. … und­and­used­… r­a ' ugh­estimate­f­seismic­vulnerability­f­all­buildings­and­their­inhabitants.­Dat‡ f­buildings­were­taken­f' m­the­Real­Estate­Register.­Based­n­these­estimates­and­building­ty‰ . gy­dam­ age­f­buildings­ac. rding­the­Eu' pean­Mac' seismic­Scale­was­ela• rated­… r­different­earthquake­scenar. s. Intensity­mic' › nat. n­and­upgraded­. rrelat. ns­… r­the­estimat. n­f­fundamental­frequency­f­build­ings­were­prepared­and­used. KEY­WORD. earthquake,­vulnerability,­seismic­mic' › nat. n,­intensity,­Eu' pean­mac' seismic­scale,­Ljubljan‡ M. Lutman, I. Klemenc, P. Zupančič, b. ket Motnikar, P. banovec, M. Cerk, j. jeraj 1 Uvod Slovenija je potresom i postavljena bolj kot večina evropskih dr av. Skoraj povsod po Sloveniji lah­ko  90 % verjetnostjo pričakujemo, da bo v 50 letih, kar ustre a povratni dobi 475 let, nastal potres inten itete VII stopnje po EMS ali močnej i. Najmočnej e potrese pričakujemo na ir em ljubljanskem območju, ki je tudi območje največje poseljenosti, v Zgornjem Posočju in na ir em območju bre ic. To so območja s projektnim pospe kom tal 0,225 g in ve. na podlagi veljavnega emljevida potresne nevarnosti i leta 2001 (Lapajne s sodelavci 2001). Glede na to, da sam potres ni tisti, ki pov roča rtve, pa. pa so te odvisne po kodovanosti stavb, je treba po nati potresno odpornost in ranljivost o iroma potencialno po kodovanost objektov aradi pričakovanega potresa. Preglednost, dostopnost in a urnost podatkov omogoča ustre na ba a, ki vsebu­je splo ne podatke o objektu, podatke o lokaciji objekta in geolo ko-sei molo ke lastnosti lokacije, podatke o konstrukciji objekta, ocene potresne odpornosti in ranljivosti. Nadgradnja o iroma pove ava te ba e  Registrom nepremičnin (REN) in s Centralnim registrom prebivalstva predstavlja celovito ba o podat­kov o potresni ogro enosti obravnavanega območja. Za učinkovito ukrepanje neposredno po potresu, je posebej pomembno po navanje potresne odpor­nosti in ranljivosti tistih objektov, v katerih se i vajajo aktivnosti civilne a čite (centri obve čanja, gasilski domovi, poveljstva regijskih tabov), re evalnih in dravstvenih objektov (bolni nice, dravstveni domo­vi, objekti  ambulantami) ter vseh tistih re ervnih objektov, kjer bi te aktivnosti lahko potekale aradi povečanih potreb (domovi starej ih občanov, tudentski domovi, ole, vrtci). 2 Potresna mikrorajonizacija Na dr avnem emljevidu potresne inten itete s povratno dobo 475 let ( ket Motnikar in Zupan­čič 2011) je potresna nevarnost v Ljubljani ocenjena  inten iteto VIII EMS, kar je tudi najvi ja vrednost. Ker emljevid potresne inten itete upo teva povprečna tla na območju, kjer so bili podatki o inten i­teti pridobljeni, je treba a slab e ali bolj e sei mogeolo ke ra mere od povprečnih določiti prirastek inten itete. Prirastek je lahko tudi negativen, če so dejanske ra mere bolj e. Na podlagi preteklih (La­pajne. 1970; Zupanči. s. sodelavci. 2004) in novej ih ra iskav (jer e. 2012) smo ocenili prirastek inten itete na območju Mestne občine Ljubljana (MOL). Vrednosti prirastka inten itete se gibljejo od minus 1/2 stopnje EMS na tleh tipa A po EC8, do plus ene stopnje EMS na tleh tipa S1 po EC8. Končni emljevid mikrorajoni acije MOL na podlagi inten itete s povratno dobo 475 let, i delan na Agenciji Republike Slovenije a okolje (ARSO), prika uje slika 1. Na največjem delu občine (44,7 %) smo ocenili inten iteto VII VIII EMS. Najmanj astopana je inten iteta VIII IX EMS (3,0 %), najvi jo inten iteto IX EMS pa smo ocenili na 15,1 % območja MOL (preglednica 1). Pre­gled­ni­ca 1:­— vr­ši­ne­b. ­čij­z • ­. ­če­. ­‰ tre­s. ­inten­zi­te­. ­gle­de­na­ce. t­. ­b. č­je­Mestn. bčine­Ljubljana. inten iteta EMS povr ina (km2) odstotek VII VIII VIII VIII IX IX 122,9 102,1 8,3 41,5 44,7 37,2 3,0 15,1 3 Potresna odpornost in ranljivost nearmiranih stolpnic v MOL 3.1 Značilnosti stolpnic Pred uveljavitvijo prvega pravilnika (Pravilnik o. ačasnih 1964), ki je po 2. svetovni vojni na območ­ju na e dr ave reguliral projektiranje in gradnjo potresno odpornih objektov visoke gradnje, je bilo v Ljubljani v obdobju med 1959 in 1965 grajenih petnajst stolpnic. Stolpnice imajo eno ali dve kletni eta i, pritličje in 9 do 12 nadstropij, prvotna terasa je bila pri eni od njih kasneje aprta in urejena v bi­valno mansardno eta o. Zidovi so bili v kletnih eta ah, v nekaterih primerih pa tudi v pritličju i delani i monolitnega betona, le nekateri od njih pa so minimalno armirani. V. gornjih eta ah so bili a nosil­ne idove uporabljeni trije ra lični tipi. Pri prvem tipu (A; na sliki 2 levo) so nosilni idovi opečni, pri drugem tipu (b) so idovi grajeni po sistemu ing. umeka (betonski o iroma lindrini votlaki  beton­skim jedrom), pri tretjem tipu (C) pa gre a betonske idove, od katerih so nekateri notranji slopi armirani do dveh tretjin vi ine stolpnice. Glede na dostopne projekte je bilo pri posame ni stolpnici uporablje­no 3 do 5 setov trdnostnih lastnosti vgrajenih materialov (polnih opečnih idakov in malte pri prvem tipu ter betona pri drugem in tretjem tipu), tako da se trdnosti idovja  vsako, vsako drugo ali vsako tretjo vi jo eta o manj ujejo. Glede na pregledano projektno dokumentacijo imajo stolpnice  opeč­nimi idovi na vogalih navpične ve i i po dveh jeklenih palic premera 20 mm. 3.2 Analiza potresne odpornosti in ocena potresne ranljivosti Glede na veliko pričakovano ranljivost navedenih stolpnic in sora merno velikega tevila prebival­cev v njih, ki prispeva k večji stopnji potresne ogro enosti, smo anje i delali točnej o anali o potresne M. Lutman, I. Klemenc, P. Zupančič, b. ket Motnikar, P. banovec, M. Cerk, j. jeraj Sli­ka 2:­Near­mi­ra­na­peč­na­zida­na­s. lp­ni­ca­v Ljub­lja­ni,­tipa­A (le. ),­in­histe­rez­ni­. j­ni­ci­za­vz• lž. in­preč­. ­t. ­ri­s. ­smer­(de­s. ­z. ­raj­in­s‰ ­daj). odpornosti (Lutman 2012). uporabili smo na Zavodu a gradbeni tvo Slovenije (ZAG) i delan raču­nalni ki program NASK (Lutman 1996), ki uporablja metodo mejnih stanj in vsiljenih pomikov (push-ve' analy­sis), konstrukcijo stavbe pa modelira  ve. ravninskimi ali prostorskimi okviri, katerih navpični elementi so idovi o iroma stene, vodoravni elementi pa prečke, ki jih sestavljajo nadokenske prekla­de, sodelujoči pasovi stropnih konstrukcij in parapeti. Okviri so med seboj pove ani s medeta nimi plo čami, ki so toge v svoji ravnini in tako agotavljajo medsebojno odvisnost pomikov posame nih okvirov. Program najprej i računa ačetne lastne nihajne čase konstrukcije, nato pa i računa histere ­no ovojnico stavbe v vsaki od obeh tlorisnih smeri (slika 2 desno). Potresna odpornost je i ra ena  bre dimen ionalnim koeficientom potresne odpornosti SRCu-n‰ (sei­smic­resi­stan­ce­. ef­fi­cient), ki predstavlja ra merje med vodoravno silo. ideali irano potresno odpor­nostjo in skupno te o stavbe. Koeficient potresne odpornosti lahko primerjamo s. predpisanim koeficientom potresne obte be BSC • (base­shear­. ef­fi­cient) po Evrokodu 8 (SIST EN 1998-1:2005) o i­roma VK po Pravilniku i leta 1981 (Pravilnik o tehničnih 1981), ki je bil ra veljavljen leta 2008. Kritična tlorisna smer pri vseh treh tipih stolpnic je tista, v kateri je količina nosilnih idov manj­ a od količine idov v drugi smeri. Pri stolpnicah tipov A in C je to prečna smer (smer manj e tlorisne dimen ije), pri tipu b pa v dol na smer (smer večje tlorisne dimen ije). Pri tipu A. na a i računana vrednost koeficienta potresne odpornosti v kritični smeri 0,033, pri tipu b 0,025, pri tipu C pa 0,032. Vse vrednosti so bistveno manj e od BSC • po Evrokod 8 (0,357, 0,389 in 0,479 a tipe A, b in C) in bistveno manj e celo od VK po Pravilniku i leta 1981 (0,157, 0,170 in 0,170 a tipe A, b in C). Glede na to, da so bile stolpnice tipov A, b in C projektirane le na minimalne vodoravne sile v vi ini 2 %, 3 % o iroma 5 % skupne te e, so i računane ni ke vrednosti koeficienta potresne odpornosti pričakovane. Opravljena anali a je potrdila pričakovano domnevo, da obravnavane stolpnice predstavljajo potresno elo ranljivo skupino stavb v Mestni občini Ljubljana. 4 Baza ocen potresne odpornosti in ranljivosti stavb v območjih 0,225 gin 0,250 g { analiza baze in uporaba zakonitosti 4.1 Baza ZAG { baza ocen potresne odpornosti in ranljivosti Na ZAG-u smo ra vili metode a ocenjevanje potresne odpornosti in ranljivosti, prilagojene posame ­nim tipom gradbenih objektov. Metoda PO-ZID (Lutman s sodelavci 2001) je namenjena ocenjevanju potresne odpornosti idanih stavb, metoda PO-Ab (Lutman in Peru  2002) ocenjevanju potresne odpor­nosti armiranobetonskih stavb, metoda RAN-Z (Peru s sodelavci 1995) pa a ocenjevanje potresne ranljvosti idanih stavb. Z ra ličnimi metodami smo ocenili ve. skupin pomembnej ih civilnih stavb v Mestni občini Ljubljana: stavbe o jega mestnega jedra in drugih starej ih karejev, stavbe dravstve­nih domov, gasilske domove, olske stavbe in vrtce, skupine stanovanjskih stavb ra ličnih starosti in stavbe javnih podjetij MOL. Z ra ličnimi metodami smo ocenili 626 ra ličnih stavb. Na podlagi ugo­tovitev, da so bile  istim ali elo podobnim projektom grajene določene skupine stavb, smo posame ne ocene pripisali enakim o iroma elo podobnim stavbam na ra ličnih naslovih. Poleg tega smo ocene a stavbe, ki imajo ve. hi nih tevilk (večstanovanjski bloki) ali celo dva ali ve. naslovov (vogalne stav­be  vhodoma i dveh ulic), pripisali vsem naslovom. Na ta način smo v ba i pridobili 1039 vpisov. V. adnjih dveh letih pa smo s projektom POTROG (Lutman s sodelavci 2013) ba o ZAG posodo­bili in nadgradili  novimi individualnimi ocenami (slika 3), predvsem  ocenami stavb, ki se na emljevidu 2,0 SRCu-np / BSCu 1,5 1,0 0,5 0,0 vrsta nosilne konstrukcije zidana armiranobetonska jeklena lesena 1500 1600 1700 1800 1900 2000 leto Sli­ka 3:­Stav­be,­ce­nje­ne­v. k­vi­ru­p' ­jek­ta­POTROG­(Lut­man­s ” ­de­lav­ci 2013):­raz­mer­je­med­ce­nje­ni. . e­fi­cien­. m­‰ tre­sne­d‰ r­. ­sti­(SRC­u-np)­in­. e­fi­cien­. m­‰ tre­sne­btež­be­‰ ­Ev' ­. d 8­(BSC­u) v. d­vi­s. ­sti­d­leta­izgrad­nje­stav­be. M. Lutman, I. Klemenc, P. Zupančič, b. ket Motnikar, P. banovec, M. Cerk, j. jeraj potresne nevarnosti Slovenije nahajajo v območjih projektnega pospe ka tal ag =0,225 g in 0,250 g, nekaj stavb pa tudi i ven navedenih območjih. V ba i ZAG so tudi ocene a kamnite stavbe v Posočju, ki so bile po adnjih potresih utrjene in ato predstavljajo specifičen del ba e. V ba i ZAG se trenut­no nahaja 892 ocen potresne odpornosti in ranljivosti ra ličnih stavb (od teh se 648 stavb nahaja v MOL). I e navedenega ra loga enakih stavb in stavb  ve. naslovi ima ta ba a dejansko 1354 vpi­sov (1082. a MOL). Individualne ocene posame nih stavb predstavljajo ba o ocen potresne odpornosti, predstavljajo pa tudi ustre no strokovno podporo pri odločanju o prioritetah prenov in utrditev stavb v določeni skupini. Pred projektiranjem prenove in protipotresne utrditve posame ne stavbe pa je treba opraviti podrobnej o anali o stanja, ki vključuje podrobni pregled, preiskave nosilne konstrukcije in točnej o anali o potresne odpornosti. 4.2 Zakonitosti med ocenami potresne ranljivosti in osnovnimi lastnostmi stavb Potresna odpornost in ranljivost stavb v ba i ZAG sta elo ra noliki, med drugim tudi glede na naslednje osnovne lastnosti stavb: vrsta gradiva navpične nosilne konstrukcije: kamnite idane stavbe, opečne idane stavbe, stavbe  armiranobetonsko navpično nosilno konstrukcijo, stavbe s kombinirano navpično nosilno konstrukcijo (nosilni idovi in armiranobetonski navpični elementi), stavbe s kovinsko nosilno konstrukcijo; tevilo nadstropij in leto i gradnje. Na prete nem delu ba e ZAG (ag =0,225 g in 0,250 g, bre Posočja) smo poiskali korelacije med te­vilčno vrednostjo potresne ranljivosti RAN-Z ter tremi osnovnimi parametri stavb (vrsta materiala nosilne konstrukcije, leto i gradnje in tevilo nadstropij), ki so praviloma vpisane v Registru nepremičnin (REN). Korelacije smo poiskali med vrednostjo potresne ranljivosti RAN-Z ter tevilom nadstropij, in sicer ločeno a kamnite idane stavbe, opečne idane stavbe, armiranobetonske stavbe ter stavbe s kombini­rano nosilno konstrukcijo i idov in armiranobetonskih stebrov. Praviloma smo a vsako karakteristično obdobje (do 1895, 1896 1920, 1921 1945, 1946 1965, 1966 1981, 1982 2008) poiskali svojo korelacijo, v nekaterih primerih pa smo skupno korelacijo poiskali a ve. obdobij. Korelacije med oceno potresne ranljivosti RAN-Z in tevilom nadstropij a armiranobetonske stavbe so prika ane na sliki 4. Po pri­čakovanju so novej e stavbe manj ranljive, najbolj ranljive armiranobetonske stavbe v ba i ZAG pa so bile grajene v prvem obdobju po 2. svetovni vojni (rdeča premica). 4.3 Razpršitev ocen na vse stavbe v območjih 0,225 in 0,250 g Korelacije smo poiskali  namenom, da  njimi ocenimo, čeprav  manj o anesljivostjo, celotno populacijo stavb v REN v območjih ag =0,225 g in 0,250 g, ki imajo v ba i REN naveden tip nosilne kon­strukcije, tevilo eta in leto graditve. Pri tem se je treba avedati, da je REN primerna ba a a ra pr itev individualnih ocen na vse stavbe v dr avi ob naslednjih predpostavkah: korelacije med potresno ranljivostjo RAN-Z in parametri ba e REN so anesljive, uporabljeni parametri v ba i REN so anesljivi. Zanesljivost parametrov ba e REN smo a kamnite in opečne idane stavbe preverili leta 2010 (Lutman s sodelavci 2010). Za vse ostale tipe konstrukcij bo anesljivost parametrov v REN treba e preveriti. V nas­protnem primeru ne bomo vedeli, ali so ocene potresne ranljivosti, pridobljene  ra pr itvijo ocen i ba e ZAG, sploh anesljive. RAN-Z 10 8 6 4 2 0 do 1895 1896–1920 1921–1945 1946–1965 1966–1981 1982–2008 1921–1945 1946–1965 1966–1981 1982–2008 0 4 8 12 16 20 število nadstropij Sli­ka 4:­K re­la­ci­ja­med­ce­. ­‰ tre­sne­ran­lji­. ­sti­RAN-Z in­šte­vi­. m­nad­st' ­pij­za­armi­ra­. ­be­. n­sk. stav­be­(Lut­man­s ” ­de­lav­ci 2013). Ob predpostavki, da sta gornja pogoja i polnjena, smo s korelacijami in podatki i REN na grobo ocenili potresno odpornost in ranljivost vseh stavb v MOL, ki imajo v REN-u smiselne podatke o njiho­vih osnovnih lastnostih. 5 Ocena lastnega nihajnega časa stavb Od iv stavb aradi potresa je med drugim odvisen od lastnih nihajnih časov stavbe. Lastni nihaj­ni časi so vključeni tudi v korelacije med potresno odpornostjo in potresno ranljivostjo (Lutman 2007) in jih potrebujemo pri oceni potresne ranljivosti na podlagi ocenjene potresne odpornosti. Nihajne čase lahko učinkovito ocenimo  meritvami in anali o mikrotremorjev. Te ra iskave so hitre, poceni in elo učinkovite. Poka atelj lastnega nihajnega časa stavbe je ra merje spektrov obeh vodoravnih komponent med najvi jo in najni jo eta o (Gosar s sodelavci 2010). Za oceno osnovnega lastnega nihajnega časa (povprečje v v dol ni in prečni smeri) velike mno ice stavb i REN-a pa je treba določiti parametre regre­sijskih enačb v odvisnosti od tevila nad emnih eta in glede na tip nosilne konstrukcije; posebej a stanovanjske in nestanovanjske stavbe. V dveh nedavno aključenih projektih ocenjevanja potresne ogro­ enosti a MOL ( ket Motnikar 2012) in upravo Republike Slovenije a a čito in re evanje (Lutman s sodelavci 2013), smo na ARSO nadaljevali  meritvami sei mičnega nemira in  ocenjevanjem regre­sijskih enačb. Najpomembnej e pridobitve so: povečali smo v orec i merjenih stavb (skupaj je v podatkovni ba i 310 stavb), ustre nost instrumentov T' ­mi­. smo preverili . mogljivej im instrumentom City­Shark, anali irali smo novo obliko regresijske enačbe, ki je fi ikalno ustre nej a, bistveno smo povečali koeficient pojasnjenosti in s tem anesljivost regresijskih enačb. M. Lutman, I. Klemenc, P. Zupančič, b. ket Motnikar, P. banovec, M. Cerk, j. jeraj Dobljene regresijske enačbe so primerljive  objavljenimi enačbami i drugih evropskih ra iskav. uporabljamo jih a oceno lastnega nihajnega časa in posledično a i račun projektne potresne obte be po predpisih (SIST EN 1998-1:2005 o iroma Pravilnik o tehničnih 1981) a opečne, armiranobeton­ske in kombinirane stavbe, ki imajo v REN-u podane: material nosilne konstrukcije, tevilo nad emnih eta in namembnost (stanovanjske, nestanovanjske). Za kamnite stavbe relacije niso dovolj anesljive, prav tako ne a nestanovanjske opečne stavbe. 6 Evropska potresna lestvica in ocena poškodovanosti stavb v MOL Evropska potresna lestvica (EMS; Gr nthal 1998) opredeljuje pet kategorij po kodb na gradbah aradi potresa: (1) anemarljiva do majhna, (2) merna, (3) natna do velika, (4) elo velika in (5) uni­čenje, a nepo kodovane stavbe pa se uporablja kategorija (0). Glede na to, da so najpogostej e idane in armiranobetonske stavbe, je v EMS opis po kodb podan le a ta dva tipa konstrukcije. Opis in sli­kovni prika po kodb a idane stavbe sta podana na sliki 5 levo. Za uporabnost stavb po potresu se lahko uporabi ena od treh barvnih o nak (Applied 1998): ele­no (uporabne stavbe. nepo kodovane in 1. kategorija po kodovanosti), rumeno ( ačasno neuporabne stavbe. 2. in 3. kategorija po kodovanosti) ali rdečo (neuporabne stavbe. 4. in 5. kategorija po ko­dovanosti). Po teh priporočilih se . eleno o nači varne stavbe, katerih konstrukcija ni ogro ena. Z rumeno se o nači stavbe, ki so neuporabne do aključene sanacije po kodb. Z rdečo pa se o nači stavbe  ogro­ eno konstrukcijo, ato se jih ne sme uporabljati. Pri tem velja opo oriti, da te o nake ne opredeljujejo ekonomske upravičenosti ali neupravičenosti sanacije. V ta namen se po aključeni fa i intervencije naredi dodatna tehnična ocena. V postavili smo pove avo med lestvico potresne ranljivosti po metodi RAN-Z in Evropsko potre­sno lestvico. S to pove avo smo omogočili modeliranje učinkov potresa o iroma kategorij po kodovanosti uPORAbNE 1. kategorija:Zanemarljiva do majhna po ko­dovanost (bre konstrukcijskihpo kodb, majhne nekonstrukcijskepo kodbe). 0. kategorija:Ni po kodb ZAČASNO uPORAbNE 2. kategorija:Zmerna po kodovanost (majhnekonstrukcijske po kodbe, mernenekonstrukcijske po kodbe). 3. kategorija:Znatna do velika po kodovanost( merne konstrukcijske po kodbe,velike nekonstrukcijske po kodbe). NE uPORAbNE 4. kategorija:Zelo velika po kodovanost (velikekonstrukcijske po kodbe, elo velikenekonstrukcijske po kodbe). 5. kategorija:uničenje ( elo velike konstrukcijskepo kodbe). eta nost obdobjei gradnje do 1895 od 1896 do 1920 od 1921 do 1945 od 1946 do 1965 od 1966 do 1981 od 1982 do 2008 0 1 1 1 1 0 0 1 2 2 2 1 0 0 2 3 3 2 2 0 0 3 3 3 3 3 1 0 4 3 3 3 3 1 5 4 4 4 3 1 6 4 4 4 4 2 7 4 8 4 9 4 10 5 Sli­ka 5:­Opis­‰ š­. db­in­ce­na­u‰ ­rab­. ­sti­pri­‰ sa­mez­nih­kate­. ­ri­jah­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­‰ ­les­tvi­ci­EM. za­zida­ne­stav­be­(le. ,­‰ ­Grünthal 1998)­in­naj­ver­jet­nej­še­kate­. ­ri­je­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­peč­nih­stav• v MOL­pri­‰ tre­su­inten­zi­te­te­VIII­EMS­(de­s. ). stavb po EMS na podlagi ocenjenih vrednosti RAN-Z, in sicer a ra lične inten itete potresa. Ta del aktivnosti je potekal v sodelovanju med ARSO in ZAG in predstavlja pomembno nadgradnjo doseda­njega dela. Na tej podlagi smo a posame ne kombinacije osnovnih lastnosti stavb ocenili ranljivostne ra rede po EMS ter posledično tudi najverjetnej e kategorije po kodovanosti (slika 5 desno). Ogro enost stavb in prebivalcev smo ocenili a ra lične inten itete potresa po EMS,  upo tevanjem mikrorajoni­ acije v MOL pa tudi a potres s povratno dobo 475 let, ki ima na ra ličnih območjih aradi geolo ke ra nolikosti ra lične inten itete. Orodja in pripadajoče spletne aplikacije so predstavljene v banovec s sodelavci (2014). 7 Sklep ter izhodišča za nadaljnje delo Z ra irjeno ba o individualnih ocen potresne odpornosti stavb smo pridobili večji v orec, na katerem smo ugotovili določene akonitosti, s katerimi ocenjujemo potresno ogro enost. ugotovljene akoni­tosti so bolj smiselne od dosedanjih, a določene vrste konstrukcij e niso dovolj dobro astopane v ba i. Pri pregledovanju podatkov v ba i REN smo opa ili, da vneseni podatki o vrsti konstrukcije v neka­terih primerih ne ustre ajo dejanskemu stanju. Za kamnite in opečne idane konstrukcije na območju MOL smo ato leta 2010 preverjali ujemanje podatkov o vrsti materiala konstrukcije  dejanskim sta­njem in ugotovili veliko stopnjo ujemanja. Preverjanje podatkov v ba i REN a ostale vrste konstrukcije pa e ni bilo narejeno. Zato menimo, da bi bilo potrebno anesljivost hitrega ocenjevanja ob uporabi ba e REN i bolj ati  dopolnitvijo ba e individualno ocenjenih stavb (ba e ZAG) ter anali o aneslji­vosti podatkov v ba i REN. Zanesljiva določitev pričakovane potresne obte be je a oceno potresne ogro enosti stavb in pre­bivalcev ključnega pomena. Predpisano potresno obte bo po Evrokod 8 se določi na podlagi tipa tal ter ocene lastnih nihajnih časov nosilne konstrukcije stavb. K bolj i anesljivosti teh dveh parametrov bi pripomogle dodatne meritve lastnih nihajnih časov in anali e teh meritev ter i delava kart mikro­rajoni acije o iroma določitev tipa tal a vso Slovenijo. Zah­va­la:­Razi­ska­. ­s. ­pra­vi­li­v. k­vi­ru­razi­s. ­val­ne­ga­p' ­jek­ta­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na­(Lut­­man 2012)­in­razi­s. ­val­ne­ga­p' ­jek­ta­POTROG:­— tre­sna­g' ­že­. st­v S. ­ve­ni­ji­za­‰ tre­be­Civil­ne­zaš­či­te, ki­ga­je­finan­ci­ra­la­Upra­va­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nje­(Lut­man­s ” ­de­lav­ci 2013). 8 Viri in literatura Applied Technology Council, Procedures for Postearthquake Safety Evaluation of buildings. Applied Technology Council, Report ATC-20, 1989. banovec, P., Cerk, M., Vidmar, V., Zupančič, P., ket Motnikar, b., Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., jeraj, j. 2014: Orodja in spletne aplikacije a oceno potresne ogro enosti. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Gosar, A., Ro er, j., ket Motnikar, b., Zupančič, P. 2010: Microtremors study of site effects and soil-struc­ ture resonance in the city of Ljubljana (central Slovenia). bulletin of Earthquake Engineering 8-3. Dordrecht. Gr nthal, G. (ur.) 1998: European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Luksemburg. Medmre je: http://me­dia.gf -potsdam.de/gf /sec26/resources/documents/PDF/EMS-98_Original_englisch.pdf (19. 11. 2013). jer e, A. 2012: Makrosei mične ra iskave vpliva geolo ke podlage na inten itete nekaterih potresov na ir­em območju Ljubljane. Diplomsko delo, Naravoslovnotehni ka fakulteta univer e v Ljubljani. Ljubljana. Lapajne, j. 1970: Sei mična mikrorajoni acija Ljubljane. Geofi ikalne ra iskave 1969 1970. Poročilo, Geolo ki avod Ljubljana. Ljubljana. M. Lutman, I. Klemenc, P. Zupančič, b. ket Motnikar, P. banovec, M. Cerk, j. jeraj Lapajne, j., ket Motnikar, b., Zupančič, P. 2001: Karta potresne nevarnosti Slovenije. projektni pospe­ek tal in Tolmač. Ljubljana. Lutman, M. 1996: NASK. Nelinearna anali a stenastih konstrukcij. računalni ki program in interni priročnik a uporabo. Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Lutman, M., Peru , I., Toma evič, M. 2001: Potresna odpornost objektov v Mestni občini Ljubljana. Poročilo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Lutman, M., Peru , I. 2002: Ocena potresne ogro enosti 12 objektov v Lek d. d. Poročilo, Zavod a gradbe­ni tvo Slovenije, Ljubljana. Lutman, M. 2007: Ocenjevanje potresne odpornosti in ranljivosti objektov. Poročilo, Zavod a gradbe­ni tvo Slovenije. Ljubljana. Lutman, M., Zupančič, P., ket Motnikar, b., Plos, M., Gosar, A., Ro er, j., Mladenović, b. 2010: Zgo­dovina gradnje v Ljubljani. Pregled gradbenih lastnosti ter potresne odpornosti in ranljivosti objektov. Poročilo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije, Agencija Republike Slovenije a okolje. Ljubljana. Lutman, M. 2012: Ocena potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana. Dopolnitev ba e ocen potresne odpornosti in ranljivosti. Poročilo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., Zupančič, P., ket Motnikar, b., banovec, P., Cerk, M. 2013: POTROG Potresna ogro enost v Sloveniji a potrebe Civilne a čite. Poročilo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije, Agencija Republike Slovenije a okolje, In titut a vodarstvo, Ljubljana. Peru , I., Fajfar, P., Reflak, j. 1995: Potresna ogro enost in varstvo pred potresi. Poročilo t. 1: Meto­dologija a oceno potresne ranljivosti obstoječih gradbenih objektov: idane in armiranobetonske konstrukcije stavb. Poročilo, IKPIR. Ljubljana. Pravilnik o. ačasnih tehničnih predpisih a grajenje na potresnih področjih. uradni list SFRj 39/1964. beograd. Pravilnik o tehničnih normativih a graditev objektov visoke gradnje na sei mičnih območjih. uradni list SFRj 31/1981. beograd SIST EN 1998-1:2005. Evrokod 8. Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij. 1. del: Splo na pravila, potresni vplivi in pravila a stavbe, slovenski standard. Slovenski in titut a standardi acijo. Ljub­ljana, 2005. ket Motnikar, b., Zupančič, P. 2011: Karta potresne inten itete Slovenije. ujma 25. Ljubljana. ket Motnikar, b. 2012: Nove meritve potresnega nemira in posodobitev relacij a določitev lastne frekvence stavb, ra delek b v Ocena potresne ogro enosti a Mestno občino Ljubljana: Sklop 4. Nadgradnja vsebin na področju potresne nevarnosti. Končno poročilo, Agencija Republike Slovenije a okolje. Ljubljana. Zupančič, P., ket Motnikar, b., Gosar, A., Prosen, T. 2004: Karta potresne mikrorajoni acije Mestne občine Ljubljana. Potresi v letu 2002. Ljubljana. GEOINFORMACIJSKA PODPORA ISKANJU POVRŠINUGODNIH ZA POSTAVITEV ZAČASNIH BIVALIŠČ V PRIMERUPOTRESA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Luka­Snoj Ta­cen­ska­cesta 176,­SI –­1133 Ljub­lja­na­B' d,­S. ­ve­ni­j‡ s. j­lu@gmail.. . dr.­Bla ­Repe Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fi. ­› f­ska­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­g. ­gra­fi­. ,­Ašker­če­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na, S. ­ve­ni­j‡ blaz.repe@ff.uni-lj.s. Ju­lij­Jeraj Mest­na­bči­na­Ljub­lja­na,­Odde­lek­za­zaš­či­. ,­reše­va­nje­in­civil­. ­bram­• ,­Zar­ni­. ­va­uli­ca­3,­SI –­1000 Ljub­­lja­na,­S. ­ve­ni­ja,­ju­lij.je­raj@ljub­lja­na.s. IZVLEČEK Ge­oin­for­ma­cij­ska­pod­po­ra­iska­nju­povr­in­ugod­nih­za­posta­vi­tev­za a­snih­biva­li ­v pri­me­ru­potresa na­obmo ­ju­Mest­ne­ob i­ne­Ljub­lja­na V pris­pev­ku­s. ­‰ sku­ša­li­iden­ti­fi­ci­ra­ti­in­vred­. ­ti­ti­p' ­s. r­ske­dejav­ni­ke,­ki­” ­‰ memb­ni­pri­• . ­čanj` u. d­nih­. ka­cij­za­‰ sta­vi­tev­zača­snih­biva­lišč­b­‰ tre­su.­Ana­li­za­je­bila­p' ­s. r­s. ­me­je­na­na­b. č­­je­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na.­Vsak­izbra­ni­kri­te­rij­je­bil­gle­de­na­nje­. ­. ­u. d­. st­raz­vrš­čen­me• dejav­ni­ke, me­ji­tve­in­v ne­ka­te­rih­pri­me­rih­ce. ­med­• ­je.­Ome­ji­tve­ne­kri­te­ri­je­s. ­vred­. ­ti­li­in­pri­ka­za­li­s ‰ ­­. č­. ­B ­. ­ . ­vih­zem­lje­vi­• v,­med­tem­. ­” ­bili­vred­. ­te­ni­dejav­ni­ki­pri­ka­za­ni­s ‰ ­. č­. ­kate­rič­ni. zem­lje­vi­• v­in­zem­lje­vi­• v,­izde­la­nih­s ‰ ­. č­. ­meh­ke­stan­dar­di­za­ci­je.­K nč­ni­rezul­tat­naše­ga­razi­s. valne­­ga­dela­je­zem­lje­vid­u. d­. ­sti­za­‰ sta­vi­tev­zača­snih­biva­lišč­na­b. č­ju­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na.­Rezul­ta­t. ” ­pri­• b­lje­ni­s ‰ ­. č­. ­več­kri­te­rij­ske­ga­d. ­ča­nja.­K nč­ni­zem­lje­vid­lah­. ­slu­ži­. t­‰ . č­‰ samez­ni. . i. insti­tu­ci­jam,­kate­rih­de. v­na­‰ d' č­ja­” ­narav­ne­nesre­če­in­z nji­mi­‰ ve­za­ne­. ka­ci­je­zača­snih­bivališč. KLJUČNE­BESEDE GIS,­‰ d­‰ ­ra­d. ­ča­nju,­zača­sna­biva­liš­ča,­Mest­na­bči­na­Ljub­lja­n‡ ABSTRAC‘ Spatial­decision­support­for­finding­areas­suitable­for­temporary­accommodation­in­the­case­of­earth»quake­in­Municipality­of­Ljubljana In­this­paper,­the­spatial­criteria­which­are­significant­… r­defining­areas­suitable­… r­tem‰ rary­ac. m­. dat. n­in­case­f­an­earthquake­are­evaluated.­Analysis­which­was­made­with­GIS­. ls,­was­limite• . ­the­• rders­f­the­Municipality­f­Ljubljana.­Every­selected­criter. n­was,­ac. rding­. ­its­suitability, classified­a. ng­. nstrains,­fac. rs­r­even­• th.­The­. nstraint­criteria­were­assessed­and­represente• in­the­… rm­f­B lean­maps,­whereas­the­assessed­fac. rs­were­expressed­by­means­f­cate. rical­f­fuzz‹ »Byte«­scale.­Final­p' duct­f­this­paper­is­Map­f­suitability­… r­tem‰ rary­ac. m. dat. n­in­Municipalit‹ f­Ljubljana.­The­results­were­achieved­by­multi-criteria­evaluat. n.­The­final­map­can­be­used­. ­hel‰ individuals­r­institut. ns­w. se­. rking­fields­are­natural­hazards­and­tem‰ rary­ac. m. dat. n. KEY­WORD. GIS,­decis. n­sup‰ rt,­tem‰ rary­ac. m. dat. n,­Municipality­f­Ljubljan‡ 1 Uvod Potrese kot i jemne pojave v pokrajini uvr čamo med tiste naravne nesreče, katerih posledice se odra ajo v največjem tevilu člove kih rtev in vi ini gmotne kode. Slovenijo aradi lege na potresno dejavnem ju nem robu Evra ijske litosferske plo če, kjer se stikajo geotektonske enote Alpidov, Dina­ridov in Panonskega ba ena, uvr čamo med dr ave s srednjo potresno nevarnostjo (Vidrih 2002). I ocen potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) lahko ra beremo, da bi bilo v primeru potresa VIII. stopnjepo EMS lestvici toliko stanovanjskih stavbpo kodovanih do take mere, da bi se prebivalci i njih morali i seliti, ker bi bila v njih, aradi popotresnih sunkov, ogro ena ivljenja ali pa bi bilo bivanje v njih aradi obnove onemogočeno. Ocene o. tevilu prebivalcev, ki bi jim bilo potrebno agotoviti ačasno bivali če, so ra lične. Starej e ocene se gibljejo med 20.000 in 50.000, novej e ra iskave pa a potrese inten itete VIII. stopnjepo EMS lestvici naka ujejo na e dosti huj e posledice. Zadnja ra iskava potresne ogro enosti MOL-a, naka uje, da bi utegnilo biti potrebno aradi posledic potresa v. ačasna bivali ča namestiti ve. kot 100.000 prebivalcev (Oro en Adamič 1995; Pod­lage a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana 2013). Ocena ne naka uje le na mo nost katastrofalnih posledic, temve. buja tudi mnogo vpra anj, ki so neposredno pove ana s preventivnimi dejavnostmi a pripravo na ukrepanje po potresu. Primarni preventivni ukrep je potresno varno gradnja novih stavb in protipotresna sanacija obstoječih stavb. Ker slednjega lastniki stavb al, i ekonomskih in drugih ra logov ne storijo, so v. akonodaji predvideni dru­gi ukrepi, ki so neposredno pove ani s posledicami potresov. Tak ukrep je tudi določitev območij a postavitev ačasnih prebivali . v prostorskih dokumentih lokalnih skupnosti. Na teh območjih se po potresu postavi ačasna prebivali ča in vanje namestiprebivalce, ki aradi po kodovanosti stavb v ka­terih so njihova bivali ča, v njih ne smejo bivati bodisi aradi nevarnosti dodatnih poru itev ob popotresnih sunkih,bodisi aradi i vajanja obnove stavbe ali pa jim je bivanje v njih prepovedano, ker njihovo stavbo ogro a poru itev sosednje stavbe, ali pa aradi po kodovanosti sosednjih stavb ni mogo. varen dostop do njihovega bivali ča. V tem članku pov emamo temeljne ugotovitve diplomskega dela  naslovom Geoinformacijska pod­pora iskanju povr in ugodnih a postavitev ačasnih bivali . v primeru potresa na območju Mestne občine Ljubljana (Snoj 2013) v katerem smo s pomočjo geoinformacijskih sistemov o iroma  upora­bo geoinformacijske podpore odločanju, relevantne strokovne literature in akonodaje identificirali in ovrednotili ve. kot 20 prostorskih kriterijev. Ovrednotene kriterije smo dru ili v skupni emljevid ugod­nosti a postavitev ačasnih bivali . ter i postavili najugodnej e lokacije. ugotavljali smo tudi ali tako ugotovljena območja sovpadajo s tistimi, ki jih ima MOL e določena a postavitev ačasnih prebiva­li . in ali njihova povr ina ustre a ocenjenem tevilu prebivalcev, ki bi potrebovali ačasno nastanitev. 2 Temeljni pojmi s področja podpore odločanju in začasnih bivališč Geoinformacijska podpora odločanju je splet sistemov, ki je oblikovan a pomo. pri re evanju prostorsko kompleksnih problemov. Sistemi a podporo prostorskemu odločanjuso se ra vili i orodij podpore odločanju ter geografskih informacijskih sistemov v 70. letih prej njega stoletja ter so do danes, predvsem aradi ra voja računalni ke tehnologije, močno napredovali (Sugumaran in Degroote 2011). Danes ima kar nekaj sodobnih geoinformacijskih sistemov vgrajenih orodje a i vedbo geoinfor­macijske podpore odločanju. V tej ra iskavi smo podporo odločanju, s pomočjo katere smo posku ali najti najugodnej e povr ine a postavitev ačasnih bivali . na območju MOL-a, i vedli s pomočjo pro­gramske opreme Idri­si­Tai­g‡ in Arc­Gis 10.1. Za dosego določenega cilja moramo praviloma ovrednotiti ve. kriterijev. Postopek, pri katerem ve. ra ličnih kriterijev dru imo v en sam kriterij, imenujemo večkriterijsko odločanje. S pomočjo i raču­nanega kriterija lahko določimo območja, ki so najbolj ugodna  vidika vseh kriterijev (Eastman 2009). Za potrebe na e ra iskave smo ovrednotili ve. kot 20 prostorskih kriterijev in jih s pomočjo večkrite­rijskega odločanja dru ili v skupni emljevid ugodnosti. Začasna bivališča so bivali ča, ki nastanejo kot posledica i rednih ra mer, ko se sku a kar najhitreje in najenostavneje agotoviti nastanitev a rtve naravnih nesre. (potresov, pla ov, poplav), antropoge­nih nesre. (jedrskih nesreč, tehnolo kih nesreč, ekolo kih nesreč) in rtve vojnih ra mer (Dalla Valle 1999). Načrtovana ačasna bivali ča v obliki naselij so le ena i med oblik namestitve ljudi, katerih bivali ča bi bila po kodovana ali uničena do tak ne mere, da bi bilo bivanje v njih nemogoče ali nevarno. V prime­ru potresa bi se določen dele pri adetih prebivalcev preselil k sorodnikom in nancem ali pa bi se ačasno preselil v sekundarno bivali če (Medmre je 3). Začasna bivali ča se po potresu lahko uporablja tudi ve. kot deset let. Prehodno obliko namestitve, pred v postavitvijo ačasnih bivali č, predstavljajo asil­na atoči ča, ki se v postavijo v. portnih dvoranah in drugih objektih. V na i ra iskavi smo se osredotočali na ačasna bivali ča, ki bi predstavljala prehodno obliko nastanitve a ljudi, ki bi v primeru potresa ostali bre bivali ča ali pa bi bilo njihovo bivali če po kodovano do take mere, da bi bilo varno bivanje v njem onemogočeno sami pa bi ostali bre ostalih nastanitvenih alternativ. Tak na ačasna bivali ča je mo. agotoviti  organi acijo naselij, katerih osnovno bivalno enoto lahko predstavljajo otori, bivalniki, bivalne prikolice in nekatere druge bivalne enote kot so trajnej i objekti a ačasno bivanje. 3 Metode dela Za čim bolj kakovostno i vedbo geoinformacijske podpore odločanju je potrebno v prvi vrsti iden­tificirati in ovrednotiti relevantne prostorske kriterije, ki predstavljajo podlago a odločanje. Ločimo dve vrsti kriterijev: Omejitve so kriteriji, uporabljeni a omejitev obravnavanih alternativ. So dihotomne o . trde spre­menljivke, ki jih uporabimo a omejitev obravnavanih alternativ, kjer sta astopani le dve vrednosti; ena vrednost (npr. vrednost 1) predstavlja ugodna območja, druga vrednost pa neustre na območ­ja (npr. vrednost 0) (Eastman 2009). Kot omejitve a postavitev ačasnih bivali . smo identificirali in ovrednotili: vodna telesa in vodovarstvena območja, naklon, rabo tal, cestno infrastrukturo, vodovod­no infrastrukturo, kanali acijsko infrastrukturo, ele ni ko infrastrukturo in energetsko infrastrukturo. Dejavniki so kriteriji, ki povečujejo o iroma stopnjujejo ali manj ujejo primernost določene alter­native pri i vedbi podpore odločanju. Njihovo primernost najpogosteje prika ujemo s pomočjo ve nih merskih lestvic (Eastman 2009). Kot dejavnike smo evidentirali in ovrednotili: vodovarstvena območja, varovana območja naravnih kakovosti, naklon, prsti, raba tal, vestna infrastruktura, vodovodna infra­struktura, kanali acijska infrastruktura, ele ni ka infrastruktura, avtobusna infrastruktura, energetska infrastruktura, dravstvene storitve in lastni tvo parcel. Nekatere kriterije smo uvrstili in ovrednotili hkrati med omejitve indejavnike, saj lahko ra lične kategorije notraj nekega prostorska sloja predstavljajo ra lično stopnjo (ne)ugodnosti a postavitev ača­snih bivali č. Območja, ki so nagnjena a 15 in več, smo na primer ovrednotili kot neugodna a postavitev ačasnih bivali č, saj so gradbeni posegi a pripravo tak nih območij a ačasno bivanje preobse ni, pre­dragi ter preve. amudni. Ta območja predstavljajo omejitev a postavitev ačasnih bivali č. Območja, nagnjena med 0 in 15 smo ovrednotili kot dejavnik pri čemer smo manj im naklonom (med 1 in 3 ), ki so a postavitev ačasnih bivali . najugodnej i (Medmre je 1 in 2; Dalla Valle 1999), dodelili vred­nost 255, stopnja ugodnosti pa se  večanjem naklona manj uje. Omejitve in dejavnike smo standardi irali na enotno mersko lestvico. Pretvorba na enotno mersko lestvico je namre. pogoj a to, da so vrednosti primerljive (dejavnik naklona  mersko enoto v stopi­njah je nemogoče primerjati  dejavnikov oddaljenost od cest, ki se meri v metrih). Po standardi aciji dejavnikov na enotno mersko lestvico le ti postanejo med seboj primerljivi. Ker lahko pri binomski standardi aciji določimo samo dve vrednosti (ugodno/neugodno), smo omejitve prika ali v obliki boo­lovih emljevidov, kjer smo vrednost 0 dodelili območjem, ki so  vidika obravnavane alternative a Sli­ka 1:­U. d­. st­za­‰ sta­vi­tev­zača­snih­biva­lišč­z vi­di­ka­nak. ­na­. t­me­ji­tve. 2,5 5 10 km Kartografija: Luka Snoj Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Vir podatkov: GURS 2011, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2011. Nakloni (dejavnik) 255 = elo ugodno 231 208 185 162 139 115 92 69 46 23 0=neugodno Sli­ka 2:­U. d­. st­za­‰ sta­vi­tev­zača­snih­biva­lišč­z vi­di­ka­nak. ­. v­. t­dejav­ni­ka. postavitev ačasnih bivali . popolnoma neugodna, medtem ko smo ugodnim območjem dodelili vred­nost 1. Dejavnike smo standardi irali na mersko lestvico byte, katera omogoča kategorično ali ve no pripisovanje vrednosti, ki o načujejo večjo ali manj o primernost na merski lestvici 0 255 (Eastman 2009). Zdru evanje vseh ovrednotenih in standardi iranih dejavnikov in omejitev smo i vedli s pomočjo obte ene linearne kombinacije (ang. weigh­ted­linear­. m­bi­na­t. n –­WLC). Postopek obte ene linear-ne kombinacije s pomočjo obte enega povprečja dru i podatkovne sloje, ki prika ujejo na enotno mersko lestvico standardi irane dejavnike (Eastman 2009). Re ultat omenjenega postopka je podatkovni sloj, na katerem celice av emajo vrednosti na ra ponu med 0 (neugodno) in 255 ( elo ugodno). Ker si vplivi posame nih dejavnikov med seboj niso enakovredni in v fa i večkriterijskega vredno­tenja nosijo bistveno ra lično te o, smo jih morali e primerno obte iti. Obte itev dejavnikov smo i vedli s pomočjo Saatyjeve metode, ki je integrirana v programsko opremo Idri­si­Tai­g‡ (Eastman 2009). Pri dodeljevanju ute i o iroma pri primerjanju posame nih parov dejavnikov smo i hajali i stro kovne ocene pomembnosti posame nega dejavnika v primerjavi  drugimi ter i ocene relativne pomemb­nosti in nenadomestljivosti posame nega dejavnika pri določanju lokacij, primernih a postavitev ačasnih bivali č. Pre­gled­ni­ca 1:­Obte­ži­tev­dejav­ni­. v­‰ ­Saaty­je­vi­me. ­di. dejavnik ute raba tal 0,2507 naklon 0,1653 lastni tvo parcel kategori acija vodovarstvenih območij oddaljenost od cest kategori acija prsti 0,1489 0,0970 0,0705 0,0563 oddaljenost od električnih stebrov oddaljenost od vodovodnega omre ja kategori acija varovanih območij naravnih kakovosti oddaljenost od kanali acijskega omre ja oddaljenost od dravstvenih domov 0,0494 0,0484 0,0367 0,0279 0,0218 oddaljenost od avtobusnih postaj oddaljenost od ele ni kih postaj 0,0151 0,0120 Po standardi aciji in obte itvi smo i vedlipostopek večkriterijskega vrednotenja  obte eno linear-no kombinacijo. V modul smo vstavili osem omejitvenih kriterijev in 13 obte enih dejavnikov. Re ultat modula je skupni emljevid ugodnosti a postavitev ačasnih bivali . na območju MOL-a, ki vklju­čuje vse ovrednotene omejitve ( a postavitev ačasnih bivali . neugodna območja) ter ovrednotene, standardi irane in ustre no obte ene dejavnike ( a postavitev ačasnih bivali . bolj ali manj ugodna območja). 4 Analiza ugodnih območij za postavitev začasnih bivališč Najugodnej e večje sklenjene povr ine a postavitev ačasnih bivali . le ijo v ravninskem subur­banem v hodnem, ahodnem in severnem delu občine. jugo ahodni in jugov hodni del občine sta a območje ačasnih bivali . predvsem aradi prevelikih naklonov, poplavnih povr in in neugodne rabe tal, kot so na primer barjanski travniki, manj ugodna. V urbani iranem delu občine o iroma v samem mestnem jedru so predvsem manj e ugodne skle­njene povr ine. Tak na območja bi bila prav aradi manj ih povr in ugodnej a a postavitev asilnih kot ačasnih bivali č. Za postavitev ačasnih bivali . je na območju MOL-a ugodnih 74 km2 o iroma 27,01 % občine. Tak­ na povr ina bi, ob predpostavki, da povr ina 45 m2 ado ča prostorskim potrebam enega človeka (vključno s pripadajočo infrastrukturo in objekti) (Medmre je 1 in 2; Dalla Valle 1999), adostila posta­vitvi ačasnih bivali . a ve. kot milijon prebivalcev. Ta podatek doka uje, da je glede na postopek in re ultate na e anali e na območju MOL-a ve. kot dovolj povr in a postavitev ačasnih bivali . glede na potrebe, ki so ocenjene  anali ami potresne ogro enosti. Povprečna vrednost ugodnih povr in (na merski lestvici 0 255) je 170, nobeno območje ne dose- e vrednosti 255, najmanj a stopnja ugodnosti je 77 (če ne upo tevamo neugodnih povr in, ovrednotenih  vrednostjo 0). Ker je namen na e ra iskave poiskati najugodnej e povr ine a postavitev ačasnih bivali č, v nadaljevanju i postavljamo le tista območja, ki so ob primerni povr ini dosegla najvi je vred­nosti ugodnosti. Za potrebe na ega ra iskovalnega dela smo i postavili tiri ugodne lokacije, kjer bi bilo glede na na postopek dela in dobljene re ultate najbolje postaviti ačasna bivali ča. Pri določanju predstavljenih lokacij, smo si pomagali s podrobnim pregledom letalskih posnetkov. I brali smo območja, katerih mini­malna vrednost ugodnosti ustre a ra ponu 200 252, upo tevali smo tudi velikost, geometrijsko obliko območja in lokacijo območja (iskali smo čim večja ugodna območja, ki so lahko sestavljena tudi i ve. in prostorsko ločenih poligonov, prav tako smo se posku ali i ogniti i boru preve. ra členjenih obmo­čij). Odločili smo se a i postavitev tirih, večjih ugodnih območij a postavitev ačasnih bivali č, ki se nahajajo v prostorsko ra ličnih delih občine. Pri ocenjevanju prostorskih kapacitet posame nega območja smo predpostavljali, da en prebivalec ačasnega naselja potrebuje 45 m2 bruto povr ine. Vsa­ Sli­ka 3:­Skup­ni­zem­lje­vid­u. d­. ­sti­za­‰ sta­vi­tev­zača­snih­biva­lišč­na­b. č­ju­MOL-a. ka izpo stav lje na loka ci ja je sestav lje na iz več loče nih obmo čij, ki pa jih zara di med se boj ne bli ži ne lahko obrav na va mo kot celo to. Obrav na va ne loka ci je smo pre ve ri li tudi na tere nu. V na da lje va nju pred stavljamoeno izmed poten cial nih ugod nih loka cij za posta vi tev zača snih biva lišč, ki se naha ja v oko li ci Zadobrove. Iz bra na loka ci ja se naha ja v vzhod nem delu MOL-a v oko li ci Zado bro ve. Ima povr ši no 479.478 m2,kar pome ni, da bi na tem območ ju v za ča sna biva liš ča lah ko name sti li 10.655 pre bi val cev. Pov preč navred nost ugod no sti za posta vi tev zača snih biva lišč tega območ ja je 220,9. 38,3 % povr ši ne območ ja jev jav ni lasti, kar je s prav no-for mal ne ga vidi ka zelo ugod no, saj se o upo ra bi območ ja za zača sno bivanjeza ta del ne bilo potreb no pred hod no dogo vo ri ti z last ni ki zem ljišč. Obrav na va na loka ci ja je dobro dostop ­na pre ko asfalt nih cest in avto bu snih pove zav, na nje ni juž ni meji je mož na pri klju či tev na vodo vod noin kana li za cij sko omrež je. Ob moč je leži na obreč nih prsteh, ki so z vi di ka pre pust no sti sred nje ugod ne. Pov pre čen naklon zna ­ša 0,9°, kar še omo go ča odtok pada vin ske vode, hkra ti pa je omo go če na posta vi tev vseh vrst zača snihbiva lišč, kot so npr. šoto ri in zaboj ni ki. 79 % območ ja pokri va jo trav na te povr ši ne, 14 % nji ve, osta li delobmoč ja pa spa da med pašni ke in neplod ne povr ši ne. Ozem lje leži izven vodo vars tve nih obmo čij, karje z vi di ka zača snih biva lišč zelo ugod no. Sla bost območ ja je veli ka raz čle nje nost, kate ro pa bi even tual no lah ko izbolj ša li z ve ča njem raz po ­na ugod no sti. S tem bi med ugod na območ ja vklju či li tudi vme sne njiv ske povr ši ne, ki jih model priizbra nem raz po nu ugod no sti izklju ču je. Tako bi izbolj ša li geo me trij sko obli ko območ ja in pove ča li raz ­po lož lji ve kapa ci tet. Ob moč ja, ki so v ob sto je čem Občin skem pro stor skem načr tu MOL (Med mrež je 4) pred vi de na zaposta vi tev zača snih biva lišč so, poleg dru gih pro stor skih ele men tov zaš či te in reše va nja, pri ka za na na 200–210 210–220 220–230 230–252 kanalizacijsko omrežje vodooskrbna cev avtobusna postaja 0 75 150 300 metrov Kartografija: Luka Snoj Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Vir podatkov: GURS 2011, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2011. Sli­ka 4:­Poten­cial­no­območ­je­za­posta­vi­tev­zača­snih­biva­lišč­v oko­li­ci­Zado­bro­ve. sliki 5. Skupna povr ina 15 območij, poimenovanih območja a asilno in ačasno nastanitev prebivals­tva , je 1.400.000 m2. upo tevajo. prej navedeni kriterij (45 m2/osebo) predvidena povr ina agotavlja mo nost namestitve nekaj ve. kot 30.000 oseb. To je skladno  dosedanjimi ocenami potreb po ača­sni namestitvi, je pa a 70.000 oseb premalo glede na predvidevanja v novih Podlagah a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana (2013). V praksi bi bilo morda dodatno potrebni prostor mogo­če agotoviti e v predvidenih območjih a i vajanje ra nih aktivnosti , ki so na sliki 5 o načeni s svetlo eleno barvo in katerih povr ina je nekaj ve. kot 2.000.000 m2 ter v območjih, ki so predvidena a sta­novanjsko gradnjo, a. e niso po idana. Primerjava med ugodnimi lokacijami, ki smo jih prika ali sliki 3 (Skupni emljevid ugodnosti a postavitev ačasnih bivali . na območju MOL-a) in lokacijami, ki so predvidene v Občinskem prostorskem načrtu MOL (Medmre je 4) in prika ane na sliki 5 ka e, da je večina e i branih območij, ugodnih tudi po kriterijih, ki smo jih upo tevali pri na i anali i. 5 Sklep uporaba geoinformacijskih orodij a potrebe prostorskega planiranja stalno nara ča, kljub temu i ra polo ljive literature ni bilo mo. ra brati, da bi bila geoinformacijska orodja na področju naravnih nesre. in evakuacije uporabljena na tak en način in do te mere, kot smo jih uporabili a potrebe te ra i- Sli­ka 5:­Ob. č­ja­za­‰ tre­be­zaš­či­te­in­reše­va­nja­v P' ­s. r­skem­pla­nu­MOL.­Ob. č­ja­name­nje­n‡ ­ ‰ sta­vi­tvi­zača­snih­biva­lišč­” ­pri­ka­za­na­s tem­. ­zele­. ­bar­. . skave. S pomočjo ra polo ljive literature, akonodaje in prostorskih podatkov nam je uspelo  upora­bo geoinformacijske podpore odločanju definirati relevantne prostorske kriterije, jih uvrstiti med dejavnike in omejitve, dejavnike primerno obte iti, ter jih skupaj  omejitvami prika ati na skupnem emljevi­du ugodnosti a postavitev ačasnih bivali č. Zemljevid ugodnosti a postavitev ačasnih bivali . na območju MOL-a upo teva in prika uje tako obravnavane in akonsko določene omejitve kot ekspert­no določene in primerno obte ene dejavnike. Menimo, da je skupni emljevid ugodnih lokacij a postavitev ačasnih bivali . na območju MOL-a, ki je med drugim tudi glavni re ultat na ega dela lah­ko v pomo. posame nikom ali institucijam, katerih delovna področja so naravne nesreče in  njimi pove ana ačasna bivali ča. Kljub i redno mogljivi in ra irjeni uporabi geoinformacijskih sistemov, so re ultati, pridobljeni s pomočjo le-teh, močno ve ani na kakovost vključenih podatkov in na časovno obdobje, ko so bili le ti ajeti. urbano okolje je namre. i redno dinamičen prostor, ki se aradi inten ivnosti in ra noliko­sti mestnih funkcij in potreb elo hitro spreminja. Tako je tudi kakovost in verodostojnost na ih re ultatov povsem ve ana na čas in kakovost ajema anali iranih i vornih podatkov. Kljub temu, da smo a to ra iskavo uporabili najnovej e ra polo ljive prostorske podatke, je terenski pregled i branih lokacij takoj poka al ra like med dejanskim stanjem v prostoru in ovrednotenimi prostorskimi podatki. Potresov al ne moremo napovedati, kaj ele preprečiti, lahko se nanje ustre no pripravimo. Z. e­ljo po nemotenem delovanju dru be kot celote je potrebno v vse sfere človekovega delovanja vključiti določene preventivne ukrepe, katerih ustre nost in učinkovitost potrjujejo pretekle i ku nje ter napre­dujoča tehnologija. Za primere preventivnih ukrepov, pove anih s potresi, je na prvem mestu agotovo potresno varna gradnja. Na drugo mesto lahko umestimo ukrepe, pove ane s posledicami potresov, med katere sodijo tudi primerno i brane ugodne lokacije, kjer bi v primeru potresa a določeno časov­no obdobje postavili ačasna bivali ča in s tem omogočili nadaljnje delovanje člove ke dru be. 6 Viri in literatura Dalla Valle, S. 1999: Idejne re itve a postavitev naselja a ačasno bivanje. Ljubljana. Eastman, R. j. 2009: Idrisi Taiga Guide to GIS and Image Processing. Worcester. Medmre je 1: http://www.sphereproject.org/resources/download-publications/?search=1&keywords= &language=Slovenian&type=0&category=22 (10. 5. 2012). Medmre je 2: http://www.the-ecentre.net/resources/e_library/doc/han_Em.pdf (10. 5. 2012). Medmre je. 3: http://sheltercentre.org/sites/default/files/shelterafterdisasterguidelines2010_0.pdf (5. 5. 2012) Medmre je. 4: https://urbani em.ljubljana.si/index3/files/OPN_MOL_SD_16b_nevarnosti.jpg (6. 12. 2013). Oro en Adamič, M. 1995: Potresna ogro enost Ljubljane. Geografski bornik 35. Ljubljana. Podlage a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana. Mestna občina Ljubljana. Ljubljana, 2013. Snoj, L. 2013: Geoinformacijska podpora iskanju povr in ugodnih a postavitev ačasnih bivali . v pri­ meru potresa na območju Mestne občine Ljubljana. Diplomsko delo, Filo ofska fakulteta univer e v Ljubljani. Ljubljana. Sugumaran, R., DeGrotte, j. 2011: Spatial decision support systems. Principles and practices. boca Raton. Vidrih, R. 2002: Potresi. Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana. 114 ORODJA IN SPLETNE APLIKACIJE ZA OCENO POTRESNE OGROŽENOSTI dr.­Pri­mo ­Bano­vec,­Matej­Cerk,­Vesna­Vid­mar In­šti­tut­za­. dars­t. ,­Haj­dri­. ­va­uli­ca 28a,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ pri­. z.ba­. ­vec@i-. de.si,­matej.cerk@i-. de.si,­vvid­mar@gmail.. . dr.­Bar­ba­ra­Šket­Mot­ni­kar Mi­ni­strs­t. ­za­kme­tijs­t. ­in­. ­lje,­Agen­ci­ja­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje,­‚ j­. ­va­cesta 1b,­SI –­1000 Ljub­­lja­na,­S. ­ve­ni­ja,­bar­ba­ra.sket-. t­ni­kar@. v.s. mag.­Mar­ja­na­Lut­man,­mag.­Polo­na­Weiss,­dr.­Iztok­Kle­menc Za­. d­za­grad­be­niš­t. ­S. ­ve­ni­je,­Dimi­če­va­uli­ca 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ mar­ja­na.lut­man@zag.si,­‰ . ­na.weiss@zag.si,­iz. k.kle­menc@zag.s. Ju­lij­Jeraj Mest­na­bči­na­Ljub­lja­na,­Odde­lek­za­zaš­či­. ,­reše­va­nje­in­civil­. ­bram­• ,­Zar­ni­. ­va­uli­ca­3,­SI –­1000 Ljub­­lja­na,­S. ­ve­ni­ja,­ju­lij.je­raj@ljub­lja­na.s. IZVLEČEK Orod­ja­in­splet­ne­a­pli­ka­ci­je­za­oce­no­potre­sne­ogro­e­no­sti Pred­stav­lje­ni­” ­rezul­ta­ti­dveh­p' ­jek­. v,­kate­rih­namen­je­bila­izde­la­va­st' ­. vnih­‰ d­lag­in­' ­dij,­z‡ pri­pra­. ­rga­. v­Civil­ne­zaš­či­te­na­‰ tres­ter­za­nji. . ­de. ­v pri­me­ru­‰ tre­sa.­Izde­la­li­s. ­»Si­stem­z‡ hitri­dziv«,­ki­. ­. ­ča­st' ­. v­nim­služ­bam­pri­pra­. ­hitre­ce­ne­. bsegu­učin­. v­‰ tre­sa,­‰ š­. ­• ­va­­. ­sti­stavb­in­g' ­že­nih­pre­bi­val­cih.­— d­‰ r­na­a­pli­ka­ci­ja­»Ali­si­čutil?«­. . ča­zajem­‰ dat­. v­ tem, ka. ­” ­‰ tres­čuti­li­pre­bi­val­ci.­Pre­. ­vi­li­s. ­vpra­šal­ni­ke­za­‰ pis­‰ š­. ­• ­va­. sti­bjek­. v­in­izde­la­li­apli­­ka­ci­. ,­ki­pred­stav­lja­‰ d­‰ ­' ­za­de. ­z nji­mi­(vse­bu­je­zem­lje­vid­b. čij,­pre­diz­‰ l­nje­va­nje­vpra­šal­ni­. v, zajem­‰ dat­. v­in­hit' ­sta­ti­stič­. ­ana­li­› ­sta­nja­na­tere­nu).­Za­jav­. st­s. ­izde­la­li­splet­. ­a­pli­ka­ci­. »Sa­. ­ ce­nje­va­nje­pri­ča­. ­va­ne­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­stavb­b­‰ tre­su«­in­• dat­ne­i› ­bra­že­val­ne­vse­bi­ne. KLJUČNE­BESEDE ‰ ­tres,­sistem­za­‰ d­‰ ­' ­d. ­ča­nju,­sistem­za­hitri­dziv,­Ali­si­čutil­‰ tres?,­sa. ­ ce­nje­va­nj. ABSTRAC‘ Tools­and­web­applications­for­seismic­risk­assessment In­the­chapter­results­f­t. ­p' jects­are­presented,­with­the­aim­. ­deve. p­a set­f­. ls­that­will­sup‰ r. the­. rk­f­Civil­P' tect. n­units­in­the­case­f­earthquakes.­Rapid­res‰ nse­system­was­deve. ped­. ­sup­‰ rt­Civil­P' tect. n­Services­in­btaining­rapid­assessment­f­the­extent­f­earthquake­damage­and­affecte• ‰ pulat. n.­A. ther­applicat. n­»Did­‹ u­fell­it?«­captures­data­n­the­percept. n­f­earthquake­effect” by­the­‰ pulat. n.­P' cedures­… r­the­rapid­earthquake­damage­assessment­f­. usings­were­upgraded­an• the­applicat. n­… r­. mprehensive­sup‰ rt­f­the­assessment­p' cedure­was­deve. ped­(… rms­prefilling, faster­data­entering­and­quick­… rm­results­analysis­which­describes­the­state­n­the­field).­A web­appli­cat. n­sup‰ rting­self-assessment­f­. nstruct. n­damage­and­b' chures­were­made­… r­enhancement­… the­general­public­earthquake­preparedness. KEY­WORD. earthquake,­decis. n­sup‰ rt­system,­rapid­res‰ nse­system,­self-evaluat. . P. banovec, M. Cerk, V. Vidmar, b. ket Motnikar, M. Lutman, P. Weiss, I. Klemenc, j. jeraj 1 Uvod V članku predstavljamo re ultate dveh ra iskovalnih projektov: Ocena potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana (banovec s sodelavci 2012), ki ga je financi­ rala Mestna občina Ljubljana in POTROG: Potresna ogro enost v Sloveniji a potrebe Civilne a čite (Lutman s sodelavci 2013), kate­ rega naročnik je bila uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje (uRSZR). Pri obeh projektih smo sodelovali strokovnjaki i In tituta a vodarstvo (I V), urada a sei molo­gijo in geologijo Agencije Republike Slovenije a okolje (ARSO) in Zavoda a gradbeni tvo Slovenije (ZAG). Glavni namen projektov je bila i delava strokovnih podlag in aplikacij, ki bodo olaj ale delo vsem enotam a čite in re evanja (predvsem dr avnemu tabu, regijskim in občinskim tabom), da bi lahko čim hitreje in čim bolj učinkovito ukrepale v primeru potresa. Z vsebinami projekta smo sodelovali tudi pri vaji enot a čite in re evanja Potres 2012 (24. in 25. septembra 2012; jeraj in Lotrič 2014), ki je potekala na dr avni, regijski in občinski ravni in je vse­bovala predpostavko, da je močan ru ilni potres pri adel osrednjo Slovenijo. V vaji smo preverili dotedanji ra voj vsebin a podporo odločanju in pridobili nove i ku nje a aplikacije, ki podpirajo procese odlo­čanja v primeru potresa. Osrednja aplikacija, ki je bila ra vita v okviru navedenih projektov, je sistem a hiter od iv enot a ­čite in re evanja v primeru potresa. Aplikacija prepo nava pomen hitrega od iva sil a čite in re evanja, saj mo nost njihovega uspe nega ukrepanja močno upada s časom, ki preteče od nastopa samega dogod­ka do trenutka, ko je pri adeti osebi omogočena ustre na pomo. (Ramires in Peek-Asa 2005). Pri tem je pomo. mogoče ločiti na dve komponenti: pomo. v obliki re evanja asutih in po kodovanih oseb in pomo. v obliki ukrepov bla enja posledic potresa. Pri pomoči v obliki re evanja asutih in po kodovanih je časovna komponenta aktivacije sil a ­čite in re evanja ključna, kar i ka ujejo tudi statistične ra iskave preteklih potresnih dogodkov (Sever s sodelavci 2002). Ti ka ejo, da je mogoče glede časa, potrebnega a re evanje, ločiti: 6 urno obdobje (po kodbe aradi udarcev in poru itev), 5 dnevno obdobje (dehidracija, hipotermija) in v i jemnih primerih dalj e časovno obdobje. Z vidika bla enja posledic potresa je pomembno agotavljanje ustre ne namestitve oseb, ki bi aradi potresnega dogodka ostale bre domov (po kodovani ali poru eni domovi). To ukrepanje je predvsem odvisno od letnega časa in inten itete potresa, saj lahko močan potres v vremensko neugodnem obdob­ju predstavlja večjo gro njo prebivalstvu kot enako močan potres v vremensko ugodnej em obdobju (Causton in Sanders 2006). Za agotovitev obeh oblik pomoči v čim kraj em času po nastopu potresnega dogodka je ključno oblikovanje sistema a hitri od iv (ang. Rapid­Res­‰ n­se­System), saj se  uporabo tak nega sistema hitreje oblikuje ocena obsega dogodka ter samo aktiviranje nacionalnih in nadnacionalnih enot a pomo. pri adetim v potresu. Sistem a hitri od iv je okvirno predviden  opredelitvijo in načinom delova­nja modulov civilne a čite (Odločba 2004; 2007; 2008), ki so opredeljeni v okviru evropskega sistema a hitri od iv (Odločba 2004; 2007; 2008; uradni 2010). Ko se i če ustre no nastanitev a ljudi, ki so ostali bre strehe nad glavo, je treba med drugim oceniti tudi, ali so stavbe na območju, ki ga je pri adel potres, e dovolj varne a bivanje, o iroma ali je treba a varnost stavb in njihove okolice predpisati ačasne a čitne ukrepe. V okviru projekta smo anali irali pristope k ocenjevanju po kodovanih stavb: pristope, ki se uporabljajo v drugih potresno ogro enih dr avah in pristop, ki je predlagan v evropskem projektu STEP. Na podlagi le-teh smo prenovili trenutno veljavni postopek. Eden i med ključnih ciljev projekta je bil dvig o ave čenosti prebivalstva o pripravah na potres ter o posledicah potresa, kajti  ustre nim i obra evanjem in po navanjem postopkov ukrepanja v pri­meru potresa lahko prebivalstvo veliko pripomore k hitremu ukrepanju ter usklajenemu re evanju. Zato smo pripravili i obra evalne vsebine s tega področja. 2 Sistem za hitri odziv Sistem a hitri od iv je osnovna aplikacija, ki je namenjena anali i posledic posame nega potre­sa. V prvi vrsti je namenjen vsem ravnem tabov enot a čite in re evanja. S pomočjo Sistema a hitri od iv lahko tab pridobi prve hitre ocene o učinkih potresa (po kodovanosti stavb in ogro enosti pre­bivalcev) e v nekaj minutah. Sistem pove uje podatke o stavbah v Republiki Sloveniji in druge podatke i javnih evidenc  modelom potresne odpornosti stavb, modelom pojemanja inten itete potresa ter kot re ultat podaja podatek o hitri oceni učinkov potresa določene inten itete na določeni lokaciji na stavbe. V nave avi na stavbe je mogoče opredeljevati tudi tevilo prebivalcev, ki so po Centralnem regi­stru prebivalstva stalno ali ačasno prijavljeni na določenem naslovu o iroma stavbi. Proces, ki mu sledi aplikacija, je prika an na sliki 1. Gre a spletno aplikacijo (slika 2), ki omogoča dostop in vrednotenje učinkov potresa prek med­mre ja. Glede na to, da je namenjena uporabnikom v času kri nega dogodka. na primer močnej ega potresa, a njeno delovanje adostuje potrditev lokacije ter prek magnitude opredelitev inten itete potre­sa. Re ultat so podatki o pričakovanih učinkih potresa. Potek vsake nesreče prika uje slika 3: ukrepanje (ang. inter­ven­t. n), sanacija (mi­ti­ga­t. n), načrto­vanje (plan­ning) in pripravljenost (pre­pa­red­ness). Sistem a hitri od iv pokriva celoten cikel: 1. fa a: ukrepanje nastopi takoj po potresu. Aplikacija slu i a oceno stanja na terenu ter nudi pod­lago a načrtovanje potrebne količine enot a čite in re evanja a neposredno re evalno ukrepanje. Na podlagi lokacije epicentra ter grobe ocene inten itete potresa, ki jo e nekaj minut po potre­su lahko poda de urni sei molog, sistem omogoča hiter i račun velikosti pri adetega območja ter poda oceno po kodovanih stavbah in ogro enih prebivalcev, kar je podlaga a hitro akti­viranje modulov evropske pomoči v primeru naravne nesreče. potresa velikega obsega. 2. fa a: popotresna sanacije. Glede na model potresne odpornosti je mogoče i vesti oceno ali so se stav­be od vale v skladu  modelom potresne odpornosti. Na podlagi tega je mogoče a posame ne stavbe i vesti i bolj ane sanacijske programe in tudi povratno popraviti model. P. banovec, M. Cerk, V. Vidmar, b. ket Motnikar, M. Lutman, P. Weiss, I. Klemenc, j. jeraj 3. fa a: načrtovanje. I delati je mogoče ocene učinkov potresa glede na ra lične scenarije. V času vaje Potres 2012 je bila glede na model potresne odpornosti i delana ocena učinkov potresa na pripad­nike sil a čite in re evanja, pri čemer se je i ka alo, da bi ru ilni potres tako pri adel pripadnike sil a čite in re evanja na območju Mestne občine Ljubljana, da bi bila pro nja a pomo. dru­gih enot nujna. 4. fa a: pripravljenost. Aplikacijo se uporabi v trena ne namene: usposabljanje enot a čite in re eva­nja in uporaba na a čitno-re evalnih vajah. V teh primerih aplikacija slu i a preverjanje ra ličnih scenarijev potresov. Sli­ka 1:­Pri­kaz­p' ­ce­sa­v Si­ste­mu­za­hitri­dziv. 2.1 Model ocene ogroženosti Sistem a hitri od iv je re ultat kompleksnega modela a oceno po kodovanosti stavb v primeru potresa. Sistem a hitri od iv ima tri sklope vhodnih podatkov: 1. ba e javnih registrov (najbolj pomembni so: (1) Register nepremičnin, kjer so brani podatki o stav­bah, (2) Centralni register prebivalcev, kjer so brani podatki o prebivalcih in (3) Register prostorskih enot, kjer so podatki o ra ličnih prostorskih enotah kot so občine, naselja ali mestne četrti); 2. re ultati anali ocen potresne ogro enosti individualnih stavb (okrog 1400 stavb), s pomočjo katerih je bil ra vit model a ra pr itev ocene na vse stavbe na območju, kjer je projektni pospe ek tal na em­ljevidu potresne nevarnosti Slovenije (Lapajne, ket Motnikar in Zupančič 2001) večji ali enak 0,225 g; 3. podatki o potresu, ki vsebujejo lokacijo ari ča potresa ter ocenjeno inten iteto. Sli­ka 2:­Splet­. ­k. ­Siste­ma­za­hitri­dziv. Ker smo potrebovali oceno lastnega nihajnega časa a velike mno ice stavb i Registra nepremič­nin, smo morali določiti potrebne parametre regresijskih enačb v odvisnosti od tevila nad emnih eta in glede na tip nosilne konstrukcije (Lutman s sodelavci 2013). Individualne ocene potresne odpor­nosti stavb predstavljajo ba o ocen potresne odpornosti. Potresna odpornost in ranljivost stavb v ba i Zavoda a gradbeni tvo Slovenije sta elo ra noliki (glede na osnovne lastnosti stavb). Na podlagi teh parametrov smo poiskali korelacije med tevilčno vrednostjo potresne ranljivosti RAN-Z ter tremi osnov­nimi parametri stavb (vrsta materiala nosilne konstrukcije, leto i gradnje in tevilo nadstropij). Korelacije smo poiskali a vsako repre entativno obdobje  namenom, da na podlagi Registra nepre­mičnin ra pr imo individualne ocene na vse stavbe v območju, kjer je projektni pospe ek tal enak ali večji 0,225 g (Lutman s sodelavci 2014). jedro Sistema a hitri od iv predstavlja model ocene ogro enosti v primeru potresa. Pri tem je bil poseben i iv hitro delovanje aplikacije, aradi česar je bilo treba pri ra voju aplikacije i vesti poseb­ne programske re itve. I delane so bile podlage, kjer je i računana potresna ogro enost a ra lične scenarije a primer potresa od VI do IX EMS ter scenarij v primeru potresa s povratno dobo 475 let (po em­ljevidu mikrorajoni acije potresne inten itete). Aplikacija a vsak posame ni potres obdela vhodne podatke ter glede na podano inten iteto in loka­cijo nad ari ča potresa a vsako stavbo i računa (oceni) najverjetnej o stopnjo po kodovanosti ter tevilo prebivalcev, ki se v njej nahaja. Stavbe so ra deljene v. est ra redov po kodovanosti: (0) nepo kodo­vane stavbe, (1) anemarljiva do majhna po kodovanost, (2) merna po kodovanost, (3) natna do velika po kodovanost, (4) elo velika po kodovanost, (5) uničenje. Za prika podatkov ra deli aplikacija re ultate v tri ra rede: 1. elena barva o načuje stavbe, ki bodo po potresu referenčne inten itete primerne a normalno bivanje, 2. rumena barva o načuje stavbe, ki so po potresu ačasno neuporabne ter jih je treba pregledati o iroma statično utrditi, P. banovec, M. Cerk, V. Vidmar, b. ket Motnikar, M. Lutman, P. Weiss, I. Klemenc, j. jeraj 3. rdeča barva o načuje stavbe, ki po potresu najverjetneje ne bodo primerne a bivanje; a prebivalce je treba urediti namestitev a dalj e časovno obdobje. V okviru projekta smo i delali nočni model ogro enosti prebivalstva prek odpornosti njihovih prebi­vali . na podlagi Centralnega registra prebivalstva. Sli­ka 3:­Cikel­uprav­lja­nja­z ne­sre­ča­mi. Sistem a hitri od iv prika e kot re ultat oceno ogro enih stavb in prebivalcev tabelarično (slika 4) in grafično na emljevidu. Poda tevilo ogro enih stavb in prebivalcev, a katere je potrebna stalna namesti­tev, ačasna namestitev in stavb, ki so e naprej uporabne a bivanje. Re ultati imajo tudi posebno kategorijo stavb. neocenjene stavbe, ki so o načene  modro barvo, saj vseh stavb ni bilo mogoče oceniti na podlagi uporabljene metodologije. Poglavitna ra loga a to sta: Sli­ka 4:­Ana­li­za­bse­ga­gle­de­na­g' ­že­ne­bjek­te­in­pre­bi­val­ce­‰ ­bči­nah. a določene tipe stavb je bilo ocenjeno premajhno tevilo individualnih stavb in ato ni bilo mogoče najti korelacij a ra pr itev na celotno populacijo stavb, javni registri so nepopolni ter v nekaterih primerih netočni; glavni ra log a neocenjene stavbe je pogosto netočnost v Registru nepremičnin (na primer tevilo kletnih eta večje od 20). 2.2 Modul za prikaz trenutnih potresov Modul a prika trenutnih potresov črpa podatke o datumu in lokaciji potresa i podporne apli­kacije Ali­si­čutil? , ki poleg podatkov o. a navanju potresa pove uje tudi podatke i mre e avtomat­ Sli­ka 5:­A­pli­ka­ci­ja­»Ali­si­čutil?«:­pri­kaz­dzi­va­pre­bi­val­cev­na­‰ tres­v bli­ži­ni­L gat­ca­25. sep­tem­bra 2013. Skup­. ­je­bi. ­69 splet­nih­dzi­. v­iz­deve­tih­bčin. P. banovec, M. Cerk, V. Vidmar, b. ket Motnikar, M. Lutman, P. Weiss, I. Klemenc, j. jeraj skih potresnih opa ovalnic ARSO. Ker se aplikaciji nahajata na ra ličnih stre nikih. Sistem a hitri od iv na stre nikih uRSZR, aplikacija Ali­si­čutil? pa na stre nikih ARSO. smo morali agotoviti tehnologijo a učinkovit prenos podatkov. Pove ava se i vaja prek standardnih XML spletnih servisov, ki so implementirani v obeh aplikacijah. Prek te pove ave modul a prika trenutnih potresov stalno črpa podatke o potresih i stre nikov ARSO. 2.3 Modul za prikaz pojemanja intenzitete trenutnega potresa Modul a prika pojemanja inten itete trenutnega potresa računa pojemanje inten itete ter nato re ultate grafično prika e na emljevidu Slovenije. Model predpostavlja, da se potres nastane na 10 km globine (ARSO 2010). 2.4 Modul za zajem dodatnih informacij o potresu V sodelovanju  ARSO smo posodobili vpra alnik o potresih, da je primerljiv  evropskimi in ame­ri kimi aplikacijami (European-Mediterranean 2010; uSGS 2011). Aplikacijo smo poimenovali Al. si­čutil? po gledu aplikacije uSGS Did­‹ u­feel­it? . Vpra alnik Ali­si­čutil? je osnova a določevanje inten itete potresa o iroma učinkov na ljudi, iva­li, predmete, stavbe in naravno okolje na podlagi podatkov i terena, kjer osebe poročajo o njihovi krajevni a navi in učinkih potresa. učinki so merjeni  12-stopenjsko Evropsko potresno lestvico EMS-98. Vpra­ alnik ima tri ravni, te pa so ra deljene glede na prve odgovore: 1. kratek (i polnjevalec ni čutil potresa), 2. dalj i (i polnjevalec je čutil potres, vendar ni pri lo do po kodb na stavbah), 3. dolg (i polnjevalec je čutil potres in nastale so po kodbe na stavbah). Aplikacija Ali­si­čutil? ajete podatke sproti anali ira ter jih grafično prika uje na emljevidu (slika 5). Grafični prika i in statistike so na voljo v. aprtem delu aplikacije, ki ahteva avtori acijo in je aenkrat namenjena uporabnikom  ustre nim pooblastilom. Aplikacija Ali si čutil? omogoča prenos grafičnih prika ov v Sistem a hitri od iv, kar omogoča tabom enot a čite in re evanja dodatno in redundančno sliko o trenutni situaciji. učinkih potresa na terenu. Podatki se med aplikacijama prena ajo preko standardnih XML spletnih servisov. 3 Samostojna aplikacija ocene poškodovanosti in uporabnosti stavb V okviru projekta so bili prenovljeni vpra alniki a oceno uporabnosti po potresu po kodovanih objektov. Aplikacija Ocena po kodovanosti in uporabnosti stavb (slika 6) predstavlja celovito pod­poro v procesu ajema podatkov o po kodovanosti stavb in prina a veliko novosti in prednosti na področju popisovanja po kodovanosti stavb po potresu: 1. Omogočeno je hitro predi polnjevanje vpra alnikov na podlagi obse ne ba e podatkov Registra nepremičnin ( a trena ne namene se uporablja omejena testna ba a, v primeru pravega potre­snega dogodka pa se uporabnikom sporoči ključ, ki odklene kriptirano polno ba o). Vpra alniki, ki jih sestavi aplikacija, se shranijo v obliki .pdf dokumenta in nato natisnejo. Popisovalci na tere­nu imajo tako e i polnjene ključne podatke o predmetu popisovanja (stavbi) in tako i polnjujejo samo del obra ca, ki se nana a na po kodovanost. Zemljevid popisnih območij je vključen v apli­kacijo. 2. Omogoča hitro digitali acijo i polnjenih vpra alnikov na terenu. Digitali acija je mo na na dva načina:  ročnim bralnikom črtne kode (mo en vnos kode objekta in ocene uporabnosti objekta) ali  ročnim vnosom kode objekta ter vnosom podatkov o po kodovanosti. 3. Aplikacija ima e vgrajene algoritme a osnovne statistične anali e stanja na terenu. 4. Mo en je i vo podatkov, tako da uporabnik lahko naredi bolj podrobne anali e v drugih statističnih programih in dru evanje podatkov i ra ličnih virov (na primer tabov). 5. Mo en je uvo podatkov, kar omogoča digitali acijo vpra alnikov na ra ličnih lokacijah ter nato i delavo hitre anali e  aplikacijo a celotno popisano območje. Pomembno je, da aplikacija Ocena po kodovanosti in uporabnosti stavb v primeru potresa ni informacijski otok, kajti vsebuje podatke i javno dostopnih ba . Podatkovne ba e se lahko integrira tudi v druge sisteme: regijski in občinski tabi i vo ijo svoje podatke in jih posredujejo v dr avni tab, ki na podlagi bra­nih podatkov dobi predstavo o celotni kodi ter mo en je uvo v sistem a ocenjevanje kode (AjDA). 4 Navodila prebivalcem Za povečanje osve čenosti in pripravljenosti prebivalcev na potres smo i delali nekatere strokov­ne podlage in orodja. Z njimi elimo povečati mo nost pre ivetja, manj ati mo nost telesnih po kodb in kode ter olaj ati in skraj ati obdobje okrevanja po potresu. Pripravili smo vsebine a tiskano gradivo ( gibanke in plakate) ter gradivo v elektronski obliki: spletne strani, bro uro v .pdf obliki  ob irnimi Sli­ka 6:­A­pli­ka­ci­ja­»Oce­na­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­in­u‰ ­rab­. ­sti­stavb« –­‰ • k­. ­za­v. s­‰ dat­. v­ stav­bi. P. banovec, M. Cerk, V. Vidmar, b. ket Motnikar, M. Lutman, P. Weiss, I. Klemenc, j. jeraj navodili prebivalcem, vpra alnik, ki je i delan kot samostojna spletna aplikacija a samoocenjevanje pričakovane po kodovanosti stavb občanov ob potresu (poglavje 5). I obra evalne vsebine naj bi v bu­dile animanje občanov a tematiko in jih spodbudile k aktivnostim, s katerimi kot posame niki lahko prispevajo k. manj anju potresnega tveganja. Na podlagi ra polo ljivih virov in dosedanjih i ku enj smo pripravili i hodi čno gradivo  vsebina­mi a povečanje pripravljenosti na potres. Navodila a ravnanje a prebivalce smo oblikovali tako, da smo ajeli vsa tri obdobja: obdobje pred potresom (priprave na potres in preventivne dejavnosti), kratek čas trajanja potresa (pomemben takoj en od iv in pravilno ravnanje) ter dalj e obdobje okrevanja po potresu in v postavljanje normalnega stanja. Pripravili smo navodila a ra lične skupine prebivalcev ter ra lična komunikacijska orodja: vsebine a gibanko za gospodinjstva  osnovnimi informacijami pove animi s potresno nevarnostjo, ranljivostjo, pripravljenostjo in ukrepanjem, vsebine a zgibanko za otroke, ki je prilagojena ravni dojemanja osnovno olske mladine in je bil podlaga a i delavo tematskega plakata a osnovne ole ter ostale v gojne ustanove, e-brošura v .pdf obliki s podrobnimi informacijami o preventivni dejavnosti, o ravnanju med potresom in o dejavnosti po potresu, spletne strani  usmeritvijo v pregledno podajanje vsebin po principu drevesne strukture. Na vstopni strani so podane le najosnovnej e informacije, s kliki na ustre na polja pa se uporabniki preusme­ rijo na podstrani s podrobnej imi informacijami; na spletnih straneh bo a ogled ter tiskanje na voljo celovita e-bro ura v .pdf obliki  navodili, kako se pripraviti in ukrepati pred, med in po potresu. Z namenom o ave čanja ljudi na področju a čite pred potresi smo poskrbeli a prevod italijan­skega i obra evalnega filma N n­Chia­mar­mi­Ter­re­. ­. (Ne kliči me potres) v idejni asnovi Romana Camassija in Elisabette Tola, v produkciji Formicablu in Ethnos. Ta igrani dokumentarni film govori o posledicah ru ilnega potresa na območju mesta L Aquila 6. aprila 2009. Sko i resnične i ku nje dva­najstletne deklice predstavi dogajanje v mestu med in po potresu, v roke in okoli čine, ki lahko privedejo do katastrofalnih posledic ter pouči, kako se lahko pred posledicami potresa obvarujemo. Film je dosto­pen na go čenki in na spletnih straneh. 5 Spletna aplikacija: samoocenjevanje pričakovane poškodovanostistavb ob potresu Pomemben element a osve čanje prebivalstva predstavlja vpra alnik a samoocenjevanje pričako­vane po kodovanosti stavb ob potresu, ki smo ga i delali kot samostojno aplikacijo v HTML tehnologiji bre potrebe po stre ni kih tehnologijah ali podatkovnih ba ah. To omogoča preprosto integracijo v splet­no stran ali pa delovanje kot samostojna aplikacija. na primer agon i uSb ključka. Aplikacija Samoocenjevanje pričakovane po kodovanosti stavb ob potresu (slika 7) temelji na re ultatih ana­li e individualnih ocen potresne odpornosti in ranljivosti glede na splo ne lastnosti stavb (vrsta gradiva navpične nosilne konstrukcije, tevilo nadstropij in leto i gradnje). Na podlagi vnesenih podatkov o obravnavani stavbi in inten iteti potresa se prika e okvirna oce­na o verjetnosti posame nih kategorij po kodovanosti stavbe po Evropski potresni lestvici EMS-98. Model samoocenjevanja temelji na individualnih ocenah referenčnih stavb in ugotovljenih ako­nitostih, ki so bile a ta model poenostavljene. Zaradi specifičnosti in omejenega tevila referenčnih stavb ter določenih poenostavitev pri statistični obdelavi akonitosti se je treba avedati, da je infor­macija o pričakovani po kodovanosti stavb informativne narave in nikakor ne more biti nadomestek anali e konstrukcije stavbe. Dejanska po kodovanost posame ne stavbe lahko namre. močno odstopa aradi specifične asnove, stanja ali preteklih posegov v stavbi, kot tudi slabega po navanja konstruk­cijskega sistema stavbe, stanja stavbe, ali pogojev na mikrolokaciji. Sli­ka 7:­A­pli­ka­ci­ja­»Sa­. ­ ce­nje­va­nje­pri­ča­. ­va­ne­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­stavb­b­‰ tre­su«­(pri­ka­zan­je­prv. izmed­deve­tih­. ra­. v). 6 Sklep in izhodišče za nadaljnje delo V sklopu obeh projektov je bila i vedena nadgradnja vseh dosedanjih anali in podpornih orodij na področju modeliranja potresne ogro enosti v Republiki Sloveniji. Z aplikacijo je bilo pove ano tudi obse no dolgoletno delo na tem področju, predvsem  vidika ocenjevanja potresne odpornosti posa­me nih stavb. Podatki večine ocen potresne odpornosti, ki so bili do sedaj i delani v Republiki Sloveniji, so bili v okviru projekta dru eni in so slu ili kot podlaga a i delavo modela potresne odpornosti. Pri ra voju aplikacij in vsebin, ki so ajete v njih, smo se gledovali po sodobnih re itvah, ki so bile ra vite v drugih dr avah ter te re itve ustre no nadgradili . nanjem in ra polo ljivimi podatkovnimi birkami. Tako smo i delali orodje, ki omogoča učinkovitej e upravljanje v vseh fa ah cikla a čite in re evanja. V nadaljevanju je bistvenega pomena uvajanje nanj in uporabe aplikacije na ra ličnih rav­neh strukture a čite in re evanja, saj bo le stalno v dr evana aplikacija v pripravljenosti na sicer redke potresne dogodke, ki predstavljajo na območju Slovenije potencialno naravno nesrečo velikega obsega. Z vidika nadaljnjega dela menimo, da bi bilo treba v prihodnosti dodati v potresne scenarije e dnevni model asedenosti stavb, kar bi i bolj alo oceno o. tevilu pri adetih oseb in njihovi lokaciji v primeru, da se potres ne godi v nočnem času. V okviru projekta smo predlagali metodologijo, ki bi slonela na P. banovec, M. Cerk, V. Vidmar, b. ket Motnikar, M. Lutman, P. Weiss, I. Klemenc, j. jeraj identifikaciji oseb prek sistema mobilne telefonije kot osnovnega lokacijskega orodja na podlagi karakte­rističnega v orca v določenem časovnem obdobju. Načini identifikacije prek sistema mobilne telefonije so ra lični, pri tem pa je v prvi vrsti a potrebe modeliranja splo ne ogro enosti uporaben pristop grobega ume čanja prek lociranja mobilnega telefona o iroma njegovega uporabnika (Nikolaj 2002; Kyvotov 2003). Zah­va­la:­Pris­pe­vek­teme­lji­na­razi­s. ­val­nem­p' ­jek­tu­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na­»Oce­na­‰ tre­sne­g' že­­. ­sti­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na«­ter­razi­s. ­val­nem­p' ­jek­tu­Upra­ve­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nj. »POTROG:­— tre­sna­g' ­že­. st­v S. ­ve­ni­ji­za­‰ tre­be­Civil­ne­zaš­či­te«. 7 Viri in literatura ARSO. 2010. Medmre je: http://www.arso.gov.si/potresi/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/potre­si%20v%20letu%202010_I.pdf (14. 8. 2013). banovec, P., Cerk, M., Cilen ek, A., ket Motnikar, b., Zupančič, P., ivčić, M., Godec, M., Cecić, I., Lut­man, M., Klemenc, I. 2012: Ocena potresne ogro enosti MOL. aključno poročilo ( tevilka poročila 631-25/2011-1 (IZV tevilka 141/11). Agencija Republike Slovenije a okolje, In titut a vodarstvo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Causton, A., Saunders, G. 2006: Responding to shelter needs in post-earthquake Pakistan: a self-help apporach. Humanitarian Practice Network 34. European-Mediterranean Sei mological centre. 2010. Medmre je: http://www.emsc-csem.org/#2 (20.8.2013). jeraj, j., Lotrič, S. 2014: Teoretična vaja organov vodenja v okviru dr avne vaje Potres 2012. (Ne)pri­ lagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Kyvotov, V. A. 2003: Overview of user Location in Cellular Networks. Sofija. Lapajne, j., ket Motnikar, b., Zupančič, P. 2001: Potresna nevarnost Slovenije: projektni pospe ek tal. Ljubljana. Lutman, M., Klemenc, I., Zupančič, P., ket Motnikar, b., banovec, P., Cerk, M., jeraj, j. 2014: Strokovne podlage a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., Zupančič, P., ket Motnikar, b., banovec, P., Cerk, M. 2013: POTROG. Potresna ogro enost v Sloveniji a potrebe Civilne a čite. aključno poročilo ( tevilka poročila P 904/610-2). Agencija Republike Slovenije a okolje, In titut a vodarstvo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Nikolai, D. 2002: Mobile Positioning Solutions for GSM. Stuttgart. Odločba Sveta 2004/277/EC. bruselj. Odločba Sveta 2007/779/EC. bruselj. Odločba Sveta 2008/73/EC. bruselj. Ramires, M., Peek-Asa, C. 2005: Epidemiology of traumatic injuries from earthquaqes Epdemiologic Reviews 27-1. Oxford. Sever, M. S., Erek, E., Vanholder, R., O ener, C., Yavu , M., Kayacan, S. M., Ergin, H., Apaydin, S., Coba­noglu, M., Donme , O., Erdem, Y., Lameire, N. 2002: Lessons learned from the Marmara disaster: Time period under the rubble. Critical Care Medicine 30-11. baltimore. uradni list Evropske unije 2010/481/Eu. bruselj. uSGS. 2011. Medmre je: http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/dyfi/ (16. 8. 2013). STRATEGIJA PRILAGAJANJA NA PODNEBNE SPREMEMBE PRI OBVLADOVANJU NARAVNIH NESREČ NA OBMOČJU ALP { PRIPOROČILA ALPSKE KONVENCIJE mag.­Jo e­Pape Hi­d' ­teh­nik­‚ d­. ­. s­‰ ­dar­s. ­‰ d­jet­je,­S. ­ven­če­va­uli­ca­97,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ . ze.pa­pez@hi­d' ­teh­nik.s. IZVLEČEK Stra­te­gi­ja­pri­la­ga­ja­nja­na­pod­neb­ne­spre­mem­be­pri­obvla­do­va­nju­narav­nih­nesre ­na­obmo ­ju­Alp ¬ pri­po­ro­i­la­Alp­ske­kon­ven­ci­je V pris­pev­ku­je­pred­stav­lje­na­stra­te­gi­ja­pri­la­ga­ja­nja­na­‰ d­neb­ne­spre­mem­be­na­‰ d' č­ju­bvla­• ­va­nj‡ narav­nih­nesreč­na­b. č­ju­Alp­de. v­ne­sku­pi­ne­Alp­ske­. n­ven­ci­je­Plat­… r­ma­za­narav­ne­nesre­če­PLANALP. Stra­te­gi­ja,­ki­je­v b' ­šu­ri­Alp­ske­. n­ven­ci­je­izš­la­v za­čet­ku­leta 2013,­bse­ga­deset­pri­‰ ­' ­čil,­ki­” ­vsa­‰ na­­› r­je­na­s pri­me­ri­• brih­praks­izva­ja­nja­ukre­pa: 1.­pri­prav­lje­. st­za­inter­ven­ci­. ­v pri­me­ru­izred­nih­raz­mer; 2.­pre­” ­ja­d‰ r­. ­sti­bs. ­je­čih­va' ­val­nih­bjek­. v­in­ure­di­tev­na­pred­vi­de­ne­vpli­ve­‰ d­neb­nih­spre­memb; 3.­vz‰ ­sta­vi­tev­in­pti­mi­za­ci­ja­• l­. ­' č­ne­ga­pa­› ­va­nja­in­siste­ma­‰ ­zar­ja­nja; 4.­pred­vi­de­va­nje­in­bvla­• ­va­nje­. vih­tve­ganj; 5.­pri­la­. ­di­tev­‰ s. p­. v­• . ­če­va­nja­in­kar­ti­ra­nja­nevar­. ­sti­in­g' ­že­. ­sti­z vi­di­ka­u‰ ­šte­va­nja­‰ sledi. spre­memb­‰ d­neb­ja; 6.­iz• lj­ša­nje­. r­di­na­ci­je­med­p' ­s. r­skim­načr­. ­va­njem­in­‰ d' č­jem­bvla­• ­va­nja­narav­nih­nesreč; 7.­vz‰ ­stav­lja­nje­kul­tu­re­tve­ga­nja­in­uva­ja­nje­dia­. ­ga­ tve­ga­njih; 8.­kre­pi­tev­indi­vi­dual­ne­pri­prav­lje­. ­sti­in­pre­vid­. st­ne­ga­de. ­va­nja; 9.­iz• lj­ša­nje­baze­zna­nja­in­pre­. s­reši­tev­v prak­” ; 10.­hra­nja­nje­in­iz• lj­še­va­nje­funk­c. ­nal­. ­sti­va' ­val­nih­. z­• v. Če­prav­ima­S. ­ve­ni­ja­ze. ­raz­vit­sistem­vars­tva­pred­narav­ni­mi­nesre­ča­mi,­je­kljub­temu­z vi­di­ka­pri­ča. ­­va­nih­vpli­. v­‰ d­neb­nih­spre­memb­. č­. ­iz‰ ­stav­lje­na­in­ran­lji­va.­Sez­na­nje­. st­in­aktiv­na­med­na­' d­n‡ izme­nja­va­zna­nja­in­izku­šenj­na­tem­‰ d' č­ju­je­ze. ­‰ memb­na. KLJUČNE­BESEDE Alp­ska­. n­ven­ci­ja,­PLANALP,­narav­ne­nevar­. ­sti,­narav­ne­nesre­če,­ce. ­vi­. ­pre­ven­tiv­. ­bvla­• ­va­nj. g' ­že­. ­sti­pred­narav­ni­mi­nesre­ča­mi,­pri­la­ga­ja­nje­na­‰ d­neb­ne­spre­mem­b. ABSTRAC‘ Alpine­strategy­for­adaptation­to­climate­change­in­the­field­of­natural­hazards –­Recommendations of­Platform­on­Natural­Hazards­of­the­Alpine­Convention­(PLANALP) This­paper­presents­the­Alpine­strategy­… r­adaptat. n­. ­climate­change­in­the­field­f­natural­hazards, prepared­by­Plat… rm­n­Natural­Hazards­f­the­Alpine­C nvent. n­PLANALP.­This­Strategy,­publishe• in­early 2013,­defines­a . m. n­vis. n­… r­climate­change­adaptat. n­and­re. mmends­then­adequat. act. n­pt. ns,­which­are­illustrated­by­. d­practice­examples­f' m­the­Alpine­. untries: 1.­Prepare­… r­emergency­intervent. n; 2.­Review­the­climate­change­fitness­f­existing­structural­p' tect. n­measures; 3.­Set­up­and­ptimise­. ng-term­. ni. ring­and­warning; 4.­Anticipate­and­. pe­with­new­risks; 5.­Adapt­hazard­and­risk­mapping­. ­a changing­climate; 6.­Enhance­. rdinat. n­between­spatial­planning­and­risk­management; 7.­Establish­a risk­culture­and­int' duce­risk­dia. gue; 8.­Strengthen­individual­preparedness­and­precaut. n; 9.­Imp' ve­the­k. wledge­base­and­transfer­. ­practice; 10.­Maintain­and­imp' ve­the­funct. nality­f­p' tect. n­… rests. Alt. ugh­S. venia­has­a highly­deve. ped­system­f­p' tect. n­against­natural­disasters,­. wever,­in­term” f­the­expected­impacts­f­climate­change­in­the­field­f­natural­hazards­is­highly­ex‰ sed­and­vulnera­ ble.­Awareness­and­active­internat. nal­exchange­f­k. wledge­and­experience­in­this­field­is­very­im‰ rtant, because­climate­change­• es­. t­s. p­at­nat. nal­• rders­and­adaptat. n­is­a new­but­. m. n­challeng. … r­all­. untries­in­the­alpine­space. KEY­WORD. Alpine­C nvent. n,­PLANALP,­natural­hazards,­natural­disasters,­integral­natural­hazard­risk­management, re. mmendat. ns,­climate­change­adaptat. . 1 Uvod Alpe so  vidika posledic podnebnih sprememb e posebej občutljivo območje. Vi je povprečne tem­perature in spremenjeni v orci časovnega in količinskega pojavljanja padavin bodo po pričakovanjih v naslednjih letih imeli pomemben vpliv na okolje, ekonomijo in dru bene ra mere. Za agotovitev traj­nostnega ra voja na območju Alp je treba i vajati bla ilne in prilagoditvene ukrepe. Ta ugotovitev je vodila pogodbenice Alpske konvencije, da je na 10. Alpski konferenci v Evianu v Fran­ciji e leta 2009 sprejela Akcijski načrt o podnebnih spremembah na območju Alp. Vanj so ambicio no apisale, da naj bi bil alpski prostor tako primer i vajanja ukrepov a manj evanje emisij toplogred­nih plinov kot primer i vajanja prilagoditvenih ukrepov na področjih agotavljanja virov pitne vode, biodiver itete, gorskih go dov in kmetijstva, turi ma, poseljevanja in infrastrukture. Ker je ena i med najbolj vidnih in gro ečih negativnih posledic podnebnih sprememb povečeva­nje potenciala naravnih nevarnosti, je 11. Alpska konferenca, marca 2011 na brdu, Slovenija nalo ila svoji delovni skupini Platformi a naravne nesreče PLANALP, da ra vije posebno strategijo prilagaja­nja na podnebne spremembe na področju naravnih nesre. a območje Alp (v nadaljevanju: Strategija). V. ačetku leta 2013 je PLANALP i polnil svojo nalogo in i dal bro uro, v kateri je na podlagi pre­gleda stanja na področju podnebnih sprememb po posame nih članicah Alpske konvencije, vplivih teh sprememb na naravne nevarnosti in sisteme varstva pred naravnimi nesrečami, i oblikovala skupno prilagoditveno strategijo in pripravila priporočila a i vajanje ra ličnih ukrepov. Strategija v postavlja prvi tovrstni skupni okvir a sodelovanje in usklajevanje med alpskimi dr avami in prispeva k i vr­ evanju skupnega Akcijskega načrta. Posame na priporočila so pona orjena s kratkim opisom dobrih praks i alpskih dr av. Vendar pa je treba poudariti, da Strategija. aradi jasne osredotočenosti na naravne nevarnosti. pokriva samo eno i med tevilnih področij, na katere vplivajo podnebne spre­membe. 2 PLANALP V okviru Alpske konvencije deluje platforma a naravne nesreče PLANALP, katere članica je tudi Slovenija. V platformi sodelujejo pristojne nacionalne ustanove s tega področja o iroma ustre ni strokov­njaki na predlog pristojnih dr avnih institucij. Kontaktna točka a platformo PLANALP a Slovenijo je uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje. V PLANALP-u, ki mu do 13. Alpske konference predseduje Avstrija, strokovnjaki i vseh alpskih dr av ra pravljajo o bolj ih mehani mih a obvladovanje naravnih nesreč. Konkretno delo je prednost­no usmerjeno na prepo navanje najbolj ih praks in če mejno i menjavo nanja in i ku enj med članicami, kar ne poteka samo na rednih delovnih srečanjih (dvakrat letno), temve. stalno tudi preko elektron­ske po te in medmre nih stikov. Mandat Platforme a naravne nesreče (PLANALP) a obdobje 2013 2014 predvideva naslednje aktiv­nosti (Medmre je 1), ki bodo i vedene ob upo tevanju del v Platformi a upravljanja voda v Alpah (Medmre je 2): Ocena konceptov a celostno obvladovanje ogro enosti pred naravnimi nesrečami; Prenos nanja na primeru dobrih praks v alpskih dr avah ter I delava koncepta in i vajanje priporočil a naslednja področja: Obvladovanje ogro enosti in podnebne spremembe (s posebnim poudarkom na vlogi obeh spolov); i vajanje a čitnih ukrepov pri naravnih nesrečah, pove ano . ivljenjskimi cikli; načrti obvladovanja ogro enosti pred visokimi vodami. Strate ki cilji in priporočila Strategije i hajajo i koncepta celostnega obvladovanja ogro enosti pred naravnimi nesrečami, kar med drugim vključuje dolgoročno načrtovanje in sodelovanje vseh dele ­nikov. 3 Podnebje se spreminja, še posebej na območju Alp Temperatura raka se je na območju Alp od konca 19. do ačetka 21. stoletja dvignila a povpreč­no 2 stopinji. To je ve. kot dvakraten dvig ugotovljene povprečne stopnje segrevanja severne poloble. Pri spremembah padavin je a nati manj homogene trende. Kljub temu tudi na tem področju prevla­dujejo ugotovitve, da je a nan ibak trend povečevanja padavin v severnih regijah Alp in manj evanje padavin v ju nih alpskih regijah (EEA 2009). Scenariji ra voja podnebnih sprememb napovedujejo e nadaljnje segrevanje kot tudi nadaljnje spreminjaje padavinskih v orcev. V. aključkih projekta Adapt-Alp je kljub ugotovljeni veliki negotovosti napovedovanja apisano, da se lahko do leta 2050 pričakuje povprečno a 1,5 stopinj vi je temperature in 3,5 stopinj vi je temperature do leta 2100 (Greminger in Zischg 2011). Proti koncu 21. Stoletja naj bi se količina padavin po imi povečala a 15 % (celo do četr­tino na nekaterih območjih v osrčju Alp) in a 15 % manj anje padavin v poletnih mesecih (tudi do 45 % v nekaterih sredo emskih območjih). Zaradi gro ečih mo nih negativnih posledic tovrstnih spre­memb so v evropski beli knjigi o prilagajanju na podnebne spremembe gorska območja i postavljena kot najbolj ranljiva območja v Evropi, posebej e Alpe (EC 2009). 4 Pričakovane posledice na naravne nevarnosti Med nanstveniki prevladuje konsen , da bodo nadaljnje podnebne spremembe agotovo vplivale na naravne nevarnosti na območju Alp. Obenem pa prevladuje tudi skupno prepričanje, da je napove­dovanje elo te avno in ne anesljivo. Zaradi velike topografske, geomorfolo ke in podnebne ra nolikosti večina nanstvenikov poudarja pomen regionalne o iroma lokalne obravnave. Nekatera posebno občut­ljiva območja bodo tako lahko elo pri adeta aradi naravnih nevarnosti, medtem ko na nekaterih drugih območjih ne bo nobenih sprememb v primerjavi  dana njim stanjem. nekatere lege bodo aradi ra i­ritve varovalnih go dov celo nekaj pridobile. Omenjena kompleksna heterogenost ter trenutne tehnične in nanstvene omejitve (ne anesljivost modeliranja podnebja, pomanjkanje nanja glede vpliva in ran­ljivosti) narekujejo pa ljivost pri dokončnih ocenah stanja in posebnih ukrepov. Posplo evanje in poenostavljanje učinkov podnebnih sprememb na naravne nevarnosti a elo velika območja ali celo a celotno območje Alp ato ni primerno. Le tako se lahko i ognemo napačnim odločitvam v sistemu varstva pred naravnimi nesrečami. Strategija obravnava tiste naravne nevarnosti na območju Alp, ki so v prvi vrsti posledica meteo­rolo kih procesov (poplave, drobirski tokovi, emeljski pla ovi, padajoče kamenje in sne ni pla ovi) ter go dni po ari. Za vsako od omenjenih nevarnosti je mogoče opisati generalni trend sprememb v prihajajočih letih. Čeprav je v veliki večini primerov dejanski vpliv podnebnih sprememb ob tevilnih katastrofalnih dogodkih na območju Alp v. adnjih dveh desetletjih nejasen, pa je pri nadaljnjih projek­cijah treba upo tevati domnevo, da se bo pogostost in inten iteta takih dogodkov e povečevala. Vendar pa je  dana njim nanjem in stanjem tehnike nemogoče natančno napovedati konkretne posledice na lokalni ravni. Tehnične ovire v postopkih modeliranja sprememb podnebja in pomanjkanje regionalnih in krajevnih scenarijev so v rok a veliko stopnjo negotovosti  vidika napovedovanja dejanskih posledic. Poplave: V nekaterih regijah Alp je a nati povečanje inten itete in pogostnost poplav. V. imskih mesecih v prihodnosti pričakujemo povečanje tevila poplav, medtem ko dolinam gro ijo elo ni ki vodostaji. Drobirski tokovi: V. adnjih letih je na nekaterih območjih Alp opa en trend povečevanja tevila drobirskih tokov na vi jih nadmorskih vi inah in upad na ni jih nadmorskih vi inah. Povečane koli­čine ra polo ljivega materiala v bli ini ledenikov in pojav elo inten ivnih padavin lahko na določenih lokacijah elo pospe ijo nastanek drobirskih tokov. Ledeniška erozija: Zmanj anje stabilnosti ledenikov in povečevanje tevila in velikosti ledeni kih je er, kot posledica umikanja ledenikov in vi evanja temperatur ledu, sta dve glavni posledici pod­ Sli­ka 1:­K n­cept­ce. st­ne­ga­bvla­• ­va­nja­vars­tva­pred­narav­ni­mi­nesre­ča­mi­(pri­re­je­. ‰ PLANALP­2010). nebnih sprememb  vidika ledeni ke ero ije. Ogro enost aradi nastanka nenadnih hudourni kih i bru­hov ne i vira samo i ledeni kih je er temve. tudi aradi te ko nastajajočih,  vodo napolnjenih, votlin notraj ledenika. Premiki pobočnih gmot: Ob vročinskem valu leta 2003 je bilo na vi jih nadmorskih vi inah nat­no povečano tevilo pojavov padajočega kamenja. Ra padanje permafrosta na strmih pobočjih je glavni dejavnik pojavov nestabilnosti kamnitih pobočij in padajočega kamenja. Rast količine padavin in vi­ evanje meje sne enja lahko vodita do pogostej ih in obse nej ih pojavov nestabilnosti pobočij. Gozdni požari: Pogostej i inten ivni vročinski valovi in su e pomenijo e nadaljnje povečevanje verjetnosti nastanka go dnih po arov. To se ne pričakuje samo na ju nih pobočjih Alp in v suhih dolinah, ampak se to kot nov pojav pričakuje tudi na severnih pobočjih Alp. Snežna erozija: Spremembe glede sne nih pla ov v pove avi s podnebnimi spremembami so poseb­no negotove, čeprav se domneva, da bodo le te sledile spremembam načilnosti sne ne odeje. Na ni jih in srednjih nadmorskih vi inah se pričakuje manj anje nevarnosti aradi sne nih pla ov, čeprav lah­ko elo močne padavine ta trend povsem obrnejo v drugo smer. 5 Pričakovane posledice na sisteme varstva pred naravnimi nesrečami Stalne in vse večje spremembe v naravnem okolju ter v socialnih in ekonomskih sistemih od sodob­no asnovanega, v prihodnost usmerjenega, trajnostnega sistema varstva pred naravnimi nesrečami ahteva stalna prilagajanja. To je e toliko bolj načilno a območje Alp, ki je vedno bilo in bo ostalo elo občutljivo območje  vidika naravnih nevarnosti. Vsi akterji v sistemu varstva pred naravnimi nesrečami se morajo ato stalno se nanjati  najnovej imi ugotovitvami na tem področju,  namenom prilagoditve na nove ahteve. Kljub vsem ukrepom so v. adnjih desetletjih naravne nesreče pogost pojav, ato se prebivalstvo vse bolj aveda, da jih je nemogoče povsem preprečiti ampak se je treba prilago­diti na ivljenje  naravnimi nevarnostmi in določeno stopnjo ogro enostjo pred naravnimi nesrečami. To dejstvo je prispevalo k ra voju koncepta celostnega obvladovanja ogro enosti pred naravnimi nesre­čami (slika 1), ki se  vidika vpliva podnebnih sprememb ni. ne spreminja. Namreč, tudi če bodo dogodki postali bolj pogosti in bolj inten ivni princip celotnega sistema varstva pred naravnimi nesrečami osta­ja enak. Fa i od iva sledi obnova in presoja v rokov dogodka, nato sledi fa a preventive, v kateri je ključna presoja nevarnosti in ogro enosti ter i vajanje vseh preventivnih ukrepov, ki lahko prispevajo k. manj­ evanju ali odpravi nevarnosti. Enako pomembna je fa a pripravljenosti, v kateri je po ornost usmerjena na preostalo ogro enost, ki je s preventivnim ukrepi nismo uspeli ali nismo mogli odstraniti. 6 Strategije prilaganja na podnebne spremembe na območju Alp Za območje Alp e toliko bolj velja, da tudi natno ni anje negativnega vpliva toplogrednih plinov, ne bo preprečilo posledic podnebnih sprememb, lahko jih golj ubla i. Zato je a to območje e toliko bolj vitalnega pomena, da se prilagodi nei ogibnim vplivom. Da bi se aktivno in uspe no soočili  no­vimi i ivi, ki jih predstavljajo spremembe podnebja, se je večina alpskih dr av lotila priprave celovitih strategij bla enja vplivov in prilagajanja na te spremembe. Naravne nevarnosti imajo v teh nacionalnih strategijah pomembno vlogo. Francija in Nemčija so njuni strategiji sprejeli e v letih 2006 in 2008, tako da so tudi e pripravili in sprejeli akcijska načrta (2011) a njuno i vajanje. Avstrija in vica sta svoji strategiji sprejeli leta 2012. Za področje naravne nevarnosti Alpska konvencija naslavlja deset priporočil (Alpska 2013a; 2013b): 1­Pri­prav­lje­. st­za­inter­ven­ci­. ­v pri­me­ru­izred­nih­raz­me' ustre en od iv in i vajanje intervencijskih ukrepov in obnove ob naravnih nesrečah ahteva nepreki­njeno v dr evanje in krepitev stopnje pripravljenosti (spretnosti, postopkov in virov) tako javnih kot asebnih organi acij civilne a čite. e posebej je pomembna priprava ustre nih in a uriranih načrtov a čite in re evanja ter i vajanje vaj a čite, re evanja in pomoči. Prebivalstvo mora biti o ukrepih v i red­nih ra merah in intervencijah ustre no se nanjeno. Kot primer dobre prakse je v priporočilih opisana praksa i vajanja rednih vaj a lokalne gasilce in prebivalstvo a primer interventne a čite protipoplavnih nasipov. V ta namen so na območju Rosen­heima v Nemčiji postavili posebni v orčni nasip, ki je namenjen a treninge interventnih ekip. Odločitev a tovrstni pristop je bila sprejeta na podlagi anali e preteklih poplav. I ka alo se je, da je a a čito varovalnih objektov (v tem primeru protipoplavnih nasipov) med poplavo ključnega pomena hitra in učinkovita intervencija dobro i urjene ekipe (Medmre je 3). 2 Pre­” ­ja­d‰ r­. ­sti­bs. ­je­čih­va' ­val­nih­bjek­. v­in­ure­di­tev­na­pred­vi­de­ne­vpli­ve­‰ d­neb­nih­spre­mem• V alpskih dr avah so bili v. adnjih desetletjih grajeni tevilni objekti a a čito pred naravnimi nevarnost­mi. Da bi ohranili projektirano in dose eno raven varnosti, je ključno, da imamo na ra polago najnovej e informacije o stanju teh struktur in o njihovi funkcionalnosti in operativnosti  vidika spreminjajočih se podnebnih ra mer. Pred sprejetjem odločitev o i vajanju v dr evalnih ukrepov in rekonstrukcijskih del je treba i vesti kritično presojo statusa obstoječih varovalnih objektov in ukrepov. Kot primer dobre prakse je v priporočilih opisan primer v postavitve sodobno asnovane digital-ne ba e podatkov upravljanja in urejanja hudourni kih območij v Avstriji, imenovan WLK.DIGITAL (Medmre je 4). Temelj je geografski informacijski sistem in internetna platforma, ki omogoča dostop do informacijskega orodja i vseh lokacij v dr avi. ba a med drugim vsebuje kataster vseh varovalnih objektov in ukrepov  obse nim naborom atributivnih podatkov, ki je odločevalcem v veliko pomo. pri načrtovanju, in i vajanju v dr evalnih del. Primer dobre prakse je tudi nov pristop pri projektiranju in i vajanju protipoplavnih ukrepov v Lih­ten tajnu. Na tem področju so uvedli sistemsko re itev, ki od vseh vpletenih e med načrtovanjem ahteva upo tevanje preobremenjenosti varovalnih objektov in projektiranja bla ilnih ukrepov, ki v takih prime­rih preprečijo poru itev objektov ali manj ajo poplavno ogro enost dolvodnih emlji č. Kot primer tovrstnega pristopa je prika ana re itev na vodnem adr evalniku, ki v primeru poplavitve vključuje kontrolirano prelivanje (Medmre je 5). 3­Vz‰ ­sta­vi­tev­in­pti­mi­za­ci­ja­• l­. ­' č­ne­ga­pa­› ­va­nja­in­siste­ma­‰ ­zar­ja­nj‡ Poleg povi ane povprečne temperature in sprememb v padavinah, ki  vidika podnebnih sprememb predstavljajo direktni vpliv na naravne nevarnosti, je mo. v naravi a nati tudi druge, na kratki rok manj opa ne, vplivne dejavnike. Primer takih sprememb je sprememba toplotnih re imov na ra ličnih nad­morskih vi inah. Ker se tovrstne spremembe dogajajo sko i dalj e časovno obdobje so te je prepo navne, ato je i jemno pomembno, da se okoljske dejavnike opa uje in meri sistematično in neprekinjeno. Na območjih povečane stopnje ogro enosti je treba v postaviti ali nadgraditi sistem opo arjanja. Le ta pred­stavlja tudi podlago a načrtovanje in i vajanje pripravljalnih aktivnosti varstva pred naravnimi nesrečami. Kot primera dobre prakse sta v priporočilih opisana dva projekta i Slovenije. primer v postavi­tve video nad ora a a čito pred po ari na slovenskem Krasu (Medmre je 6) in primer v postavitve prognostičnega modela Sava Soča v okviru projekta bObER (Medmre je 7). Poleg tega je predstavljen e primer v postavitve opa ovalnega sistema a godnje prepo navanje nevarnosti aradi sprememb v permafrostu na ju nem Tirolskem (provinca bol ano) v Italiji (Medmre je 8). 4­Pred­vi­de­va­nje­in­bvla­• ­va­nje­. vih­tve­gan. Vpliv podnebnih sprememb lahko neposredno ali posredno destabili ira alpsko okolje. Potencialna nova tveganja morajo biti prepo nana, preden se aradi njih godi katastrofalni dogodek. Zato je treba poseb­no po ornost nameniti identifikaciji novih tveganj, njihovi vključitvi v planiranje in implementacijo ustre nih ukrepov. Ti ukrepi naj bi bili prilagodljivi, v skladu  vsakokratno nastalo situacijo ob pojavu nevarnosti, kar omogoča tudi upo tevanje spremenljivega vpliva sicer te ko predvidljivih posledic pod­nebnih sprememb. V. adnjih desetletjih se na celotnem območju Alp ledeniki s pospe eno hitrostjo manj ujejo in umikajo. Čeprav je večina ledenikov natno oddaljena od naseljenih območij, pa lahko po drugi strani posledice i ginjanja ledenikov se ejo elo daleč. Na območjih nekdanjih ledenikov se lahko ra vijejo ru ilni hudourni ki ero ijski procesi, ki v dolino transportirajo ogromne količine erodiranega neve ane­ga materiala. Posebni problem so nova ledeni ka je era, ki so lahko potencialni v rok hudourni kega i bruha. Kot primer dobre prakse je podan primer sistematične anali e in spremljanja nove nevarnosti ara­di ledeni ke ero ije v dolini Aosta, Italija. Strokovnjaki redno pregledujejo ledenike in spremljajo podatke o obstoječih ledeni kih je erih ter dokumentirajo pojav novih. Posebej skrbno spremljajo ra voj nevar­nih procesov, ki ogro ajo naselja in infrastrukturo. ugotovljene spremembe, ki naka ujejo ra voj dogodkov v ne eleni smeri, so podlaga a sprejem eventualno potrebnih preventivnih ukrepov (Medmre je 9). Drugi primer dobre prakse je primer re evanja problematike povečane ogro enosti doline aradi mo nega nenadnega popolnega i litja novo nastalega ledeni kega je era (posledica topljenja ledeni­ka) v v no ju spodnjega ledenika Grindelwald v. vici. Zaradi presoje, da lahko nenadna poru itev privede do ru ilnega poplavnega vala, so i vedli elo ahtevni interventni ukrep dreniranja je era prek 2,4 km dolgega predora, ki so ga i vrtali v. ivo skalo i doline nav gor (400 m vi inske ra like). Delo so kon­čali v osmih mesecih in skupaj  vsemi ostalimi ukrepi agotovili varnost doline. Primer je podrobno dokumentiran na internetu prek katerega je ainteresirana javnost lahko spremljala napredovanje del (Medmre je 10). 5­Pri­la­. ­di­tev­‰ s. p­. v­• . ­če­va­nja­in­kar­ti­ra­nja­nevar­. ­sti­in­g' ­že­. ­sti­z vi­di­ka­u‰ ­šte­va­nja­‰ sledi. spre­memb­‰ d­neb­j‡ Zemljevidi nevarnosti in ogro enosti bistveno prispevajo k večjemu a navanju naravnih nevarno­sti in so temelj a celostno obvladovanje naravnih nesreč. S tega vidika je i redno pomembno, da se redno osve ujejo in posodabljajo (kot je ahtevano v evropski poplavni direktivi), ter da se pri tem upo teva vse spremembe v naravnem in spremenjenem okolju; v idealnih primerih pa tudi ugotovi­tve i bolj anih in natančnej ih projekcij podnebnih sprememb in  njimi pove animi potencialnimi vplivi. Primer dobre prakse prihaja i Lihten tajna, kjer so na podlagi Zakona o go dovih e leta 1995 na celotnem območju dr ave ačeli  i delavo emljevidov nevarnosti a poplave, emeljske in sne ne pla­ ove ter padajoče kamenje. Delo so končali leta 2001, ko so obdelali vso dr avo, tudi neposeljena območja. ba o podatkov redno posodabljajo, lasti po obse nih nevarnih naravnih dogodkih. Ob takih prime­rih je namre. mogoče prei kusiti natančnost emljevidov in narediti popravke (Medmre je 11). 6­Iz• lj­ša­nje­. r­di­na­ci­je­med­p' ­s. r­skim­načr­. ­va­njem­in­‰ d' č­jem­bvla­• ­va­nja­narav­nih­nesre. Zaradi omejenega ra polo ljivega prostora a poselitev velikokrat prihaja do nav kri ja interesov lasti na področjih poseljevanja, infrastrukture, turi ma in preventivnega ukrepanja pred naravnimi nevar­nostmi. Vplivi podnebnih sprememb bodo lahko pov ročili povečano ranljivost posame nih elementov prostora in nove konflikte. Da bi na li trajnostno re itev, je treba i bolj ati koordinacijo med prostor­skim načrtovanjem in sistemom varstva pred naravnimi nesrečami. Zlasti v postopkih regionalnega in lokalnega prostorskega načrtovanja je treba upo tevati potencialne spremembe v ra ličnih scenari­jih ogro enosti, pri čemer morajo sodelovati vsi pri adeti sektorji in dele niki. Kot primer dobre prakse je i postavljen evropski projekt CLIS— (Prilagajanje podnebnim spre­membam  orodji prostorskega načrtovanja), ki i haja i projekta Clim­Ch­Alp. Projekt naj bi prispeval k sprejemanju podnebnih sprememb . agotavljanjem podnebno-varnih prostorskih re itev. CLIS— se av ema a umestitev prostorskega načrtovanja, kot ključnega akterja a prihodnji trajnostni ra ­voj  vidika upo tevanja podnebnih sprememb (Medmre je 12). Primer dobre prakse je tudi preselitev prebivalcev aradi ogro enosti pred naravnimi nevar­nostmi v naselju brien , ( vica). Tudi aradi tega dejstva so ljudje v veliki meri marsikje anemarili godovinsko vedenje in i ku nje o potencialnih nevarnostih, naselja so pomaknili bli e k rekam in hudournikom in tako marsikje poselili območja i postavljena naravnim nevarnostim. Avgusta 2005 je v hudourniku Glyssibach nastal drobirski tok, ki je v območju odlaganja asul velik del vasi brien . Anali a dogodka je poka ala, da je aradi povečevanja pogostosti in inten ivnosti nevarnih narav­nih dogodkov, najverjetneje aradi podnebnih sprememb, potrebno iskati bolj dolgoročnej e in trajnostne re itve kot golj tehnične varovalne objekte. I postavilo se je vpra anje ali naj obnovijo deset povsem uničenih stanovanjskih objektov in jih ustre no a čitijo pred podobnimi dogodki ali pa prebivalce teh stavb preselijo in s tem pridobijo ve. prostora a vodotok in a bolj racionalne varovane ukrepe. Po presoji ra ličnih mo nosti so se odločili a kombinacijo ra ličnih ukrepov, tako v povirju, kot na hudourni kem vr aju in a preselitev desetih dru in. To je bil prvi nan primer tega velikostnega reda v. vici, ko se je aradi naravnih nevarnosti raj i i bralo preselitev, kot drage varovalne ukrepe (Med­mre je 13). 7­Vz‰ ­stav­lja­nje­kul­tu­re­g' ­že­. ­sti­in­uva­ja­nje­dia­. ­ga­. g' ­že­. ­st. Sprejemanje odločitev na podlagi ocene ogro enosti pred naravnimi nevarnostmi in načrtovanje ustre ­nih varovalnih ukrepov od odločevalcev ahteva miselni preskok od amisli o popolni a čiti pred naravnimi nevarnostmi do ideje o v postavitvi kulture ogro enosti o iroma sobivanja  določeno stopnjo ogro enosti. To ahteva dodatne napore na področju povečevanja o ave čenosti prebivals­tva, na področju ciljnega komuniciranja in i menjave informacij, na področju i obra evanja na vseh teritorialnih ravneh in v vseh pri adetih sektorjih. uspeh je mogo. samo ob ustre ni vključenosti vseh akterjev v t. i. dialog o ogro enosti, od policije, uradnikov, poslovne ev, avarovalni tva in pre­bivalstva. Primer dobre prakse je projekt vicarske platforme a naravne nesreče PLANAT, ki je na pod­lagi akcijskega načrta in osmih podprojektov pristopila k v postavljanju in podpori učinkovitega dialoga o ogro enosti na ravni dr ave. Posebna po ornost je usmerjena na lokalno raven, kjer pri­haja do neposrednega naslavljanja prebivalstva. V ta namen je bil ra vit poseben delovni pripomoček, ki v obliki obra cev in vpra anj pomaga voditi učinkovit dialog med ve. ra ličnimi dele niki (Med­mre je 14). 8­Kre­pi­tev­indi­vi­dual­ne­pri­prav­lje­. ­sti­in­pre­vid­. st­ne­ga­de. ­va­nj‡ Pripravljenost prebivalstva a prev em delne osebne odgovornosti a obvladovanje ogro enosti pred naravnimi nevarnostmi e vedno ni adostna. Pri adevati si je treba a povečanje o ave čenosti jav­nosti, da bi ljudje bolje ra umeli potrebo po obvladovanju ogro enosti kot skupno nalogo. Določene primere ogro enosti, s katerimi se soočajo posame niki in njihove materialne dobrine se lahko manj­ a  lokalno strukturno a čito, na primer prilagojena asnova stavbe in v postavitev struktur sodelovanja in javno-asebna partnerstva. Avstrija je i dala poučno publikacijo iveti  naravnimi nevarnostmi (Medmre je 15), s kate­ro je spodbudila javnost, posebej pa e lastnike stavb, upane, da bi prev eli določen del napora a manj evanje ogro enosti in i vedli priporočljive preventivne ukrepe, ki lahko bistveno manj ajo ranljivost njih samih, in njihove lastnine na bodoče ekstremne dogodke. Pri pisanju publikacije so sodelovali prostorski načrtovalci, strokovnjaki a naravne nevarnosti, arhitekti in gradbeni in enirji. Na enem mestu so brali nanje in praktične nasvete, kako okrepiti in a čititi svojo ogro eno last­nino. Informacije se nana ajo tako na gradnjo novih objektov kot na prilagoditev e dokončanih objektov. I Avstrije je tudi drugi primer dobre prakse, ki prika uje sodelovanje prebivalstva na področju uprav­ljanja in urejanja voda. Podlaga a ustanavljanje neke vrste vodnih posvetovalnih teles je v avstrijskem akonu a vode i leta 1959 (Medmre je 16). 9­Iz• lj­ša­nje­baze­zna­nja­in­pre­. s­reši­tev­v prak­” Konkretnih posledic podnebnih sprememb na procese naravnih nevarnosti na krajevni ravni ni mogo­če natančno predvideti. Nujen je velik napor a i bolj anje nanstvenih podlag, agotavljaje bolj lokalno in regionalno diferenciranih informacij in a prenos tega nanja po prilagojenih pristopih a posame ­ne ciljne skupine. Anali a stro kov in koristi prilagoditvenih mo nosti pripomore k la jemu določevanju prioritet ter bistveno podpira postopek odločanja v negotovih pogojih. I menjava in sodelovanje med alpskimi dr avami obljublja jasno dodano vrednost v vseh teh pogledih. Primera dobre prakse sta klimatolo ka tudija sne nih pla ov v. adnjih 50 letih na območju fran­coskih Alp (Eckert s sodelavci 2012) ter mednarodni projekt Per­ma­NE‘ (2008 2011): Dolgoročni sistem opa ovanja območij permafrosta (Medmre je 17). 10­Ohra­nja­nje­in­iz• lj­še­va­nje­funk­c. ­nal­. ­sti­va' ­val­nih­. z­• . Na dolgi rok bo povečanje temperature, pogostej e in inten ivnej e su e in irjenje kodljivcev in bole ­ni vplivalo na varovalne go dove  drevesnimi vrstami, ki se ne morejo prilagoditi na tak ne ra mere. Ker varovalni in a čitni go dovi marsikje igrajo ključno vlogo pri manj evanju ogro enosti, ki jo pov­ ročajo naravne nevarnosti, je ključno, da v dr ujemo in ohranjamo njihovo stabilnost in funkcionalnost, če se i ka e potreba pa i vajati i bolj ave. Pro ni varovalni go dovi ahtevajo prilagodljive re itve a njihovo upravljanje in i vajanje nege. Ti ukrepi lahko vključujejo i bolj anje strukture sestojev, spod­bujanje ustre nega dele a posame nih rastlinskih vrst, spodbujanje naravne pomladitve, preprečevanje go dnih po arov in atiranje kodljivih organi mov in bole ni. Primer dobre prakse je nem ka iniciativa o gorskem go du i leta 2007 (Medmre je 18). 7 Sklep Čeprav ima Slovenija elo ra vit sistem varstva pred naravnimi nesrečami, je kljub temu  vidika pričakovanih vplivov podnebnih sprememb močno i postavljena in ranljiva. Tako kot večina dr av  območja Alp pristopa k oblikovanju in i vajanju bla ilnih in prilagoditvenih ukrepov na podnebne spremembe. Aktivna mednarodna i menjava nanja in i ku enj v okviru Alpske konvencije je na tem področju elo pomembna in dobrodo la. Deset priporočil sicer ne prina a revolucionarno novih idej in pristopov, predstavlja pa logičen okvir a nadaljnje poglobljeno mednarodno sodelovanje in iska­nje optimalnih poti do bolj v dr nega ravnanja  okoljem in večje varnosti prebivalcev. 8 Viri in literatura Alpska konvencija 2013a: PLANALP. Medmre je: http://www.alpconv.org/sl/organi ation/groups/WGH­a ards/default.html/ (2. 9. 2013). Alpska konvencija 2013b: Mandat Platforme a naravne nesreče a obdobje 2013 2014. Medmre je: http://www.alpconv.org/sl/organi ation/groups/WGHa ards/Documents/mandate2013 2014^ PLANALP_sl.pdf/ (2. 9. 2013). Eckert, N., Keylock, C. j., Castebrunet, H., Lavigne, A., Naaim, M. 2012: Temporal trends in avalanche activity in the french Alps and subregions: from occurrences and runout altitudes to unsteady return periods. journal of Glaciology 59. Cambridge. EC European Commission 2009: White Paper. Adapting to climate change: Towards a European frame­work for action, Medmre je: http://eur-lex.europa.eu/LexuriServ/LexuriServ.do?uri=COM:2009: 0147:FIN:EN:PDF/ (24. 12. 2013). EEA European Environment Agency 2009: Regional climate change and adaptation. The Alps facing the challenge of changing water resources. Kopenhagen. Medmre je: http://www.eea.europa.eu/pub­lications/alps-climate-change-and-adaptation-2009/ (2. 9. 2013). Greminger, P., Zischg, A. 2011: AdaptAlp WP6 Final Report. Risk management and risk prevention. Medmre je: http://www.adaptalp.org/index.php?option=com_docman&task=doc_view&gid= 501&tmpl=component&format=raw&Itemid=79/ (24. 12. 2013). Medmre je 1: http://www.alpconv.org/sl/organi ation/groups/WGHa ards/default.html/ (2. 9. 2013). Medmre je 2: http://www.alpconv.org/sl/organi ation/groups/WGWater/default.html/ (2. 9. 2013). Medmre je 3: http://www.wwa-ro.bayern.de/ (2. 9. 2013). Medmre je 4: http://www.lebensministerium.at/ (2. 9. 2013). Medmre je 5: http://www.llv.li/amtsstellen/llv-abs-sicherheit_in_liechtenstein.htm/ (2. 9. 2013). Medmre je 6: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=rd13.htm/ (2. 9. 2013). Medmre je 7: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/Eu%20sofinancira/ (2. 9. 2013). Medmre je 8: http://www.aineva.it/ (2. 9.2013). Medmre je 9: http://www.fonda ionemontagnasicura.org/ (2. 9. 2013). Medmre je 10: http://www.gletschersee.ch/ (2. 9. 2013). Medmre je 11: http://www.gdi.liv.li/ (2. 9. 2013). Medmre je 12: http://www.clisp.eu (2. 9. 2013). Medmre je 13: http://www.planat.ch/de/bilder-detailansicht/datum/2011/03/16/murgaenge-brien -2005/ (2. 9. 2013). Medmre je 14: http://www.planat.ch/de/risikodialog/ (2. 9. 2013). Medmre je 15: http://www.lebensministerium.at/publikationen/wasser/leben_mit_naturgefahren.html/ (2. 9. 2013). Medmre je 16: http://www.wg-schmittenbach.at/ (2. 9. 2013). Medmre je 17: http://www.permanet-alpinespace.eu/ (24. 12. 2013). Medmre je. 18: http://www.forst.bayern.de, http://www.hswt.de, http://arcgisserver.hswt.de/Winalp/ (24. 12. 2013). PLANALP 2010: Integral natural ha ard risk management: recommendations, Medmre je: http://www.alp­conv.org/en/organi ation/groups/WGHa ards/Documents/20111221PLANALP_Hotspot_Paper.pdf/ (2. 9. 2013). PLANALP 2013: Alpine strategy for adaptation to climate change in the field of natural ha ards; Med­mre je: http://www.alpconv.org/it/organi ation/groups/WGHa ards/Documents/PLANALP_Alpine^ strategy.pdf/ (2. 9. 2013). 138 ZAVEDANJE VREMENSKE IN PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI PRI PREBIVALCIH SLOVENIJE IN NJIHOVA PRIPRAVLJENOST NA UKREPANJE dr.­Mar­ko­Poli Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fi. ­› f­ska­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­psi­. ­. ­gi­. ,­Ašker­če­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­ljana, S. ­ve­ni­j‡ mar­. .‰ ­lic@guest.ar­nes.s. dr.­Bar­ba­ra­Lam­pi ,­dr.­Mar­ko­Krevs,­dr.­Du an­Plut,­dr.­Ire­na­Mrak,­dr.­Karel­Natek,­dr.­Dar­ko­Ogrin Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fi. ­› f­ska­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­g. ­gra­fi­. ,­Ašker­če­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na, S. ­ve­ni­j‡ bar­ba­ra.lam­pic@ff.uni-lj.si,­mar­. .krevs@ff.uni-lj.si,­dusan_plut@t-2.net,­ire­na.mrak@ff.uni-lj.si,­karel.na­­tek@guest.ar­nes.si,­dar­. . grin@ff.uni-lj.s. dr.­Bo t­jan­Bajec Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­Fi. ­› f­ska­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­psi­. ­. ­gi­. ,­Ašker­če­va­cesta 2,­SI –­1000 Ljub­ljana, S. ­ve­ni­j‡ • st­jan.ba­jec@ff.uni-lj.s. IZVLEČEK Za­ve­da­nje­vre­men­ske­in­pod­neb­ne­spre­men­lji­vo­sti­pri­pre­bi­val­cih­Slo­ve­ni­je­in­nji­ho­va­pri­prav­ljenost na­ukre­pa­nje Pris­pe­vek­brav­na­va­d. s­pre­bi­val­cev­S. ­ve­ni­je­• ­vre­men­ske­in­‰ d­neb­ne­spre­men­lji­. ­sti,­d­zave­da­­nja,­• ­zaz­na­ve­nji­. ­vih­vz' ­. v­in­‰ sle­dic­ter­nji­. ­. ­pri­prav­lje­. st­na­ukre­pa­nje.­Vre­men­ska­in­‰ d­neb­n‡ spre­men­lji­. st­zaje­ma­ta­vse­bli­ke­izred­nih­vre­men­skih­in­‰ d­neb­nih­raz­mer,­ki­ima­. ­raz­li­čen­ča” v­n. in­kra­jev­ni­bseg,­kar­te­žu­je­nji­. ­. ­ustrez­. ­zaz­na­. .­‘ ­se­kaže­tudi­v ‰ ­. ­s. ­napač­nem­razu­me­vanj` nji­. ­vih­vz' ­. v.­Izsled­ki,­pri­• b­lje­ni­na­‰ d­la­gi­d. ­. ­' v­1311 an­ke­ti­ran­cev,­‰ d­pi­ra­. ­u. ­. ­vi­tve,­d‡ se­pre­bi­val­ci­S. ­ve­ni­je­zave­da­. ­vre­men­skih­in­‰ d­neb­nih­spre­memb,­ki­jih­pri­pi­su­je­. ­pred­vsem­č. vešk. dejav­. ­sti­ter­” ­zara­di­njih­tudi­zaskrb­lje­ni.­M. ­gi­že­izva­ja­. ­raz­lič­ne­ukre­pe,­s ka­te­ri­mi­ne‰ ­sred­. in­‰ sred­. ­bla­ži­. ­nji­. ­ve­‰ sle­di­ce.­U. d­na­sli­ka pa­na­držav­ni­rav­ni­zble­di­b­v na­ši­druž­bi­že­večkra. izka­za­nem­dejs­tvu,­da­s. ­na­dekla­ra­tiv­ni­rav­ni­pri­prav­lje­ni­mar­si­kaj­nare­di­ti,­dejan­s. ­pa­gre­vse­m. . ‰ ča­sne­je. KLJUČNE­BESEDE vre­men­ska­spremenlji. st,­‰ d­neb­na­spre­men­lji­. st,­zaz­na­va­nje,­g. ­bal­. ­segre­va­nje­zrač­ja,­ukre­p. ABSTRAC‘ Weather­and­climate­change­awareness­among­the­inhabitants­of­Slovenia­and­their­preparedness to­react The­paper­discusses­the­relat. n­f­inhabitants­f­S. venians­. wards­weather­and­climate­change –­f' . the­awareness,­. ­percept. n­f­the­causes­and­. nsequences­as­well­as­their­preparedness­. ­res‰ nd.­Weathe' and­climate­change­en. unter­all­the­… rms­f­except. nal­weather­and­climate­. ndit. ns­which­have­var­. us­time­and­spatial­extent­that­negatively­impact­their­p' per­percept. n.­This­is­usually­reflected­in­th. ften­misunders. d­causes­f­the­change.­The­preliminary­results­based­n­the­res‰ nses­f­the­1311 ques­t. nnaires­s. w­that­S. venians­are­aware­f­the­weather­and­climate­change­which­they­re. gnize­as­bein. caused­by­human­activities.­The­changes­al” ­. ncern­them­and­many­are­already­implementing­var. u” M. Polič, b. Lampič, M. Krevs, D. Plut, I. Mrak, K. Natek, D. Ogrin, b. bajec measures­in­rder­. ­directly­r­indirectly­alleviate­the­. nsequences.­On­the­ther­hand­in­the­nat. na. ‰ litics­and­‰ licies­the­react. n­is­much­s. wer­which­. nfirms­the­fact­that­. stly­n­a declarative­leve. we­are­prepared­. ­act. KEY­WORD. weather­variability,­climate­changes,­percept. n,­g. bal­warming,­measure” 1 Uvod Človekovo a navanje sprememb v okolju je pomemben v vod tako a njegovo uspe no prilagaja­nje spremembam kot tudi a bla enje njihovih posledic. Ra iskava a navanja vremenskih in podnebnih sprememb med prebivalci Slovenije, ra umevanje njihovih v rokov in posledic, dosedanje in načrto­vano od ivanje prebivalstva, je interdisciplinarna in pove uje psihologijo in geografijo, ki proučujeta tako način od ivanja človeka kot apletene naravne in antropogene procese v okolju. Kot je apisano v poročilu Ameri kega psiholo kega dru enja o podnebnih spremembah (Swim in sodelavci 2009), so v preteklem stoletju človekove dejavnosti spremenile podnebje na Zemlji če tem­peraturni okvir, v katerem se je v. adnjih 10.000 letih (po adnji ledeni dobi) ra vijalo člove tvo. Podnebne spremembe, ki so bile sprva bolj domena obravnavanja nanstvenikov, vse bolj animajo tudi ir o jav­nost. To se ka e tudi v povečanem tevilupsiholo kih ra iskav, pove anih  njimi, e posebej po letu 1980. Njihovo tevilo se je bistveno povečalo v. adnjem desetletju, tudi aradi vse večjega avedanja strokovne in ir e javnosti o njihovi pomembnosti a pre ivetje člove tva. Tako je tudi ve. uglednih psiholo kih dru enj (npr. Ameri ko psiholo ko dru enje, Avstralsko psiholo ko dru enje, dru enje Psihologi a socialno odgovornost in druga) s svojimi aktivnostmi opo orilo na psiholo ka spo nanja pove ana s podnebnimi spremembami in na nujnost aktivnosti a njihovo preprečevanje o iroma bla itev posledic. Ta spo nanja so pomembna, saj so vremenske in podnebne spremembe tako posledica notranje spre­menljivosti v vremenskem in podnebnem sistemu kot tudi unanjih vplivov. Ti so lahko naravni in antropogeni. V. adnjih desetletjih so v ospredju predvsem slednji, ki se ka ejo v nara čanju koncen­tracije toplogrednih plinov v atmosferi, ki spreminjajo njene prena alske lastnosti in, kakor vse ka e, Sli­ka 1:­Pada­vin­ski­sce­na­ri­ji­za­• • ­če­‰ d­neb­je­pri­nas­” ­• lj­ne. ­. ­vi.­— ­vsej­ver­jet­. ­sti­• ­ve. ekstrem­nih­pada­vin­skih­• . d­. v,­na­eni­stra­ni­dalj­ših­pada­vin­skih­b• ­bij­z. bil­ni­mi­pada­vi­na­m. i. ‰ ve­ča­. ­‰ plav­. ­g' ­že­. st­. ,­na­dru­gi­stra­ni­pa­dalj­ših­sušnih­b• ­bij.­Na­sli­ki je­‰ plav­lje­. Ljub­ljan­s. ­bar­je­b­‰ pla­vah­sep­tem­bra 2010. M. Polič, b. Lampič, M. Krevs, D. Plut, I. Mrak, K. Natek, D. Ogrin, b. bajec pov ročajo postopno nara čanje globalne temperature (Ogrin 2005). Mnogi vplivi so prostorsko spe­cifični aradi geografskih ra lik v učinkih in od ivi nanje utegnejo ahtevati pomembne kulturne premike. Večina klimatologov in meteorologov po svetu je prepričanih, da je antropogeno spreminjanje glo­balnega podnebja realnost. Pove ujejo ga predvsem  nara čanjem koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi, predvsem ogljikovega dioksida (Kajfe bogataj 2001; Fagan 2005) in s tem pove anim pove­čanim toplogrednim učinkom, ki se ka e v postopnem globalnem segrevanju o račja. Koncentracija ogljikovega dioksida je bila leta 2012 e 394 ppm (Kajfe bogataj 2012, 56), kar je okoli 40 % nad kon­centracijo pred industrijsko dobo. O račje pri tleh se je v. adnjih 100 letih segrelo a okoli 0,8 C (Stali če SMD o podnebnih spremembah, 8), večina tega trenda odpade na segrevanje po letu 1980. S segreva­njem o račja na globalni in lokalni ravni se spreminjajo tudi druge vremenske in podnebne ra mere ter pokrajinske načilnosti. I postaviti velja nara čanje gladine svetovnega morja, akisovanje morij, spreminjanje padavinskega re ima in povečevanje su nosti, taljenje gorskih ledenikov in polarnih ledenih pokrovov ter spremembe v biosferi, kot so i umiranje in migriranje vrst (Ogrin 2012). Večina strokovnja­kov tudi meni, da se bodo sedanji trendi nadaljevali vsaj prvi dve tretjini 21. stoletja, spremembe pove ane  njimi bodo bistveno inpraviloma negativno vplivale na globalne ekosisteme, ogro ale opravljanje ivljenj­sko pomembnih ekosistemskih funkcij, manj ale biotsko ra novrstnost, ote evale materialno dejavnost člove tva in proi vodnjo hrane ter poslab ale bivalne pogoje. V primeru nadaljevanja dosedanjih tren­dov se bodo emisije toplogrednih plinov do konca 21. stoletja podvojile (Yamin in Depledge 2004). Prav tako podnebne spremembe ljudje te ko opa ijo aradi njihove dolgoročnosti, ra meroma poča­snega ra voja in ra nolikosti pojavnih oblik. So apleten in pester pojav, ki ga je mo no presojati  ra ličnih vidikov. Ljudje namre. ne do ivljamo podnebnih sprememb golj neposredno, ampak tudi prek infor­macij v medijih ter  i obra evanjem. Osebna i ku nja je pogosto posredna in ato delna ter kot taka lahko tudi avajajoča. Podnebne spremembe so tudi pomembni gonilniki mnogih naravnih nesreč. Swim in sodelavci (2009) obravnavajo člove ke ra se nosti podnebnih sprememb na podlagi ugotovitev Ame­ri kega psiholo kega dru enja. Podnebne spremembe tako vključujejo a navo tveganja, psiholo ko blagostanje, medskupinske odnose, ranljivost ra ličnih skupin, njihovo sposobnost prilagajanja in tudi ra lična etična vpra anja. ukrepi se lahko srečujejo tudi  odpori, tako na individualni kot na vi jih ravneh, tudi dr avnih. V prispevku predstavljamo, kako prebivalci Slovenije ra umejo podnebne spremembe, kje vidijo njihove v roke, katere so pojavne oblike in posledice ter kaj so sami pripravljeni storiti a njihovo bla i­tev o iroma preprečevanje. 1.1 Teoretična izhodišča zaznavanja Teorij, ki bi nam lahko pomagale ra umeti od ive ljudi na podnebne spremebe, od njihovega ra u­mevanja do vedenja, je več. Do podnebnih sprememb se mnogi ljudje ne vedejo dosledno, kar lahko ra lagamo s tem, da podnebne spremembe a navajo kot psiholo ko oddaljeno adevo, ki pri adeva druge kraje in druge ljudi ter adeva predvsem prihodnost. Teorija sestavljenih ravni (C n­strual­leve. th. ry), ki sta jo ra vila Liberman in Trope (2008), govori o. tirih ključnih ra se nostih psiholo ke ra ­dalje: prostorski ali geografski ra dalji, časovni ra dalji, ra dalji med opa ovalcem in socialno tarčo (drug posame nik ali skupina) in negotovosti (kolik na je verjetnost, da se bo nek dogodek godil). Podnebne spremembe naj bi bile v. a navah oddaljene na vseh ra se nostih (Spence in sodelavci 2012). Po tej teoriji naj bi bila psiholo ka ra dalja do nekega objekta ali dogodka neposredno pove ana  na­činom, na katerega si ga ljudje amislijo. Psiholo ko oddaljeni dogodki so astopani  abstraktnimi konstrukti na visoki ravni, ki jih sestavljajo splo ne dekontekstuali irane lastnosti. Psiholo ko bli nji dogodki so astopani s konkretnimi konstrukti na ni ki ravni in jih sestavljajo posebne kontekstual­ne podrobnosti. Obojni dra ljaji so astopani v podobnem miselnem prostoru, vse ra se nosti ra dalje so prepletene tako, da vpliv na enem vidiku ra dalje lahko vpliva na vse druge. Pomembna ra lika med abstraktnimi in konkretnimi predstavami je v njihovi čustveni moči in vplivu. Kot pi ejo Swim in sode­lavci (2009), abstraktne in časovno oddaljene posledice nimajo konkretnih asociacij s sedanjostjo in bli ino, ato ne v bujajo toliko strahu. ugotovitve (Spence in sodelavci 2012) ka ejo, da so podnebne spremembe na ra ličnih ra se nostih lahko tako psiholo ko oddaljene kot bli nje. Ve. ra iskovalcev je opo orilo na vpliv kulture na a navo tveganja. Douglas in Wildavsky (1982) ra likujeta pet ra ličnih kultur (hierarhično, individualistično, egalitarno, fatalistično in pu čavni ko), ki se ra likujejo po v orcih medosebnih odnosov tako, da to vpliva na a navo tveganja. Hierarhično urejene skupine a navajo industrijska in tehnolo ka tveganja kot prilo nosti in tako manj nevarna, egalitarne skupine pa jih a navajo kot gro njo svojemu socialnemu ustroju. Leiserowit (2006) je s svo­jimi ra iskavami ta pogled podprl. upo tevati je treba tudi poglede Slovica (1987) in drugih, ki so se ukvarjali . a navo tveganja ter proučevali tudi ra like med strokovnjaki in laiki. Presoje slednjih pogosto ajemajo ir e vidike, stro­kovne pa se omejujejo na statistične podatke. Neredko se lahko vpra amo, akaj se ljudje včasih takoj od ovejo na opo orilo, drugi. pa sploh ne in se celo ne menijo a opo orila o resni nevarnosti. Na ta vpra anja sta odgovorila predvsem Fischoff in Slovic s sodelavci (1986). I njihovih ra iskav i haja, da je boja en pred neko nevarnostjo večja, če: je i postavljenost neprostovoljna (je , grajen nad naseljem); je neenako ra pr ena (nekateri imajo korist, drugi kodo); je nei ogibna; i haja i ne nanega ali novega vira; jo pov roča človek; pov roča skrito in nepovratno kodo (bole en, ki i bruhne ve. let po i postavljenosti); e posebej ogro a majhne otroke in nosečnice in prihodnje generacije; oblika smrti v buja posebno gro o; po koduje nane osebe in ne ne nanih rtev; jo nanost slabo ra ume; odgovorni vir(i) ponuja(jo) protislovne trditve. Posame ni dejavniki so med seboj odvisni. Lahko jih uporabimo tudi pri napovedi a nave nevar­nosti. Omenili smo e, da je od osemdesetih let 20. stoletja dalje animanje a psiholo ke vidike podneb­nih sprememb vse bolj nara čalo. Poročilo o podnebnih spremembah (Eurobaromer 2011) ka e ra lične vidike odnosa prebivalstva do podnebnih sprememb v evropskih dr avah. Re ultati ka ejo, da evrop­ska javnost podnebne spremembe vidi kot drugi največji svetovni, lahko rečemo tudi globalni problem (takoj a rev čino in lakoto ter pomanjkanjem pitne vode). Ra iskave (na primer Swim in sodelavci 2012) so opo orile tudi na mnoge druge načilnosti a ­nave podnebnih sprememb, od njihovega napačnega pove ovanja  o onsko luknjo, me anja pojmov ‘vreme’ in ‘podnebje’, vplivov politične pripadnosti na njihovo a navo (v ZDA jih kon ervativni repub­likanci v večji meri pojmujejo kot naraven proces, liberalni demokrati pa a pov ročen po ljudeh), medkulturnih ra lik v. a navi vloge aupanja v. nanstvenike, medijskih prika ov. 2 Metoda V ra iskavi je sodelovalo 1311 oseb, ki so predstavljale kvotni v orec prebivalcev vseh slovenskih statističnih regij. Spolno je bil v orec i enačen (51,1 % ensk in 48,9 % mo kih), stari so bili od 18 do 90 let, s povprečno starostjo 43,79 let (SD =16,08 let). Večina (40 %) je dokončala srednjo olo, 30,4 % visoko ali univer o, 19,6 % poklicno in 9,3 % osnovno olo ali manj. Večina (51,7 %) je bila aposlenih, 17,3 % je bilo tudentov, 15,7 % upokojencev, 9,4 % samo aposlenih in 5,8 % bre poselnih. V orec ni povsem repre entativen a prebivalce Slovenije, saj je sku al predvsem v. adostnem tevilu ajeti pre­bivalce vseh regij. Pri i boru smo bili posebej po orni na astopanost anketiranih, ki se ukvarjajo M. Polič, b. Lampič, M. Krevs, D. Plut, I. Mrak, K. Natek, D. Ogrin, b. bajec s kmetijstvom, saj lahko pričakujemo, da ta del populacije drugače, bolj neposredno, dojema podneb­ne spremembe, v primerjavi  ljudmi drugih poklicev. Za namene ra iskave smo uporabili vpra alnik, narejen na osnovi ve. tujih ra iskav (Spence in sode­lavci 2012), predhodno i vedenega poglobljenega intervjuja o podnebnih spremembah, opravljenega s 17 osebami ra ličnih poklicev ter ra ličnih drugih teoretičnih in praktičnih i hodi . (Aj enova teori­ja načrtovanega vedenja, teorija sestavljenih ravni, teorija miselnih modelov, animanje a odnos kmečkega prebivalstva do podnebnih sprememb). Ob osnovnih podatkih o anketirancih so vpra anja ajemala stali ča do obstoja podnebnih sprememb, njihovih v rokov in posledic ter mo nih protiukrepov, prisot­nost ra ličnih vedenj pove anih  bla itvijo o iroma preprečevanjem posledic. Anketiranje je bilo i vedeno osebno, na domu anketirancev od januarja do junija 2013. I vedli so ga tudenti geografije Filo ofske fakultete univer e v Ljubljani in univer e v Mariboru, tudenti Viso­ke ole a varstvo okolja i Velenja in tudenti Fakulteta a turistične tudije univer e na Primorskem. Vsi so bili predhodno se nanjeni  anketnim vpra alnikom, prejeli so tudi navodila glede i bora udele­ encev na terenu. V v orec smo ajeli prebivalce i vseh slovenskih statističnih regij. Za vnos podatkov smo uporabili spletno orodje, ki je omogočilo učinkovitej e sodelovanje anketarjev i ra ličnih delov Slovenije. Statistične anali e smo i vedli s pomočjo programa SPSS. 3 Rezultati in razprava Mnenja anketirancev o obstoju vremenskih in podnebnih sprememb smo preverjali  vpra anjem, ali se je v. adnjih 100 letih podnebje na Zemlji spremenilo. Večina udele encev se  obstojem teh spre­memb strinja (58,9 %) o iroma elo strinja (27,4 %) (slika 2). Le 13,7 % se jih s tem bolj ali manj ne strinja. Podatki podpirajo dosedanje ugotovitve (Eurobarometer 2011; To in sodelavci 2013), da se prebival­ci Slovenije elo avedajo podnebnih sprememb. enske se podnebnih sprememb avedajo nekoliko bolj kot mo ki (srednja ocena 3,16 nasproti 3,01), ni pa statistično pomembnih ra lik med ra lično i obra enimi. Nasploh so enske nekoliko bolj občutljive a podnebne spremembe. Sli­ka 2:­Stri­nja­nje­s tr­di­tva­ma,­da­se­je­v zad­njih­20 le­tih­bis­tve­. ­‰ ve­ča­. ­šte­vi­. ­vre­men­skih­ujm­n‡ Zem­lji­in­v S. ­ve­ni­ji. Večina udele encev se strinja s trditvijo, da se je tevilo ujm v. adnjih 20 letih povečalo, tako na Zem­lji kot v Sloveniji. enske so v to nekoliko bolj prepričane kot mo ki (3,19 nasproti 3,06 in 3,11 nasproti 3,00), i obra ba pa statistično pomembno na to trditev ne vpliva. Zanimivi so odgovori na vpra anje o v rokih podnebnih sprememb. Velika večina (69,2 %), se bolj ali manj strinja s stali čem, da je a podnebne spremembe odgovoren človek s svojim delovanjem, ve. kot tretjina (36,9 %) pa se strinja  mnenjem, da gre a naravni proces (slika 3). enske v nekaj večji meri kot mo ki menijo, da je a podnebne spremembe kriv človek (2,88 nasproti 2,80). Zgolj v primeru, da bodoljudje prepričani, da gre a proces, ki ga pov roča človek, se bodo lotili ukrepanja. Zastavlja se tudi vpra anje, kako ljudje neposredno a navajo v roke podnebnih sprememb. Večina (79 %) meni, da podnebne spremembe pov roča predvsem gostitev toplogrednih plinov v o račju kot posledica uporabe fosilnih goriv. Toda skoraj polovica (49,3 %) udele encev je prepričanih, da podnebne spremembe pov roča predvsem o onska luknja. Ta napačna trditev je do ivela nadpolo­vično podporo e v ra iskavah slovenskega javnega mnenja leta 1993 in 2000 (To in sodelavci 2013). Skupno pojavljanje in skupna askrbljenost aradi obeh pojavov (podnebnih sprememb in o onske luk­nje) ter pomanjkljiva nanja so najbr v o adju tega prepričanja. Pove ovanje podnebnih sprememb  o onsko luknjo se je poka alo tudi v ugotovitvah drugih ra iskav (Sundblad in sodelavci 2009). Napačno ra umevanje v rokov lahko vodi v. avračanje pravih in podpiranje o iroma i vajanje napačnih ukrepov. Pomemben dejavnik ra umevanja antropogeno pogojenih podnebnih sprememb in pripravljeno­sti na ukrepanje je po navanje glavnih virov onesna evanja o račja (slika 4). Anketirani so morali oceniti (od 1. ni. do 5. elo veliko), koliko k podnebnim spremembam na Zemlji pripomorejo ra lične člo­vekove dejavnosti. Glavna onesna evalca sta po mnenju vpra anih predvsem industrija in promet, v precej manj i meri pa kmetijstvo in gospodinjstva. Tak pogled ne odra a dejanskega prispevka teh dveh dejavnosti k one­sna evanju o račja. Anketiranci i hajajo i napačne predpostavke, da nivečje ra like med prispevkom posame nih dejavnosti k povečanju lokalnih emisij onesna enega o račja in k povečanju emisij toplo­grednih plinov, ki pov ročajo globalne podnebne spremembe. Podatki namre. ka ejo, da najve. globalnih emisij toplogrednih plinov pov roča proi vodnja energije. povsem se strinjam – 4 se strinjam – 3 se ne strinjam – 2 sploh se ne strinjam – 1 ozotopl nska luknja ogredni plini 0 20 40 60 80 Sli­ka 3:­Mne­nje­ vz' ­kih­‰ d­neb­nih­spre­memb. M. Polič, b. Lampič, M. Krevs, D. Plut, I. Mrak, K. Natek, D. Ogrin, b. bajec promet industrija proizvodnja energije gospodinjstva kmetijstvo nič malo srednje veliko zelo veliko Sli­ka 4:­Oce­ne­vi' v­ne­sna­že­va­nja­zrač­ja. več ujm (B) več ujm (A) več bolezni (B) več bolezni (A) pomanjkanje vode (B) pomanjkanje vode (A) več revščine (B) več revščine (A) 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % sploh se ne strinjam se ne strinjam se strinjam povsem se strinjam Sli­ka 5:­Stri­nja­nje­z . ž­ni­mi­‰ sle­di­ca­mi­‰ d­neb­nih­spre­memb­nas­p. h­(A –­Zem­lja)­in­. kal­. ­(B –­• ma). Pomemben del ra iskave se osredotoča na mnenja anketirancev o posledicah podnebnih sprememb (slika 5). Povsem očitno je, da so udele enci prepričani, da se hude posledice podnebnih sprememb pojav­ljajo predvsem drugje na Zemlji, kot pa lokalno, da so bolj pri adeti ljudje na drugih območjih, kot pa oni sami v svojem domačem okolju. To je povsem v skladu s teorijo sestavljenih ravni in ugotovitvami Spencea in sodelavcev (2012). Zanimivo je, da se oceni pogostosti ujm na Zemlji in v Sloveniji ne ra likujejo v tolik ni meri. Seve­da dramatični medijsko poročanje o orkanih in tornadih, hudih su ah in poplavah ter siroma tvu in bedi na ra ličnih krajih Zemlje prispevajo k takim ocenam, ne glede na spremembe v prisotnosti in na­čilnostih ujm v Sloveniji. Mo ne in a nane posledice vremenskih in podnebnih sprememb lahko pov ročajo askrbljenost, saj so nekatere dejansko hude in ra meroma pogoste. Nekateri anketiranci vendarle menijo, da se s prika­ovanjem problema podnebnih sprememb pretirava (slika 6). Na tem mestu bi spet lahko omenili te njo medijev po uravnote enju ra ličnih pogledov. Kar 66,4 % udele encev je askrbljenih aradi podnebnih sprememb, 37,7 % pa meni, da se  njihovo resnostjo pretirava. bolj askrbljene so enske kot mo ki (ocena 2,89 nasproti 2,72), i obra ba pa na askrbljenost ne vpliva, le tisti  ni jo i obra bo se nekaj bolj strinjajo s trditvijo, da se  resnostjo vre­ menskih in podnebnih sprememb pretirava. ocena 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 izjava 1 izjava 2 izjava 3 izjava 4 izjava 5 izjava 6 izjava 7 skupina 1 skupina 2 Sli­ka 6:­Ana­li­za­izjav­ sta­nju,­zaskrb­lje­. ­sti­in­ukre­pa­nju­z me­. ­• ­. di­te­ljev­(K-means). O‰ m­ba: 1.­V zad­njih­s. ­letih­se­je­‰ d­neb­je­na­Zem­lji­ze. ­spre­me­ni­. . 2.­Ze. ­sem­zaskrb­ljen­zara­di­‰ d­neb­nih­spre­memb. 3.­Z re­s. st­. ­‰ d­neb­nih­spre­memb­se­pre­ti­ra­va. 4.­Nič­ne­. re­. ­nare­di­ti,­da­bi­pre­pre­či­li­‰ d­neb­ne­spre­mem­be­na­Zem­lji. 5.­Vse­drža­ve­sve­ta­bi­. ra­le­” de­. ­va­ti­pri­dprav­lja­nju­vz' ­. v­za­‰ d­neb­ne­spre­mem­be. 6.­S. ­ve­ni­ja­. ra­zmanj­ša­ti­emi­si­je­. p. ­gred­nih­pli­. v­ne­gle­de­na­. ,­kaj­• • ­s. ­ri­le­dru­ge­drža­ve. 7.­Uve­sti­je­‰ treb­. ­‰ se­ben­davek­na­… sil­na­. ri­va,­ki­bi­s‰ d­bu­dil­lju­di­k manj­ši­u‰ ­ra­bi­seb­ni. av. ­. ­bi­. v. M. Polič, b. Lampič, M. Krevs, D. Plut, I. Mrak, K. Natek, D. Ogrin, b. bajec Anali a  metodo voditeljev (K-means), s katero i čemo skupke oseb ali spremenljivk, ki se čim bolj ra likujejo, nam poka e dve skupini oseb, ki se v svojih odgovorih statistično pomembno ra likujejo. Tisti, ki se bolj avedajo vremenskih in podnebnih sprememb, so tudi bolj askrbljeni aradi njih. Veli­ko manj se strinjajo s trditvama, da se  njimi pretirava in da se ne da ni. narediti ter se v veliko večji meri strinjajo, da bi pri ukrepanju morale sodelovati vse dr ave, torej da bi tudi Slovenija morala manj­ ati emisije toplogrednih plinov. Očitno so ra lična stali ča in pogledi med seboj pove ani in mora ato kakr nokoli komuniciranje  javnostjo ter ukrepanje to tudi upo tevati. Podnebne spremembe, posebej če so posledica člove kega vedenja, ahtevajo ukrepanje. Večina ude­le encev se ne strinja s trditvami, da se glede podnebnih sprememb ne da ukrepati (83,2 %), da njihovi učinki niso anesljivo nani (69,7 %) in da naj Slovenija manj a emisije toplogrednih plinov le, če bo tako sklenila Eu (78,1 %). Vsi pa se elo strinjajo s trditvama, da mora Slovenija manj ati emisije (86,6 %) in, da bi morale pri odpravljanju podnebnih sprememb sodelovati vse dr ave sveta (95,9 %). Ti odgo­vori ka ejo na visoko stopnjo o ave čenosti javnosti, kar pomembno ra irja spo nanja Eurobarometra (2011) o visoki stopnji avedanja problema posledic podnebnih sprememb v Sloveniji v primerjavi  ve­čino dr av članic Eu 27. ukrepi a bla enje vremenskih in podnebnih sprememb pa se ne tičejo samo dr av in vlad, ampak tudi slehernega posame nika. Gospodinjstva so odgovorna a pribli no 20 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji, e 10 % emisij prispeva uporaba osebnih vo il. Vsak od nas ima mo nost vplivati na emisije, skupno lahko posame niki dose emo bistveno manj anje emisij toplogrednih plinov. Nači­nov je precej, govorimo o drobnih korakih a bla enje podnebnih sprememb kot npr. bolj a i olacija stanovanjskih objektov, ni ana temperatura v prostorih, uga anje luči, hlajenje . račenjem in venti­latorjem, uporaba pralnega in pomivalnega stroj samo, kadar sta polna, uporab su ilnega stroja le, če je to nujno, prhanje namesto potratnega kopanja v kopalni kadi, kupovanje lokalno pridelane hrane, manj anje količine odpadkov, njihovo ločevanje in recikliranje, hoja in kolesarjenje ali raba javnega prevo a a dostop v slu bo, olo, i ogibanje vo nji na kratke ra dalje, če je mo no, potovanje  vlakom namesto  avtom ali letalom (Evropska komisija 2007; v: Kajfe bogataj 2008, 125 126). Zanimalo nas je, kaj o tem menijo udele enci, in kaj so dejansko pripravljeni narediti a manj­anje ali bla itev posledic. Kar precej jih je e tako ali drugače ukrepalo, kar ka e, da se njihovo avedanje in askrbljenost v določenem obsegu prelivata tudi v konkretno ukrepanje. toplotna izolacija javni prevoz manjša poraba vode domača hrana zamenjava oken ogrevanje do sedaj sem že ukrepal do sedaj sem delno ukrepal do sedaj še nisem ukrepal Sli­ka 7:­Sa. ­‰ ­' ­ča­. ­ukre­pa­nje­za­pri­la­ga­ja­nje­na­‰ d­neb­ne­spre­mem­be. Posame ne ukrepe je la je i vajati (kupovanje doma pridelane hrane, ali manj evanje porabe vode), drugi spet pa ahtevajo velika vlaganja ( amenjava oken, toplotna i olacija stavbe), ali pa so pove ani s kakovostjo javnih uslug (javni prevo ). Deloma so s tem pove ani tudi odgovori udele encev, saj je največji dele tistih (skoraj 40 %), ki e niso ukrepali na področju i bolj anja toplotne i olacije doma. Na drugi strani pa je amenjava oken tudi precej nja investicija, i vedlo pa jo je kar 50 % anketirancev. Predvsem je očitno ukrepanje prebivalcev na področju kupovanja lokalno pridelane hrane, manj a­nja porabe vode in načina ogrevanja. 4 Sklep Velika večina strokovnjakov na osnovi tevilnih empiričnih podatkov sodi, da so antropogene vre­menske in podnebne spremembe dejstvo, ki ahteva prilagajanje in preprečevanje o iroma njihovo bla enje. Odnos do podnebnih sprememb, od njihovega avedanja pa do ukrepanja, pa se ka e kot elo apleten proces, na katerega vplivajo mnogi dejavniki. Zaradi prepletenosti ra ličnih dejavnikov ga je potrebno obravnavati celovito, če elimo doseči naj ir o podporo okolju bolj prija nemu ravnanju. Slovenci se po podatkih Eurobarometra (2011) uvr čamo med dr ave, ki podnebne spremembe kot globalni problem uvr čamo med bolj pomembne, vendar smo ena redkih evropskih dr av, kjer se je askrbljenost aradi njih v obdobju od leta 2009 do 2011 manj ala. Tudi i vedena anketa a nave pod­nebnih sprememb med prebivalci je poka ala, da se velika večina aveda njihove prisotnosti (86 %), kar 66,4 % vpra anih pa je aradi njih tudi elo askrbljenih. Poka alo se je tudi, da smo prepričani, da se hude posledice vremenskih in podnebnih sprememb bolj pojavljajo drugje na Zemlji kot pri nas (pred- Sli­ka 8:­— d­neb­ne­spre­mem­be­” ­lah­. ­. nil­ni­ki­m. ­gih­narav­nih­nesreč.­Odziv­. st­pre­bi­vals­tva­pri­izva­­ja­nj` pred­vsem­pre­ven­tiv­nih­ukre­‰ v­pa­je­v prak­si­‰ . ­s. ­sk' m­na.­Zemelj­ski­plaz­je­12. 7. 2009­z‡ la” ‘zgre­šil’­sta­. ­vanj­s. ­hi. ­v L ­. ­vi­ci­pri­. šta­nju. M. Polič, b. Lampič, M. Krevs, D. Plut, I. Mrak, K. Natek, D. Ogrin, b. bajec vsem pojav lakote, bole ni in pomanjkanje vode), kar lahko v določeni meri pripi emo tudi oblikova­nju mnenj na podlagi informacij v medijih. Kljub i ka anemu animanju in skrbi aradi podnebnih sprememb in njihovih posledic, pa so odgo­vori na vpra anja opo orila tudi na ra meroma slabo po navanje dejanskih v rokov (npr. o onska luknja) in tudi slab e po navanje vloge posame nih človekovih dejavnosti pri onesna evanju o račja. Predvsem so pomembne ugotovitve glede samega ukrepanja v kontekstu manj evanja učinkov pod­nebnih in vremenskih sprememb. Zelo po itivna je ugotovitev, da visok dele (prek 83 %) udele encev verjame, da je mo no ukrepanje, ki bo manj alo negativne posledice podnebnih sprememb. Glede dejanskega ukrepanja se je poka alo, da smo na nekaterih področjih e elo od ivni (pa ljivost pri pora­bi vode (86 %), načrtno kupovanje lokalno pridelane hrane (82 %), spremembe pri ogrevanju (71 %)). al apisano bledi ob v na i dru bi e večkrat i ka anem dejstvu, da smo na deklarativni ravni marsikaj pripravljeni narediti, v praksi pa se ni. ne premakne ali gre vse elo počasi. e posebej velja to v primerih, ko ukrepi pomenijo poseg v na e ustaljeno stanje, ravnanje, ra mi ljanje ali blagostanje. ugotavljamo, da na področju oblikovanja politik ostaja e precej odprtih mo nosti a vplivanje na javno mnenje in posledično povečanje od ivnosti prebivalstva pri i vajanju ukrepov a preprečevanje antropogenih vplivov na okolje in bla enje posledic vremenskih in podnebnih sprememb. Zah­va­la: Rezul­ta­ti­inter­dis­ci­pli­nar­ne­razi­ska­ve­” ­nasta­li­v. k­vi­ru­temelj­ne­ga­razi­s. ­val­ne­ga­p' ­jek­­ta­V› r­ci­pri­la­ga­ja­nja­č. ­ve­. ­vih­dejav­. ­sti­spre­mem­bam­v. . ­lju­‰ ­zad­njem­gla­cial­nem­mak­si­mu­m` v S. ­ve­ni­ji­(J6–4016),­ki­se­izva­ja­‰ d­. ds­t. m­Oddel­ka­za­g. ­gra­fi­. ­Fi. ­› f­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v Ljub­­lja­ni­. t­. dil­na­inšti­tu­ci­ja­in­ga­finan­ci­ra­Jav­na­agen­ci­ja­za­razi­s. ­val­. ­dejav­. st­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­ja. 5 Viri in literatura Douglas, M., Wildavsky, A. 1982: Risk and Culture. berkeley. Etkin, D., Ho, E. 2007: Climate change: Perception and discourses of risk. journal of Risk Research 10-5. London. Eurobarometer 2011: Climate change. Medmre je: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ ebs_372_en.pdf (15. 8. 2013). Evropska komisija 2007: Green Paper from the Commission to the Council. The European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. Adapting to Climate Change in Europe. optionsfor Eu action. bruselj. Fischoff, b., Lichtenstein, S., Slovic, P., Derby, S. L., Keeney, R. L. 1981: Acceptable Risk. Cambridge. Kajfe bogataj, L. 2001: Klimatske spremembe in njihove posledice. dejstva in predvidevanja. Go ­ darski vestnik 59-4. Ljubljana. Kajfe bogataj, L. 2008: Kaj nam prina ajo podnebne spremembe? Ljubljana. Kajfe bogataj, L. 2012: Vroči novi svet. Ljubljana. Leiserowit , A. A. 2006: Climate change risk perception and policy preferences: the role of affect, imagery and values. Climatic Change 77. Dordrecht. Liberman, N., Trope Y. 2008: The psychology of transcending the here and now. Science 322. New York. Ogrin, D. 2005: Spreminjanje podnebja v holocenu. Geografski vestnik 77. Ljubljana. Ogrin, D. 2012: Podnebni trendi po letu 1850. Geografija v. oli 21, 1-2. Ljubljana. Slovic, P. 1986: Informing and educating the public about risk. Risk Analysis 6. New York. Spence, A., Poortinga, W., Pidgeon, N. 2012: The psychological distance of climate change. Risk Analy­ sis 32-6. New York. Stali če SMD o podnebnih spremembah 2011. Vetrnica 3-11. Ljubljana. Sundblad, E. L., biel, A., Garling, T. 2009: Knowledge and confidence in knowledge about climate change among experts, journalists, politicians, and laypersons. Environment and behavior 41-2. Thousand Oaks. Swim, j., Clayton, S., Doherty, T., Gifford, R., Howard, G., Reser, j., Stern, P., Weber, E. 2009: Psycho­logy & Global Climate Change: Addressing a Multi-faceted Phenomenon and Set of Challenges. A Report of the APA. Task Force on the Interface between Psychology and Global Climate Change. Medmre je: http://www.apa.org/about/publications/climate-change.aspx (18. 8. 2013). Swim, j. K., Markowit , E. M., bloodhart, b. 2012: Psychology and climate change: beliefs, impacts, and human contributions. The Oxford Handbook of Environmental and Conservation Psychology. Oxford. To , N., Mlinar, Z., Markič, b., Trampu , C., Gantar, P., Malnar, b., Hafner-Fink, M., uhan, S., Kurdija, S., tebe, j., vara, S., Miheljak, V., bernik, I., Kovačič, M., Falle, R., broder, ., Vovk, T., Zaj ek, . 2013: Stali ča do okolja, ISSP, Environment: 1993, 2000, 2010. Vrednote v prehodu VII: Slovenija v med­narodnih in medčasovnih primerjavah SjM. ISSP 1991 2012. Ljubljana. 152 METEOROLOŠKE ANALIZE KMETIJSKIH SU| V SLOVENIJI mag.­Andre­ja­Su nik,­Ajda­Val­her,­dr.­Gre­gor­Gre­go­ri Agen­ci­ja­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje,­‚ j­. ­va­cesta 1b,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ an­dre­ja.su­snik@. v.si,­ajda.val­her@. v.si,­gre­. r.gre­. ­ric@. v.s. IZVLEČEK Me­teo­ro­lo ­ke­ana­li­ze­kme­tij­skih­su ­v Slo­ve­ni­ji Su­ša­je­. r­mal­na­sesta­vi­na­‰ d­neb­ja­in­se­‰ jav­lja­v s. ­raj­vseh­‰ d­neb­nih­pa” ­vih.­V S. ­ve­ni­ji­‰ v­z' ­­ča­ta­naj­več­težav­s‰ m­la­dan­ska­in­‰ let­na­kme­tij­ska­suša­zara­di­‰ d­‰ v­preč­ne­vseb­. ­sti­. de­v tleh,­ka' ‰ v­z' ­ča­š. ­• ­na­kme­tij­skih­rast­li­nah.­S. p­nja­pri­za­de­. ­sti­rast­lin­je­dvi­sna­d­šte­vil­nih­dejav­ni­. v. Del­spre­men­lji­. ­sti­š. d­zara­di­suše­lah­. ­‰ ja­sni­. ­s ‰ ­. č­. ­ana­li­ze­‰ vr­šin­ske­. d­ne­bilan­ce­zi­' m‡ ana­li­ze­ča” v­ne­in­p' ­s. r­ske­raz­‰ ­re­di­tve­. li­či­ne­pada­vin­in­eva­‰ ­trans­pi­ra­ci­je.­V pris­pev­ku­je­pi­san‡ me. ­• ­. ­gi­ja­in­dva­pri­me­ra­nje­ne­u‰ ­ra­be­za­suši­v le­tih 2012­in 2013. KLJUČNE­BESEDE kme­tij­ska­suša,­eva­‰ ­trans­pi­ra­ci­ja,­. d­na­bilan­ca,­S. ­ve­ni­j‡ ABSTRAC‘ Analysis­of­meteorological­data­during­agricultural­droughts­in­Slovenia D' ught­is­. rmal­climate­. m‰ nent;­it­is­present­in­al. st­all­climate­› nes.­Agricultural­d' ught,­cause• by­spring­and­summer­dry­per. ds,­is­ne­f­. st­damaging­disasters­in­S. venia.­Impacts­n­c' ps­are­cause• by­nume' us­fac. rs;­. wever­large­part­f­their­variability­can­be­explained­by­analysis­f­surface­wate' balance,­i.e.­analysis­f­spatial­and­tem‰ ral­distribut. n­f­precipitat. n­and­eva‰ transpirat. n­accu­mulat. n.­Met. • . gy­and­applicat. n­n­d' ughts­in­years 2012­and 2013­are­presented­in­this­article. KEY­WORD. agricultural­d' ught,­eva‰ transpirat. n,­water­balance,­S. veni‡ 1 Uvod Su o lahko opredelimo kot pogosto, ponavljajočo se načilnost podnebja, ki se pojavlja v vseh pod­nebnih pasovih, vendar se njene načilnosti spreminjajo i regije v regijo. je naraven pojav  i ra ito počasnim ra vojem, i haja pa i primanjkljaja količine padavin v določenem časovnem obdobju. Ka e se kot pomanjkanje vode a ra lične aktivnosti, skupine o iroma okoljske sektorje. Kme­tij­s. ­su. lahko opredelimo kot ne adostno količino vode v tleh, potrebne a normalen ra voj kmetijskih rastlin. Predstav­lja kombinacijo meteorolo ke in hidrolo ke su e. Kadar nastopi v času inten ivne rasti in ra voja kmetijskih rastlin (kritična fenolo ka. ra vojna obdobja), je pridelek manj an ali pa celo popolnoma uničen. Su a aradi svoje kompleksnosti nima splo no sprejete definicije (S alai 2012). Najpogosteje upo­rabljane so definicije, prilagojene posame nemu primeru pojava su e. Prvi med v roki a medo je ra lično pojmovanje su e med strokovnjaki. glede na njihovo strokovno področje (meteorologija, hidrologi­ja, vodni viri, ekonomija, kmetijstvo). Druga te ava je močna pove anost definicije su e  geografskimi, hidrolo kimi, geolo kimi, godovinskimi in kulturnimi načilnostmi določenega območja. Kot tretje pa je treba omeniti te avno spreminjanje sedanjega i ra oslovja v skladu s spo nanji in priporočili sodob­nih ra iskav. Naravni in člove ki sistemi so praviloma prilagojeni ra polo ljivim vodnim virom ter njihovi pro­storski in časovni ra poreditvi. Pomanjkanje vode dose e mejo su nosti, ko se e po najo vplivi na sicer prilagojene ivljenjske procese in ko se pojavi občutnej a koda. Velikost in trajanje kodljivega nega­tivnega odstopanja ra polo ljivosti vode je odvisna od sovpadanja s procesi v tistem obdobju, obdobja v letu in geografske lege. Vse te ra lične spremenljivke onemogočajo natančno določitev definicije su e. Glede na dol ino trajanja obdobja bre padavin lahko pri su i v splo nem ovrednotimo tri prevla­dujoče vidike: met. ­' ­. š­ki­vidik, ki ga opisujemo kot podalj ano obdobje s pomanjkanjem padavin in ga pogosto opredelimo kot manj anje tevila dni s padavinami v primerjavi  ( normalnim ) referenčnim obdob­ jem; hid' ­. š­ki­vidik, ki ga opisujemo kot manj anje količine vode v rekah, je erih in ni anje gladine pod emne vode; kme­tij­ski­vidik, ki predstavlja ne adostno količino vode v tleh, ki jo kmetijske rastline potrebujejo a normalen ra voj. Kadar nastopi v času inten ivne rasti in ra voja kmetijskih rastlin, je pridelek manj an ali celo popolnoma uničen. Su a postaja del ekstremnih vremenskih dogodkov, ki pov ročajo te ave tudi slovenski ekonomiji. Slovenija je sicer bogata  vodnimi viri, k čemur pripomore predvsem velika količina padavin. v Slove­niji pade v povprečju od 800 mm padavin na leto na skrajnem severov hodu do prek 3000 mm na ahodu. Dejstvo, da je letno povprečje okoli 8000 m3 vode na prebivalca, uvr ča Slovenijo med najbolj vodna­te dr ave. ne le v Evropi, temve. na svetu. To je v preteklosti spro alo ra prave o njeni dejanski ogro enosti aradi su e. Vendar podatki ka ejo, da postaja aradi pomanjkanja padavin in njihove neugodne časov­ne ra poreditve su a problem ter pomeni vse večjo nevarnost tudi v Sloveniji. 2 Metodologija 2.1 Meteorološka vodna bilanca Količina padavin v i branem obdobju ni adovoljiva informacija o stanju oskrbe rastlin  vodo, ato i čemo drugačne načine a določanje su nih obdobij, ki vključujejo tudi druge spremenljivke. Z me­teorolo ko vodno bilanco na dokaj enostaven način, pa vendar objektivno, določamo su no obdobje. je primerna osnova a prvo oceno pojava kmetijske su e. Pomeni ra liko med i merjeno količino pada­vin in i računano potencialno evapotranspiracijo (i hlapevanje i tal in rastlin v idealnih pogojih ra voja Sli­ka 1:­‚ d­na­bilan­ca­vege­ta­cij­skih­se› n­za­‰ sta­ji­— r­. ­' ž­in­Mur­ska­. • ­ta­(‰ ­‰ dat­kih­Agen­ci­j. Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje). rastline) v i branem časovnem obdobju. Ključna je ra poreditev padavin ter tudi ra merje med koli­čino padavin in količino i hlapele vode. Če a obdobje uporabimo vegetacijsko obdobje (1. april do 30. september), nam na najbolj enostaven način pona ori ra merje med padavinami in i hlapelo vodo v vegetacijski se oni. Meteorolo ka vodna bilanca ocenjuje količine neto dotoka ali odtoka vode na povr­ini tal na določenem območju v določenem časovnem obdobju. Za i račun meteorolo ke vodne bilance potrebujemo tudi podatke o potencialni evapotranspiraciji, ki jih i računavamo po Penman-Monteit­hovi metodi (Allen in sodelavci 1998), ki upo teva naslednje meteorolo ke spremenljivke: temperaturo raka, relativno račno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje. uporabnost re ultatov katerekoli vodne bilance temelji na ra polo ljivosti in anesljivosti podat­kov i dolgoletnih meritev ter opa ovanj in anali procesov v hidrosferi. V re ultatih nacionalne vodne bilance se rcali tudi stabilnost delovanja nacionalne hidrolo ke in meteorolo ke slu be. Referenčna vodna bilanca je bilanca a referenčno rastlino, bre upo tevanja lastnosti tal in ostalih tokov vode. Priv­ eta referenčna rastlina je aktivno rastoča trava, ki popolnoma prekriva tla,  globino koreninskega sistema do 15 cm in je adostno preskrbljena  vodo ter ima vi ino 12 cm. Za klimatolo ke anali e kmetijske su e se uporablja podatke o povr inski vodni bilanci, i računani  uporabo podatkov klimatolo kih in padavinskih postaj v meteorolo ki mre i Agencije Republike Slovenije a okolje. S kumulativno vodno bilanco v i branem vegetacijskem obdobju lahko ugotavljamo ačetek, potek in konec kmetijske su e na ra ličnih lokacijah. Dolgoletni ni i podatkov o meteorolo ki vodni bilan­ci omogočajo, da s pomočjo statističnih metod prek statističnih pragov ugotovimo tudi jakost su e. Na podlagi meteorolo ke vodne bilance lahko preučevanemu letu i čemo analogna leta in na tak način predvidevamo ra voj su e. Primer: su a leta 2003 se je v Portoro u ačela godaj spomladi, podob­no pa je bilo tudi leta 2012 (slika 1). Na tak način je bilo mogoče sklepati o iroma pripraviti prve ocene po kodovanosti rastlin leta 2012. Vodno bilanco (Vb) lahko računamo a poljubno obdobje: na dnevni ravni, a posame ne mesece, vegetacijsko se ono, rastno se ono specifičnih kultur ali pa a su na obdobja. Sli­ka 2:­Izra­zi­te,­reg. ­nal­ne­in­. kal­ne­suše­v de­ve­tih­s. ­ven­skih­regi­jah­v. b­• b­ju 1963–2013,­• . čenen‡ ‰ d­la­gi­‰ v­preč­ne­ga­pri­manj­klja­ja­. de­v ‰ ­let­nem­b• b­ju­(‰ ­‰ dat­kih­Agen­ci­je­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­j. za­. ­lje). Za interpretacijo kumulativne vodne bilance smo uporabili percentilno anali o (v anali i je priv­ eto, da predstavlja 75. percentil stanje i jemne su nosti). Percentili su nosti predstavljajo oceno verjetnosti (i ra eno v. odstotkih), da vrednost anomalije v. določenem obdobju ni bila prese ena. Na primer, 75. percentil nam pove, da v 75 % predhodnih let določena vrednost ni bila prekoračena o iroma, da v sto­letnem obdobju lahko pričakujemo 25 let, v katerih bo ta vrednost večja. Povprečni kumulativni primanjkljaji vode a kmetijske rastline v poletnem obdobju (od junija do konca avgusta) v devetih glavnih kmetijskih regijah Slovenije, ki je bil večji od 100 mm, je v. adnjih petdesetih letih (1963 2013) kar 18-krat pov ročil te ave s kmetijsko su o lokalnih (vsaj v dveh regi­jah), regionalnih (v treh do petih regijah) ali nacionalnih (v. estih do devetih regijah) ra se nosti in sicer v letih: 1967, 1971, 1976, 1983, 1984, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2010, 2011, 2012 in 2013 (slika 2). Primanjkljaj vode, večji od 100 mm, se je največkrat, 43-krat pojavil na Primor­skem, petnajstkrat v Prekmurju, po enajstkrat v Podravju in na Gori kem, v ostalih regijah pa od est do osemkrat. Leta 2013 se je pojavil tako visok primanjkljaj tudi na Koro kem, kar v preteklosti ni bilo pogosto abele eno. Velika koda se je pojavila dvanajstkrat po letu 1990, od tega kar devetkrat po letu 2000. Su e so v letih 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2012 in 2013 dosegle ra se nosti naravne nesreče. Ocenjena neposredna koda je presegla 0,3 promile načrtovanih prihodkov dr avnega proračuna, s čimer je bil dose en predpisani prag a pomo. v skladu  Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Med najbolj perečimi je bilo leto 2003, ko je prek 60 % dr avnega o emlja pri adela ekstremno huda su a. Značilnost kmetijskih su je, da so pogostej e in inten ivnej e v. adnjih desetih letih. Pojavnost pa je tako časovno kot regionalno od leta do leta ra nolika. Dejstvo je, da poleg najbolj ranljivih regij severov hodne in jugo ahodne Slovenije pri adene tudi druge dele Slovenije. 2.2 Prostorska interpolacija podatkov vodne bilance ob pojavu kmetijske suše Pri prostorski anali i su e pristojni resorni organ najpogosteje ahteva pripravo emljevidov, ki bi orisali prostorske ra se nosti posame nih stopenj su e. Pri interpretaciji emljevidov kumulativne vodne bilance se je treba avedati, da je na emljevudi predstavljena le meteorolo ko določena stopnja su e v obliki ocene primanjkljaja vode v tleh. Pri tem ni upo tevan vpliv ra lične tehnologije pridelave, posledic su nega in vročinskega stresa na rastline in njihove fi iologije, pogostnosti in inten ivnosti padavin, povr inskega odtoka vode ob kratkotrajnih poletnih nevihtah, bli ine namakalnih sistemov ter tevil­nih drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na preskrbljenost rastlin  vodo. Prostorsko anali o kumulativne vodne bilance je mogoče narediti na ve. načinov. Smiselna je upora­ba geostatistične metode kri­gin. , ki jo sicer v klimatolo ki praksi najpogosteje uporabljajo (boer in sodelavci 2001). Veliko i ku enj  njeno uporabo imamo tudi v Sloveniji (Kastelec in Dolinar 2003). Če je podatkov malo (na primer da je a celotno Slovenijo na ra polago manj kot 20 točkovnih podatkov) pa je bolj smiselna uporaba preprostej e metode interpolacije . lepki (spli­ne­inter­‰ ­la­t. n; Han­cock in Hutchinson 2006). Primer emljevida vodne bilance i delane s pomočjo metode kri­ging, je na sliki 3. Ponavadi sama prostorska anali a meteorolo ke vodne bilance ne adostuje a prostorsko infor­macijo o inten ivnosti kmetijske su e. Med pomembnej imi dejavniki je tudi količina vode, ki jo tla lahko adr ijo pred pronicanjem v globlje sloje. Zato je treba v anali o vključiti tudi ustre ne pedolo ke na­čilnosti o iroma uporabiti ustre ne digitalne emljevide (Zupan in sodelavci 2007). Ra like med ra ličnimi tipi tal glede vpliva su e najbolje pojasni ra lika med poljsko kapaciteto tal in točko venenja, t. i. efek­tivna poljska kapaciteta (EPK). EPK predstavlja količino padavin v l/m2, ki jo (ob dani globini) tla lahko adr ijo. Zato je smiselno, da ob i računu vodne bilance primanjkljaj uravnote imo  EPK. najpre­prosteje tako, če priv amemo, da so bila ob ačetku su e tla optimalno namočena in EPK-ju pri tejemo vrednosti vodne bilance. Na sliki 4 je primer tak ne anali e a leto 2013. 2.3 Značilnosti kmetijskih su~ v letih 2012 in 2013 Značilnost kmetijske su e leta 2012 je bilo pomanjkanje padavin, ki je bilo najbolj akutno na Obali in se je ačelo e oktobra 2011. V obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012, ki je bilo ra gla eno a su no obdobje, je na Obali padlo le 7 % dolgoletnega povprečja padavin; na Gori kem 33 %, v osrednji Sloveniji 57 %, na Dolenjskem 43 %, na Celjskem 48 %, v Podravju 69 % in v Prekmurju 78 %. Zato je bilo to obdobje tudi priv eto a prostorsko predstavitev su e (slika 4). Pomanjkanje padavin je bilo ponekod v avgu­stu 2012 rekordno, le na severov hodu in na severu je bilo v preteklih desetletjih e nekaj podobnih ali bolj su nih poletnih obdobij. Stopnjevanje su e je bilo regionalno elo ra noliko aradi neenako­merno ra porejenega de ja v obravnavanem obdobju. Ra mere so bile najslab e v avgustu. Kljub marsikje ugodni vsoti padavin v vegetacijski se oni, pa je bila a su ni stres problematična ra poreditev padavin in sovpadanje s fenolo kim ra vojem. Slabe učinke su nega stresa je stopnjeval e močan vročinski stres, ki so mu bile aradi visokih temperatur raka rastline i postavljene vse od konca druge dekade juni­ja. Kmetijska su a leta 2012 je pri adela okoli 106.000 ha emlji č, ocenjena koda pa je presegla bila 56 milijonov evrov. Značilnost kmetijskih su v. adnjem desetletju je tudi sovpadanje su nega obdobja  vročinskimi valovi. V letu 2013 smo abele ili tri vročinske valove. tevilo vročih dni se po letu 1990 povečuje. Povpreč­na poletna (junij avgust) temperatura raka se je ačela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Hkrati je ačelo strmo nara čati povprečno tevilo toplih in vročih dni. Poletne temperaturne ra me­re anali iramo s pomočjo temperaturnih pragov: če je najvi ja dnevna temperatura 25 C ali več, tak dan o načimo kot topel dan, v primeru, da najvi ja dnevna temperatura dose e ali prese e 30 C, pa kot vro. dan. Leta 2013 je bilo v Ljubljani od aprila do avgusta 35 vročih dni. Čeprav se to tevilo ne more primerjati s. tevilom vročih dni leta 2003, ko jih je bilo kar 51, pa smo se elo pribli ali i enači­tvi rekorda v. tevilu aporednih vročih dni. I brano obdobje od 11. junija do 10. avgusta 2013 najbolje odra a kritično obdobje pri nastanku ko­de na kmetijskih rastlinah aradi su e in vročinskega stresa. Kot osnovo a prostorsko oceno smo pripravili emljevid povr inske vodne bilance. Prostorsko ra poreditev količine padavin smo pripravili s pomoč­jo geostatističnih metod a interpolacijo. Za uporabo enake metode pri potencialni evapotranspiraciji je bilo na voljo premalo podatkov, ato je bila uporabljena preprostej a metoda . lepki. Povr inski vod­ni bilanci pri tejemo tudi efektivno poljsko kapaciteto tal ob predpostavki, da so bila tla ob ačetku su e popolnoma namočena. upo tevamo pa samo območja, ki so opredeljena kot kmetijska emlji ča. Za lokacije kmetijskih emlji . je bila uporabljena ba a GERK 2010. I rastra vodne bilance so bile i ločene tiste mre ne točke, ki ne sovpadajo  enotami GERK-kov. Zemljevid vodne bilance je na sliki 4. I anali e kmetijske su e leta 2013 (Su nik in sodelavci 2013) je ra vidno, da so bila tla ob ačetku su e nasičena  vodo, ter da globoka tla  veliko poljsko kapaciteto lahko deloma kompen irajo deficit v po­vr inski vodni bilanci a relativno kratkotrajne inten ivne poletne su e, kakr na je bila tudi su a leta 2013. 3 Sklep V obdobju po letu 1990 so tevilna območja Slovenije, najbolj pa kmetijska, imela te ave  negativ­no vodno bilanco. Zabele ili smo dalj a su na obdobja in močnej e su e, ki so se pojavljale tudi ve. let apored. Časovna in prostorska ra poreditev padavin je ključna a pojav su e v Sloveniji. Odra a se odra­ a v kmetijstvu ter v ra polo ljivih količinah povr inskih in pod emnih voda. Posledice su e smo lahko občutili na vseh področjih gospodarstva. Sli­ka 3:­Kme­tij­ska­suša­v. b­• b­ju­d­20. ju­ni­ja­• ­20. av­gu­sta 2012 –­pred­stav­lje­na­je­‰ vr­šin­sk‡ . dna­bilan­ca­za­refe­renč­. ­rast­li­. ,­izra­ču­na­na­iz­raz­li­ke­med­pada­vi­na­mi­in­‰ ten­cial­. eva‰ trans­pi­ra­ci­. ­v mi­li­me­trih­(‰ ­‰ dat­kih­Agen­ci­je­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje).­p Legenda 350 < 400 300 < 350 250 < 300 200 < 250 150 < 200 100 < 150 50 < 100 0 < 50 –50 < 0 –100 < –50 –150 < –100 –200 < –150 –250 < –200 –300 < –250 –350 < –300 Avtor vsebine: Gregor Gregorič, Andreja Sušnik Kartograf: Gregor Gregorič Vir: ARSO 2013 Statistični podatki ka ejo da pripada su i največji dele kode, ki ga pov ročijo ra lične naravne nesreče (Zorn in Hrvatin 2014). koda, ki jo pov roči toča je v primerjavi s su o vsaj a polovico manj a. Zaradi podnebnih sprememb postaja su a v kmetijstvu trajen ali pa vsaj vse bolj pogost pojav (Su­ nik 2010), ato je treba kodo v kmetijstvu, ki je posledica su e, obravnavati kot del kmetijske politike. Temeljna naloga a manj evanje tveganj aradi su e (Su nik in sodelavci 2010) je i delava strategije ter programa varstva pred su o in vremenskimi ujmami v kmetijstvu ter ureditvi predpisov na področ­ju načrtovanja in urejanja prostora. e posebej pomembna je metodologija a ocenjevanje kode po enotnih merilih, a agotavljanje sredstev dr avne pomoči. Ob tem je pomembno preventivno delo­vanje ter odgovornost a upravljanje s tveganjem in avarovanjem pred su o. Slovenska akonodaja ter ostali pravni akti (Nacionalni program varstva pred naravnimi nesreča­mi 2002, v nadaljevanju ZVNDN), ki urejajo področje preprečevanja ter odprave posledic su e, le-to opredeljujejo kot naravno nesrečo v. ir em pomenu ter določajo preventivne ukrepe a ubla itev o i­roma a preprečitev njenih posledic. ZVNDN v 1. členu določa, da morajo dr ava, občine in druge lokalne skupnosti organi irati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten in celovit dr avni sistem. Določeno je tudi, da bi bilo treba i delati posebne strategije varstva, ki bi vključevale dolgoročne in krat­koročne cilje varstva, konkretne preventivne ukrepe ter priporočila a pripravljenost in ukrepanje ob nesreči. Določeno je, da je treba področno akonodajo dopolniti  ukrepi a preprečevanje nesre. o iro­ma manj anje njihovih posledic. V skladu s 46. členom ZVNDN je a i delavo dr avnih načrtov a čite in re evanja v sodelovanju  drugimi ministrstvi pristojna uprava Republike Slovenije a a čito in re eva­nje. Vlada Republike Slovenije je v uredbi o vsebini in i delavi načrtov a čite in re evanja (2012) določila primere nesreč, a katere se i delajo dr avni načrti a ukrepanje. med temi su a ni predvidena. Republika Slovenija na ravni ukrepov a ubla itev posledic su e e nima enotne strategije a prepre­čevanje o iroma manj evanje posledic su , ima pa monitoring godnjega obve čanja o su i. Problem su re ujemo ra pr eno, tako vsebinsko (meteorolo ki, hidrolo ki, kmetijski vidik) kot institucional­no. Do podobne ugotovite je pri lo tudi Računsko sodi če v Revi ijskem poročilu o smotrnosti ravnanja Republike Slovenije pri preprečevanju in odpravi posledic su e v kmetijstvu (2007), kjer so kot pred­nostne naloge a ubla itev posledic su e i postavljene: priprava celovitega kratkoročnega in dolgoročnega programa a ubla itev posledic su e, oblikovanje stalnega medresorskega organa a su o, ki bi usmerjal, usklajeval in nad iral aktivnosti, pove ane s problemom su ter smiselno pove oval vpletene institucije, ter v postavitev informacijskega sistema a godnje napovedovanje su e ter obve čanje. Slovenija je leta 2006 sprejela mandat a organi acijo dela Centra a upravljanje su e v jugov hod­ni Evropi (DMCSEE). Center je bil oblikovan in definiran v okviru Konvencije Zdru enih narodov a boj proti de ertifikaciji in su i (uNCCD) in Svetovne meteorolo ke organi acije (WMO). Predstav­niki dr av so ob tem, ko so mandat a delovanje centra aupali Sloveniji o iroma njeni meteorolo ki slu bi, ki deluje v okviru Agencije Republike Slovenije a okolje, sprejeli Okvirni načrt delovanja DMCSEE , v katerem so navedene funkcije, ki jih mora DMCSEE i vajati. Konvencija uNCCD predvideva pri­pravo akcijskega načrta a upravljanje s su o. Akcijski načrt a upravljanje s su o v Sloveniji, ki je trenutno v pripravi, bo vseboval trenutne dokumente su ne tematike, pregled akonodaje in primerov dobre prak­se v Sloveniji in svetu. Ra iskovalna skupina anali ira stanja nacionalnih akcijskih načrtov po svetu, ki so e na voljo; preučuje odgovornosti a upravljanje  vodnimi viri in su o v Sloveniji ter podrob­no pregleduje stanje su ne problematike v jugov hodni Evropi. Namen nacionalnega akcijskega načrta je, da v postavimo postopkovnik, ki opredeli procese v upravljanju su e in akcije na ravni upravljanja su e. Sklepno poročilo bo vsebovalo predlog načrta upravljanja s su o ter kakovostnej i akonodajni okvir su ne tematike o iroma i delanepredloge a bolj e upravljanje. Prispevek priprave nacionalne­ga akcijskega načrta slovenske politike je velik, saj bo predstavljal pomemben del politike prilagajanja Sli­ka 4:­— vr­šin­ska­. d­na­bilan­ca­za­b• b­je­11. ju­nij–10. av­gust 2013­s pri­šte­. ­efek­tiv­. ­‰ lj­s. kapa­ci­te­. ­na­kme­tij­skih­zem­ljiš­čih­(v mm).­p Legenda –25 < 0 –50 < –25 –75 < –50 –100 < –75 –125 < –10 0 –150 < –125 –175 < –15 0 –200 < –175 –225 < –200 –250 < –225 Avtor vsebine: Gregor Gregorič, Andreja Sušnik Kartograf: Gregor Gregorič Vir: ARSO 2013 podnebnim spremembam, kar je trenutno prioriteta Evropske unije na področju varovanja okolja. Ra i­ skovalno delo poteka na biotehni ki fakulteti univer e v Ljubljani in je financirano i proračunskih sredstev. Da bi torej v Sloveniji lahko i koristili mo nosti, ki se ponujajo na področju upravljanja s su o, mora­ mo agotoviti ustre ne podatke, ki so pridobljeni na osnovi preverjenih metodolo kih postopkov s čim večjo natančnostjo ter mo nost njihovega sledenja v času in prostoru. 4 Viri in literatura Allen, R. G., Pereira, L. S., Raes, D., Smith, M. 1998: Crop evapotranspiration. Guidelines for compu­ting crop water requirements. FAO Irrigation and Drainage Paper 56. boer, P. j., de beurs, K., Hartkamp, A. D. 2001: Kriging and thin plate splines for mapping climate variables. International journal of Applied Earth Observation and Geoinformation 3. Enschede. Hancock, P. A., Hutchinson, M. F. 2006: Spatial interpolation of large climate data sets using bivariate thin plate smoothing splines. Environmental Modelling and Software 21. Oxford. Kastelec, D., Dolinar, M. 2003: Spatialisation of extreme precipitation in complex terrain. Proceedings of the International Conference on Alpine Meteorology. brig. Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. uradni list Republike Slovenije 44/2002. Ljubljana. Revi ijsko poročilu o smotrnosti ravnanja Republike Slovenije pri preprečevanju in odpravi posledic su e v kmetijstvu ( tevilka 1207-3/2006-22, 24. julij 2007). Računsko sodi če Republike Slovenije. Ljubljana, 2007. Medmre je: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K99638A13FF506Fb3C1257322003D­2E6b/$file/Susa_RSP00-06.pdf (28. 1. 2014). Su nik, A. 2010: Podnebne spremembe v kmetijstvu. Okolje se spreminja 93-105. Ljubljana. Su nik, A., Pogačar, T., ust, A., Gregorič, G. 2010: Zmanj evanje tveganja su e v kmetijstvu: novi pri­stopi agrometeorolo kega monitoringa vodne bilance a manj evanje tveganja su e v kmetijstvu. Okolje se spreminja 106 117. Ljubljana. Su nik, A., uhan, j., Kobold, M., Polajnar, j. 2013: Spremenljivost su v slovenskem prostoru in anali­a su e 2013. Agencija Republike Slovenije a okolje. Ljubljana. S alai, S. 2012: Definitions of drought. Drought Management Centre for South-East Europe. Ljubljana. uredba o vsebini in i delavi načrtov a čite in re evanja uradni list Republike Slovenije 24/2012. Ljubljana. Zorn, M., Hrvatin, M. 2014: koda aradi naravnih nesre. v Sloveniji. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Zupan, M., Rupreht, j., Lobnik, F., Tič, I. 2007: Pedolo ka karta. Sodobno kmetijstvo 40-2. Ljubljana. KMETIJSKA SUŠA V POMURJU IN MOŽNOSTIZA PRILAGODITVE Tat­ja­na­Kikec Uli­ca­Juša­Kra­mar­ja 19,­SI –­9000 Mur­ska­. • ­ta,­S. ­ve­ni­j‡ tat­ja­na.ki­kec@gmail.. . IZVLEČEK Kme­tij­ska­su a­v Po­mur­ju­in­mo ­no­sti­za­pri­la­go­di­tve — ­mur­je­spa­da­med­naj­• lj­g' ­že­ne­‰ kra­ji­ne­v S. ­ve­ni­ji­zara­di­‰ ja­va­suše,­ki­‰ . ­s. ­‰ v­z' ­ča­veli. š. ­• ­zla­sti­v kme­tijs­tvu.­Suša­je­‰ . ­je­na­s ‰ d­neb­ni­mi­zna­čil­. st­mi,­pred­vsem­viši­. ­pada­vin­zi­' m‡ nji­. ­vim­i› ­stan­. m.­Na­nje­. ­p' ­s. r­s. ­raz­šir­je­. st­in­inten­ziv­. st­na­preu­če­va­nem­b. č­ju­vpli­va. še:­li. ­. š­ka­‰ d­la­ga,­tip­prsti­in­nji­. ­va­s‰ ­” b­. st­zadr­že­va­nja­. de,­raba­tal­ter­relief­ne­zna­čil­. ­sti. Ke' gre­za­narav­ni­‰ jav,­ga­ne­. re­. ­pre­pre­či­ti,­lah­. ­pa­se­mu­na­raz­lič­ne­nači­ne­pri­la­. ­di­. ­in­ta. zmanj­ša­. ­nje­. ­ve­nega­tiv­ne­‰ sle­di­ce.­Pri­pra­vi­li­s. ­na• r­. ž­nih­pre­p' ­stih­pri­la­. ­di­tev,­s ka­te­ri­m. bi­kme­. ­val­ci­lah­. ­mi­li­li­inten­ziv­. st­suše­na­naj­• lj­pri­za­de­tih­b. č­jih. KLJUČNE­BESEDE kme­tij­ska­suša,­dejav­ni­ki­suše,­g' ­že­. st­zara­di­suše,­. d­na­bilan­ca,­pri­la­. ­di­tve,­— mur­j. ABSTRAC‘ Agricultural­drought­in­Pomurje­region­and­possibilities­of­adaptation A. ng­S. vene­reg. ns,­— murje­is­ne,­which­is­. st­threatened­by­d' ught­causing­great­damage­i. agriculture.­D' ught­is­influenced­by­climate­characteristics,­specially­level­f­rainfall,­and­its­lack.­In­th. analyzed­area,­the­reg. nal­spread­and­intensity­f­d' ught­is­influenced­by­lit. . gy,­type­f­” il­and­it” capability­. ­with. ld­water,­land­use,­and­relief.­As­d' ught­is­a natural­phe. me. n,­it­can't­be­s. ppe• but­there­are­several­ways­. ­get­adjusted­. ­it­and­. ­decrease­its­negative­influences.­The­paper­int' ­duces­” me­easy­adjustments­. ­d' ught,­which­. uld­help­farmers­. ­minimize­its­intensity­in­the­. s. threatened­areas. KEY­WORD. agricultural­d' ught,­d' ught­fac. rs,­d' ught­risk,­water­balance,­adjustments,­— murje­reg. . 1 Uvod Območje Pomurja je aradi ugodnih naravnih pogojev a kmetovanje (uravnano povr je, rodovit­na prsti in ugodne podnebne načilnosti) e vedno v precej nji meri kmetijsko usmerjena pokrajina. Hkrati spada območje med najmanj namočena območja Slovenije, ato se v poletnih mesecih pogosto pojavi manko povr inske vodne bilance glede na referenčno evapotranspiracijo. Na območjih  ra me­roma plitvimi pe čeno-prodnimi prstmi  majhno vodno kapaciteto se pri določenih rastlinah e ob nekoliko dalj em i ostanku padavin pojavi su ni stres. Ta se sicer v omejenem obsegu pojavlja skoraj­da vsako leto. Te ave pa nastopijo takrat, ko se pojavi i ra itej i prese ek evapotranspiracije nad količino padavin, kar privede do uničenja dobr nega dela pridelka na poljih. Ko nastala koda prese e tri promile dr avnih prihodkov, je su a ra gla ena a naravno nesrečo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila v Pomurski regiji v. adnjih petnajstih letih kar v desetih letih abele ena večja ali manj a koda aradi su e (Podatki 2013). Zadnja huj a kmetijska su a je bila leta 2013. Ker predstavlja kmetijstvo kar desetini tukaj njega prebivalstva glavni vir dohodka, je su a velik problem, ki ahteva ustre ne ukrepe. Da pa so lahko ti učinkoviti, je treba po nati dejavnike pojava su e na tem območju. 2 Opredelitev pojma suša in metodologija dela S su o se ukvarjajo ra lične stroke, ki jo tudi ra lično definirajo. Večina v ospredje postavlja ra ­lične posledice pomanjkanja vode. O. njej govorimo takrat, ko pride do . ­lik­šne­ga­nega­tiv­ne­g‡ ds. ­pa­nja­d­. r­mal­ne­. li­či­ne­in­raz­‰ ­re­di­tve­pada­vin,­da­le-te­ne­za• š­ča­. ­za­uspe­va­nje­narav­ne­­ga­in­kul­tur­ne­ga­rast­ja­ter­za­. r­mal­ni­‰ tek­‰ vr­šin­ske­ga­in­‰ d­ze­melj­ske­ga­dte­ka­nja­. de,­kar­‰ v­z' ­č‡ . t­nje­v de­. ­va­nju­č. ­veš­ke­druž­be­in­s tem­• . ­če­. ­š. ­• . (Natek 1983, 94). Samo tako definirana su a pomeni naravno nesrečo, ki je se­stav­ni­del­narav­ne­ga­• ga­ja­nja,­ki­ga­č. ­vek­pra­vi­. ­ma­ne­. r. pre­pre­či­ti,­tem­več­se­mu­. ra­na­čim­ustrez­nej­še­nači­ne­pri­la­. ­di­ti. (Natek 2002, 63). Su a je torej nor­malna, ponavljajoča se načilnost podnebja, ki ima regionalni načaj. Gre a elo kompleksen pojav, saj nanj vplivajo ra lični naravni dejavniki, dodatno pa ga pospe ujejo o iroma potencirajo antropo­geni dejavniki. Značilno je stopnjevanje pojava. Primanjkljaj padavin v določenem obdobju glede na dolgoletno povprečje pomeni nastop met. ­' ­. š­ke­suše.O kme­tij­ski­suš. govorimo takrat, ko prične pri­manjkovati vode v tolik ni meri, da sta onemogočena normalna rast in ra voj kulturnih rastlin. Posledično se manj a pridelek, ki je tudi slab e kakovosti. Ko se aradi dolgotrajnej ega i pada padavin manj­ ajo pretoki vodotokov, dotoki v akumulacije in je era ter se ni a gladina vode v vodonosnikih, govorimo o hi­d' ­. š­ki­suši. Ta časovno aostaja a meteorolo ko in kmetijsko su o (NDMC 2008). Za anali o podnebnih načilnosti smo uporabili podatke Agencije Republike Slovenije a okolje (ARSO) o temperaturi raka, vi ini padavin in potencialni evapotranspiraciji a meteorolo ke postaje: Murska Sobota, Veliki Dolenci, Lendava, jeru alem, Gornja Radgona in blagu , in sicer a obdob­je 1961 2010; a meteorolo ko postajo jeru alem do leta 2008, Gornjo Radgono do leta 2001 in blagu do leta 1992. Podatki o potencialni evapotranspiraciji so bili s strani ARSO i računani po Penman-Monteithovi metodi. Na podlagi dnevnih vrednosti smo i računali dekadne, mesečne in letne vred­nosti ter vrednosti a čas vegetacijske dobe; osnovno statistiko smo nadgradili  i računi linearnih trendov. Osnova a anali o prostorske ra irjenosti pojava so bili: geolo ki in pedolo ki emljevid, reliefni emljevidi (nadmorska vi ina, naklon in ekspo icija) in emljevid rabe tal. Reliefne emljevide smo i risali na podlagi podatkov, pridobljenih s strani Geodetske uprave Republike Slovenije, geolo ki em­ljevid smo pridobili na Geolo kem avodu Slovenije, pedolo ki emljevid pa na Centru a pedologijo in varstvo okolja biotehni ke fakultete univer e v Ljubljani. Vsi emljevidi so bili i risani s pomočjo programa ArcGIS 9.2. 3 Vzroki pojava suše v Pomurju 3.1 Podnebna pogojenost pojava Meteorolo ka su a je pogojena s podnebnimi načilnostmi, predvsem s količino padavin o iroma njihovim i ostankom. Območje Pomurja ima merno celinsko ali subpanonsko podnebje, ki se od osta­le Slovenije loči predvsem po večji stopnji kontinentalnosti. Srednja letna temperatura raka je ra meroma visoka (med 9,3 C in 10,4 C). V času vegetacijske dobe bele i najvi jo temperaturo najbolj v hodno le eča meteorolo ka postaja Lendava (16,8 C), s po­mikom proti ahodu pa se ta postopno ni uje in je najni ja na najbolj ahodni meteorolo ki postaji blagu (15,8 C); aradi lege v termalnem pasu i stopa  nekoliko vi jo povprečno temperaturo 16,5 C meteorolo ka postaja jeru alem. I računani linearni trendi a obdobje 1961 2010 ka ejo, da se bo temperatura najbolj povi ala v. im­skih (decembra v povprečju a 0,4 C in januarja v povprečju a 0,7 C v desetih letih) in poletnih mesecih (julija in avgusta v povprečju a 0,5 C v desetih letih), in sicer najbolj v osrednjem ni inskem delu regi­je na meteorolo ki postaji Murska Sobota in na Goričkem na meteorolo ki postaji Veliki Dolenci. V Pomurju pade letno povprečno med 947,2 mm padavin na ahodu (na meteorolo ki postaji jeru­ alem) in 761,5 mm padavin na skrajnem severov hodu (na meteorolo ki postaji Veliki Dolenci). Njihova ra poreditev prek leta je sicer ra meroma ugodna, saj pade najve. padavin (34,9 %) v poletnih mese­cih, vendar so te običajno v obliki kratkotrajnej ih ploh in i datnej ih nalivov ter imajo le kratkotrajen po itivni učinek. Padavine padejo v nekaj ve. kot 100 dneh; če upo tevamo dneve, ko pade vsaj 1 mm padavin, je takih dni okoli 90 (Ogrin 2009, 72). Najdalj a obdobja bre padavin se pojavljajo v po nih jesenskih in imskih mesecih, v poletnih mesecih jih prekinjajo krajevne nevihte, ki pa kljub precej ­njim količinam padavin le redko prekinejo kmetijsko su o (Kikec 2014). V času vegetacijske dobe pade v povprečju 526,5 mm (61,4 %) padavin, vendar vi ina i leta v leto elo niha, kar je poglavitni v rok pojava su e. Sli­ka 1:­Spre­men­lji­. st­let­ne­viši­ne­pada­vin­na­met. ­' ­. š­ki­‰ sta­ji­Veli­ki­D len­ci­v. b­• b­ju 1961–2010 (Kli­mat­sk. . 2013). Vi ina padavin se bo glede na i računane linearne trende a obdobje 1961 2010 v prihodnje naj­bolj ni ala v spomladanskih (april, maj) in poletnih mesecih (julij), medtem ko se bo v jesenskih mesecih minimalno povi ala. Zni anje vi ine padavin v desetih letih v povprečju ne bo preseglo 8,0 mm in bo nekoliko večje v. ahodnem delu regije. Evapotranspiracija je pojav prehoda tekoče vode s povr ine emlje v atmosfero in je sestavljena i i hlapevanja in transpiracije sko i listne re e rastlin. Letna potencialna evapotranspiracija je na območ­ju Pomurja med 684,8 mm in 785,6 mm; od tega v času vegetacijske dobe evapotranspirira v povprečju 589,2 mm vode, kar pomeni v povprečju 80,3 % letne vrednosti. Glede na vse vi jo temperaturo se bo vi ala tudi potencialna evapotranspiracija, in sicer glede na i računane linearne trende a anali irano obdobje 1961 2010 najbolj v spomladanskih (maja v pov­prečju a 2,7 mm v desetih letih) in poletnih mesecih (junija, julija, avgusta v povprečju med 1,8 mm in 2,4 mm v desetih letih). Povečanje potencialne evapotranspiracije bo največje na meteorolo kih posta­jah Veliki Dolenci in Murska Sobota. 3.2 Neodporne oziroma slabo odporne prsti proti suši Zlasti v osrednjem ravninskem delu Pomurja sta pomembna dejavnika stopnjevanja posledic su e: tip prsti in njihova sposobnost adr evanja vode. Med najbolj neodporne prsti proti su i spadajo distrične rjave prsti in distrični ranker na produ in pesku, pe čeno ilovnate teksture in elo plitve prsti s humusnim hori ontom debeline 15 30 cm, ki hitro prehaja v nekonsolidiran prod (Stepančič 1984, 12); nahajajo se v osrednjem delu Murske ravani jugov hodno od Murske Sobote. Med prsti  majhno sposobnostjo adr e­vanja vode spadajo tudi obrečne distrične prsti, plitve do srednje globoke, na ilovnatih nanosih v osrednjem in severnem delu Apa kega polja, v osrednjem delu Murskega polja, ob reki Muri in na njenem levem bregu v pasu med Petanjci in Mursko umo. To so lahke prsti  ilovnato pe čeno teksturo, ki so dobro račne in prepustne a vodo, njihova debelina pa se povečuje  oddaljevanjem od reke Mure (Stepan­čič 1984, 14). Med srednje odporne prsti proti su i spadajo evtrične rjave prsti na pliocenskih sedimentih na polo nej ih pobočjih na osrednjem in v hodnem Goričkem in v v hodnih Slovenskih goricah, ter distrične rjave prsti na pliocenskih sedimentih na strmej ih pobočjih na območju Goričkega. Klub večji globini teh prsti in ilovnati (ponekod pe čeno ilovnati) teksturi, kar povečuje njihovo odpornost proti su i, aradi večjih naklonov voda hitreje odteče in se ob dalj em i ostanku padavin vrhnji hori onti prav tako i su ijo; su a nastopi nekoliko kasneje kot na najbolj občutljivih prsteh v ravninskih območjih (Ki­kec 2014). Posame ne tipe prsti smo na podlagi njihove mehanske sestave, teksture in globine, njihove sposobnosti adr evanja vode o iroma propustnosti ter upo tevanja rabe tal, kot pomembnega poka a­telja hidromorfnosti prsti, dru ili v 12 tipov glede na njihovo ra lično odpornost proti su i. Prsti tipa 1 spadajo med elo neodporne prsti proti su i, prsti od tipa 2 do 4 med neodporne, prsti tipa 5 in 6 med sred­nje odporne, prsti od tipa 7 do 9 med odporne in prsti od tipa 10 do 12 med elo odporne prsti proti su i. 3.3 Litološke in reliefne značilnosti Poleg kamninske podlage je a pojav su e pomembna predvsem njihova prepustnost a vodo. Na prepustnej ih kamninah je namre. verjetnost pojava su e večja. Med najbolj prepustne kamnine na območju Pomurja pri tevamo silikatni prod in pesek, ki ga je v pleistocenu nanosila reka Mura, in sicer v osrednjem ravninskem delu regije ter na večjem delu Apa kega ter Murskega polja. Prav tako a vodo dobro prepustna sta pesek in prod, ki ga je v holocenu na poplavnih območjih v dol svojega toka odlaga­la Mura. Na osrednjem in v hodnem Goričkem se na posame nih območjih pojavlja pliocenski kremenov prod, ki je prav tako dobro prepusten a vodo aradi česar se prsti na njem hitreje i su ijo (Pleničar 1970; Mio. in nidarčič 1987; Mio. in Marković 1998). Sli­ka 2:­Tipi­za­ci­ja­prsti­na­b. č­ju­— mur­ja­gle­de­na­d‰ r­. st­p' ­ti­suši.­p Obrobna gričevja v Pomurju ne dosegajo večjih nadmorskih vi in in naklonov, ato je vpliv reliefa na pojav su e ra meroma majhen. e največji vpliv ima ekspo icija, ki pomembno vpliva na toplotne ra mere v prsteh ter s tem na i su evanje prsti. Najve. sončnega obsevanja prejmejo ju ne, jugov hod-ne in jugo ahodne ekspo icije ter ravninske lege, ato je na teh območjih verjetnost pojava su e večja. S povečevanjem naklona se povečuje občutljivost območja a su o, vendar se nakloni 12 in ve. pojav­ljajo le na 7,6 % povr ine regije. Vpliv nadmorske vi ine na su o je največji na nadmorski vi ini nad 290 m, ki ajema slemena gričevij, kjer je prst tanj a in voda hitreje odteče (Kikec 2014). 3.4 Neprilagojenost rabe tal Raba tal je pomemben vplivni dejavnik lasti pri njivah, saj lahko  neprimernim i borom kultur­nih rastlin (slabo odporne proti su i) in neustre no obdelavo emlji . (na primer globoko oranje) su o nehote i ovemo ali jo e dodatno potenciramo. Najve. inten ivno obdelovanih njivskih emlji . je v osrednjem ni inskem delu regije jugov hodno od Murske Sobote ter na Apa kem in Murskem polju, kjer so prsti ra meroma plitve,  majhno sposobnostjo adr evanja vode. Su a se na teh območjih v bla ­jih oblikah pojavlja skoraj vsako leto, vsakih nekaj let pa se pojavi huda kmetijska su a, ki uniči večino pridelka. Na teh območjih je koda aradi pojava su e prepogosta in prevelika, da bi bilo inten ivno kmetovanje e rentabilno, kar ahteva hitre in učinkovite ukrepe. Pri pojavu kmetijske in hidrolo ke su e imajo torej elo pomembno vlogo tudi preostali na teti dejavni­ki, ki delujejo kot modifikatorji meteorolo ke su e v smislu njene inten ivnosti in prostorske ra irjenosti. 4 Značilnosti vodne bilance in potrebe kulturnih rastlin po vodi Na območju Pomurja je povprečna vodna bilanca povr ine tal glede na referenčno evapotranspi­racijo negativna v II. dekadi marca in od I. dekade aprila do II. dekade avgusta, torej večji del vegetacijske dobe, ko je potreba rastlin po vodi največja. Primanjkljaj vode v tleh je največji julija, ko primanjkuje v I. dekadi v povprečju 10,4 mm in v III. dekadi v povprečju 11,2 mm vode v tleh. V času vegetacijske dobe je primanjkljaj vodne bilance glede na referenčno evapotranspiracijo v povprečju 59,6 mm vode. Primanjkljaj je manj i v. ahodnem delu, kjer na a v povprečju 21 mm, na Prekmurski strani pa se pove­ča na v povprečju 98,3 mm. I računani trendi ka ejo, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje e povečal, in sicer bolj na levem kot na desnem bregu Mure. Povečanje primanjkljaja bo največje julija, ko je primanjkljaj e tako največji. Pomanjkanje talne vode najbolj ogro a rastline, ki ob do ivljanju vodnega stresa ne morejo nor­malno rasti in se ra vijati. Najbolj so pri adete tiste, ki so največje porabnice vode. Med pomurskimi kmetovalci najbolj priljubljene kulture, kot so koru a, krompir in oljne buče, potrebujejo najve. vode med III. dekado junija o iroma I. dekado julija ter I. o iroma II. dekado avgusta, torej v času, ko le-te najbolj primanjkuje. Prednost bi ato bilo treba dati o imnim itom, ki jim vode primanjkuje le v dru­gi polovici rastne dobe, polja pa običajno apustijo e pred največjim primanjkljajem vode julija. Glede na vse godnej i ačetek vegetacijske dobe bo smiselno dati prednost godnej im vrstam krompirja in elenjave, ki v času največjega primanjkljaja vode e preidejo najobčutljivej e ra vojne fa e (Kikec 2014). 5 Kako naprej? Se znamo in zmoremo prilagoditi? Glede na linearne trende podnebnih dejavnikov se bo su a pojavljala tudi v prihodnje, najverjet­neje celo pogosteje ter bo dosegala vse večje ra se nosti. Zato bodo nujno potrebne ra lične prilagoditve kmetijske dejavnosti, s katerimi bomo manj ali ali vsaj omilili njene posledice. Sli­ka 3:­Pre­se­žek/pri­manj­kljaj­. de­za­zim­. ­pše­ni­. ­in­. ru­› ,­izra­ču­nan­na­‰ d­la­gi­‰ tre­be­kul­tur­n. rast­li­ne­‰ ­. di*­in­sta­nja­. d­ne­bilan­ce­na­met. ­' ­. š­ki­‰ sta­ji­Mur­ska­. • ­ta­v. b­• b­ju 1961–2010 (*izra­čun­‰ ­pri­‰ ­' ­či­lih­FAO­(Ir­ri­ga­t. . . 1986),­pri­čemer­” ­u‰ ­rab­lje­ni­‰ dat­ki­ ‰ ­ten­cial­n. eva‰ ­trans­pi­ra­ci­ji­in­‰ dat­ki­ fe­. ­. š­kih­fazah). Predlagane prilagoditve i hajajo i opredeljenih dejavnikov su e na območju Pomurja, na katere lahko vplivamo. To je predvsem raba tal, do določene mere pa lahko vplivamo tudi na načilnosti prsti. V prihodnje bo v boju proti su i treba ve. po ornosti nameniti: i boru kultur, ki preidejo najobčutljivej e ra vojne fa e ali apustijo polja e pred pojavom največ­ jega primanjkljaja vode v tleh meseca julija; pred koru o in oljnimi bučami bo treba dati prednost o imnim itom, oljni ogr čici, godnjemu krompirju in godnji elenjavi; i boru proti su i odpornej ih vrst in tistih, ki imajo večje regenerativne sposobnosti po kraj ih su nih obdobjih; časovni prilagoditvi setve: vse godnej i nastop temperaturnih pragov bo omogočil godnej o setev o iroma sajenje, hkrati bo omogočena setev ra ličnih strni čnih posevkov, ki bodo i koristili podalj­ano vegetacijsko dobo jeseni; agotavljanju optimalne prehrane rastlin  ustre nim gnojenjem, s čimer bomo rastlinam omogočili, da la je prena ajo vročinski in vodni stres; spremembam v uporabi in apliciranju sredstev a varstvo rastlin: vi je temperature bodo namre. ugodno vplivale na ra voj rastlinskih bole ni in kodljivcev, hkrati pa bodo rastline aradi do ivljanja stresa veliko bolj dojemljive a njih (Hardi 2008, 20); prilagojenemu načinu obdelave tal, kot je plitvo oranje, apiranje bra d, pogostej e rahljanje in plitvo okopavanje, s čimer bomo povečali sposobnost prsti, da vpijejo čim ve. vode in jo tudi adr ijo, rast­linam pa omogočili bolj o rast, ter hkrati manj ali i gube vode  i hlapevanjem (Kapun 2003, 20); povečanju humusa v tleh  gnojenjem  organskimi gnojili ivalskega in rastlinskega i vora, etve­nimi ostanki in strni čnimi dosevki a elen podor, s čimer bomo vplivali na oblikovanje strukturnih agregatov in na kapaciteto prsti a rak in vodo (Kapun 2003, 20); sprotnemu mehanskemu atiranju plevelov med posevki s plitvim okopavanjem, ki aradi lastnih potreb odv emajo vodo gojenim rastlinam; asaditvi dodatnih mejic in vetro a čitnih pasov v dol meja njiv, kolovo ov in vodotokov, ki ugodno vplivajo na mikroklimatske načilnosti v njihovi neposredni bli ini, predvsem pa manj ujejo hitrost vetra in s tem evapotranspiracijo; namakanju, ki je sicer najbolj anesljiv in učinkovit ukrep, vendar se pojavljajo tevilni pomisleki gle­de upravičenosti, potencialnih vodnih virov in velikih stro kih i gradnje ter v dr evanja namakalnih sistemov. Namakanje je smiselno le v rastlinjakih in na manj ih emlji čih inten ivne pridelave ( lasti a elenjavo in sadje), ki so najbolj pri adeta aradi su e. V času hidrolo ke su e odv emanje vode i vodonosnika a namene namakanja ni dopustno; potencialni vodni vir predstavlja le reka Mura (Ki­kec 2014); biranju de evnice s stanovanjskih in drugih objektov s pomočjo večjih ali manj ih re ervoarjev ter lagun, ki jo uporabimo a alivanje vrtov ter namakanje v rastlinjakih, v manj em obsegu tudi na nji­vah v neposredni bli ini lagun. Nekoliko ahtevnej i ukrep, ki ahteva skrbno načrtovanje in strokovno i vedbo ter večji finanč­ni vlo ek, predstavlja revitali acija vodotokov. Gre a ponovno postopno vrnitev rečnih strug v prvotne oblike  meandri, pragovi, vodno in obre no vegetacijo, kar bi pomembno povečalo adr evanje vode tako v rečni strugi kot tudi v okoli ki pokrajini. Najpomembnej i korak v procesu prilagajanja su i bo nedvomno osve čanje, i obra evanje in sve­tovanje, v okviru katerih bodo prebivalci, lasti kmetovalci, pridobili potrebno nanje a učinkovito prilagajanje. Ob tem se moramo avedati, da en sam ukrep v boju poti su i e ne bo prinesel elenih učinkov, potrebne bodo kombinacije ra ličnih oblik prilagajanj, re ultati pa bodo vidni ele če čas (Ki­kec 2014). Pri tem bo elo pomembno vlogo imela lokalna kmetijska svetovalna slu ba pri Kmetijsko go darskem avodu Murska Sobota, ki ima potrebno strokovno nanje in najbolje po na ra mere. To nanje bo morala čim prej in čim bolj učinkovito prenesti na lokalne kmetovalce, ki ga bodo lahko upo­rabili v praksi. Te av s su o pa nikakor ne bodo re ile subvencije s strani dr ave a nastalo kodo aradi pojava su e, saj dejanskega problema ne re ujejo. Kmetovalcem sicer omogočajo pre ivetje, vendar jih hkrati spodbujajo, da kmetujejo naprej na način, kot so to počeli do sedaj. Podoben učinek imajo tudi ra lične oblike avarovanj kmetijskih posevkov, ki si jih manj i kmetje, ki na preučevanem območju prevladujejo, finančno niti ne morejo privo čiti. 6 Sklep Glede na naravnogeografske načilnosti Pomurja in prihodne podnebne trende se bo su a pojav­ljala tudi v prihodnje. Dolgoročno so ato v boju proti su i najprimernej a re itev ra lične prilagoditve pojavu. Na podlagi po navanja dejavnikov pojava su e v Pomurju smo pripravili nabor mo nih prila­goditev, ki jih kmetovalci lahko i vajajo bre ahtevnej ih dodatnih nanj ali večjih finančnih vlo kov. Najpomembnej i korak v boju proti su i pa bo nedvomno sprememba miselnosti ljudi. Dosedanji način kmetovanja  obstoječimi kulturami v prihodnosti najverjetneje ne bo ve. ekonomsko v dr en, ker bo ko­da aradi su e prepogosto prevelika. upajmo, da bodo kmetovalci to čim prej spo nali in ustre no ukrepali. 7 Viri in literatura Hardi, Z. (ur.) 2008: Tehnolo ka priporočila a manj anje občutljivosti kmetijske pridelave na su o: poljedelstvo, travni tvo, elenjadarstvo in hmeljarstvo. Ljubljana. Medmre je: http://www.arsk­trp.gov.si/fileadmin/arsktrp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Aktualno/2013/Tehnoloska_priporocila^ a^ manjsanje_obcutljivosti_na_suso.pdf (22. 7. 2013). Irrigation Water Management: Irrigation water needs. FAO.1986. Medmre je: http://www.fao.org/do­crep/S2022E/S2022E00.htm (28. 8. 2013). Kapun, S. 2003: Tehnolo ki ukrepi a manj evanje posledic su e; su a in pomursko kmetijstvo. Kaj sto­riti . manj anje posledic su e v kmetijstvu? Gornja Radgona. Kikec, T. 2014: Geografska tipi acija Pomurja glede na su o in mo nosti a prilagoditve pojavu. Dok­torsko delo v pripravi, Oddelek a geografijo Filo ofske fakultete univer e v Mariboru. Maribor. Klimatski podatki a i brane meteorolo ke postaje na območju Pomurja. Agencija Republike Slove­ nije a okolje. Ljubljana, 2013. Mioč, P., Marković, S. 1998: Osnovna geolo ka karta SFRj 1 : 100.000, tolma. lista Čakovec. Zve ni geolo ki avod. beograd. Mioč, P., nidarčič, M. 1987: Osnovna geolo ka karta SFRj 1 : 100.000, tolma. lista Maribor in Leib­ nit . Zve ni geolo ki avod. beograd. Natek, K. 1983: Ogro enost Slovenije aradi su e. Naravne nesreče v Sloveniji kot na a ogro enost. Ljubljana. Natek, K. 2002: Ogro enost aradi naravnih procesov kot strukturni element slovenskih pokrajin. Dela 18. Ljubljana. NDMC 2008: What is Drought? understanding and Defining Drought. Medmre je: http://drought.unl.edu/ whatis/concept.htm#top (27. 8. 2013). Ogrin, D. 2009: Slabitev celinskih podnebnih načilnosti v. adnjih desetletjih. Pomurje: Geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Murska Sobota. Pedolo ka karta Pomurja. Center a pedologijo in varstvo okolja biotehni ke fakultete univer e v Ljub­ljani. Ljubljana, 2007. Pleničar, M. 1970: Osnovna geolo ka karta SFRj 1 : 100.000, tolma. lista Goričko. Zve ni geolo ki avod. beograd. Podatki o ocenjeni kodi po v roku elementarne nesreče po statističnih regijah. Medmre je: http://www.stat.si (27. 8. 2013). Stepančič, D. 1984: Osnovna pedolo ka karta SFRj, komentar lista Murska Sobota. Ljubljana. 172 SPREMLJANJE IN NAPOVEDOVANJE NARAVNIH NESREČ NA OBMOČJU SREDNJIH KARAVANK Man­ca­Volk­Bahun Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­G. ­graf­ski­inšti­tut­An. ­na­Melika, N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ man­ca.. lk@zrc-sazu.s. IZVLEČEK Sprem­lja­nje­in­napo­ve­do­va­nje­narav­nih­nesre ­na­obmo ­ju­Sred­njih­Kara­vank Ka­ra­van­ke­” ­zna­ne­‰ ­ekstrem­nih­vre­men­skih­• . d­kih.­Vz' k­zanje­” ­sre­• ­zem­ski­cik. ­ni,­ki­s se­• . bi­čaj­. ­pri­ne­se­. ­. č­ne­pada­vi­ne.­Vre­men­ske­ujme­” ­za. ­na­tem­b. č­ju­že­stal­ni­ca.­Zara­di­red­k. met. ­­' ­. š­ke­pa­› ­val­ne­mre­že­je­bi. ­• slej­tež­je­preu­če­va­ti­izjem­ne­• . d­ke,­hkra­ti­pa­je­bi. ­. č­. ­te­že­. tudi­nji­. ­. ­na‰ ­ve­• ­va­nje. V pre­te­klih­letih­je­bila­v. k­vi­ru­p' ­jek­ta­Narav­ne­nesre­če­brez­meja,­ki­ga­” fi­nan­ci­ra­Ope­ra­tiv­ni­p' ­­gram­S. ­ve­ni­ja-Av­stri­ja,­v Sred­njih­Kara­van­kah­vz‰ ­stav­lje­na­mre­ža­. bil­nih­met. ­' ­. š­kih­‰ staj,­k. v kraj­ših­ča” v­nih­raz­mi­kih­meri­. ­tre­nut­ne­vre­men­ske­raz­me­re,­‰ dat­ke­pa­sa. ­dej­. ­‰ ši­lja­. ­na­splet. Z nji­mi­je­bil­nare­jen­velik­pre­s. k­v ra­zu­me­va­nju­in­. č­nej­še­mu­na‰ ­ve­• ­va­nju­raz­lič­nih­narav­nih­nesre. na­b. č­ju­Sred­njih­Kara­vank. KLJUČNE­BESEDE g. ­gra­fi­ja­narav­nih­nesreč,­met. ­' ­. š­ka­pa­› ­val­na­mre­ža,­snež­ni­pla­› ­vi,­Kara­van­k. ABSTRAC‘ Natural­Hazard­Monitoring­and­Forecasting­in­Central­Karavanks The­Karavanks­are­well­k. wn­… r­extreme­weather­events­due­. ­Mediterranean­cyc. nes­that­bring­heav‹ precipitat. n.­Thus­extreme­weather­events­are­. t­rare.­— r­met. ' . gical­bservat. n­net. rk­in­thi” area­is­the­main­rea” n­… r­the­lack­f­k. wledge­a• ut­extreme­met. ' . gical­events­and­their­precis. … recasting. Within­the­Natural­Hazards­Wit. ut­F' ntiers­p' ject,­financed­by­Operat. nal­P' gramme­S. venia-Austria, a new­bservat. n­net. rk­has­been­established­in­the­last­few­years.­In­the­Central­Karavanks­a few­. bil. weather­stat. ns­were­built,­and­its­data­is­au. matically­transferred­. ­the­internet.­Understanding­an• … recasting­f­the­natural­disasters­in­the­Central­Karavanks­became­better­and­much­. re­accurate. KEY­WORD. g. graphy­f­natural­hazards,­met. ' . gical­bservat. n­net. rk,­avalanches,­the­Karavank” 1 Naravne nesreče v Karavankah Naravne nesreče v Alpah so pogost, i ra it in elo apleten pojav. Pojavljajo se v ra ličnih oblikah in ra se nostih, od sne nih in emeljskih pla ov do poplav, drobirskih tokov, podorov in vetrolomov. Njihove posledice so nepredvidljive in marsikdaj tudi usodne tako a človeka kot tudi a njegovo imet­je in infrastrukturo. Pokrajina se nenehno spreminja, ato nas naravni procesi spremljajo na vsakem koraku, ko pov ročijo kodo ali rtve, pa lahko govorimo o naravni nesreči (Volk 2010). Vedno večja pogostost naravnih nesre. v slovenskih Alpah je verjetno posledica podnebnih spre­memb, ki so na obrobju Alp e posebej i ra ite. Te se ka ejo  vedno pogostej imi in inten ivnej imi padavinami, ki jih k nam prina ajo sredo emski cikloni. Karavanke so tak nim vremenskim situacijam e posebej i postavljene aradi svoje lege, saj slemenitev glavnega karavan kega grebena poteka v sme­ri v hod ahod in tako prestre e vla ne račne gmote. O pogostosti naravnih nesre. na območju slovenskih Alp pričajo ra lični dogodki, ki so se godili v. adnjem desetletju. Tu mislimo na tevilne, tudi ru ilne sne ne pla ove, ki so samo od leta 2003 do 2013 v Sloveniji v eli 25. ivljenj (od tega nekaj tudi v Karavankah), močno po kodovali planinsko kočo na Doliču, po kodovali ični ke naprave na Kaninu, asuli tevilne ceste in smučarske proge ter podrli na stotine kubičnih metrov go dov (na primer na begunj čici leta 2006) (Volk 2010). Poleg na tetih ujm se pojavljajo tudi poplave, ki so v tem obdobju najve. kode pov ročile leta 2010 v. ele nikih. Na v no ju Karavank najve. te av pov roča karavan ki fen, ki je novembra 2013 pov ročil veliko kode v tamkaj njih vaseh, ingo dovih (Agencija 2013). V. adnjem desetletju so se v gorskem svetu godili tevilni tudi večji in manj i podori in skalni odlo­mi (begunj čica, soteska Čepa, Ko uta) (Oberlechner in Sch ttl 2013). Za bolj e ra umevanje in la je napovedovanje tak nih dogodkov so potrebni kakovostni podatki, ki pripomorejo k večji natančnosti napovedi in posledično tudi bolj i anali i. Tega ra iskovalnega področja smo se na območju Srednjih Karavank lotili v okviru meddr avne­ga projekta Naravne nesreče bre meja (NH-WF), ki ga sofinancira Operativni program Slovenija-Avstrija 2007 2013 in poteka od oktobra 2011 do septembra 2014. Ker na i branem pilotnem območju največ­jo gro njo predstavljajo sne ni pla ovi, je velik del projekta usmerjen prav v njihovo preučevanje in na opo arjanje pred njimi. 2 Mreža meteoroloških postaj v Karavankah Po navanje vremenskih ra mer in napovedovanje posame nih vremenskih pojavov v gorskem sve­tu je e posebej ahtevno, saj pogosto temelji na posrednem, bolj subjektivnem sklepanju in ne na dejanskih meritvah. Opisi podnebja in vremenskih pojavov gorskih predelov so precej nepopolni tudi ato, ker je povsod po svetu dolgoletnih meteorolo kih meritev vremenskih spremenljivk v vi je le ečih krajih elo malo. Tudi v Sloveniji je malo visokogorskih meteorolo kih postaj. Z najdalj im obdobjem mer­jenja se lahko pohvalijo na Kredarici (2514 m), kjer meritve potekajo e od leta 1955 (Vrhovec, Kastelec in Petkov ek 2006). Poleg tega se meritve i vajajo tudi na Voglu, Domu na Komni, na Krvavcu, na Plani­ni pod Golico, v. martnem na Pohorju, na Gomancah pod Sne nikom, ni je med gorami pa e v Ratečah, bovcu, Stari Fu ini, Kamni ki bistrici in Slovenj Gradcu (Vrhovec, Kastelec in Petkov ek 2006). Kot lahko ra beremo i na tetega so Karavanke precej slabo astopane v meteorolo ki merilni mre i. Ker doslej na tem območju praktično ni bilo opa ovalne mre e, je bilo napovedovanje in ra umeva­nje vremenskih pojavov precej omejeno in posplo eno. Zato smo poleti 2012, na če mejnem območju Karavank postavili tiri nove mobilne meteorolo ke postaje. Z nekaj 100 metrov oddaljenega sedla smo na novo lokacijo prestavili obstoječo postajo na Zgornjem Plotu nad Zelenico, ki smo jo opremili tudi novimi merilnimi napravami in kamero. Povsem na novo smo postavili vremensko postajo pri koči pod Ko uto (Avstrija), vremensko postajo pri koči na Zelenici in vremensko postajo na vrhu Stola. Poleg novih postaj smo v opa ovalno mre o vključili e nekatere obstoječe postaje na avstrijski strani Kara­vank. Ljubelj, Ojstrc in ele na Kapla. Z gostej o mre o postaj bomo tako pridobili točnej e podatke o vremenskih in podnebnih ra merah na območju Srednjih Karavank. Postaje na Stolu, na Zgornjem Plotu in pri koči pod Ko uto so povsem samooskrbne in se napaja­jo s sončno energijo, podatke pa v ra ličnih časovnih intervalih po iljajo v dolino prek mobilnega signala. Merilne naprave se od postaje do postaje ra likujejo. Na Stolu merimo temperaturo, račno vlago, ter jakost in smer vetra. Na Zgornjem Plotu so poleg meritev temperature, račne vlage, jakosti in smeri vetra dodani e instrumenti a merjenje sončnega obsevanja in količine padavin. Poleg omenjenih meritev smo postajo opremili e s kamero, ki poleg vremenskih ra mer na območju Zelenice bele i tudi sne ne pla ove na severni strani begunj čice. Vremenska postaja pri koči pod Ko uto je opremljena  merilni­ki temperature, račne vlage, jakosti in smeri vetra, sončnega obsevanja, količine padavin in vi ine snega. Vremenska postaja pri koči na Zelenici je a ra liko od ostalih, prav aradi bli ine koče, neposredno priključena na električno in internetno omre je. Poleg meritev temperature, račne vlage in sončnega obsevanja na tej postaji spremljamo e vi ino snega in količino padavin. Omenjene meritve smo dopol­nili e s t. i. anali atorjem sne ne odeje (ang. s. w­pack­analy­zer), ki bele i gostoto snega ter dele vode in ledu v snegu. Postaje so v prostor ume čene . eljo po čim večji lokacijski ra nolikosti. Tako le ijo na ra ličnih nad­morskih vi inah ter ra ličnih legah (vrh grebena, dolina), kar nam omogoča vpogled v dogajanje na ra ličnih območjih. Vse postaje so postavljene v gorskem svetu, kjer so vremenske ra mere neugodnej e, kot v dolini, posame ni pojavi pa e bolj i ra iti. Nanje delujejo močnej e sile in so motnje v njihovem delovanju toli- Sli­ka 1:­Snež­ni­plaz­na­Begunjš­či­ci­26. 1. 2013,­k. Sli­ka 2:­— sta­vi­tev­vre­men­ske­‰ sta­je­na­S. ­lu, je­vzel­e. ­živ­lje­nje. 8. 10. 2012. ko pogostej e. Zaradi tega so nei ogibne tudi najra ličnej e po kodbe. Tako je aradi ni kih tempera­tur, ivja in močnega vetra v obeh imskih se onah (2012/2013 in 2013/2014) polomilo in po kodovalo vremensko postajo na Stolu. 3 Spremljanje snežne odeje in poskusni krajevni lavinski bilten Za pripravo poskusnega krajevnega lavinskega biltena a Srednje Karavanke smo ačeli po orno spremljati sne ne ra mere. Pri tem so nam bili v veliko pomo. podatki vremenskih postaj, ki so nam pomagali predvsem pri a navanju sprememb v sne ni odeji, ki posledično vplivajo na pojavljanje sne nih pla ov. Neposredne informacije o dogajanju v sne ni odeji smo dobili na terenu s prere om sne ne odeje in prei kusom trdnosti. Prere sne ne odeje je opa ovanje ra porejenosti in lastnosti posame nih plasti v sne ni odeji. Tako lahko a namo ibke plasti, spremljamo spremembe, ki nastajajo v ra ličnem časovnem obdobju, in posledično la je napovemo nevarnost a pojavljanje sne nih pla ov (McClung in Schaerer 2006). Z i de­lavo prere a sne ne odeje dobimo podatke o temperaturi na posame nih globinah, o trdoti posame nih plasti, obliki in velikosti kristalov ter vla nosti in gostoti posame nih plasti. Z dodatnim prei kusom trdnosti sne ne odeje dobimo e podatek o tem, kak na obremenitev je potrebna a spro itev sne nega pla u in katera plast je e posebej nevarna. Vse to je pri napovedovanju nevarnosti i redno pomembno, saj vsaj delno manj a subjektivnost ocene nevarnosti. Kot primer smo v nadaljevanju predstavili enega i med prere ov in ga pove ali s podatki i postaj. V. ačetku januarja 2013 je nastopila precej nja ohladitev, saj so temperature raka v enem dnevu i skoraj 5 C padle pod 0 C. V naslednjih dneh se je ohladitev e nadaljevala. Temperaturne spremem­be so vplivale tudi na sne no odejo. Dalj e obdobje hladnej ega vremena namre. sne no odejo lahko osu i, kar se je godilo tudi v tem primeru. Gostota snega se je tako v nekaj dneh i gostote nekaj ve. kot 275 kg/m3 manj ala na 250 kg/m3. Prere sne ne odeje, ki je bil narejen konec tedna, je poka al podobne re ultate. Zgornji sloji sne ne odeje so bili aradi večjega mra a precej podhlajeni, globlje pa so bile temperature vi je, kot je običajno aradi vplivov toplej e podlage. Najbolj i poka atelj sprememb je bila oblika kristalov. Zaradi vi jih temperatur pred ohladitvijo se je sne na odeja preobra ala. Ohladitev je ve i med kri­stali posu ila, ato so dobili robato obliko. Ker so se ve i med kristali pretrgale, je bil sneg sipek, aradi česar se je povečala nevarnost a pro enje sne nih pla ov. Podobne nagle spremembe so pogoste, vse pa vplivajo na dogajanje v sne ni odeji in posledično na nevarnost pojava sne nih pla ov. Po navanje tak nih situacij je i jemno pomembno a napovedo­vanje i rednih dogodkov. S pomočjo vremenskih postaj in rednih terenskih opa ovanj smo v. imski se oni 2012/2013 uspeli i delati 67 — ­sku­snih­kra­jev­nih­lavin­skih­bil­te­. v­za­Sred­nje­Kara­van­ke, v se oni 2013/2014 pa smo nada­ljevali  delom. I ku nje, nanja in po navanje lokalnih ra mer, ki smo jih pridobili v tem času, nam omogočajo nenehne i bolj ave in vedno bolj e napovedi a pilotno območje. bilteni i hajajo trikrat tedensko, ob i rednih ra merah pa tudi pogosteje. Dostopni so na domači strani projekta http://www.na­tural-ha ards.eu/ (NH-WF 2014) in dru abnem omre ju Face­• k(Geografski 2014). Posredno ga objavljajo tudi nekatere druge spletne strani. S tem se trudimo dopolnjevati dr avni lavinski bilten, ki ga i daja Agencija Republike Slovenije a okolje (Agencija 2014). Prvo se ono i dajanja — sku­snih­kra­jev­nih­lavin­skih­bil­te­. v­za­Sred­nje­Kara­van­k. smo ačeli 6. de­cembra 2012 in jo končali 3. maja 2013. V tem času smo i delali 67 biltenov. Od tega je bila ocena stanja v sredogorju dvaintridesetkrat 1., enaindvajsetkrat 2., tirinajstkrat 3., 4. in 5. stopnja pa a sredogorje nista bili uporabljeni. V visokogorju je bilo stanje tirikrat ocenjeno s 1. stopnjo, osemindvajsetkrat 2. stopnjo, sedemindvajsetkrat s 3. stopnjo in osemkrat s 4. stopnjo. 5. stopnja ni bila uporabljena (slika 6). V napovedi smo a sredogorje devetnajstkrat napovedali 1., tiriintridesetkrat 2., trinajstkrat 3. in nikoli 4. ali 5. stopnje. Za visokogorje pa je bila le dvakrat uporabljena 1., petnajstkrat 2., estintride­setkrat 3. in tirinajstkrat 4. stopnja. 5. stopnja tudi v napovedih ni bila uporabljena. Vidimo lahko, da je bila a sredogorje največkrat uporabljena 1., v napovedi pa 2. stopnja nevarno­sti. V visokogorju smo največkrat stanje ocenili  2. in 3. stopnjo, napovedali pa 3. stopnjo. I tega lahko vidimo, da smo v napovedih nekajkrat precenili dejansko stanje nevarnosti. bilteni so bili dobro sprejeti tudi v. ir i javnosti in so večkrat pomagali tudi pri ahtevnih odloči­tvah. Zaradi ra gla ene visoke stopnje nevarnosti (4. stopnja) je bila tako od 17. do 20. januarja 2013 aprta planinska koča na Zelenici. 2. februarja 2013 je bilo aradi povečanja nevarnosti na 4. stopnjo 7 100 6 90 5 temperatura zraka (v °C) 4 3 2 1 0 –1 –2 –3 –4 –5 80 70 60 50 40 30 20 10 relativna zračna vlaga (v %) –6 Sli­ka 3:­Tem­pe­ra­tu­ra­in­rela­tiv­na­zrač­na­vla­ga­d­8. 1.­•  11. 1. 2013. Sli­ka 4:­Sta­nje­snež­ne­de­je­d­8. 1.­•  11. 1. 2013. skupini planincev svetovan sestop i doma na Zelenici v dolino Zavr nice, saj je bila pot pla ovom manj i postavljena, kot pa tista proti Ljubelju. Istega dne pa je bil aradi ra mer odpovedan tudi Tečaj var­nega gibanja v gorah a planince. Vsi ti primeri so dober poka atelj potrebe in pomembnosti dobrih krajevnih napovedi. Pri visokih stopnjah ogro enosti so se godili tudi tevilni lavinski dogodki. 26. januarja 2013 se je godila edina lavinska nesreča v Karavankah v se oni 2012/2013, v kateri je ivljenje i gubil turni smu­čar. Stopnja nevarnosti je bila ta dan 3. stopnje. 27. februarja 2013 je prav tako pri 3. stopnji sne ni pla asul cesto Tr i. jelendol. Prav tako pri 3. stopnji pa so s pobočja begunj čice pri li tevilni mokri talni pla ovi. 4 Varstvo pred naravnimi nesrečami Območja s podobnimi naravnimi ra merami so i postavljena pojavu podobnih naravnih nesreč, ato jih do neke mere lahko predvidimo. Točnega časa in kode pa al ne moremo napovedati. Največ, kar lahko storimo, je, da v ljudeh v budimo avedanje, da se naravne nesreče dogajajo tudi v njihovem okolju in da se nanje tudi pripravijo. Vedno večja je nujnost po preventivnih in prilagodi­tvenih ukrepih a naravne nesreče, ki bi poleg naravnih načilnosti upo tevali tudi načilnosti dru be o iroma odgovornost posame nika (Komac, Zorn in Ciglič 2011). Preventiva in i obra evanje sta se i ka ala pomembna prav pri sne nih pla ovih. Ti so v. adnjem času postali e posebej problematični, saj se tevilo imskih obiskovalcev gora nenehno povečuje, kar je mogoče opa iti tudi na terenu. Vedno ve. je tudi nesreč, njihove posledice pa so pogosto tudi usodne. Sli­ka 7:­Teren­s. ­de. ­na­delav­ni­ci­»Snež­ni­pla­› ­vi­brez­meja«,­Zele­ni­ca,­16.–17. 2. 2013. Prav ato se v sklopu projekta trudimo čim ve. storiti prav na področju preventive. Redno i daja­nje lavinskih biltenov smo dopolnili tudi  dvodnevnimi delavnicami varstva pred sne nimi pla ovi. Prva je potekala v februarju 2013, druga pa bo v. ačetku marca 2014. Prav tako smo s svojim nanjem pomagali tudi pri i vedbi drugih tovrstnih delavnic na območju Zelenice. Delavnice so bile med ljudmi dobro sprejete in vedno polno asedene. 5 Sklep Karavanke ogro ajo tevilne naravne nesreče. Zaradi pomanjkanja (kakovostnih) podatkov je bilo procese na tem območju v preteklosti te ko napovedati, ote ena pa je bila tudi njihova interpretacija. Nove vremenske postaje so nam omogočile stalno spremljanje vremena, hkrati pa tudi k ra umevanju ra ličnih vremenskih situacij. Tega aradi pomanjkanja podatkov prej ni bilo mogoče. Veliko natanč­nej e so tudi napovedi, i bolj alo pa se je tudi opo arjanje pred ra ličnimi naravnimi nesrečami. bolj a obvestila in tevilne preventivne delavnice dvigujejo raven o ave čenosti posame nikov in bolj o var­nost. Zato je i dajanje krajevnih lavinskih biltenov a Srednje Karavanke primer dobre prakse, ki ga ka e nadaljevati tudi po končanem projektu Naravne nesreče bre meja. Zah­va­la:­Čla­nek­je­nastal­v. k­vi­ru­p' ­jek­ta­»Na­rav­ne­nesre­če­brez­meja«­v. k­vi­ru­Ope­ra­tiv­ne­ga­p' gra­­ma­S. ­ve­ni­ja-Av­stri­ja 2007–2013. 6 Viri in literatura Agencija Republike Slovenije a okolje 2013: Močan veter in obilne padavine od 9. do 11. novembra 2013. Medmre je: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ve­ter-padavine_9-11nov2013.pdf (31. 1. 2014). Agencija Republike Slovenije a okolje. 2014: Sne ne ra mere. Medmre je: http://www.meteo.si/ met/sl/weather/bulletin/mountain/avalanche/ (31. 1. 2014). Geografski in titut Antona Melika ZRC SAZu, Facebook 2014. Medmre je: https://www.facebook.com/pa­ ges/Geografski-in%C5%A1titut-Antona-Melika-ZRC-SAZu/435778073176687 (31. 1. 2014). Komac, b., Zorn, M., Ciglič, R. 2011: I obra evanje o naravnih nesrečah v Evropi. Georitem 18. Ljubljana. McClung, D., Scheaerer, P. A. 2006: The Avalanche Handbook. Seattle. NH-WF 2014. Medmre je: http://www.natural-ha ards.eu/avalanche-bulletin-karavanks.html (31. 1. 2014). Oberlechner, M., Sch ttl, S. 2013: Analyse der Felsstur ereignisse Loibl oktober 2011 und Koschu­ta juli 2012 anhand von meteorilogischen Messdaten. Medmre je: http://www.natural-ha ards.eu/ wordpress/wp-content/uploads/2013/09/Seminar_Arbeit_Oberlechner_Sch%C3%b6ttl.pdf (31. 1. 2014). Volk, M. 2010: Sne ni pla ovi v Karavankah. Diplomsko delo, Fakulteta a humanistične tudije univer e na Primorskem. Koper. Vrhovec, T., Kastelec, D., Petkov ek, Z. 2006: Vreme in podnebje v gorah. Ljubljana. ZEMELJSKI PLAZOVI, DROBIRSKI IN ZRNSKI TOKOVI, PODORI, SNEŽNI PLAZOVI IN EROZIJA: SPLETNAAPLIKACIJA ZA UPORABO NA RAVNI OBČIN dr.­Mar­ko­Komac,­dr.­Milo ­Bavec,­dr.­Mag­da­ar­man,­dr.­Jer­nej­Je ,­Mati­ja­Kri­vic G. ­. š­ki­za. d­S. ­ve­ni­je,­Dimi­če­va­uli­ca 14,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ mar­. .. ­mac@g. -zs.si,­mi. s.ba­vec@g. -zs.si,­mag­da.car­man@g. -zs.si,­jer­nej.jez@g. -zs.si, matija.kri­vic@g. -zs.s. IZVLEČEK Ze­melj­ski­pla­zo­vi,­dro­bir­ski­in­zrn­ski­toko­vi,­podo­ri,­sne ­ni­pla­zo­vi­in­ero­zi­ja:­splet­na­a­pli­ka­ci­ja­za upo­ra­bo­na­rav­ni­ob in Mi­ni­strs­t. ­za­kme­tijs­t. ­in­. ­lje­je­v le­tih 2011–2012­finan­ci­ra­. ­pi. t­ni­p' ­jekt­izde­la­ve­p' ­s. r­ske­baz. ‰ dat­. v­in­splet­ne­ga­in… r­ma­cij­ske­ga­siste­ma­g. ­. š­. ­‰ . ­je­nih­nevar­. ­sti­zara­di­p' ­ce­” v­‰ • č­ne­­ga­pre­mi­ka­nja,­e' ­zi­je­ter­snež­nih­pla­› v.­Izde­la­ni­zem­lje­vi­di­za­šti­ri­najst­izbra­nih­bčin­” ­‰ mem­be. . rak­k si­stem­ske­mu­izva­ja­nju­vars­tva­pred­e' ­zi­. ,­snež­ni­mi­pla­› ­vi­ter­zemelj­ski­mi­pla­› ­vi,­skal­ni­m. ‰ • ­ri,­d' ­bir­ski­mi­in­zrn­ski­mi­. . ­vi­na­bčin­ski­rav­ni­ter­izva­ja­nju­in­s‰ ­š. ­va­nju­me­ji­tev­rabe­p' ­­s. ­ra­na­g' ­že­nih­b. č­jih.­V ta­namen­je­izde­la­na­splet­na­GIS­a­pli­ka­ci­ja,­ki­je­name­nje­na­vizua­li­za­ci­j. rezul­ta­. v­p' ­jek­ta­in­pred­stav­lja­vs. p­. ­. č­. ­za­• s. p­• ­‰ dat­. v.­Z u‰ ­rab­ni­ku­pri­jaz­. ­zas. ­. . ­. ­ča­e. ­stav­. ­u‰ ­ra­• ­in­je­name­nje­na­vsem,­ki­pri­s. ­jem­delu­‰ tre­bu­je­. ­in… r­ma­ci­. ­. brav­­na­va­nih­vrstah­g. ­. š­kih­in­g. ­. r­… ­. š­kih­nevar­. ­sti. KLJUČNE­BESEDE ze­melj­ski­plaz,­d' ­bir­ski­. k,­zrn­ski­. k,­skal­ni­‰ • r,­e' ­zi­ja,­snež­ni­plaz,­bči­na,­splet­na­a­pli­ka­ci­j‡ ABSTRAC‘ Landslides,­debris­and­grain­flows,­rockfalls,­avalanches­and­erosion:­a web­application­for­use­at the­municipal­level The­S. venian­Ministry­f­Agriculture­and­the­Envi' nment­has­financed­in 2011–2012­a pi. t­p' ject­i. which­a spatial­database­and­maps­n­mass­. vements­(landslides,­debris­f. ws­and­' ckfalls),­e' s. . and­avalanches­susceptibility­were­prepared­… r­14 selected­municipalities.­In­these­municipalities­the­met. d­. gy­was­tested­and­scrutinized­. ­get­the­best­‰ ssible­results­that­. uld­be­effectively­used­… r­the­pur‰ s. f­the­municipal­land-use­management.­Results­are­presented­th' ugh­a web­applicat. n. KEY­WORD. landslide,­debris­f. w,­grain­f. w,­' ckfall,­e' s. n,­avalanche,­municipality,­web­applicat. . 1 Uvod Geolo ki avod Slovenije je v sodelovanju s podi vajalci v letih 2011 in 2012 i vedel pilotni projekt I delava prostorske ba e podatkov in spletnega informacijskega sistema geolo ko pogojenih nevarnosti aradi procesov pobočnega premikanja, ero ijskih kart ter kart sne nih pla ov (bavec s sodelavci 2012a). Po navanje, upo tevanje, nad or in ubla itev posledic na tetih pojavov je temelj a trajnostno gospodar­jenje s prostorom. Re ultati projekta (ba a pojavov, emljevidi, spletna aplikacija) so lahko neposredno uporabni kot osnova a prostorsko načrtovanje na ravni občin in dr ave. Temeljijo na ra umevanju odno­sov vplivnih dejavnikov na ero ijo, na nastanek emeljskih pla ov, skalnih podorov, drobirskih in rnskih tokov ter sne nih pla ov. V okviru pilotnega projekta je bilo v preglednem merilu, namenjenemu predvsem uporabi na ravni občin, preučenih tirinajst slovenskih občin. Občine so bile i brane po ključu geografskih, geolo kih in hidrolo kih ra nolikosti. V preglednici 1 so predstavljene i brane občine in preučeni pojavi po občinah. Pre­gled­ni­ca 1:­Sez­nam­bčin­in­temat­skih­s. ­jev­preu­če­nih­v. k­vi­ru­p' ­jek­ta. občina emeljski pla ovi, skalni podori, ero ija sne ni pla ovi drobirski in rnski tokovi bovec Kranjska Gora Kr ko La ko Maribor Piran Slovenj Gradec entilj Kungota Trbovlje Velenje ele niki Gornja Radgona Puconci 2 Metodologija posameznih tematskih slojev 2.1 Zemljevidi in baze podatkov geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1 : 25.000 in 1 : 5000 Zemljevid geolo kih nevarnosti aradi procesov pobočnega masnega premikanja v merilu 1 : 25.000 prika uje obstoječe, predvsem pa predvidene pojave emeljskih pla ov, skalnih podorov, drobirskih in rnskih tokov (bavec s sodelavci 2012b). Metodologija je bila ra vita v okviru nanstvenora iskoval­nega projekta na Geolo kem avodu Slovenije (GeoZS) leta 2003 (bavec s sodelavci 2005; Komac 2005). Namenjena je oceni geolo kih nevarnosti aradi procesov pobočnega masnega premikanja na ravni občin v merilu 1 : 25.000 in predstavlja enega osnovnih podatkov v procesu priprave občinskih prostorskih načrtov. Poleg verifikacijskih terenskih pregledov in detajlnega kartiranja i branega območja, temelji emljevid na arhivskih podatkih GeoZS. I delava temelji na tirih aporednih fa ah: 1. sinte a obstoječih kartografskih arhivskih geolo kih podatkov in verifikacijskih terenskih pregle­dov v fa ni emljevid geolo kih nevarnosti aradi pobočnih masnih premikov v merilu 1 : 25.000, 2. i delava verjetnostnega statističnega modela geolo kih nevarnosti aradi procesov pobočnega pre­mikanja v merilu 1 : 25.000, 3. i delava emljevida geolo kih nevarnosti aradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1 : 25.000 na podlagi sinte nega fa nega emljevida (1) in verjetnostnega modela (2) v merilu 1 : 25.000  i ­ločitvijo najbolj problematičnih območij ter 4. detajlno kartiranje stabilnostno bolj problematičnih območij v merilu 1 : 5000 ali 1 : 10.000 (odvisno od ra polo ljive kartografske podlage) ter i delava detajlnih načrtov geolo kih nevarnosti aradi pro­cesov pobočnega premikanja a ta območja. 2.2 Izdelava zemljevidov in baze podatkov erozijskih območij v merilu 1 : 25.000 in 1 : 5000 Zemlejvidi ero ijskih nevarnosti opisujejo obstoječe in tudi potencialne pojave ero ijskih procesov na določenem območju (na primer ero ija vodotokov, ero ijska ari ča, meli ča, povr inska ero ija) (Durjava s sodelavci 2012). Metodologija je ra vita kot nadgradnja metodologije, uporabljane v letih 2007 do 2011 a i delavo opo orilnih ero ijskih in poplavnih emljevidov a nekatera povodja in območja Gorenjske (v okviru javne vodnogospodarske slu be koncesionarja VGP Kranj d. d.), katerih re ultati so se i ka ali a elo uporabne. Zemljevidi so namenjeni oceni ero ijskih nevarnosti aradi ero ijskih procesov na ravni občin v merilu 1 : 25.000 o iroma 1 : 5000 in omogočajo pomo. pri i delavi občinskih prostorskih načrtov. Za obravnavano občino so bili i delani trije opo orilni emljevidi in sicer opo o­rilni emljevid nevarnosti obstoječe ero ije v merilu 1 : 25.000; opo orilni emljevid nevarnosti pojavljanja ero ije v merilu 1 : 25.000 ter podrobni opo orilni emljevid nevarnosti ero ije v merilu 1 : 5000 o i­roma 1 : 10.000. Za i delavo opozorilnega zemljevida nevarnosti obstoječe erozije je uporabljena neposredna (i ­kustvena) metoda geomorfolo kega kartiranja ero ijskih pojavov. Ero ijska območja in pojavi so določeni na podlagi anali e naravnih danosti in ra mer na ra polo ljivih emljevidih, ra novrstnih arhivskih podat­kov in gradiva ter predvsem na podlagi temeljitega terenskega pregleda, kartiranja in fotografiranja. Fa e i delave opo orilnih emljevidov nevarnosti obstoječe ero ije so: 1. priprava delovnih emljevidov a terensko in kabinetno delo (temeljna topografski emljevid  di­gitalnim ortofotoposnetkom območja,  dopolnjeno hidrografsko mre o in vodnogospodarskimi objekti, geolo kimi podatki ter o nako prednostnih območij a terensko kartiranje); 2. terensko kartiranje in pridobivanje podatkov. kartirani in evidentirani so bili sledeči pojavi: stru­ge vodotokov, stanje erodiranosti strug, območja hudourni kih vr ajev, območja prodi . in sipin, območja astajanja plavin, meli ča, ero ijska ari ča, območja antropogene ero ije; 3. anali a in obdelava podatkov ter dokončna i delava opo orilnega emljevida nevarnosti obstoječe ero ije. I delava opozorilnega zemljevida nevarnosti pojavljanja erozije temelji predvsem na daljinskem ajemu podatkov in računalni kem modeliranju ter terenskem preverjanju. Fa e i delave opo orilne­ga emljevida nevarnosti pojavljanja ero ije so: 1. reklasifikacija geolo kih in ostalih prostorskih podatkov, 2. modeliranje ter stalna v poredna terenska verifikacija modela, 3. končna obdelava podatkov  vključitvijo območij obstoječe ero ije ter dokončna i delava opo orilnega emljevida nevarnosti pojavljanja ero ije. Podroben (detajlni) opozorilni zemljevid nevarnosti erozije ( a i sek občine) se i dela na podlagi prej i delanih opo orilnih emljevidov nevarnosti obstoječe in potencialne ero ije. V končni fa i se kot skupni re ultat i delave vseh emljevidov. geolo kih nevarnosti pobočnega premikanja, ero ijske nevarnosti ter nevarnosti aradi pojavov sne nih pla ov. i dela prostorska ba a podatkov o iroma vključitev v spletni informacijski sistem ter adaptacija na občinski GIS. 2.3Izdelavazemljevidovinbazepodatkovobmočij,ogroženihssnežnimiplazovivmerilu 1:25.000in1:5000 Zemljevid nevarnosti sne nih pla ov je bila i delana s pomočjo GIS-ov (Ferk s sodelavci 2012; Pav­ ek s. sodelavci. 2013). Na Geografskem in titutu Antona Melika Znanstvenora iskovalnega centra Slovenske akademije nanosti in umetnosti je na voljo obse na birka podatkov v digitalni obliki, ki omogoča biranje, vnos, obdelavo in predstavitev podatkov ter njihovo a uriranje s pomočjo i brane strojne in programske opreme ter birke podatkov. V tem okviru obstaja tudi podatkovna birka o sne ­nih pla ovih, v katerih so lokacijski in atributni podatki, ki podrobneje predstavljajo in opredeljujejo posame no popisano enoto. do sedaj nane in popisane sne ne pla ove. Zemljevid nevarnosti sne nih pla ov temelji na dveh prvinah, in sicer na podatkih podatkovne birke sne ni pla ov (lavinski kataster), ki so bili pridobljeni in posodobljeni s pomočjo terenskega dela v i ­branih občinah ter na podlagi nekaterih drugih podatkovnih slojev v GIS-ih, ki niso bili i delani posebej a namene tega projekta. Za preučevanje sne nih pla ov so bile uporabljene predvsem tiste podatkovne birke, ki se nana­ ajo na naravnogeografske načilnosti povr ja, ter prika ujejo relief, rabo tal in načilnosti sne ne odeje: 1. relief. naklon in ekspo icija (usmerjenost) pobočja, 2. raba tal, 3. največja vi ina sne ne odeje, 4. tevilo dni s sne no odejo in 5. povprečna vi ina novo apadlega snega. Za i delavo je bila uporabljena logaritemska metoda indeksiranja. To je statistična metoda, pri kate­ri se ra lični vplivni dejavniki primerjajo s pojavnostjo dejanskih sne nih pla ov. Modeliranje je potekalo s pomočjo GIS-ov, ki omogočajo hkratno računanje  ra ličnimi podatkovnimi sloji. Temeljna pred­postavka je, da se lahko na podlagi sne nih pla ov, ki so se spro ili v preteklosti, ugotavlja, kje je večja ali manj a verjetnost a njihov nastanek v prihodnosti. Pri tej metodi se s pomočjo ra ličnih vplivnih dejav­nikov ugotavlja sorodnost območij in na tej podlagi se sklepa o pla ovitosti. Za vsak vplivni dejavnik se i dela delni emljevid, ki a vsak ra red vplivnega dejavnika prika uje i računane ute i. ute i se i ra­čunajo s pomočjo naravnega logaritma, tako da logaritem gostote sne nih pla ov v določenem ra redu i branega vplivnega dejavnika primerjamo  logaritmom gostote sne nih pla ov na preučevanem območ­ju. I računani re ultati imajo po itivne in negativne vrednosti. Po itivne vrednosti imajo območja, kjer je gostota sne nih pla ov nadpovprečna, negativne vrednosti pa območja, kjer je gostota sne nih pla­ ov podpovprečna. I teh podatkov se nato i dela emljevid območij pro enja sne nih pla ov, ki se mu določi ra rede (kategorije). 2.4Spletniinformacijskisistem Spletna GIS aplikacija je namenjena vi uali aciji re ultatov projekta in je uporabljena kot vstopna točka a dostop do vseh podatkov. Z uporabniku prija no asnovo omogoča enostavno uporabo in je namenjena vsem uporabnikom, ki pri svojem delu potrebujejo informacije o obravnavanih vrstah geolo ­kih in geomorfolo kih nevarnosti. Spletni pregledovalnik je (trenutno) v beta ra ličici dostopen na spletnem naslovu: http://akvama­rin.geo-s.si/geoha ard (slika 1). uporabniku preko orodij nudi enostavno določitev elene lokacije v prostoru. Vsak uporabnik ima mo nost prilgoditve vsebine prika a i treh ra ličnih sklopov podatkov (pobočni masni premiki, ero ija, sne ­ni pla ovi), po katerih uporabnik poi veduje bodisi po lokaciji ali parcelni tevilki. Sistem sam skrbi a dinamično spreminjanje vsebine glede na merilo prika a. Vanj je vgrajena omejitev povečave, ki onemogo­ča grafično povečavo prika ov prek ravni natančnosti podatka. Premikanje po emljevidu je omogočeno s standardnimi funkcijami kot so: povečava, premik, povečava/pomanj ava a faktor, prika v i branem merilu. Sli­ka 1:­Splet­na­a­pli­ka­ci­ja­z zem­lje­vi­di­nevar­. ­sti­za­‰ • č­ne­pre­mi­ke,­e' ­zi­. ­in­snež­ne­pla­› ­ve . primer­za­nevar­. st­snež­nih­pla­› v. 3 Sklep I delani emljevidi a tirinajst i branih občin predstavljajo pomemben korak k sistemskemu i va­janju varstva pred ero ijo, sne nimi pla ovi in pobočnimi masnimi premiki na občinski ravni ter i vajanju in spo tovanju omejitve rabe prostora na nevarnih območjih. Pri i delavi projekta smo imeli v mislih dolgoročne cilje, kot so pokritje celotnega o emlja Repub­like Slovenije  enovito, kvalitetno ba o podatkov, v postavitev sistema odločanja glede na geolo ke nevarnosti aradi emeljskih pla ov, skalnih podorov, drobirskih in rnskih tokov tako na dr avni in regionalni kot tudi na krajevni ravni, i delava detajlnih emljevidov a vsa problematična območja v Slo­veniji, vključitev spletnega informacijskega sistema geolo kih nevarnosti aradi emeljskih pla ov, skalnih podorov, drobirskih in rnskih tokov v celovit informacijski sistem, ki bo ajemal vse geolo ke in geo­morfolo ke nevarnosti (potresi, procesi pobočnega masnega premikanja. emeljski pla ovi, skalni podori, masni tokovi sedimentov, ero ija) in v postavitev enovite kvalitetne in ive ba e podatkov o obravna­vanih naravnih nevarnostih. Neposredni re ultati projekta na ravni i branih občin so i delani emljevidi (prostorska ba a podat­kov) geolo kih nevarnosti aradi emeljskih pla ov, skalnih podorov, drobirskih in rnskih tokov, ero ijskih procesov in sne nih pla ov v merilu 1 : 25.000 ter detajlni emljevidi i branih problematičnih območij v merilu 1 : 5000 ali 1 : 10.000 (odvisno od ra polo ljive kartografske podlage). Vsi re ultati so pred­stavljeni v obliki spletnega informacijskega sistema o iroma spletne aplikacije. 4 Viri in literatura bavec, M., budkovič, T., Komac, M. 2005: Geoha ard. geolo ko pogojena nevarnost aradi procesov pobočnega premikanja. Primer občine bovec. Geologija 48-2. Ljubljana. bavec, M., Ri nar, I., Čarman, M., je , j., Krivic, M., Kumelj, ., Po ar, M., inigoj, j., jurkov ek, b., Tra­janova, M., Poljak, M., Celarc, b., Dem ar, M., Milanič, b., Mahne, M., Otrin, j., Čertalič, S., tih, j., Durjava, D., Ribičič, M., Galič, R., Lajevec, D., Pape , j., Klabus, A., jer ič, T., Černivec, j., Lipov­ek, A., Koro ec, R., Debeljak, P., Ferk, M., Komac, b., Ortar, j., Pav ek, M., Volk, M., Zorn, M. 2012a: I delava prostorske ba e podatkov in spletnega informacijskega sistema geolo ko pogojenih nevar­nosti aradi procesov pobočnega premikanja, ero ijskih kart ter kart sne nih pla ov. Poročilo, arhiv Geolo kega avoda Slovenije. Ljubljana. bavec, M., Ri nar, I., Čarman, M., je , j., Krivic, M., Kumelj, ., Po ar, M., inigoj, j., jurkov ek, b., Trajano­va, M., Poljak, M., Celarc, b., Dem ar, M., Milanič, b., Mahne, M., Otrin, j., Čertalič, S., tih, j. 2012b: I delava prostorske ba e podatkov in spletnega informacijskega sistema geolo ko pogojenih nevar­nosti aradi procesov pobočnega premikanja, ero ijskih kart ter kart sne nih pla ov. Procesi pobočnega premikanja. Poročilo, arhiv Geolo kega avoda Slovenije. Ljubljana. Durjava, D., Ribičič, M., Galič, R., Lajevec, D., Pape , j., Klabus, A., jer ič, T., Černivec, j., Lipov ek, A., Koro ec, R., Debeljak, P. 2012: I delava prostorske ba e podatkov in spletnega informacijskega sistema geolo ko pogojenih nevarnosti aradi procesov pobočnega premikanja, ero ijskih kart ter kart sne nih pla ov. Ero ijski procesi. Poročilo, arhiv Geolo kega avoda Slovenije. Ljubljana. Ferk, M., Komac, b., Ortar, j., Pav ek, M., Volk, M., Zorn, M. 2012: I delava prostorske ba e podatkov in spletnega informacijskega sistema geolo ko pogojenih nevarnosti aradi procesov pobočnega premikanja, ero ijskih kart ter kart sne nih pla ov. Sne ni pla ovi. Poročilo, arhiv Geolo kega avoda Slovenije. Ljubljana. Komac, M. 2005: Verjetnostni model napovedi nevarnih območij glede na premike pobočnih mas. primer občine bovec. Geologija 48-2. Ljubljana. Pav ek, M., Komac, b., Volk, M., Ortar, j., Zorn, M., Ciglič, R., Ferk, M. 2013: Zemljevidi nevarnosti a sne ne pla ove na Gorenjskem. Gorenjska v obdobju glokali acije. Ljubljana. ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI dr.­Mati­ja­Zorn,­Mau­ro­Hrva­tin Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­G. ­graf­ski­inšti­tut­An. ­na­Melika, N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ ma­ti­ja.› rn@zrc-sazu.si,­mau­' @zrc-sazu.s. IZVLEČEK Ško­da­zara­di­narav­nih­nesre ­v Slo­ve­ni­ji V pris­pev­ku­je­pred­stav­lje­na­ana­li­za­‰ dat­. v­ š. ­di­zara­di­narav­nih­nesreč­v S. ­ve­ni­ji.­— dat­ke­je­siste­­ma­tič­. ­zbi­ral­Sta­ti­stič­ni­urad­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­v. b­• b­ju 1991–2008­in­sicer­za­šti­ri­najst­kate­. ­ri. ele­men­tar­nih­nesreč:­‰ tres,­‰ pla­va,­‰ žar,­suša,­neur­je,­. ča,­‰ ze­ba,­žled,­drse­nje­tal­in­sne­ga,­epi­de­­mi­ja,­epi­› ­ ti­ja,­š. ­da­zara­di­raz­lič­nih­š. ­dljiv­cev­in­• lez­ni,­e. ­. š­ke­nesre­če­ter­dru­ge­ele­men­tar­ne­nesre­če. — ­sta­ti­stič­nih­regi­jah­” ­na­. l. ­‰ dat­ki­za­b• b­je 1992–2008,­‰ dat­ki­‰ ­bči­nah­in­uprav­nih­e. ta. pa­za­b• b­je 1992–2005.­Ana­li­za­je­‰ ka­za­la,­da­je­bila­v. b­• b­ju 1991–2008­ne‰ ­sred­na­š. ­da­zarad. narav­nih­nesreč­‰ v­preč­. ­0,48 %­let­ne­ga­BDP­zi­' ­ma­v ‰ v­preč­ju­45 ev' v­na­pre­bi­val­ca­na­le. . KLJUČNE­BESEDE g. ­gra­fi­ja,­narav­ne­nesre­če,­š. ­da,­S. ­ve­ni­j‡ ABSTRAC‘ Damage­caused­by­natural­disasters­in­Slovenia This­paper­presents­an­analysis­f­data­n­the­damage­caused­by­natural­disasters­in­S. venia.­The­dat‡ were­systematically­. llected­by­the­Statistical­Office­f­the­Republic­f­S. venia­… r­the­per. d 1991–2008, … r­… urteen­cate. ries­f­disasters:­earthquake,­f. d,­fire,­d' ught,­s. rm,­hail,­f' st,­sleet,­landslides­an• avalanches,­epidemic,­epi› tic,­the­damage­caused­by­different­pests­and­diseases,­e. . gical­disasters­an• ther­natural­disasters.­By­statistical­reg. ns­(NUT. 3),­data­are­available­… r­the­per. d 1992–2008,­whil. data­by­municipalities­(LA’ 2)­and­administrative­units­(LA’ 1)­are­available­… r­the­per. d 1992–2005. Analysis­f­data­has­s. wn­that­in­the­per. d 1991–2008­direct­damage­caused­by­natural­disasters­a. unt­ed­. ­an­average­f­0.48%­f­annual­GDP,­r­an­average­f­45 eu' s­per­per” n­per­year. KEY­WORD. g. graphy,­natural­disasters,­damage,­S. veni‡ 1 Uvod Naravne nesreče in koda so neločljivo pove ane, saj imamo dogajanje v naravi, če ne pride do pri­adetosti dru be ( kode ali rtev), le a običajen naraven proces. Ob pojavu naravne nesreče je koda, poleg a čite in re evanja, med osrednjimi temami javnega diskur a (Komac in Zorn 2011, 74). Neposredna koda nastane ob sami nesreči (na primer po kodbe stavb in infrastrukture, uničen pridelek), posredna koda pa nastane na drugih območjih in področjih ter je lahko mnogo vi ja od nepo­sredne kode (na primer i pad dohodka aradi prekinitev v industrijski proi vodnji, kmetijstvu, trgovini, energetiki). Pri ledni ujmi konec januarja in v februarju 2014 je bila neposredna koda ocenjena na 430 milijonov evrov (bre DDV; Vlada 2014), prve ocene posredne gospodarske kode pa so bile manj kot teden dni po ačetku ujme ocenjene na 35 milijonov evrov na dan (Odmevi 2014). Neka­teri avtorji (Guha-Sapir, Hargitt in Hoyois. 2004,. 39) po najo e sekundarno kodo, ki je pove ana  i padom proračunskih sredstev, spremembami obrestnih mer in adol evanjem. koda aradi naravnih nesre. po svetu nara ča (Mcbean 2004, 177; L w in Wirt  2010, 47; Zorn in Komac 2011, 33), a ne aradi morebitne večje pogostosti nesreč, pa. pa aradi večje ranljivosti dru ­be, kar je na orno opisal Gams (1983, 11): En­sam­dra­. ­cen­apa­rat,­ki­ga­v la­• ­ra­. ­ri­ju­vrže­‰ tre” na­tla­in­uni­či,­‰ me­ni­več­. ­š. ­• ,­. t­. ­je­v • bi,­. ­” ­bile­hiše­veči­del­še­lese­ne,­‰ tres­‰ v­z' ­čil­celem` kra­j` . . Večja ranljivost dru be je pove ana s hitrim nara čanjem prebivalstva, poseljevanjem do nedavne­ga neposeljenih nevarnih območij, pogostej imi gostitvami prebivalstva ter večjim dele em mestnega prebivalstva. Na večjo ranljivost dru be vplivajo e nara čajoče cene emlji . in nepremičnin, bolj ra ­vejena, modernej a in dra ja infrastruktura, predvsem pa človekova odtujenost od naravnega okolja ter s tem nepo navanje, anikanje ali celo omalova evanje naravnih procesov (Zorn in Komac 2011, 33). V svetovnem merilu je bila koda aradi naravnih nesre. v petdesetih letih preteklega stoletja v pov­prečju okrog 3,9 milijarde ameri kih dolarjev letno (Riebeek 2005). Sledilo je skokovito nara čanje abele ene kode, ki je v. adnjem desetletju in pol v povprečju vsako leto dosegla skoraj 100 milijard ameri kih dolarjev (Zorn in Komac 2011, 35). Tak no nara čanje najpogosteje pripisujejo podnebnim spremembam, vendar so tu e drugi v roki (M nchner 1998; 1999): rast tevila in gostote prebivalstva ter urbani acija (v petdesetih letih preteklega stoletja je manj kot 30 % svetovnega prebivalstva ivelo v urbanih naseljih, danes pa prek 50 %), rast vrednosti emlji č, objektov, infrastrukture, poseganje na nevarna območja, večja občutljivost industrijske dru be na naravne nesreče in uničevanje naravnega okolja. Pri navajanju globalnih podatkov o. kodi moramo biti previdni, saj v preteklosti kode mnogih nesre. niso bile abele ene in je bila ato skupna koda podcenjena (Guha-Sapir, Hargitt in Hoyois 2004, 38). Po drugi strani pa predvsem pri dr avah v ra voju prihaja do pretiravanj glede navajanja vi ine ko­de, saj si s tem elijo agotovili večjo mednarodno pomo. (Raschky 2008, 631). Poleg tega globalno biranje podatkov ni ne sistematično, ne metodolo ko poenoteno. Prevladujejo podatki o neposredni kodi (Guha-Sapir, Hargitt in Hoyois 2004, 39) in tudi v Sloveniji ni mnogo drugače. V Sloveniji je podatke o. kodi aradi naravnih nesre. sistematično biral Statistični urad Republike Slovenije (SuRS; Ocenjena 2010). Zbrani so podatki o. kodi od leta 1991 do leta 2008 in sicer a tirinajst kategorij ele­men­tar­nih­nesre. (potres, poplava, po ar, su a, neurje (močan veter), toča, po e­ba, led, drsenje tal (pla in usad) in snega, epidemija nale ljivih bole ni pri ljudeh, epi ootija ( ival­ske bole ni), koda aradi ra ličnih kodljivcev in bole ni, ekolo ke nesreče ter druge elementarne nesreče), i med katerih v. nadaljevanju natančneje obravnavamo prvih devet. Najve. podatkov je i obdob­ja 1992 2005, a katerega so podatki brani na ravni takratnih občin. Ker se je tevilo občin v tem obdob­ju pogosto spreminjalo, smo podatke dru ili in jih primerjali po upravnih enotah. V anali o po upravnih enotah nismo vključili leta 1991 ter obdobja 2006 2008, saj obstajajo v prvem primeru podatki le na ravni dr ave, v drugem pa le na ravni statističnih regij. SuRS novej ih podatkov o. kodi ni biral. Ker smo delno anali o po dvanajstih slovenskih statističnih regijah e predstavili (Zorn in Komac 2011), smo se tokrat osredotočili na ni jo upravno raven, ki obsega 58 upravnih enot. uporabljeni podatki niso popolni, saj vsi podatki o naravnih nesrečah SuRS-u niso bili posredo­vani. Nepopolnost ba e lahko poka emo na primeru potresa v Zgornjem Posočju leta 1998 (Vidrih 1998), pri katerem se podatki SuRS-a od drugih uradnih podatkov o. kodi (Ocena 1998) ra likujejo a dva­kratno vrednost, po posame nih upravnih enotah pa so te ra like e večje (preglednica 1). Kljub tej pomanjkljivosti smo pri i računih v nadaljevanju upo tevali i ključno podatke SuRS-a, saj drugih sistematično branih podatkov nimamo. Pre­gled­ni­ca 1:­Ne‰ ­sred­na­š. ­da­zara­di­‰ tre­sa­12. 4. 1998­na­‰ d­la­gi­‰ dat­. v­SURS-a ter­‰ dat­. . takrat­ne­ga­mini­strs­tva­pri­s. j­ne­ga­za­. ­lje­(Oce­n‡ . 1998). upravna enota vir: SuRS (€) vir: Ocena 1998 (€) ra lika v % Idrija jesenice Radovljica kofja Loka Tolmin VSA KODA 1.642.092,31 748.531,13 878.818,23 796.912,03 4.786.571,52 8.852.925,22 1.102.543,16 96.129,65 617.595,86 827.095,82 14.741.001,80 17.384.366,29 67,14 12,84 70,28 103,79 307,97 196,37 2 Škoda na ravni države O. kodi, ki jo pov ročajo naravne nesreče v Sloveniji, največkrat asledimo podatek, da predstav­lja od 0,6 do 3 % letnega bDP, v kolikor tisto leto ni bilo večje nesreče. Ob večjih nesrečah je dele vi ji, tako naj bi bila na primer koda aradi potresov v Posočju leta 1976 pribli no 7 % bDP (Oro en Ada­mič 1998, 123), ob poplavah v porečju Savinje leta 1990 pa celo prek 20 % bDP (Plut 2003, 10). Te tevilke so dokaj visoke in vključujejo tako neposredno kot tudi posredno kodo (Rupnik 2009). Neposredna koda aradi naravnih nesre. je v obravnavanem obdobju (1991 2008) na podlagi podatkov SuRS-a. na ala povprečno 0,48 % letnega bDP (slika 1) o iroma v povprečju 45 evrov na prebivalca na leto (slika 2; preglednica 2). Med letoma 1991 in 2008 sta bila na območju Slovenije dva močnej a potresa: leta 1998 (Oro en Adami. in Hrvatin 2001; Vidrih, Ribiči. in Suhadolc 2001) in 2004 (Vidrih 2008). Ker sta oba nastala v Zgornjem Posočju, je ra umljivo, da je bila koda tam največja. V Sloveniji kot celoti sta potresa pov­ ročila 18 % (leta 1998) o iroma 13 % (leta 2004) vse kode aradi naravnih nesre. v dr avi. V obravnavanem obdobju so poplave (Komac, Natek in Zorn 2008) povprečno pov ročile dobrih 15 % vse kode aradi naravnih nesre. v dr avi (slika 3). I stopajo leta: 1991 (38 % vse kode aradi narav­nih nesreč), 1994 (31,3 %; An eljc in ostali 1995), 1995 (18,1 %; Gams 1996; Klabus 1996; Vovk 1996), 1998 (51,9 %; Horvat in Pape  1999; Polajnar 1999; ipec 1999), 1999 (12,1 %), 2004 (15,2 %) in 2007 (64,8 %; Su nik in ostali 2007; Kobold 2008). Požari so v obravnavanem obdobju povprečno pov ročili dobrih 5 % vse kode aradi naravnih nesre. v dr avi. Večja koda je bila v letih 2002 (18,1 %) in 2004 (24,5 %). Pri podatkih o po arih je treba vedeti, da ne gre le a po are, ki so nastali po naravni poti, pa. pa so ajeti vsi po ari v naravnem okolju, ne glede na i vor. Suša je v obravnavanem obdobju pov ročila najve. neposredne kode aradi naravnih nesre. v Slo­venji (dobrih 27 %). I stopajo leta: 1992 (81,2 %; Cegnar 1993), 1993 (89,5 %; Matajc 1994; Zupančič 1994), 1997. (16,3 %), 2000 (70,2 %; Matajc. 2000/2001; iberna. 2000/2001), 2001 (56,7 %; Matajc. 2002), Sli­ka 1:­Ne‰ ­sred­na­š. ­da­zara­di­narav­nih­nesreč­v S. ­ve­ni­ji­v. b­• b­ju 1991–2008­izra­že­na­z de­le­že. let­ne­ga­BDP;­rde­ča­črta­zna­ču­je­‰ v­preč­je. škoda (v evrih/prebivalca) 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Sli­ka 2:­Ne‰ ­sred­na­š. ­da­na­pre­bi­val­ca­S. ­ve­ni­je­v. b­• b­ju 1991–2008;­rde­ča­črta­zna­ču­je­‰ v­preč­je. r— . ­­. • ­. ‡ ­. . • ‡ ­‰ ­. › • ' ‡ ­. . . ­. ‡ ' ‡ . ­. . . ­. . ” ' ­. ­• ­• • ­. ` . 1 9 9 1 . 2 0 0 8 : ­” . ` ­‰ ‡ . ­( – . . ­­ . . . • ­. . ­. ‡ . 2 : ­N . ‰ ” ' ­. ­. ‡ . ­. . . . . . . ­. . ­. . . . . . ‡ . 2 0 1 0 ) ­. . ­' . . ‡ ­. . . ­. . ‡ ‰ ' . • . ­. ‡ . ­. ‡ ­( . . . ­. 2 0 1 4 ) . . . ­l 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. potres 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30.563 15,4 0 0 poplava 6885 3,4 11.544 5,8 3522 1,8 19.272 9,7 11.492 5,8 4357 2,2 2621 1,3 88.441 44,6 4928 2,5 po ar 100 0* 749 0,4 990 0,5 3755 1,9 1531 0,8 2157 1,1 3009 1,5 2591 1,3 1298 0,7 su a 0 0 121.735 61,0 141.063 70,9 5630 2,8 138 0,1 338 0,2 11.580 5,8 159 0,1 2959 1,5 neurje 6338 3,2 3745 1,9 1853 0,9 16.053 8,1 23.756 12,0 4465 2,2 9815 4,9 11.980 6,0 10.808 5,4 toča 85 0* 2758 1,4 6704 3,4 10.139 5,1 10.345 5,2 5855 2,9 12.360 6,2 8104 4,1 4715 2,4 po eba 2543 1,3 0 0 0 0 0 0 38 0* 2704 1,4 19.129 9,6 1335 0,7 4 0,0 led 1 0* 130 0,1 0 0 5116 2,6 15.110 7,6 0 0 325 0,2 255 0,1 emeljski in2003 1,0 5584 2,8 2835 1,4 6272 3,2 10.144 5,1 10.624 5,3 4732 2,4 23.932 12,1 13.049 6,6 sne ni pla ovi skupaj** 18.114 9,0 148.664 74,5 157.658 79,2 61.552 30,9 63.366 31,9 47.363 23,8 70.986 35,7 170.318 85,9 40.715 20,5 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. v 1000 . €/preb. potres 0 0 0 0 0 0 0 0 9769 4,9 0 0 poplava 8709 4,4 396 0,2 2132 1,1 359 0,2 11.380 5,7 2216 1,1 213 0,1 80.858 40,0 3101 1,5 po ar 4494 2,3 1982 1,0 3551 1,8 12.540 6,3 18.369 9,2 300 0,1 8162 4,1 2199 1,1 272 0,1 su a 78.651 39,5 41.579 20,9 288 0,1 128.384 64,3 300 0,2 49.958 24,9 16.382 8,1 neurje 8567 4,3 1423 0,7 3063 1,5 1849 0,9 2571 1,3 24.649 12,3 2925 1,5 15.822 7,8 23.672 11,7 toča 1373 0,7 8776 4,4 4035 2,0 5917 3,0 29.052 14,5 43.570 21,8 19.054 9,5 6417 3,2 90.914 44,9 po eba 0 0 17.288 8,6 1657 0,8 2921 1,5 0 0 2821 1,4 led 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 emeljski in 9639 4,8 1577 0,8 3489 1,7 1394 0,7 3100 1,6 3989 2,0 2270 1,1 2391 1,2 2467 1,2 sne ni pla ovi skupaj** 112.022 56,3 73.381 36,8 19.629 9,8 154.131 77,2 75.050 37,6 78.438 39,2 82.766 41,2 124.713 61,8 120.861 59,8 *< 0,1 €/prebivalca; ** Se tevek ne ustre a se tevku navedenih naravnih nesreč, saj so tu ajete e druge . . . ­. ­. . ” ' . . . . ­. ‡ ' ­. . ­. . suša toča poplava neurje zemeljski in snežni plazovi požar pozeba žled potres drugo Sli­ka 3:­Delež­ne‰ ­sred­ne­š. ­de,­ki­” ­. ­‰ v­z' ­či­le­‰ sa­mez­ne­narav­ne­nesre­če­v S. ­ve­ni­j. v. b• bju 1991–2008. 2003. (83,3 %; Su nik in Kurnik. 2003/2004), 2006. (60,4 %; Su nik. 2007) in 2007. (13,4 %; Su nik in Matajc 2008). Neurja so v obravnavanem obdobju povprečno pov ročila dobrih 14 % vse kode aradi naravnih nesre. v dr avi. I stopajo leta: 1991 (35 %), 1994 (26,1 %), 1995 (37,5 %), 1997 (13,8 %), 1999 (26,6 %), 2002 (15,6 %; bertalanič 2003/2004), 2005 (31,4 %; bertalanič 2006), 2007 (12,7 %; bertalanič 2008) in 2008 (19,6 %; bertalanič 2009). Toča je v obravnavanem obdobju na drugem mestu po pov ročeni kodi (slabih 18 %). I stopajo leta: 1994 (16,5 %), 1995 (16,3 %; Plut 1996), 1996 (12,4 %), 1997 (17,4 %), 1999 (11,6 %; ust 2000/2001), 2001 (12 %; Dolinar 2002), 2002 (20,6 %; Dolinar 2003/2004), 2004 (38,7 %; Dolinar 2005; Su nik in ust 2005), 2005 (55,6 %), 2006 (23 %) in 2008 (75,2 %; Su nik in Pogačar 2009). Manj problematična glede kode sta bila v obravnavanem obdobju pozeba (nekaj manj kot 5 %) in žled (nekaj ve. kot 2 %). Pri po ebi i stopajo leta: 1991 (14 %; Zrnec 1992), 1997 (27 %) in 2001 (23,6 %; ust 2003/2004), pri ledu pa leto 1996 (37,6 %; jak a 1997; Ogrin 1997). Pomen slednjega se bo ara­ di ujme v. ačetku leta 2014 okrepil (Odmevi 2014). SuRS je al podatke o. kodi aradi zemeljskih (Zorn in Komac 2008) in snežnih plazov (Pav ek 2002) biral skupaj ( dr­se­nje­tal­in­sne­g‡ ). Glede na to, da sne ni pla ovi v tem obdobju niso pov ročali poseb­no velike kode, domnevamo, da gre prete no a kodo aradi emeljskih pla ov. Po teh podatkih so emeljski in sne ni pla ovi v obravnavanem obdobju pov ročili 9 % vse kode aradi naravnih nesreč. I stopajo leta 1991 (11,1 %), 1994 (10,2 %), 1995 (16 %), 1996 (22,4 %), 1998 (14,1 %), 1999 (32,1 %) in 2002 (17,8 %). 3 Škoda na ravni upravnih enot in statistična obdelava podatkov Sestava kode aradi naravnih nesre. se med posame nimi upravnimi enotami precej ra likuje. Običaj­no prevladujeta su a in poplava, sestava in dele preostalih naravnih nesre. pa se elo spreminja. Kljub 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % Ajdov činaPesnica Nova Gorica Maribor Ru e Slovenska bistrica marje pri jel ahjeseniceSlovenj GradecSevnica entjur pri CeljuDom ale VelenjeSlovenske KonjiceRadlje ob DraviIlirska bistrica alec Logatecbre ice Lenart ČrnomeljKr ko Piran Gornja RadgonaNovo mesto Ormo PtujTrebnjeKočevjeLitijaLjubljanaCerknica Vrhnika KranjMetlika DravogradRadovljicaRibnica GrosupljeI ola KoperPostojnaSe ana Lendava LjutomerMurska Sobota CeljeMo irjeIdrijaKamnik kofja LokaTrbovljeHrastnik Tr i. La ko Ravne na Koro kem Zagorje ob SaviTolmin 0 1 raven dru evanja Sli­ka 4:­Den­d' ­gram­zdru­že­va­nja­uprav­nih­e. t­gle­de­na­sesta­. ­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč. potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 5:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v prvi­sku­pi­ni. potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 6:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v dru­gi­sku­pi­ni. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Brežice Lenart Črnomelj Krško Piran Gornja Radgona Novo mesto Ormož Ptuj Trebnje Kočevje Litija Ljubljana potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 7:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v tret­ji­sku­pi­ni. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Cerknica Vrhnika Kranj Metlika potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 8:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v če­tr­ti­sku­pi­ni. temu obstajajo v mno ici upravnih enot tak ne, ki so si glede na sestavo kode bolj ali manj podobne. Da bi tovrstne skupine odkrili, smo upravne enote ra vrstili v skupine na temelju hierarhične metode. Ta je priljubljena ato, ker od uporabnika ne ahteva, da vnaprej opredeli končno tevilo skupin iskane ra vrstitve, hkrati pa je mo no re ultat postopnega dru evanja elo na orno grafično predstaviti  dre­vesom dru evanja (Ferligoj 1989). Statistično ra vr čanje v skupine vključuje naslednje korake (Ferligoj 1989): 1. i bira objektov, 2. določitev mno ice spremenljivk, 3. računanje podobnosti med objekti, 4. uporaba ustre ne metode ra vr čanja v skupine, 5. ocena dobljene re itve. Objekti ra vr čanja so bile slovenske upravne enote, mno ica spremenljivk pa je obsegala odstot­ne dele e posame nih naravnih nesre. od skupne kode. upo tevali smo naslednje naravne nesreče: potres, poplavo, po ar, su o, neurje, točo, po ebo, led, pla ( emeljski in sne ni pla ovi skupaj) ter ostalo (epidemije, epi ootije, kodo aradi kodljivcev in bole ni ter ekolo ke in druge elementarne nesre­če). Ker so bile vse upo tevane spremenljivke istovrstne, jih ni bilo potrebno standardi irati. Podobnost med objekti smo računali na temelju evklidskih ra dalj, pri katerih se ra like med spre­menljivkami pred se tevanjem e kvadrirajo. Pri ra vr čanju v skupine smo dosegli najbolj i re ultat ob uporabi Wardove metode. Na splo no velja Wardova metoda a elo učinkovito, med slabostmi pa ji največkrat očitajo oblikovanje premajh­nih skupin. Postopno dru evanje objektov v skupine smo grafično pona orili  dendrogramom (slika 4). Vi ina točke, ki jo imenujemo raven dru evanja, je sora merna meri ra ličnosti med skupinama (Ferligoj 1989). Na temelju hierarhičnega ra vr čanja v skupine smo določili osem skupin s podobno sestavo kode aradi naravnih nesreč. Kar pri estih skupinah je najpomembnej a naravna nesreča su a, petkrat v kom­binaciji e  eno i med preostalih kategorij naravnih nesreč, v. esti skupini pa kar sama. bistveno odstopata adnji dve skupini, v sedmi prevladuje poplava, v osmi skupini pa so brane upravne enote, v katerih prevladujejo druge naravne nesreče, predvsem potres, neurje in pla . Prvo skupino (slika 5) sestavljajo upravne enote Ajdov čina, Pesnica, Nova Gorica, Maribor, Ru e, Slovenska bistrica, marje pri jel ah, jesenice, Slovenj Gradec, Sevnica in entjur pri Celju. V tej sku­pini je glede na kodo najpomembnej a naravna nesreča su a s 33 do 51 % dele em, v posame nih upravnih enotah pa so precej njo kodo pov ročila e neurja (ve. kot 30 % v. entjurju pri Celju in Sev­nici, od 20 do 30 % v Slovenj Gradcu in jesenicah), pla ovi (nad 20 % v Mariboru in marju pri jel ah) in toča (ve. kot 15 % v. marju pri jel ah, Ru ah in Slovenski bistrici). Drugo skupino (slika 6) sestavljajo upravne enote Dom ale, Velenje, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi, Ilirska bistrica, alec in Logatec. Tudi v tej skupini je najpomembnej a naravna nesreča su a  29 do 44 % dele em skupne kode, precej kode pa so pov ročile tudi poplave (od 20 do 37 % dele ). Nekatere upravne enote so utrpele visoko kodo aradi po ara (25 % v Radljah ob Dravi) in pla ov (24 % v Velenju). Tretjo skupino (slika 7), ki je največja in hkrati tudi najbolj heterogena, sestavljajo upravne enote bre ice, Lenart, Črnomelj, Kr ko, Piran, Gornja Radgona, Novo mesto, Ormo , Ptuj, Trebnje, Kočevje, Litija in Ljubljana. Najpomembnej a naravna nesreča je tudi v tej skupini su a s 35 do 67 % dele em skupne kode, poleg tega pa so mnoge upravne enote i te skupine utrpele visoko kodo aradi toče (ve. kot 30 % v Črnomlju, Kr kem, Piranu in Novem mestu, od 20 do 30 % v Gornji Radgoni, Lenar­tu in bre icah). V Litiji so 23 % kode akrivili pla ovi, v Kočevju pa 19 % led. Četrto skupino (slika 8) sestavljajo upravne enote Cerknica, Vrhnika, Kranj in Metlika. Tudi v tej skupini je najpomembnej a naravna nesreča su a s 36 do 63 % dele em skupne kode, elo visok pa je tudi dele kode aradi po arov (od 31 do 57 %). Nobena preostala kategorija ne dose­ga 10 %. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Dravograd Radovljica Ribnica potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 9:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v peti­sku­pi­ni. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Grosuplje Izola Koper Postojna Sežana Lendava Ljutomer Murska Sobota potres poplava požar suša neur je toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 10:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v še­sti­sku­pi­ni. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Celje Mozirje Idrija Kamnik Škofja Loka Trbovlje potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 11:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v sed­mi­sku­pi­ni. 100 % Hrastnik 90 % Trži. Laško 80 % Ravne na Koroškem Zagorje ob Savi 70 % Tolmin 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % potres poplava požar suša neurje toča pozeba žled plaz ostalo Sli­ka 12:­— raz­de­li­tev­š. ­de­zara­di­narav­nih­nesreč­v. smi­sku­pi­ni. Peto, najmanj o skupino (slika 9) sestavljajo upravne enote Dravograd, Radovljica in Ribnica. Poleg prevladujoče su e  dele em med 17 in 42 % skupne kode so v tej skupini najpomembnej e nesreče, ki so dru ene v kategoriji ostalo in vključujejo epidemije, epi ootije, te ave s. kodljivci ter ekolo ke in druge nesreče. esto, najbolj homogeno skupino (slika 10) sestavljajo upravne enote Grosuplje, I ola, Koper, Postoj­na, Se ana, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Med vsemi skupinami predstavlja i jemo, saj je edina  i ra ito prevlado ene same naravne nesreče in sicer su e. Dele su e v skupni kodi aradi naravnih nesre. se v tej skupini giblje med 71 in 92 %, nad 10 % pa segajo le e dele i kode aradi toče v uprav­nih enotah Lendava, Se ana, Murska Sobota, Koper in Ljutomer. Sedmo skupino (slika 11) sestavljajo upravne enote Celje, Mo irje, Idrija, Kamnik, kofja Loka in Trbovlje. V tej skupini je glede na kodo najpomembnej a naravna nesreča poplava s 44 do 61 % dele-em, v posame nih upravnih enotah pa so precej njo kodo pov ročili e led (25 % v. kofji Loki), su a (24 % v Mo irju in 23 % v Celju), pla ovi (24 % v Kamniku) in neurja (21 % v Trbovljah). Osmo skupino (slika 12) sestavljajo upravne enote Hrastnik, Tr ič, La ko, Ravne na Koro kem, Zagor­je ob Savi in Tolmin. V tej skupini so brane tiste upravne enote, ki glede na sestavo kode aradi naravnih nesre. ne spadajo k nobeni od prvih sedmih skupin. V upravni enoti Tolmin so največji dele k skup­ni kodi prispevali potresi (53 %), v La kem neurja (45 %) in poplave (29 %), v Zagorju ob Savi neurja (44 %) in pla ovi (34 %), v Tr iču pla ovi (44 %) in neurja (20 %), v Hrastniku toča (41 %), pla ovi (26 %) in neurja (22 %) ter na Ravnah na Koro kem neurja (38 %). Poleg sestave kode po posame nih naravnih nesrečah nas je animala tudi ra poreditev skupne kode aradi naravnih nesre. po upravnih enotah med letoma 1992 in 2005, ki jo predstavljamo na treh tematskih emljevidih (slike 13 15). Prvi tematski emljevid (slika 13) prika uje skupno kodo aradi naravnih nesre. po upravnih eno­tah v obdobju med letoma 1992 in 2005. e na prvi pogled je opa no, da so najvi jo kodo abele ile upravne enote severov hodne Slovenije (Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Maribor in Ptuj) in v hodne Slovenije ( marje pri jel ah, Kr ko, bre ice, alec in La ko). V. ahodnem delu Slovenije sta se v najvi ji ra red uvrstili le upravni enoti kofja Loka in Nova Gorica. Glede na to, da je bila v i ­branem obdobju najpomembnej a naravna nesreča su a (slika 3), je tovrstna ra poreditev kode po kmetijsko najpomembnej ih upravnih enotah pričakovana. Zmerno visoko kodo bele ijo upravne eno­te osrednjega dela Slovenije (na primer Ljubljana, Kranj in Kamnik), najmanj o pa alpska in dinarska območja, kjer je poljedelstvo le dopolnilna gospodarska dejavnost. Drugi tematski emljevid (slika 14) prika uje skupno kodo aradi naravnih nesre. na km2 uprav­ne enote v obdobju med letoma 1992 in 2005. Tudi ta emljevid, morda e bolj kot predhodni, i postavlja kodo aradi su e na poljedelsko najpomembnej ih območjih dr ave. Skoraj v vseh upravnih enotah severov hodne in v hodne Slovenije je koda presegala 100.000 evrov na km2 povr ine. V. ahodni Sloveniji sta v istih ra redih le povr insko majhni upravni enoti I ola in Piran, sicer pa je večji del ahodne in osred­nje Slovenije abele il kodo pod 60.000 evrov na km2 povr ine. Najni je vrednosti, pod 20.000 evrov na km2 povr ine, imajo nekatere upravne enote alpskega (jesenice, Radovljica in Ru e) in dinarskega sveta (Po­stojna, Ilirska bistrica, Cerknica, Ribnica in Kočevje). Tretji tematski emljevid (slika 15) prika uje skupno kodo aradi naravnih nesre. na prebivalca po upravnih enotah v obdobju med letoma 1992 in 2005. Tudi v tem primeru so v najvi jih ra redih s. kodo nad 1000 evrov na prebivalca uvr čene tevilne upravne enote severov hodne Slovenije (Mur­ska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer, Pesnica, Lenart, Ptuj in Ormo ) in v hodne Slovenije ( marje pri jel ah, bre ice, Kr ko, Sevnica, Trbovlje in alec). Na emljevidu so dodatno i postavljena Sli­ka 13:­Skup­na­š. ­da­zara­di­narav­nih­nesreč­‰ ­uprav­nih­e. ­tah­v. b­• b­ju 1992–2005.­p (str.­200) Sli­ka 14:­Skup­na­š. ­da­zara­di­narav­nih­nesreč­na­km2 uprav­ne­e. ­te­v. b­• b­ju 1992–2005.­p (str.­201) Sli­ka 15:­Skup­na­š. ­da­zara­di­narav­nih­nesreč­na­pre­bi­val­ca­‰ ­uprav­nih­e. ­tah­v. b­• b­ju 1992–2005. p (str.­202) Matija Zorn, Mauro Hrvatin koda aradi naravnih nesre. v Sloveniji Matija Zorn, Mauro Hrvatin Sli­ka 16:­Ne‰ ­sred­na­š. ­da­v mi­li­. ­nih­ev' v­zara­di­narav­nih­nesreč­v S. ­ve­ni­ji­v. b­• b­ju 1991–2008 ‰ ­nesre­čah. Pre­gled­ni­ca 3:­K e­fi­cien­ti­varia­ci­je­viši­ne­š. ­de­‰ ­izbra­nih­narav­nih­nesre­čah­v S. ­ve­ni­ji. naravna nesreča standardni odklon aritmetična sredina koeficient variacije potres 3112,1 1069,1 2,9108 led 3863,2 1517,6 2,5457 po eba 5731,0 2802,5 2,0449 poplava 25.618,7 14.446,2 1,7734 su a 49.770,9 33.285,8 1,4953 toča 21.726,9 15.006,0 1,4479 po ar 4765,9 3775,1 1,2624 pla 5539,4 6038,4 0,9174 neurje 8075,1 9630,8 0,8385 ostalo 772,4 944,4 0,8178 nekatera redkeje poseljena območja, ki jih ni najbolj pri adela su a, temve. druge naravne nesreče. Zna­čilni tovrstni primeri so Tolmin (potres), Mo irje (poplava) in La ko (neurje). V najni ji ra red s. kodo pod 200 evrov na prebivalca sta aradi merne kode in precej nje gostote poselitve uvr čeni upravni enoti Ljubljana in jesenice. Diagram neposredne kode aradi naravnih nesre. v Sloveniji v obdobju 1991 2008 (slika 16) ka e, da se vi ina in sestava kode med posame nimi leti močno spreminja. V i jemnih letih, ko Slovenije ni močneje pri adela nobena naravna nesreča, je vi ina kode komaj dosegla vrednost 20 milijonov evrov. Tako je bilo na primer leta 1991 in leta 2002. Precej pogostej a so leta, ko vsaj ena od naravnih nesre. nekoliko i stopa in tedaj koda koleba med 20 in 80 milijoni evrov. Slovenijo v teh primerih najpogoste­je pri adenejo naravne nesreče merne inten itete, ki so omejene na posame ne pokrajine. Med tovrstne nesreče se najpogosteje uvr čajo toča, neurje in po eba. Najve. kode, ponavadi med 80 in 160 milijonov evrov, pa pov ročajo naravne nesreče, ki pri adenejo celotno dr avo ali njen večji del. V i branem obdobju je Slovenija utrpela največjo kodo aradi su e (leta 1992, 1993, 2000 in 2003) in poplav (leta 1998 in 2007). S pomočjo koeficienta variacije vi ine kode po posame ni naravni nesreči (preglednica 3) smo ana­li irali, katere naravne nesreče pov ročajo relativno podobno vi ino kode sko i leta in so na ta način bolj predvidljive ter katere se pojavljajo sporadično in ato predstavljajo posebej neprijetno presene­čenje. Med letoma 1991 in 2008 je bila najbolj predvidljiva koda aradi neurij in pla enja, saj se je pojavljala prav vsako leto, nikoli pa ni dosegala i jemno visokih vrednosti. Za stopnjo bolj nepredvi­dljiva je bila koda aradi po arov, toče in su e. Te nesreče se sicer pojavljajo skoraj vsako leto, njihova inten iteta pa elo i ra ito koleba. V posame nih letih lahko pov ročijo tudi ve. deset milijonov evrov kode. e nekoliko manj predvidljive so poplave in po ebe, ki so lahko ve. let apored skromne in manj pomembne, v določenih letih pa hudo pri adenejo obse na območja. Naravni nesreči  največjo variacijo sta led in potres. Tako ledne ujme kot tudi močnej i potresi se pojavljajo precej redko, ko pa do njih pride, so posledice hude in terjajo dolgotrajno sanacijo. 4 Sklep Naravne nesreče so geografska stalnica v. tevilnih pokrajinah (Komac 2009; Zorn in Komac 2010). Čeprav niso nepričakovane, se  njimi ukvarjamo ele, ko nastopijo. Temu primerna je tudi koda. Globalno so naravne nesreče v. adnjem desetletju in pol pov ročile a okrog 100 milijard ameri ­kih dolarjev kode na leto. V Sloveniji so v. adnjem četrtletju neposredne kode aradi naravnih nesre. predstavljale povprečno 0,48 % letnega bDP. V sodobnem svetu, kjer ima kapital odločilno vlogo, je po navanje kode ključno pri agovarjanju preventive. Svetovna banka in Ameri ki geolo ki avod (uSGS) sta i računala, da bi lahko bila v de­vetdesetih letih preteklega stoletja globalna ekonomska koda aradi naravnih nesre. a 280 milijard ameri kih dolarjev ni ja, če bi predhodno 40 milijard ameri kih dolarjev vlo ili v preventivo ter pri­pravljenost na naravne nesreče (Guha-Sapir, Hargitt in Hoyois 2004, 38, 45). Za Slovenijo smo na primer i računali, da bi lahko celotno dr avo pokrili . emljevidi nevarnosti aradi emeljskih pla ov s finanč­nimi sredstvi, ki ustre ajo le dobrim 4 % kode, ki so jih ti pov ročili v. adnjega četrt stoletja (prim. Zorn, Komac in Kumelj 2012, 109). Statistični urad Republike Slovenije je v obdobju 1991 2008 biral podatke o. kodi nastali aradi naravnih nesreč. Na teh podatkih tudi temelji pričujoči prispevek, v katerem i postavljamo kodo po upravnih enotah. Glede skupne kode i stopajo predvsem upravne enote severov hodne in v hodne Slovenije. Z letom 2009 je SuRS biranje tovrstnih podatkov opustil. Zaradi pomanjkanja ustre nih podatkov lahko v bodoče pričakujemo upad ustre nih anali , bre anali pa te ko ustre no ukrepa­mo. Stro ki biranja in anali e podatkov predstavljajo ne naten stro ek v primerjavi s. kodo, ki jo vsako leto pov ročijo naravne nesreče, ato sta biranje podatkov o. kodi aradi naravnih nesre. ter njiho­va anali a nujna. 5 Literatura An eljc, D., burja, D., Fa arinc, R., Rojnik, F. 1995: Neurja junija in julija 1994 na območju La kega, v povodju boljske, v Zasavju in na območju Litije. ujma 9. Ljubljana. bertalanič, R. 2003/2004: Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2002. ujma 17-18. Ljubljana. bertalanič, R. 2006: Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2005. ujma 20. Ljubljana. bertalanič, R. 2008: Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2007. ujma 22. Ljubljana. bertalanič, R. 2009: Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2008. ujma 23. Ljubljana. Cegnar, T. 1993: Su no obdobje v juliju in avgustu 1992. ujma 7. Ljubljana. Dolinar, M. 2002: Neurja s točo leta 2001. ujma 16. Ljubljana. Dolinar, M. 2003/2004: Obilne padavine leta 2002. ujma 17-18. Ljubljana. Dolinar, M. 2005: Spremenljivost pogostosti neviht in toče v obdobju 1961 2004. ujma 19. Ljubljana. Ferligoj, A. 1989: Ra vr čanje v skupine. Metodolo ki ve ki 4. Ljubljana. Gams, I. 1996: ujma v povirju Suhadolce in Velunje 9. Avgusta 1995. ujma 10. Ljubljana. Guha-Sapir, D., Hargitt, D., Hoyois, P. 2004: Thirty Years of Natural Disasters 1974 2003: The Num­bers. bruselj. Horvat, A., Pape , j. 1999: Vodna ujma na hudourni kih območjih jeseni 1998. ujma 13. Ljubljana. jak a, j. 1997: Posledice snegoloma in ledoloma v go dovih leta 1996. ujma 11. Ljubljana. Klabus, A. 1996: Neurja na hudourni kih območjih Sel ke in Poljanske Sore septembra 1995. ujma 10. Ljubljana. Kobold, M. 2008: Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septembra 2007. ujma 22. Ljubljana. Komac, b. 2009: Social memory and geographical memory of natural disasters. Acta geographica Slove­nica 49-1. Ljubljana. Komac, b., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. Komac, b., Zorn, M. 2011: Geografija poplav v Sloveniji septembra 2010. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2. Ljubljana. L w, P., Wirt , A. 2010: The year in figures. TOPICS GEO. Natural catastrophes 2010: Analyses, asses­sments, positions. M nchen. Medmre je: http://www.munichre.com/publications/302-06735_en.pdf (17. 8. 2011). Matajc, I. 1994: Su a v kmetijstvu v letu 1993. ujma 8. Ljubljana. Matajc, I. 2000/2001: Značilnosti in posledice kmetijske su e leta 2000 v Sloveniji. ujma 14-15. Ljubljana. Matajc, I. 2002: Su a leta 2001. ujma 16. Ljubljana. Mcbean, G. 2004: Climate change and extreme weather: A basis for action. Natural Ha ards 31-1. Dor­ drecht. M nchner R ckversicherungs-Gesellschaft. Press Release (20. 12. 1999). M nchen, 1999. M nchner R ckversicherungs-Gesellschaft. Press Release (29. 12. 1998). M nchen, 1998. Ocena kode po potresu 12. 4. 1998. Vlada Republike Slovenije, 19. 5. 1998. Medmre je: http://www.d -rs.si/ wps/portal/Home/deloDZ/ akonodaja/i branZakonAkt?uid=C12563A400339077C125661A00396A C6&db=kon^ ak&mandat=II&tip=doc (6. 2. 2014). Ocenjena koda, ki so jo pov ročile elementarne nesreče. Statistični urada Republike Slovenije. Ljub­ljana, 2010. Medmre je: http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/27_okolje/05_Nesrece/27089^ ocenjena_skoda/27089_ocenjena_skoda.asp (17. 11. 2013). Odmevi. Televi ija Slovenije, 6. 2. 2014 (4268). Ljubljana. Medmre je: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/od­mevi/ava2.174260010/ (6. 2. 2014). Ogrin, D. 1997: Ob po ebi oljk v slovenski Istri decembra 1996. ujma 11. Ljubljana. Oro en Adamič, M. 1998: rtve naravnih nesre. v Sloveniji. Mno ične smrti a Slovenskem. Ljubljana. Oro en Adamič, M., Hrvatin, M. 2001: Geographical characteristics of earthquakes in the Soča River Region. Geografski bornik 41. Ljubljana. Pav ek, M. 2002: Sne ni pla ovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Ljubljana. Plut, D. 2003: Vodni viri Slovenije. Geografski ob ornik 50, 3-4. Ljubljana. Polajnar, j. 1999: Visoke vode v Sloveniji leta 1998. ujma 13. Ljubljana. Polajnar, j. 2002: Visoke vode. Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana. Raschky, P. A. 2008: Institutions and the losses from natural disasters. Natural Ha ards and Earth System Sciences 8. Katlenburg-Lindau. Riebeek, H. 2005: The rising costs of natural ha ards, NASA Earth Observatory (28. 3. 2005). Medmre je: http://earthobservatory.nasa.gov/Features/RisingCost/printall.php (17. 11. 2010). Rupnik, j. 2009: Ocenjena koda po elementarnih nesrečah. Agencija Republike Slovenije a okolje. Ljubljana. Medmre je: http://ka alci.arso.gov.si/?data=indicatorandind_id=236 (23. 11. 2010). Su nik, A. 2007: V roki in posledice kmetijske su e 2006. ujma 21. Ljubljana. Su nik, A., Kurnik, b. 2003/2004: Katastrofalna kmetijska su a leta 2003. ujma 17-18. Ljubljana. Su nik, A., Matajc, I. 2008: Kmetijska su a v Sloveniji leta 2007. ujma 22. Ljubljana. Su nik, A., Pogačar, T. 2009: Spremembe pri preprečevanju toče in ravnanju ob neurjih s točo v kme­tijstvu: i ku nja leta 2008. ujma 23. Ljubljana. Su nik, A., ust, A. 2005: Neurja s točo leta 2004 in koda v kmetijstvu. ujma 19. Ljubljana. Su nik, M., Robič, M., Pogačnik, N., ulaga, F., Kobold, M., Lalić, b., Vodenik, b., tajdohar, M. 2007: Visoke vode in poplave v septembru 2007. 18. Mi ičev vodarski dan. Maribor. ipec, S. 1999: Poplave in emeljski pla ovi jeseni leta 1998. ujma 13. Ljubljana. tevilo prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slove­nije. Ljubljana, 2014. Medmre je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/ 05_osnovni_podatki_preb/10_05A20_prebivalstvo_letno/10_05A20_prebivalstvo_letno.asp (6.2. 2014). Vidrih, R. 2008: Potresna dejavnost Zgornjega Posočja. Ljubljana. Vidrih, R., Ribičič, M., Suhadolc, P. 2001: Seismogeological effects on rocks during the 12 April 1998 upper Soča Territory earthquake (NW Slovenia). Tectonophysics 330, 3-4. Amsterdam. Vlada se je se nanila s končno oceno neposredne kode aradi posledic poplav, visokega snega in leda med 30. januarjem in 27. februarjem 2014. Sporočilo a javnost, 28. 3. 2014. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana. Medmre je: http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila^ a_javnost/sporocilo^ a^ javnost/article/vlada_se_je_se nanila_s_koncno_oceno_neposredne_skode^ aradi_posledic_poplav^ visokega_snega_in^ / (29. 3. 2014). Vovk, A. 1996: Poplave v dolini Dravinje septembra 1995. ujma 10. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2008: Zemeljski pla ovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2010: The history of Acta geographica Slovenica. Acta geographica Slovenica 50-1. Ljubljana. Zorn, M., Komac, b. 2011: Naravne nesreče v Sloveniji. Idrijski ra gledi 56-1. Idrija. Zorn, M., Komac, b., Kumelj, . 2012: Mass movement susceptibility maps in Slovenia: The current state. Geografski vestnik 84-1. Ljubljana. Zrnec, C. 1992: Spomladanska po eba 1991. ujma 6. Ljubljana. Zupančič, b. 1994: Su a v letu 1993. ujma 8. Ljubljana. iberna, I. 2000/2001: Su a leta 2000 v severov hodni Sloveniji in njeni učinki na kmetijske rastline. ujma 14-15. Ljubljana. ust, A. 2000/2001: Neurje s točo v Logatcu 22. julija 1999. ujma 14-15. Ljubljana. ust, A. 2003/2004: Spomladanska po eba v Primorju 8. aprila 2003. ujma 17-18. Ljubljana. MOČ MNOŽIC V PRIMERU NARAVNIH NESREČ Gre­ga­Mil­in­ski Si­ner­gi­se­d. . .,­Tes. ­va­uli­ca­30,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­ja­in­Cen­ter­dlič­. ­sti­Ve” ­lje,­zna­. st­i. teh­. ­. ­gi­je,­Ašker­če­va­cesta 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ gre­ga.mil­cin­ski@si­ner­gi­se.. . Na­ta­a­uri Cen­ter­dlič­. ­sti­Ve” ­lje,­zna­. st­in­teh­. ­. ­gi­je,­Ašker­če­va­cesta 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ na­ta­sa.dzu­ric@spa­ce.s. dr.­Peter­Lamo­vec Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­Inšti­tut­za­ant' ­‰ ­. š­ke­in­p' s. rsk. štu­di­je,­N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ pe­ter.la­. ­vec@zrc-sazu.s. Pe­ter­Peha­ni,­dr.­Kri­tof­O tir Znans­tve­. ­ra­zi­s. ­val­ni­cen­ter­S. ­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­. ­sti­in­umet­. ­sti,­Inšti­tut­za­ant' ­‰ ­. š­ke­in­p' s. rsk. štu­di­je,­N vi­trg 2,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­ja­in­Cen­ter­dlič­. ­sti­Ve” ­lje,­zna­. st­in­teh­. ­. ­gi­je,­Aškerčev‡ cesta 12,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ pe­ter.pe­ha­ni@zrc-sazu.si,­kri­s. f@zrc-sazu.s. IZVLEČEK Mo ­mno­ic­v pri­me­ru­narav­nih­nesre V pri­me­ru­narav­nih­nesreč­je­hit' ,­učin­. ­vi­. ­in­ka. ­. st­. ­bveš­ča­nje­služb,­pri­s. j­nih­za­zaš­či­. ­i. reše­va­nje,­ključ­ne­ga­‰ me­na.­P' ­s. r­ski­‰ dat­ki­pri­• b­lje­ni­na­raz­lič­ne­nači­ne,­slu­ži­. ­za­• . ­či­tev­bsež­­. ­sti­narav­ne­nesre­če,­hkra­ti­pa­lah­. ­pri­‰ ­. ­re­. ­k učin­. ­vi­tej­še­mu­reše­va­nju­ter­načr­. ­va­nju­ukre­‰ . za­dpra­. ­š. ­de­in­sana­ci­. ­pri­za­de­tih­b. ­čij.­Obs. ­je­či­siste­mi­za­zbi­ra­nje­‰ dat­. v­” ­• di­si­zara­­di­. m­plek­s. ­sti­p' ­s. r­skih­‰ dat­. v­• di­si­. . ­sti­siste­. v­za­bde­la­. ­in­pri­kaz­le­del­. ­učin­. ­vi­ti. — dat­ki­” ­‰ leg­tega­naj­več­krat­• s. p­ni­pre­‰ z­. ­za­• se­ga­nje­nji­. ­ve­ga­pr. t­ne­ga­name­na. Pris­pe­vek­brav­na­va­pti­mi­za­ci­. ­ce. ­vi­te­ga­siste­ma­zbi­ra­nja­‰ dat­. v­in­bveš­ča­nja­v ča­su­narav­nih­nesre. ter­vre­men­skih­‰ ja­. v.­V več­ji­meri­se­sre­• ­. ­ča­na­. bil­. ­a­pli­ka­ci­. ­M č­M. ­žic –­‚ l­ba,­kate­re­glavn. namen­je­za­veš­ča­nje­in­in… r­mi­ra­nje­šir­še­jav­. ­sti­ na­rav­nih­nesre­čah­ter­s‰ d­bu­ja­nje­u‰ ­rab­ni­. v­pamet­­nih­tele­… ­. v­k. d­ziv­ne­mu­in­aktiv­ne­mu­vklju­če­va­nju­v p' ­ce­se­hitre­ga­m. ­žič­ne­ga­bveš­ča­nja­ter­sta­nj` pri­za­de­. ­sti­. ­lja­na­. kal­ni­ter­prek­tega­tudi­na­držav­ni­rav­ni. KLJUČNE­BESEDE m. ­žič­ni­zajem­‰ dat­. v,­. bil­na­a­pli­ka­ci­ja,­splet­ni­GIS,­splet­ni­ser­vis,­vre­men­ski­‰ ja­vi,­narav­ne­nesreč. ABSTRAC‘ Power­of­crowds­in­the­case­of­natural­disasters In­the­case­f­natural­disasters­fast,­effective­and­reliable­in… rming­f­the­civil­p' tect. n­and­rescue­ser­vices­is­f­a significant­im‰ rtance.­Spatial­data­btained­in­a variety­f­ways,­serves­… r­determining­th. extent­f­a disaster,­can­. ntribute­. ­. re­effective­rescue­perat. ns­and­. ­act. n­planning­… r­damag. mitigat. n­and­re. nstruct. n­f­affected­areas.­Existing­data­. llect. n­systems­are­nly­partially­effec­tive,­. stly­due­. ­. mplexity­f­spatial­data­r­due­. ­stiffness­f­p' cessing­systems.­Addit. nally,­dat‡ are­in­. st­cases­available­. ­late­. ­achieve­its­riginal­pur‰ se. This­paper­deals­with­ptimizat. n­f­an­integrated­in… rmat. n­system­… r­data­. llect. n­during­nat­ural­disasters­and­weather­phe. mena.­It­… cuses­n­the­. bile­applicat. n­called­M čM. žic –­‚ lba, which­main­pur‰ se­is­. ­raise­awareness­and­in… rm­the­general­public­a• ut­natural­disasters­and­. en. urage­smartp. ne­users­. ­res‰ nsive­and­active­in. lvement­in­p' cesses­f­mass­media­in… rmin. a• ut­weather­phe. mena­and­state­f­damage­f­the­envi' nment­n­the­. cal­and­at­the­state­level. KEY­WORD. c' wd” urcing,­. bile­plat… rm,­web­GIS,­web­service,­weather­phe. mena,­natural­disaster” 1 Uvod Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije i leta 2005 (Medmre je 1) na a koda, pove­ ana  naravnimi in drugimi nesrečami v povprečju ve. kot 2 % bruto domačega proi voda na leto, v posame nih letih pa je koda, ki jo pov ročijo te nesreče, e natno večja (Medmre je 2). Dejstvo je, da naravne nesreče vsako leto pri adenejo vedno ve. ljudi, v roki a to pa so tako v. irjenju poselitve kot tudi neupo tevanju omejitev, ki jih postavlja narava. Med naravnimi nesrečami s svojo pogostost­jo, vplivi na okolje ter pov ročeno kodo gotovo i stopajo poletna neurja s točo, poplave, su a, po ari in emeljski pla ovi. Za naravne nesreče je načilna negotovost udele enih na pri adetih območjih na eni ter nujna dobra obve čenost slu b a ukrepanje in re evanje na drugi strani, ato je hitrost pretoka informacij s tere­na v center a obve čanje in na aj i rednega pomena. Fleksibilnost sistema a obve čanje in njegovo prilagodljivost spremenljivim karakteristikam pojavnosti vremenskih pojavov in naravnih nesre. lah­ko v veliki meri agotovimo tudi  uporabo vedno bolj uporabljenih tehnologij pametnih telefonov ter spletnih servisov a mno ično biranje podatkov. Aktivna udele ba mno ic pri skupnem re evanju i branega problema, a katerega se v angle kem je iku uporablja i ra c' wd­” ur­cing, temelji na decentrali iranem sistemu operacij ter usklajenemu delovanju posame nikov v mno ici (Vaidyanathan 2010). V okviru aktivnosti Centra odličnosti Veso­lje, nanost in tehnologije (v nadaljevanju CO Vesolje-SI) je bil mno ičen ajem prostorskih podatkov o vremenskih pojavih in  njimi pove anih ujm, reali iran  uporabo mobilne aplikacije na pametnem telefonu. Mno ice podatke ajemajo hitro, ob irno in prostorsko točno. Zavedati pa se je treba, da v nas­protju s podatki v obstoječih sistemih a obve čanje o naravnih in drugih nesrečah, velika količina podatkov ahteva drugačne pristope obdelave ter kontrole istovetnosti. 2 Obstoječi sistemi za obveščanje o naravnih nesrečah Ra lične organi acije, ki delujejo na področjih pove anih  naravnimi nesrečami, imajo ra lične notranje ali unanje sisteme a biranje in distribucijo podatkov. V Sloveniji a upravljanje podatkov o naravnih in drugih nesrečah ter vremenskih pojavov skrbita dve instituciji. Agencija Republike Slo­venije a okolje (ARSO) ter uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje (uRSZR). Slednja upravlja  informacijskim sistemom SPIN. Sistem a poročanje o intervencijah in nesrečah. V SPIN se vpisu­jejo vsi dogodki, ki so pove ani  naravnimi in drugimi nesrečami, pri katerih ni nujno, da so jih aktivirane sile a a čito, re evanje in pomoč. Sistem je osredotočen na same dogodke in ne bele i vseh ostalih podat­kov, ki so pove ani  dogodki, kot so na primer fotografije, meritve, natančna geolokacija ali podroben opis dogodka. Obve čanje uporabnikov o dogodkih je omogočeno preko spletnega prika ovalnika ter tudi prek storitve RSS, a katero obstajajo odjemalci na pametnih mobilnih napravah. Sistem Agencije Republike Slovenije a okolje je osredotočen na poročanje o vremenu, a je ta ara­di robustnosti in velikega tevila uporabnikov narejen tako, da omogoča najbolj pogoste poi vedbe, ne pa tudi prika a vseh podatkov, ki so a uporabnika na posame ni lokaciji pomembni. Te nja in potre­ba po bolj personali iranem sistemu je i ra ita tudi pri biranju nekaterih podatkov na terenu, kot so podatki o neurjih in sne nih pla ovih, kar pa je i ven standardnih nalog vremenske slu be ARSO. Nepogre ljiv prispevek k opa ovanju pri adetosti okolja v primeru naravnih nesre. predstavljajo daljinsko pridobljeni podatki, kot so na primer posnetki optičnih in radarskih satelitskih sistemov. Radar-ski sistemi so elo uporabni v primeru poplav, saj se njihova prednost pred optičnimi posnetki ka e predvsem v neodvisnosti od sonca kot vira svetlobe, kar omogoča opa ovanje tudi ponoči, ter mo ­nost opa ovanja sko i oblake, ki so v času obilnih padavin prisotni (Veljanovski s sodelavci 2011). Radarski posnetki so bili uspe no uporabljeni a namen opa ovanja in kartiranje dinamike obse nej ih poplav v Sloveniji septembra 2010, vendar pa so bile ob tem ra krite tudi nekatere pomanjkljivosti in omeji­tve tako radarskih posnetkov kot tudi Programa Vesolje in velike nesreče, v sklopu katerega so bili posnet­ki pridobljeni. Tekom aktivacije Programa a pridobitev satelitskih posnetkov se je definiralo ve. potreb, med drugim tudi večji vpliv i vajalca kartiranja na določitev območij opa ovanj ter i bire časovne vrste posnetkov, hitrej ega prenosa emljevidov do končnega uporabnika in večja pogost podatkov. Vse pomanj­kljivosti bi v večji meri lahko odpravili  lastnim samodejnim postopkom obdelave satelitskih posnetkov kot tudi  lastnim satelitskim sistemom, a katerega se pri adeva CO Vesolje-SI, vsekakor pa delno tudi  uporabo mno ičnega biranja podatkov  mobilno aplikacijo na terenu. Zgoraj opisane lastnosti obstoječih sistemov ka ejo na nujnost integracije ve. sistemov o iroma nad­gradnjo in dopolnitev obstoječih sistemov. Mno ično biranje podatkov  uporabo mobilne aplikacije predstavlja le del predlagane re itve, katere osnovni namen je optimi acija postopkov obve čanja in hitre­ga kartiranja v primeru naravnih nesre. (nekaj ur po nesreči) ter bele enja podatkov o vremenskih pojavih. Drugi del sistema tvori spletna aplikacija a ajem podatkov in pripravo modelov (fi ikalnih modelov pojavov o iroma napovedovanja nadaljnjih dogodkov, na primer ra irjanje poplavnega območja, defi­niranje obsega poplavnega območja o iroma druge naravne nesreče, napovedovanje su e; slika 1). Re itev, ki je bila ra vita v okviru CO Vesolje-SI ajema: dru evanje podatkov, ajetih na terenu, s podatki, pridobljenimi i ra ličnih spletnih servisov (podatki o vetru, padavinah, temperaturah, oblačnosti, gostoti prometa), ter podatki s satelitskih sistemov, do katerih bo CO Vesolje-SI dostopal prek lastne emeljske postaje ter prek tujih ponudnikov satelitskih posnetkov, priprava modelskih anali nad podatki in napovedovanje nadaljnjih dogodkov, prika re ultatov anali na pametnih telefonih, prika , anali a in distribucija podatkov a namen načrtovanja odprave posledic naravnih nesre. a dr avne organe (na primer uRSZR, ARSO). Opisan sistem temelji na Geopediji, e obstoječi platformi a hranjenje in prika prostorsko ume čenih podatkov. V nadaljevanju so podrobneje opisane: delovanje ter funkcionalnosti mobilne aplikacije MočMno ic, ter spletne aplikacije a prika in obdelavo podatkov. 3 Mobilna aplikacija za terensko zbiranje podatkov in prikaz rezultatov Mobilna aplikacija, imenovana MočMno ic. Volba , ki omogoča skupinsko biranje podatkov o vremenskih pojavih ter prika ovanje naravnih nesre. na območju Slovenije, trenutno podpira hitri vnos a neurja ter podatke o stanju vodotokov in morja. I delana je a naprave, ki jih poganja operacijski sistem Android in je dostopna naj ir emu krogu uporabnikov. uporabniku je ato na voljo bre plač­no, potrebna pa sta vsaj ra ličica And' i­da­3.0 in registracija na portalu Geopedia. Osnovno poročanje je omogočeno tudi uporabnikom drugih mobilnih platform (iOS, Win­• ws­M bi­le, Black­Berry). Podatke, fotografije in poročila o neurjih, toči, nalivih, stanju vodotokov, stanju morja in/ali o one­sna enju voda uporabnik vna a preko enostavnega uporabni kega vmesnika (slika 2). Aplikacija dostopa do večjega tevila internih sen orjev mobilne naprave (GPS, giroskop, kompas, fotoaparat) ter tako omo­goča enostaven vnos novih podatkov. Glavni moduli, ki sestavljajo aplikacijo so: modul a ajem fotografije  vsemi potrebnimi metapodatki (lokacija, naklon aparata, smer aparata, čas, podatki o ekspo iciji), modul a posredovanje podatkov stre ni ki platformi, modul a vi uali acijo in interakcijo podatkov/re ultatov na mobilni platformi, modul a delo bre podatkovne pove ave (angl.. ff-line), saj mora sistem delovati tudi na območjih bre signala GSM ali WiFi; tako brani podatki se bodo v centralni sistem prenesli, ko bo signal na voljo. Ob vnosu poročila se shrani lokacija uporabnika, ki je določena glede na signal GPS ali na podla­gi mobilnega omre ja. V kolikor uporabljamo hitri način vna anja podatkov, se apis takoj sinhroni ira Sli­ka 1:­Struk­tu­ra­siste­ma­za­zajem,­pri­kaz­in­bde­la­. ­m. ­žič­. ­pri­• b­lje­nih­‰ dat­. v,­ki­ga­raz­vi­j‡ CO­Ve” ­lje-SI. Sli­ka 2:­U‰ ­rab­niš­ki­vme­snik­za­napre­den­zajem­‰ dat­. v­na­plat­… r­mi­And' id (a),­‰ se­ben­u‰ ­rab­niš­k. vme­snik­za­hiter­zajem­‰ dat­. v (b)­ter­pri­kaz­. ka­ci­je­na­zem­lje­vi­du (c)­za­pri­mer­neur­ja. Sli­ka 3:­Vpis­atri­bu­. v­v s. j­— ' ­či­. ­ sta­nj` . • ­. ­ka­v plat­… r­mi­splet­ne­G. ­pe­di­je.­Ta. . . ‰ dat­k. zapi­su­je­. ­in­zaje­ma­. ­prek­. bil­n. a­pli­ka­ci­je­lah­. ­‰ • b­. ­s. ­ri­. ­v splet­ni­GI. plat­… r­mi­G. ­pe­dia.­— . j­za­v. s­‰ dat­. . j. prav­lje­na­regi­stra­ci­ja. Sli­ka 4:­Pri­kaz­‰ plav­in­. če­na­. bil­ni­plat­… r­mi­v na­či­nu­nad­gra­je­ne­resnič­. ­sti. s stre nikom, v primeru naprednega vnosa pa se sinhroni acija s stre nikom i vede ele  ročnim pri­tiskom na gumb a sinhroni acijo. Podatki, ki jih uporabnik lahko vnese v aplikacijo a primere neurja, stanja vodotoka, onesna eno­sti morja in stanja morja, so ra novrstni. Nekateri atributi, ki jih na primer lahko pripi emo stanju vodotoka, so vidni na sliki 3. Ko podatki  mobilne aplikacije prispejo na stre nik, operaterji preverijo kakovost podatkov ter jih organi irajo v obliko, ki uporabniku omogoča povratno informacijo o prisotnosti in ra se nosti vseh poročanih naravnih nesreč. Prika re ultatov anali je na pametnih telefonih predstavljen  uporabo tehnologij nadgrajene resnič­nosti (aug­men­ted­rea­lity). Ta del aplikacije je trenutno e v fa i ra voja in je na voljo aprti skupini testnih uporabnikov. Pri tak nem načinu prika a so relevantni podatki dru eni s trenutnim pogledom. Tako lahko uporabnik s pomočjo naprave gleda realni teren, na katerem pa so prika ani podatki, ki priha­jajo i stre nika (na primer podatki o prekinjenih komunikacijah, po kodovanih območjih) (slika 4). Ti podatki so pridobljeni na podlagi ajema uporabnikov ali i drugih virov. 4 Spletna aplikacija za zajem podatkov, aplikacija za obdelavo podatkovin modeliranje Vsi podatki, ki jih ajemamo s pomočjo mobilne aplikacije, se api ejo v i bran vektorski sloj, ki je viden in javno dostopen tudi na Geopediji (slika 5). Tak način prika ovanja podatkov predstavlja kartiranje obse nosti vremenskega pojava ali naravne nesreče v skoraj realnem času. Medtem, ko je spletni pregledovalnik podatkov, ki omogoča tudi vnos novih apisov, namenjen pred­vsem uporabnikom, pa je bila a potrebe kontrole kvalitete podatkov, organi acije prispelih podatkov, i delave končnih re ultatov ter modelske anali e naravnih nesre. ra vita tudi aplikacija a obdelavo podatkov, ki jo uporabljajo eksperti (slika 6). I bor naravnih nesreč, ki bi jih lahko modelirali, je i red-no velik. Kot testni primer so bile i brane poplave. Pri i delavi kakovostnega modela o iroma avtomatske določitve popravljenega območja je pomemb­no, da operater oceni kakovost podatkov, saj je ta ključnega pomena a vse nadaljnje postopke. Postopek avtomatske določitve poplavljenega območja je bil ra vit v programskem je iku IDL. Vhodni podatek Sli­ka 5:­Splet­na­a­pli­ka­ci­ja­za­vizua­li­za­ci­. ­‰ dat­. v­teme­lje­ča­na­G. ­pe­di­ji. Sli­ka 6:­O' d­je­za­zaris­‰ plav­lje­ne­ga­b. č­ja­v a­pli­ka­ci­ji­za­bde­la­. ­‰ dat­. v. predstavljajo digitalni model vi in (DMV 12,5) ter točke . nanimi koordinatami (X, Y, Z) in nano vi ino vode. Program na temelju točk . nano vi ino vode določi ploskev gladine vode, na podlagi kate­re predvideva poplavljenost ostalih emlji č. Poplavljena so vsa emlji ča, na katerih gladina vode sega nad vi ino povr ja (slika 7). 5 Sklep V okviru projekta MočMno ic je bil na primeru naravnih nesre. pripravljen večplastni sistem o i­roma ve. aplikacij a končne uporabnike, ki dru uje uporabo vesoljskih tehnologij (sateliti, emeljska postaja), ra iskav (modeliranje vremena in naravnih pojavov) ter emeljskih informacijskih tehnolo­gij (prostorski informacijski sistem, mobilna aplikacija). Namen mobilne aplikacije MočMno ic. Volba ter drugih komponent sistema a prika ovanje in kartiranje, je i bolj ati napoved i branih vremenskih pojavov in  njimi pove anih naravnih nesre. ter preprečevanje njihovih posledic. Čeprav bosta dejanska vrednost in prednost hitrega pretoka podat­kov s terena v kontrolni center  uporabo mobilne aplikacije vidna ele ob delovanju pri večji naravni nesreči o iroma i ra item nev ečnem vremenskem pojavu, uporaba aplikacije agotovo pomeni pri­hranek na času, ki je potreben, da informacije pridejo do oseb, ki načrtujejo ukrepe ter do re evalcev na terenu. Zavedati se moramo, da je pogoj a prenos informacij  uporabo aplikacije, kljub omogo­čenemu shranjevanju in ajemu podatkov bre podatkovne pove ave, v postavljeno komunikacijsko omre je, ki pa lahko v primeru velikih naravnih in drugih nesre. tudi odpove. Potrebo po hitrej em in učinkovitej em biranju terenskih podatkov so i ra ile tudi ra lične pristojne slu be Agencije Republi­ke Slovenije a okolje. S pridobljenimi podatki bi lahko podprli obstoječe informacije in postopke a spremljanje, anali iranje naravnih pojavov in procesov v pokrajini ter manj evanje ogro enosti ljudi. Za uspe no delovanje sistema so ključni uporabniki pametnih telefonov, ki so ob vremenskih poja­vih ali naravni nesreči, najbolj i vir informacij. Dodatno je treba agotoviti ustre ne elemente kontrole kakovosti mno ično pridobljenih podatkov, saj se v nasprotnem primeru ra pon med tevilčnostjo in a urnostjo podatkov na eni ter kakovostjo podatkov na drugi strani veča. Prihodnost pri spremljanju naravnih nesre. je v tako imenovanih prognostično-opo orilno-od ivnih sistemih, kjer pa so kakovostni podatki nujnost. Sli­ka 7:­Pri­kaz­‰ plav­lje­nih­zem­ljišč­(. ­d' )­na­digi­tal­nem­. de­lu­višin­(pri­mer:­Ljub­ljan­s. ­bar­je). Zah­va­la: A­pli­ka­ci­ja­je­bila­raz­vi­ta­v. k­vi­ru­p' ­jek­ta­raz­. ­ja­e-s. ­ri­tev­in­. bil­nih­a­pli­ka­cij,­” fi­nan­­ ci­ra­ne­ga­s stra­ni­Mini­strs­tva­za­i› ­bra­že­va­nje,­zna­. st­in­š‰ rt­ter­Ev' p­ske­ga­skla­da­za­reg. ­nal­ni­raz­. j. Cen­ter­dlič­. ­sti­Ve” ­lje,­zna­. st­in­teh­. ­. ­gi­je­je­pe­ra­ci­ja,­ki­. ­del­. ­finan­ci­ra­ta­Ev' p­ska­uni­ja,­Ev' p­­ski­sklad­za­reg. ­nal­ni­raz­. j,­ter­Mini­strs­t. ­za­i› ­bra­že­va­nje,­zna­. st­in­š‰ rt­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je.­Z‡ u‰ ­rab­. st­rezul­ta­. v­je­bi. ­ključ­. ­” de­. ­va­nje­st' ­. v­nja­. v­Ura­da­za­met. ­' ­. ­gi­. ­in­Ura­da­za­hid' ­­. ­gi­. ­in­sta­nje­. ­lja­iz­Agen­ci­je­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­. ­lje. 6 Viri in literatura Medmre je 1: http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=761 (25. 9. 2013). Medmre je 2: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=og1.htm (25. 9. 2013). Vaidyanathan, A. 2010: Proactive crowd-sourcing for Location based Services. Doktorsko delo, uni­versity of Canterbury. Christchurch. Veljanovski, T., Pehani, P., Kokalj, ., O tir, K. 2011: Za navanje poplav s časovno vrsto radarskih satelitskih posnetkov ENVISAT in RADARSAT-2. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2. Ljubljana. 216 TEORETIČNA VAJA ORGANOV VODENJA V OKVIRU DRŽAVNE VAJE POTRES 2012 Ju­lij­Jeraj Mest­na­bči­na­Ljub­lja­na,­Odde­lek­za­zaš­či­. ,­reše­va­nje­in­civil­. ­bram­• ,­Zar­ni­. ­va­uli­ca­3,­SI –­1000 Ljub­­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ ju­lij.je­raj@ljub­lja­na.s. Sta­ni­slav­Lotri Upra­va­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nje,­‚ j­. ­va­cesta­61,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­S. ­ve­ni­j‡ sta­ni­slav.. ­tric@urs­zr.s. IZVLEČEK Teo­re­ti ­na­vaja­orga­nov­vode­nja­v ok­vi­ru­dr av­ne­vaje­Potres 2012 V član­ku­pred­stav­lja­. ­e. ­d­prak­tič­nih­u‰ ­rab­rezul­ta­. v­razi­s. ­val­nih­p' ­jek­. v­ ‰ ­tre­sni­nevar. ­­sti,­ran­lji­. ­sti­in­g' ­že­. ­sti­v S. ­ve­ni­ji.­V ra­zi­s. ­val­nih­p' ­jek­tih­u. ­. v­lje­. ­ce­. ­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­stav• b­‰ tre­su­s. ­u‰ ­ra­bi­li­za­pri­pra­. ­in­izved­• ­t. ­re­tič­ne­vaje­rga­. v­. de­nja,­ki­je­bila­izve­de­na­. . en‡ d­aktiv­. ­sti­v dr­žav­ni­vaji­»— ­tres 2012«.­Na­‰ d­la­gi­ce­nje­ne­‰ š­. ­• ­va­. ­sti­‰ sa­mez­nih­stavb­zarad. ‰ tre­sa­” ­” de­lu­. ­či­ana­li­zi­ra­li­‰ sle­di­ce­‰ tre­sa­za­b. č­je­s. ­je­pri­s. j­. ­sti­in­preiz­ku­ša­li­p' ­ce­se­i. rga­ni­za­ci­. ­. de­nja­reše­va­nja­ter­za. ­tav­lja­nje­s. v­nih­živ­ljenj­skih­‰ . ­jev­za­pri­za­de­. ­pre­bi­vals­t. . KLJUČNE­BESEDE ‰ ­tres,­civil­na­zaš­či­ta,­t. ­re­tič­na­vaja,­‰ tres,­ran­lji­. st,­‰ š­. ­• ­va­. st­stav• ABSTRAC‘ National­table-top­exercise­»Earthquake 2012« In­the­article­ne­f­several­practical­applicat. ns­f­research­p' jects­n­earthquake­hazard,­vulnerabil­ity­and­risk­in­S. venia­is­presented.­Research­p' jects­results­were­used­. ­prepare­and­. nduct­table-. ‰ exercise­… r­civil­p' tect. n­. mmand­staff­which­was­part­f­nat. nal­exercise­»Earthquake 2012«.­Estimate” n­‰ ssible­. nsequences­f­an­earthquake­… r­each­individual­building –­as­the­ut. me­f­several­researc. p' jects –­were­used­as­a data­base­… r­trainees­. ­evaluate­earthquake­. nsequences­n­their­area­f­res‰ n­sibility­and­u‰ n­that­. ­test­their­management­p' cesses­and­rganisat. n­regarding­rescue­and­re-establishin. basic­living­. ndit. ns. KEY­WORD. earthquake, civil­p' tect. n,­table-. p­exercise,­earthquake,­vulnerability,­damage­. ­building” 1 Uvod Prispevek sodi ob bok sorodnim prispevkov v tej publikaciji (glej banovec s sodelavci 2014; Lut­man s sodelavci 2014; Snoj, Repe in jeraj 2014), ki temeljijo na projektih: POTROG: Potresna ogro enost v Sloveniji (Lutman s sodelavci 2013) in Podlage a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana (banovec s sodelavci 2012). Oba projekta ter predhodna pri adevanja, so skupaj vodili k sedanjim re ultatom. oceni posledic potresa na posame no stavbo Sloveniji. Do nedavna ra polo ljivi podatki in ocene ogro enosti aradi potresa namre. niso omogočale opredeljevanja posledic na stavbo natančno. Ra logov a to je bilo več. Prvi je bil v tem, da je Statistični urad Republike Slovenije avračal posredovanje podatkov o letu i grad­nje, materialu nosilne konstrukcije in podobnem a posamične stavbe, ki so jih brali s popisi. ele  oblikovanjem Registra nepremičnin na Geodetski upravi Republike Slovenije je bilo mogoče pridobiti enotne podatke o stavbah. Drug ra log je bilo nanje o posledicah potresa na stavbe. Tega vpra anja se je lotila Mestna občina Ljubljana leta 1998, ko je prek Zavoda a gradbeni tvo Slovenije pričela oce­njevati potresno odpornost in ranljivost stavb. Do leta 2011 je bilo branih dovolj podatkov, nanja in pripravljenosti, da se je lahko pričel dr avni projekt POTROG, ki je pove al informacije o stavbah i javnega Registra nepremičnin, podatke o potresni odpornosti in ranljivosti anali iranih stavb, sei mo­lo ko in geolo ko nanje ter ustre ne informacijske tehnologije in tako postregel  objektivi irano oceno po kodovanosti vseh (  i jemo tistih, a katere v registru ni bilo podatkov) stavb. bogastvo anali in ugotovitev, ki jih je mogoče dobiti i tak nih individualnih podatkov, je veliko. Tako je bila pot domi ­ljiji, i najdljivosti in strokovnosti pripravljavcev vaje in sodelujočih na iroko odprta. 2 Vaja Potres 2012 Vaja Potres 2012 je bila asnovana drugače, kot je bilo to običajno a vsakoletne dr avne vaje. To ni bil enkraten dogodek, ena vaja re evalnih enot, ampak celovit, pove an skupek aktivnosti na področ­ju ra iskovanja, odnosov  javnostmi, vaj enot in organov vodenja. Na ra iskovalnem področju sta sodila v ta okvir e omenjena projekta. Na področju odnosov  javnostmi o iroma informiranja in usposab­ljanja prebivalcev so bile to medijske vsebine a mesec varstva pred po arom a leto 2012, katerega osrednja tema je bila ‘Po potresu lahko tudi agori!’ in a katerega je uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje v sodelovanju  Gasilsko ve o Slovenije ter Slovenskim dru enjem a po arno varstvo pri­pravila gibanko, plakat in telop. Poleg tega je uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje na podlagi re ultatov projekta POTROG a potrebe Civilne a čite pripravila bro uro in plakat a otro­ke — ­tres!­Ka. ­rav­na­ti? , bro uro a odrasle Ste­pri­prav­lje­ni­na­‰ tres? ter didaktično igrico a otroke — ­tre” (Oktober 2013). Posame ne vaje so se vrstile sko i vse leto 2012 tako na dr avni kot na občin­skih ravneh. Mestna občina Ljubljana je na primer i vedla preverjanje usposobljenost ekip prve pomoči Civilne a čite, Rdečega kri a in prve nujne medicinske pomoči, pa tudi 14. mednarodno vajo vod­nikov re evalnih psov, v kateri so preverjali usposobljenost vodnikov in njihovih re evalnih psov a iskanje oseb v ru evinah, organi iranje re evalnih aktivnosti in procese tabnega dela po načelih Inci­­dent­C mmand­System.Na dr avni ravni je bila vaja uporabljena tudi a preverjanje uporabnostire itev, opredeljenih v priročniku Priprava dr ave gostiteljice a sprejem mednarodne pomoči , ki ga je pri­pravila uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje, ter preverjanje vodstvenih struktur pri uporabi enot mednarodne pomoči in i vajanje iskanja oseb v ru evinah. Tudi 18. dr avno preverjanje ekip prve pomoči Civilne a čite in Rdečega kri a je bilo organi acijsko in tematsko del vaje Potres 2012, na njem pa je svojo usposobljenost prika ala tudi Enota a iskanje in re evanje v urbanih okoljih (MuSAR. Medium­Urban­Search­and­Res­cue). V dr avni teoretični vaji organov vodenja Civilne a čite pa smo vadili in preverjali pripravljenost a hitro ugotavljanje posledic potresa, postopke poročanja o posle­dicah potresa, postopke usklajevanja organov vodenja na vseh ravneh ter uporabo slu b, enot in drugih sestavov, ki so določeni  načrti a čite in re evanja, postopke obve čanja javnosti, postopke sprejema­nja pomoči, način spremljanja ra mer in aktivnosti. Sestavni del procesa priprav na teoretično vajo so bili posveti in pripravljalne konference, na katerih so predstavniki sodelujočih pridobivali informaci­je o vaji ter i ku nje i tujine o organi aciji in procesih vodenja ob velikih nesrečah (Sklep 2012). 3 Organizatorji in sodelujoči Organi atorji vaje so bili Ministrstvo a obrambo, uprava Republike Slovenije a a čito in re e­vanje . i postavami Kranj, Ljubljana in Trbovlje, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo a dravje, Ministrstvo a notranje adeve ter In pektorat Republike Slovenije a varstvo pred naravnimi in dru­gimi nesrečami Ministrstva a obrambo. Sodelujoči na vaji so bili, poleg organi atorjev in njihovih organi acijskih enot, e poveljnik Civilne a čite Republike Slovenije s. tabom, General tab Slovenske vojske, Generalna policijska uprava, Mini­strstvo a unanje adeve, Ministrstvo a finance, Ministrstvo a delo, dru ino in socialne adeve, Ministr­stvo a infrastrukturo in prostor, Ministrstvo ai obra evanje, nanost, kulturo in port, Agencija Republike Slovenije a okolje, urad Vlade Republike Slovenije a komuniciranje, poveljniki in namest­niki poveljnikov Civilne a čite a Gorenjsko, Ljubljansko regijo, Severno Primorsko, Notranjsko, Dolenj­sko, Zasavje, Zahodno tajersko, Koro ko, Podravje, V hodno tajersko s. tabi v operativni sestavi, ter poveljniki in namestniki poveljnikov Civilne a čite občin borovnica, bre ovica, Cerklje na Gorenj­skem, Dobrova -Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Dom ale, Grosuplje, Hrastnik, Ig, Komenda, Kranj, Litija, Log -Dragomer, Menge , Moravče, Radovljica, kofja Loka, martno pri Litiji, Trbovlje, Vodi­ce, Vrhnika in Zagorje ob Savi (Sklep 2012). V gradivu a vajo so bile opredeljene tudi naloge a povelj­nike enot občinske javne gasilske slu be, a krajevne tabe Civilne a čite, upana, organe občinske uprave, dravstvene domove, vrtce in osnovne ole, i vajalce občinskih javnih slu be a preskrbo s pitno vodo, odstranjevanje odpadkov, pokopali ko dejavnost in v dr evanje lokalnih cest. Občine so tako imele mo nost v vajo vključiti večino organov in organi acij i svoje pristojnosti. Z vajo je bila uvedena e tudi novost. Sodelujočim, predvsem občinam, je bilo namre. sodelovanje v vaji ponujeno kot mo nost a usposabljanje, a katero se lahko odločijo sami. Tovrstne prostovoljno­sti sodelovanja do sedaj nismo uporabljali. Za sodelovanje se je odločilo 23 občin i osrednje Slovenije. V vaji je sodelovalo 43 ra ličnih organov (Anali a 2012), a ta tevilka ne vključuje sodelujočih, ki so jih v vajo vključile občine. 4 Podatkovna podlaga vaje elja organi atorjev je bila pripraviti delo na čim bolj realističnih in podrobnih podatkih o posle­dicah potresa na objekte, ljudi in pomembne javne storitve. V času priprav na vajo so bile v ra iskovalnih projektih ocene po kodovanosti sicer e v. ačetni obliki, vendar so podatki nudili odlično podlago a vajo. Tako so poveljniki in tabi Civilne a čite (in seveda tudi vsi ostali sodelujoči) prvi. imeli na voljo objektivi irane ocene posledic potresa VIII. stopnje po Evropski potresni lestvici (EMS) na posame ­na stavbo natančno. Vsaki stavbi je bil pripisan eden od treh glavnih ra redov po kodovanosti ali pa je bilo navedeno, da po kodovanost ni nana. Glavni ra redi so bili ra deljeni e na tri podra rede. V. e­leni ra red so bile ra porejene stavbe  naslednjimi lastnostmi: nepo kodovana stavba; ni vidnih po kodb; po kodovana stavba, vendar bre po kodb konstrukcije: ra poke v ometu, odpadanje ometa, drs in padec dela kritine, delne po kodbe čelnih idov na podstre ju in po kodbe dimnikov; manj e ra poke na konstrukciji, delno poru eni dimniki in čelni idovi na podstre ju, drs in padec večjega dela stre ne kritine. V rumeni ra red so sodile: stavbe  la jimi po kodbami konstrukcije: ra poke v navpičnih nosilnih elementih ( idovih, medo­ kenskih slopih, armirano betonskih stebrih, prečkah in stenah), te ke po kodbe dimnikov, čelnih idov in idov na podstre ju, drs in padec kritine; stavbe s srednje te kimi po kodbami konstrukcije: delno ru enje predelnih sten, večje ra poke v nav­ pičnih nosilnih elementih ( idovih, medokenskih slopih, armirano betonskih stebrih, prečkah in stenah); stavbe s te jimi po kodbami konstrukcije: velike ra poke v navpičnih nosilnih elementih, drobljenost in trganje delov teh elementov, delno do popolno ru enje predelnih sten, manj e dislokacije nosilnih elementov in stavbe kot celote. Rdeči ra red so tvorile: te ko po kodovane stavbe: te ko po kodovani in dislocirani konstrukcijski elementi, konstrukcijski elementi drobljeni v velikem obsegu, velike dislokacije stavbe kot celote, močneje i ra eni nagibi stropov; delno poru ene stavbe: elo drobljeni konstrukcijski elementi, delno poru eni konstrukcijski ele­ menti, elo dislociran in delno poru ena stavba; poru ene stavbe: elo velik del ali celotna stavba poru en (Teoretična 2012). Podatek o po kodovanosti stavbe je predstavljal i hodi če a vse ostale aktivnosti v vaji. Podatku o posledicah na stavbi je bil dodan podatek i Centralnega registra prebivalstva (CRP) o. tevilu stal­no in ačasno prijavljenih oseb v stavbi. V ta podatek je bila, aradi varovanja osebnih podatkov, vgrajena sistemska napaka, ki se je na ravni občine i ravnala. Podatki so bili podani v obliki natisnjenih em­ljevidov (v merilu 1 : 2000 ( a urbana območja) in 1 : 5000 ( a pode elska naselja)) velikosti A3, emljevidov v elektronski obliki ter v obliki preglednic. V preglednici so bili, poleg e omenjenih, a vsako stavbo navedeni e: naslov, tevilo eta nad emljo in tevilo pod emnih eta , leto i gradnje, material nosil­ne konstrukcije (opeka, beton, kamen, les, kombinacija, kovina, monta na gradnja, drugo), podatek ali ima stavba dvigalo, kak na je vrsta ogrevanja, ali ima priklop na vodovod, kanali acijo, elektriko, telefon, plin, tip stavbe (samostoječa, dvojček, vrstna), raba stavbe (stanovanjska, nestanovanjska), v ka­teri popisni in olski okoli sodi stavba, a območje Mestne občine Ljubljana pa e krajevno pristojno gasilsko dru tvo in tab Civilne a čite. Ti podatki so  uporabo preprostega ra vr čanja v programu MS­Exce. omogočali i vedbo vrste nalog od določanja in organi iranja sektorjev delovanja (statistični in olski okoli i), prek ugotavljanja potreb a nastanitev prebivalcev ( tevilo oseb v stavbah s stanovanj­sko rabo in  ra redom po kodovanosti rumena in rdeča) in stavb, v katere jih je mogoče nastaniti (stavbe  ra redom po kodovanosti elena), do ugotavljanja potreb po tevilu in vrsti re evalnih ekip (re eva­nje potrebno v stavbah  ra redom po kodovanosti rdeča; v stavbah  nosilno konstrukcijo tip beton in ra redom po kodovanosti rdeča je potrebna tehnično re evalna enota, v tistih  nosilno konstruk­cijo tip opeka pa katerakoli gasilska enota). Sodelujoči so opise vseh svojih nalog (matrika aktivnosti) ter gradivo a i vedbo dobili predhodno, v elektronski obliki na go čenki in prek spletne aplikacije Wua­la, emljevide pa tudi v tiskani obliki. Drugi del gradiva je bil nabor domače in tuje literature o načinu i vedbe posame nih vadbenih nalog, ki je vseboval gradivo o: organi aciji in postopkih vodenja ob velikih nesrečah v ZDA, Avstriji, Nemčiji in na vedskem, vodenju delovnih emljevidov, določanju prioritet (tria iranje) v skupinah po kodo­vanih objektov, i vajanju asilne in ačasne namestitve, organi aciji ravnanja  ru evinami in drugimi odpadki, načelih dela  javnostmi, organi aciji in i vajanju evakuacije i objektov, ocenjevanju potreb po ra ličnih vrstah re evalnih enot in njihovem tevilu. Tretji del gradiva je podpiral proces dela sodelujočih in je vseboval ra lične poročevalske obra ce, navodila in načrte. Tako obse na priprava gradiva, vnaprej nja ra delitev nalog in gradiva a njihovo i vedbo, ki je omo­gočala pripravo sodelujočih na vajo, ter uporaba spletnih re itev a dostop do dokumentacije je tudi ena od novosti, ki smo jih uporabili v tej vaji. Kako obse no pripravljalno delo je bilo opravljeno in kako bogato gradivo je bilo i delano a sodelujoče, govorijo podatki, da je bilo skupaj natisnjenih skoraj 5000. emljevidov velikosti A3, katerih elektronska ra ličica je asedala skoraj 7 Gb ter da je elektronsko gradivo a enega sodelujočega (literatura, ba a podatkov, skupaj 108 datotek na go čenki) doseglo veli­kost 97 Mb. 5 Podmena vaje Vaja Potres 2012 je bila pripravljena na podmeni, da je območje osrednje Slovenije 25. septem­bra 2012, v. godnjih jutranjih urah, stresel elo močan potres. Potres  lokalno magnitudo 5,9 je trajal 10 sekund, ari če potresa pa je bilo 9 kilometrov pod povr jem in je dosegel inten iteto VIII. stopnje po EMS potresni lestvici. Da bi vse sodelujoče občine lahko i vajale enake vadbene naloge, ni bilo nave­deno ari če in nad ari če potresa, temve. je navedena inten iteta veljala a območja vseh sodelujočih občin. Poleg posledic potresa na stavbah, ki so bile navedene v ba i stavb, so bila opredeljena e neka­tera druga i hodi ča a delo: po kodovani so mostovi na dr avnih in občinskih prometnicah, viadukti na dolenjski avtocesti; ponekod je vpra ljiva varnost teh objektov, lasti tistih, grajenih pred letom 1981; utrgalo se je ve. emeljskih pla ov; nekaj emeljskih pla ov kot posledica potresa se je utrgalo tudi na ele ni ko progo med Ljubljano in Zidanim Mostom; potres je po kodoval cisterne a kurilno olje, aradi česar je le to ačelo i tekati v podtalnico in bli nje vodotoke; od večjih vodotokov so ogro ene predvsem reke Ljubljanica, Grada čica, Sora, Kokra, Kam­ ni ka bistrica in Sava; telekomunikacije v posame nih delih dr ave ne delujejo; Sli­ka 1:­Gra­di­. ­za­va. ­— tres 2012.­Na­sli­ki ” ­vid­ne­mape­z zem­lje­vi­di,­z. š­čen­ka­z zem­lje­vi­di­in­ba› ‰ dat­. v­ter­z. š­čen­ka­z li­te­ra­tu­' ,­braz­ci­in­matri­. ­aktiv­. ­sti­za­” de­lu­. ­če. ponekod je pri lo do huj ih po kodb starej ih vodov vodovodnega omre ja; kanali acijske vode in vode i po kodovanega vodovodnega sistema so poplavile ve. objektov; v ve. naseljih je po kodovan kanali acijski sistem, ato so nekatere ulice onesna ene in poplavljene; prekinjena je oskrba  električno energijo; ulice v večjih mestih, lasti v starih mestnih jedrih, so ponekod aradi ru evin neprevo ne in nedostopne ali pa je promet prekinjen ali ote en aradi predmetov na cesti; aradi nedelovanja semaforjev, ru evin na cestah ter aradi povečanega prometa je v večjih mestih prometni kaos; v ve. stavbah je po kodovana plinska napeljava, aradi česar obstaja velika nevarnost eksplo ij; v večjih mestih, lasti v starih mestnih jedrih, je na ve. lokacijah pri lo do po arov na objektih; po kodovanih ali poginulih je ve. domačih ivali; potresu sledijo tevilni popotresni sunki; ra mere dodatno ote uje hladno in de evno vreme. Drugod po Sloveniji potres ni pov ročil posebne gmotne kode, če i v amemo nastanek manj ih lasastih ra pok na posame nih starej ih objektih. Na teh območjih ni potrebna intervencija sil a a ­čito, re evanje in pomo. (Teoretična 2012). 6 Vadbene naloge Ra lične vrste sodelujočih so imele večji del nalog enakih, manj i del nalog pa je bil pripravljen gle­de na posebnosti posame nega sodelujočega. Pri vsaki nalogi je bil naveden cilj vadbe, katero aktivnost Sli­ka 2:­Zem­lje­vid­s ‰ ­dat­ki­ ‰ ­sle­di­cah­‰ tre­sa­za­b. č­je­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na­v vaji­— tres 2012. je treba i vesti, način i vedbe aktivnosti, vrsta postopka, pripadajoče gradivo (  aktivno pove avo na vsako datoteko gradiva) in kaj je pričakovan re ultat o iroma i delek pri posame ni nalogi. Naloge, podatki in gradivo so bili oblikovani tako, da noben nadrejeni organ ni bil odvisen od poslanih podatkov ni je rav­ni vodenja, temve. je lahko samostojno i delal vse potrebne anali e in predvidene dokumente ter poročila. Vsi sodelujoči so morali najprej ugotoviti stanje objekta, v katerem so delovali. Za to so uporabili podatek o po kodovanosti objektov i prej omenjene ba e ali pa so s pomočjo prilo enih vpra alnikov sami i vedli oceno po kodovanosti. Če so ugotovili preveliko stopnjo po kodovanosti, so morali a svo­je nadaljnje delovanje določiti drug objekt. Naloga, ki je sledila, je bilo ugotavljanje, koliko članov določenega organa (na primer taba Civil-ne a čite, ministrstva, gasilske enote, javne slu be) bi bilo na voljo a delo po potresu. To so ugotavljali tako, da so v ba i poiskali oceno po kodovanosti njihovih bivali č. Temu je sledilo ugotavljanje, koli­ko objektov in koliko osebja bo po potresu na voljo a delo. Občinska raven je tako ugotavljala, koliko objektov a i vajanje javnih slu b v občinski pristojnosti (na primer dravstveni domovi, vrtci, osnov­ne ole, gasilska slu ba, občinska uprava, ravnanje  odpadki in odplakami, preskrba s pitno vodo) in koliko osebja bo po potresu na ra polago. Ministrstva in druge slu be so to ugotavljale a svoje področ­je pristojnosti na območju celotne dr ave. Sledilo je ugotavljanje, kaj se je na območju pristojnosti godilo  vsemi preostalimi stavbami in ljudmi v njih. I teh nalog so sodelujoči dobili vpogled v posledice ter dobili informacijo o lastni sposobnosti a delovanje po potresu. Naslednji sklop nalog je bil namenjen vaji organi acije re evanja in agotavljanja osnovnih ivljenjskih pogojev ter vaji procesov vodenja. Tako so morali sodelujoči i delati shemo prostorske organi acije povelj- Sli­ka 3:­Funk­c. ­nal­na­deli­tev­. de­nja­v skla­du­z In­ci­dent­C m­mand­System­in­kad' v­ska­‰ ‰ l­ni­te. funk­c. ­nal­nih­‰ d' ­čij­v šta­bu­Civil­ne­zaš­či­te­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na­je­bila­ves­čas­‰ ” ­• b­lje­n‡ i. pri­ka­za­na­na­‰ seb­nem­ekra­nu­pri­v. ­du­v štab­ne­p' ­s. ­re. ni kega mesta, organi acijsko shemo vodenja re evanja, prostorsko organi acijo dela (na primer ta­ba Civilne a čite), voditi delovni emljevid, delovodnike, i delovati poročila in aprosila ter odredbe, vse v skladu  i branim procesom dela. Zadnji sklop nalog je bil namenjen i vedbi posame nih elementov re evanja in agotavljanja osnov­nih ivljenjskih pogojev. Tako so morali sodelujoči na občinski ravni: i vesti tria o skupine objektov prek fotografij po kodovanih objektov, i delati taktično skico re evanja na skupini objektov, določiti mesta a ačasno odlaganje ru evin, a umik ljudi, a ačasno namestitev, ter namestitev ekip pomo­či, i delati skico prostorske organi acije asilne namestitve v objektu, i delati opis ravnanja  ru evinami in drugimi odpadki, i delati opis mesta a preskrbo  vodo i hidranta ter določiti tevilo oskrbnih mest. V tem sklopu so se sodelujoči na regijski in dr avni ravni posvetili vnaprej določenim nalogam uprav­ljanja in vodenja, ki so predvidene  dr avnim načrtom a čite in re evanja ob potresu. Za regijske tabe Civilne a čite v tistih regijah, ki jih potres ni pri adel (vse regije, ra en Ljubljanske in Gorenjske), je bilo te i če na agotavljanju pomoči (ugotavljanje in anali a namestitvenih mogljivosti, organi ira­nje dodatnih sil in sredstev a re evalno pomo. pri adetim regijam). Ministrstva so iskala re itve a nastanitev in oskrbo pri adetega prebivalstva, agotovitev gradbenih in drugih mogljivosti a re e­vanje, avarovanje pri adetih območij in v dr evanje javnega reda, dravstveno oskrbo po kodovanih oseb, sodelovanje s tujimi diplomatsko-kon ularnimi predstavni tvi in pripravo sporočil a javnost ter apro anje a mednarodno pomoč. 7 Izvedba vaje Vaja je bila napovedana in je potekala dva dni, 25. in 26. septembra 2012, v delovnem času. Pote­kala je na ve. ravneh hkrati. Prvo raven so tvorili poveljniki, vodje in predstojniki v gasilskih enotah in organi acijah, ki i vajajo občinske in dr avne javne slu be. Na naslednji, občinski ravni, so delovali upani, občinski poveljniki in tabi Civilne a čite ter predstojniki občinskih upravnih organov. Na regijski ravni so bili v vajo vključeni regijski poveljniki in tabi Civilne a čite, policijske uprave, bol­ni nice, na dr avni ravni pa poveljnik Civilne a čite Republike Slovenije s. tabom in ministrstva. Vsak sodelujoči je samostojno nad oroval ritem vadbe in določal, kako natančno eli in more i vesti posa­me no nalogo. Tudi to je bila ena od novosti vaje. Namen vaje ni bil preverjati, kako posame niki prena ajo časovni pritisk in stres ter vaditi delo v stresnih pogojih, pa. pa vaditi organi acijo, proce­se dela, preverjati obstoječe re itve v načrtih a čite in re evanja ter spo navati prej manj po nane načine i vajanja nalog prek posredovanega gradiva. Prav tako ni bil namen vaje prei ku ati komunikacijo in komunikacijska sredstva. Sodelujoči so prek elektronske po te svoje i delke posredovali nadrejenim organom vodenja in operativni skupini a vodenje vaje, ki je prek njih spremljala i vajanje aktivnosti in potek vaje. 8 Analiza vaje Anali a vaje je bila sklepna fa a vaje in je bila ra deljena na dve ravni. Neposredno po vaji so sode­lujoči prek posebnega vpra alnika i vedli delno anali o vaje, v kateri so i ra ili svoja stali ča do priprav na vajo, gradiva in i vedbo. organi acijo, dinamiko, doseganje ciljev. Delne anali e vaje je upravi Repub­like Slovenije a a čito in re evanje v pisni obliki posredovalo 27 sodelujočih. Njihova stali ča so bila po itivna. Drugo raven je predstavljala sklepna anali a vaje, kjer so bili prisotni predstavniki sodelu­jočih organi acij, ocenjevalcev in i vajalcev vaje. Strinjali so se, da je i bira o iroma določitev letne tematike (na primer potres, poplave) po itivna re itev a anga iranje ir e skupnosti na vseh ravneh upravlja­nja v dr avi in dobra prilo nost a preverjanje pripravljenosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter odgovornih na področju a čite, re evanja in pomoči. Menili so, da: so teoretične vaje koristne a preverjanje pripravljenosti in usposobljenosti organov vodenja ( tabi Civilne a čite) in javne uprave, a ne smejo biti prepogoste. na primer v obdobju treh let (priprava, i vedba, reali acija predlogov a odpravo pomanjkljivosti), so teoretične vaje dobro orodje a prei ku anje operativnih elementov vodenja (proces odločanja, organi acija, podpora) in usposabljanje organov vodenja ( tabi Civilne a čite, delovne skupine), kar manj uje improvi acijo ob nesrečah, so pomembne a avedanje o nevarnostih naravnih in drugih nesre. ter hkratni odgovornosti vodilnih na lokalni in dr avni ravni in ato ključne a dobro pripravljenost in učinkovit od iv ob nesrečah. Predlagali so, da (Teoretična 2012): je na področju a čite, re evanja in pomoči treba urediti sistem vodenja v dr avi ter i delati temeljni dokument in/ali postopkovnik, je treba v i ogib bodoči ne ainteresiranosti o iroma nesodelovanju (na primer ravnateljev osnovnih ol ali direktorjev javnih avodov) i vajati obve čanje vseh potencialnih sodelujočih, naj se pripravijo navodila/priporočila/usmeritve v pove avi s problematiko rtev (patologija, postopki, standardi, hranjenje, pokop), naj se nadgradi obstoječo aplikacijo (SPIN) o iroma ra vije novo aplikacijo, ki bo ob večji nesreči pove ovala organe (od iv), omogočala spremljanje stanja (vključenost vseh pri adetih) in podpirala enoten sistem poročanja (enotni obra ci), se na območjih potresne ogro enosti v postavi pogoje a vodenje evidence posledic na objektih (enotna kartica s podatki i obstoječih ba , evidentiranje posledic na objektih in ocenjevanje kode), se a občine in regije pripravijo digitalni emljevidi  mo nostjo uporabe podatkov i obstoječih podat­kovnih ba ter i dela (enotno) navodilo a delo . emljevidi, Sli­ka 4:­Čla­ni­funk­c. ­nal­ne­ga­‰ d' č­ja­. pe­ra­ti­va«­v šta­bu­Civil­ne­zaš­či­te­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­n‡ rešu­je­. ­na. ­. ­»tria­ža­sku­pi­ne­bjek­. v«. naj se redno bira in spremlja podatke o dnevni migraciji prebivalstva, kar bo omogočalo i delavo podrobnej ih ocen ogro enosti ob potresu a javne objekte, naj se na podlagi ogro enosti sistemsko in načrtno opremlja ter usposablja sile a čite, re evanja in pomoči ter s skupnimi vajami i bolj a koordinacijo med njimi, naj se pripravi tipi acijo/model a tabni prostor (operativna soba a delo taba Civilne a čite), naj se pripravi anali a stanja tehnično-re evalnih enot in i dela predlog a njihovo preoblikovanje, je treba i delati podlago a agotavljanje dela tabov Civilne a čite (tudi uporaba tuje literature). 9 Sklep Dr avna vaja organov vodenja Potres 2012 je bila pripravljena na re ultatih ra iskovalnih pro­jektov, predvsem projekta POTROG. Potresna ogro enost v Sloveniji (Lutman s sodelavci 2013). Po dolgih letih načrtnih ra iskovalnih pri adevanj je bilo mogoče oblikovati oceno po kodovanosti po potre­su  inten iteto določene stopnje a vsako posame no stavbo, a katero so bili v Registru nepremičnin na ra polago ustre ni podatki. Ta podatek je snovalcem vaje omogočil uvedbo mnogih novosti. Za vsa­kega sodelujočega je bilo mogoče pripraviti podatke o ocenjeni po kodovanosti (na emljevidih in v ba i podatkov) a vsako stavbo na njegovem območju. Na podlagi tega podatka so organi vodenja lahko i vajali ni anali : ali je stavba, v kateri delujejo, po potresu res na voljo a njihovo delovanje, v kolik­ ni meri bo mo tvo organa vodenja. glede na ocenjeno po kodovanost njihovih domov. na voljo a Sli­ka 5:­Čla­ni­funk­c. ­nal­ne­ga­‰ d' č­ja­»na­čr­. ­va­nje«­v šta­bu­Civil­ne­zaš­či­te­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­n‡ ana­li­zi­ra­. ­‰ dat­ke­ ‰ ­sle­di­cah­in­v ” ­de­. ­va­nju­z dru­gi­mi­funk­c. ­nal­ni­mi­‰ d' č­ji­v šta­bu,­pri­prav­lja­. pred­. ­ge­ukre­‰ . za­‰ velj­ni­k‡ Civil­ne­zaš­či­te­Mest­ne­bči­ne­Ljub­lja­na. i vajanje nalog, v kolik ni meri bodo a operativno rabo na voljo objekti in mo tvo i vajalcev javnih slu b i njihove pristojnosti, koliko prebivalcev bo potrebovalo ačasno namestitev in koliko trajno, v koliko stavbah bo potrebno re evanje, koliko enot a re evanje i pod ru evin bo potrebnih in koliko i med teh mora biti sposobnih re evanja v armiranobetonskih stavbah ter koliko v. idanih. Re ultati teh samostojnih anali so bili temelj a nove vadbene naloge: v postavitve prostorske, funkcionalne in procesne organi acije re evanja in agotavljanja osnovnih ivljenjskih pogojev a pri adeto prebivals­tvo. Sledile pa so e i vedbene naloge, kjer so sodelujoči i delovali ra lične dokumente, poročila, taktične skice. I vajanje vadbenih nalog je bilo podprto  ob irno literaturo in procesnimi obra ci ter podatkov­no ba o. Tudi v didaktičnem smislu je vaja prinesla vrsto novosti. Interaktivnost med vadbenimi ravnmi ni bila pomembna, ker so sodelujoči na vseh ravneh ra polagali  enako podatkovno osnovo. To je omo­gočilo, da je vsak sodelujoči sam i bral dinamiko sodelovanja in poglobljenost i vajanja nalog ter i ločil časovni pritisk. Del sodelujočih se je lahko samostojno odločil, ali bo v vaji sodeloval ali ne, in ali bo v vajo vključil e i vajalce i svoje pristojnosti. S tem je bila dana mo nost i bire, ki je do sedaj na tak način nismo uporabljali. S tem je bila deloma i ločena te nja po delovanju po liniji najmanj ega odpo­ra ter povečana participativnost in odgovornost. Naloge in gradivo so bili na voljo vnaprej, kar je sodelujočim omogočalo pripravo na vajo. bogata prilo ena literatura je omogočala irjenje nanja o prob­lematiki ter prispevala h kritičnemu odnos do obstoječih organi acijskih in procesnih re itev v načrtih a čite in re evanja. Ker je bil pri vsaki nalogi podan opis pričakovanega re ultata, ki ga je bilo treba poslati operativni skupini a vodenje vaje, sodelujoči niso mogli biti nedejavni, operativno vodstvo vaje pa je lahko primerjalo dobljene i delke s pričakovanimi re ultati. S tem je bil ustvarjen predpogoj a kvalitetno, natančno in poglobljeno delu. Večina sodelujočih je pri i vedbi nalog sledila danim usme­ritvam in navodilom ter po ornost usmerila v pripravo kvalitetnih i delkov, ki so, gledano v celoti, i polnili pričakovanja. Sko i proces i vajanja nalog so pričeli v postavljati avedanje tudi o lastni ranljivosti in ugotavljali pomanjkljivosti v načrtih a čite in re evanja ter evidencah, poleg tega pa so pričeli priprav­ljati učinkovitej e re itve a ukrepanje ob potresu. Tako astavljena teoretična vaja organov vodenja v okviru dr avne vaje Potres 2012 je bila ne le pravi i iv a vse sodelujoče, spro ila je tudi kritičen miselni proces o na i potresni ranljivosti, sposobnosti in pripravljenosti a soočanje s posledicami potre­sa, kar je prineslo vrsto ugotovitev, ki ahtevajo čim prej njo obravnavo. 10 Viri in literatura Anali a teoretične vaje ( tevilka poročila 843-68/2011-165,  dne 20. 2. 2013). uprava Republike Slo­ venije a a čito in re evanje. Ljubljana, 2012. banovec, P., Cerk, M., Cilen ek, A., ket Motnikar, b., Zupančič, P., ivčić, M., Godec, M., Cecić, I., Lutman, M., Klemenc, I. 2012: Ocena potresne ogro enosti MOL. aključno poročilo ( tevilka poročila 631-25/2011-1 (IZV tevilka 141/11). Agencija Republike Slovenije a okolje, In titut a vodarstvo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. banovec, P., Cerk, M., Vidmar, V., ket Motnikar, b., Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., jeraj, j. 2014: Orodja in spletne aplikacije a oceno potresne ogro enosti. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Lutman, M., Klemenc, I., Zupančič, P., ket Motnikar, b., banovec, P., Cerk, M., jeraj, j. 2014: Strokov­ ne podlage a oceno potresne ogro enosti Mestne občine Ljubljana. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., Zupančič, P., ket Motnikar, b., banovec, P., Cerk, M. 2013: POTROG. Potresna ogro enost v Sloveniji a potrebe Civilne a čite. aključno poročilo ( tevilka poročila P 904/610-2). Agencija Republike Slovenije a okolje, In titut a vodarstvo, Zavod a gradbeni tvo Slovenije. Ljubljana. Oktober. mesec po arne varnosti. uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje. Ljubljana, 2013. Medmre je: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv114.htm (12. 9. 2013). Sklep o pripravi in i vedbi vaje Potres 2012 ( tevilka: 84300-5/2012/5,  dne 7. 6. 2012). Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2012. Snoj, L., Repe, b., jeraj, j. 2014: Geoinformacijska podpora iskanju povr in ugodnih a postavitev ačasnih bivali . v primeru potresa na območju Mestne občine Ljubljana. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. Teoretična vaja Potres 2012 , gradivo. uprava Republike Slovenije a a čito in re evanje. Ljubljana, 2012. PREDSTAVITEV POSAMEZNIH REZULTATOV PROJEKTA MONET Bo t­jan­Tav­ar Mi­ni­strs­t. ­za­bram­• ,­Upra­va­Repub­li­ke­S. ­ve­ni­je­za­zaš­či­. ­in­reše­va­nje,­‚ j­. ­va­cesta­61,­SI . 1000 Ljubljana, S. ­ve­ni­j‡ • st­jan.tav­car@urs­zr.s. IZVLEČEK Pred­sta­vi­tev­posa­mez­nih­rezul­ta­tov­pro­jek­ta­MONET Na­men­p' ­jek­ta­MONET­je­bil­razi­ska­ti­. ž­. ­sti­u‰ ­ra­be­bs. ­je­čih­. mu­ni­ka­cij­skih­naprav­v • ­• či. zan­ka­stih­mrež­jih.­Za­»hrb­te­ni­. «­zan­ka­ste­ga­mrež­ja­s. ­izbra­li­teh­. ­. ­gi­. ­brez­žič­nih­raču­nal­niški. mre­žij­WiFi.­Naša­na. ­ga­je­bila­• . ­či­ti­. de­le­za­izra­čun­‰ kri­va­nja­tere­na­z ra­dij­skim­sig­na­. m.­Opra­­vi­li­s. ­šte­vil­ne­meri­tve­na­raz­lič­nih­b. č­jih­drža­ve.­Naj­• lj­be­tav­ne­rezul­ta­te­s. ­• bi­li­v pre­• ­rih. KLJUČNE­BESEDE MONET,­zan­ka­sta­mrež­ja,­radij­ske­. mu­ni­ka­ci­je,­. mu­ni­ka­ci­je­v pre­• ­ri. ABSTRAC‘ Presentation­of­some­results­of­the­project­MONET Pur‰ se­f­the­p' ject­MONET­was­. ­exp. re­the­‰ ssibility­f­using­existing­. mmunicat. n­systems­i. the­future­mesh­net. rks.­F r­the­back• ne­f­the­mesh­net. rk­tech. . gy­f­the­wireless­net. rks­WiF. was­c. sen.­Our­task­was­. ­define­. dels­… r­the­calculat. n­f­the­. verage­f­the­terrain­with­a rad. signal. We­made­a number­f­measurements­in­different­parts­f­the­. untry.­The­. st­p' mising­results­wer. btained­in­the­tunnels. KEY­WORD. MONET,­mash­net. rks,­rad. ­. mmunicat. ns,­. mmunicat. ns­in­tunnel” 1 Uvod Naravne in druge nesreče v svoji ra diralnosti pogosto po kodujejo tudi sodobne telekomunika­cijske sisteme. Najbolj so na udaru javni sistemi fiksne in mobilne telefonije pa tudi profesionalni sistemi radijskih ve . Ob nesrečah večjih ra se nosti je popravilo po kodovane infrastrukture lahko dolgo­trajno. Za re evalne ekipe je najpomembnej e, da imajo ves čas poteka re evalnih akcij agotovljene kakovostne medsebojne komunikacijske pove ave. Te naj bodo kar se da neodvisne od obstoječe emeljske infrastrukture. bodoči koncept komunikacijskega omre ja a potrebe re evalnih akcij ato temelji na tako imenovanih ankastih omre jih, ki se sama v postavijo med re evalci na določenem območju. MONET je ime evropskega projekta, katerega namen je bilo ra iskati in praktično prei kusiti meha­ni me a optimi acijo in pove ovanje ankastih radijskih in satelitskih omre ij v skupno univer alno komunikacijsko omre je a potrebe re evalnih akcij. uprava Republike Slovenije a a čito in re e­vanje je v letih od 2010 do 2012 sodelovala v projektu skupaj s petimi partnerji i ra ličnih evropskih dr av. Projekt MONET je bil financiran v 7. okvirnem programu Evropske komisije. Glavni i iv je bil medsebojno pove ati ra lične standardne komunikacijske sisteme v skupno ankasto omre je ter agotoviti ustre en domet radijskih ve in kakovost storitev. Na a naloga je bila prei kusiti domet radijskih ve v ra ličnih okoljih in na podlagi i merjenih re ultatov določiti ustre en matematični model. 2 Zankasta radijska omrežja V pripravi je standard tretje generacije profesionalnih radijskih ve , ki bodo temeljila na tehnolo­giji ankastih omre ij. To so omre ja, ki se samodejno v postavijo med uporabniki radijskih terminalov na določenem območju in se prek satelitskih pove ejo  drugimi omre ji. Standard je e v nastajanju, ato tehnologija e ni dokončno i brana. upo tevajo. spektralno učinkovitost obstoječih primernih tehnologij lahko ocenimo, da bo ta pri sistemih MESA (Projekt MESA 2005) okoli 1,5 Mbit/s/MH /ce­ Sli­ka 1:­Zan­ka­s. ­mrež­je. lico. To pomeni, da lahko pričakujemo prenosne hitrosti do okoli 2 Mbit/s. Seveda bo ta hitrost odvi­sna od velikosti območja pokrivanja. celice in tevila uporabnikov v. celici. Tehnologija ankastega omre ja inobčutno večja hitrost prenosa podatkov bo največja prednost omre ij MESA pred dosedanjimi omre ji profesionalnih radijskih ve . Zdru ila bo dosedanje ločene omre ne in nepo­sredne ve e med radijskimi postajami. Občutno vi je hitrosti prenosa podatkov bodo omogočile prenos večjih količin podatkov in predvsem tudi multimedijskih vsebin. Pri projektu MONET smo a hrbtenico ankastega omre ja i brali tehnologijo bre ičnih raču­nalni kih omre ij WiFi, ki na omre ni ravni uporablja internetni protokol (IP). Tehnologija v postavljanja omre ja in usmerjanja prometa je temeljila na internetnih tehnologijah IPv4 in IPv6 (Tavčar, Podber i. in banovec juro  2012). Za pove ovanje  obstoječimi pri emnimi in satelitskimi radijskimi sistemi smo ra vili ustre ne vmesnike. Največja i iva sta bila ra voj učinkovitih algoritmov a samodejno v postavljanje omre ja in usmer­janje prometa v omre ju ter i bor modelov a modeliranje pokritosti terena  radijskim signalom. Za določitev slednjih je bilo treba opraviti tevilne meritve na ra ličnih območjih. Z anali o i merjenih re ultatov smo določili ključne parametre modelov tako, da so se i računani re ultati kar najbolje uje­mali  i merjenimi. 3 Meritve na podeželju V splo nem lahko ra irjanje radijskega signala opi emo  analitičnim modelom slabljenja signala  ra daljo (ang. L g-di­stan­ce­path­. ss; Tavčar, Podber i. in vab Tavčar 2013): P(d) slab­lje­nje­na­raz­da­lji­• — 0(d0) slab­lje­nje­na­refe­renč­ni­raz­da­lji­d0 N eks­‰ ­nent­naraš­ča­nja­izgub­z raz­da­l. • raz­da­lj‡ d0 re­fe­renč­na­raz­da­lj‡ “ . zvez­na­slu­čaj­na­spre­men­ljiv­ka­Gaus­” ­ve­. s. ­te­ver­jet­. ­st. Faktorja Nin “ ., ki predstavljata padanje jakosti radijskega signala  ra daljo in presih, je bilo treba določiti s pomočjo meritev radijskega signala na terenu. V ta namen smo i delali poseben računalni ki program, ki je sproti biral i merjene re ultate in i ločal merilne napake. Na sliki 2 so i merjene vrednosti signala o načene  rdečo, i računane pa  modro. Na sliki je vidno nihanje i merjenega signala okoli srednje vrednosti, kar je posledica hitrega in počasnega presiha. Hitri presih, ki je posledica senčenja radijskega signala na njegovi poti, smo modelirali  logaritemsko normalno statistično pora delitvijo v orcev signala, ki se je i ka ala a točnej o od običajno uporabljene Rayleigh­jeve pora delitve (Tavčar, Podber i. in vab Tavčar 2013). CDFn(r) zbir­na­. s. ­ta­ver­jet­. ­sti­ja. ­sti­sig­na­l‡ ' iz­bra­na­ja. st­sig­na­l‡ . ja­. st­sig­na­la­v me­dia­n. .. stan­dard­na­devia­ci­j‡ –60 –70 –80 P (dB) –90 –100 –110 0 30 60 90 120 150 180 210 240 270 300 d (m) Sli­ka 2:­Pri­mer­ja­va­izmer­je­nih­in­izra­ču­na­nih­vred­no­sti­radij­ske­ga­sig­na­la­na­pode­že­lju. –40 –60 Pn (dB) –80 –100 20 90 160 230 300 d (m) Sli­ka 3:­Pri­bi­tek­sig­na­la­zara­di­poča­sne­ga­pre­si­ha –­raz­li­ka­med­pik­ča­sto­in­črt­ka­no­črto. birne funkcije verjetnosti i računamo potreben pribitek signala tako, da je verjetnost, da bo signal aradi počasnega presiha na robu območja pokritega r radijskim signalom padel pod adovoljivo vred­nost, manj a ali enaka 10 % (slika 3). Isti model se je poka al kot najprimernej i tudi a i račun potrebnega pribitka signala aradi hitrega presiha (slika 4). Verjetnost pokritosti celotnega območja  radijskim signalom smo i računali i i branega modela ra irjanja radijskega signala in modela presiha (Tavčar, Podber i. in vab Tavčar 2013): , F` zbir­na­. s. ­ta­ver­jet­. ­sti­ja. ­sti­sig­na­la­na­b. č­j` ' iz­bra­na­ja. st­sig­na­l‡ . ja­. st­sig­na­la­v me­dia­n. . stan­dard­na­devia­ci­j‡ N eks­‰ ­nent­naraš­ča­nja­izgub­z raz­da­l. Sli­ka 4:­Pri­bi­tek­sig­na­la­zara­di­hitre­ga­pre­si­ha –­raz­li­ka­med­pik­ča­s. ­in­črt­ka­. ­čr. . V preglednici 1 so prika ane meritve in i računane vrednosti radijskega signala a tipično pode­elsko okolje. Ob uporabi standardne WiF. opreme lahko pričakujemo domet okoli 140m. Pre­gled­ni­ca 1:­Rezul­ta­ti­meri­tev­in­izra­ču­. v­radij­ske­ga­sig­na­la­na­‰ de­že­lju. izgube: N. =2 eksponent nara čanjai gub  ra daljo (/) “ . =10 ve naslučajnaspremenljivkaGausovegostote verjetnosti(db) d0 =20 referenčnara dalja (m) — 0(d0)= 46,065 jakostsignalana referenčnira dalji(dbm) — ” = 71,606 srednjamo. signala (dbm) RMSE2 =9,86 kvadratsrednjevrednostinapake (/) hitri presih { Log-normalna porazdelitev: .. =8,541 deviacija(db) .P=10,95 mejapresiha(db) V=90 verjetnostpokritostirobaobmočja (%) (µ+.P)=90,009 i računanaverjetnostpokritostirobaobmočja (%) — n_. Fu(x0,Nx)=94,998 i računanaverjetnostpokritostiobmočja (%) počasni presih { Log-normalna porazdelitev: =3,805 deviacija(db) .n_‰ .P_‰ =4,88 mejapresiha(db) V_‰ =90 verjetnostpokritostirobaobmočja (%) (µ_‰ +.P_p)=90,017 i računanaverjetnostpokritostirobaobmočja (%) — n_p domet radijske zveze: — . :=20 močoddajnika(dbm) = 85 ahtevanamočsignalana vhodu sprejemnika(db) — s‰ domet()=140,727 dometradijskegasignala (m) — sp 4 Meritve v predoru Valeta pri Strunjanu Za meritve v predorih smo se odločili po ohrabrujočih re ultatih simulacij ra irjanja radijskega signala. Te smo opravili e leta 2006, v sodelovanju  In titutom jo ef Stefan v okviru projekta CRP ra iskovalna naloga M2-0026. profesionalni sistem mobilnih komunikacij a MORS (javornik in Horvat 2010), da bi ocenili mo nost uporabe neposrednih komunikacij med re evalci s klasičnimi radijskimipostajamiv primeruodpovedipredorskegaradia.Predorisosei ka ali kot elougodni a ra irjanje radijskega signala, saj se predvsem pri vi jih frekvencah obna ajo kot valovodi. Na sliki 5 sevidijoperiodičnanihanjasignala,kisoposledicavalovodnegaučinka.Tabibili ra itej i,čebibile stene predora oblo ene s kovinsko armirno mre o, kot je to primer v večini drugih cestnih predorov (Tavčar 2007). I računana srednja vrednost moči radijskega signala se dobro ujema  meritvami. I merjenevrednostipočasnegainhitregapresihaseskorajpopolnomaujemajo  i računanimi,kar potrjuje pravilnost i bire logaritemsko normalne statistične pora delitve v orcev signala (slika 6). –40 P (dB) –60 –80 0 55 110 165 220 275 330 385 440 495 550 d (m) Sli­ka 5:­Pri­mer­ja­va­izmer­je­nih­in­izra­ču­na­nih­vred­no­sti­radij­ske­ga­sig­na­la­v pre­do­ru­Vale­ta. 100 100 90 90 80 80 70 70 60 60 CDF.(%) 50 CDF.(%) 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 –90 –82 5, –70 –67 5, –60 –52 5, –45 –37 5, 3030 –90 –82 5, –70 –67 5, –60 –52 5, –45 –37,5 Pf (db) Pf (db) Sli­ka 6:­Izmer­je­ni­in­izra­ču­na­ni­sta­ti­stič­ni­poraz­de­li­tvi­poča­sne­ga­in­hitre­ga­pre­si­ha. V preglednici 2 so prika ane meritve in i računane vrednosti radijskega signala a predor Valeta. Ob uporabi standardne WiF. opreme lahko pričakujemo domet okoli 760m. Pre­gled­ni­ca 2:­Rezul­ta­ti­meri­tev­in­izra­ču­. v­radij­ske­ga­sig­na­la­v pre­• ­ru­Vale­ta. izgube: N. =2 eksponentnara čanjai gub  ra daljo (/) “ . =0 ve naslučajnaspremenljivkaGausovegostoteverjetnosti(db) d0 =20 referenčnara dalja (m) — 0(d0)= 46,065 jakostsignalanareferenčnira dalji (dbm) — ” = 67,667 srednjamočsignala(dbm) hitri presih { Log-normalna porazdelitev: .. =2,45 deviacija(db) .P=3,14 meja presiha (db) V=90 verjetnostpokritostirobaobmočja (%) (µ+.P)=90,001 i računana verjetnostpokritostiroba območja (%) — n_. Fu(x0,Nx)=97,845 i računana verjetnostpokritostiobmočja (%) počasni presih { Log-normalna porazdelitev: =3,476 deviacija(db) .n_‰ .P_‰ =4,46 meja presiha (db) V_‰ =90 verjetnostpokritostirobaobmočja (%) (µ_‰ +.P_p)=90,027 i računana verjetnostpokritostiroba območja (%) — n_p domet radijske zveze: — . :=20 močoddajnika(dbm) = 75 ahtevana močsignalanavhodusprejemnika(db) — s‰ domet()=763,177 domet radijskegasignala (m) — sp Podatke in i ku nje pridobljene pri meritvah in simulaciji radijskih komunikacij v predorih smo uporabili na vajah Ljubelj 2012 in Karavanke 2013 a neposredni prenos slike i predorov. 5 Sklep Meritve in re ultati simulacij ra irjanja radijskega signala na ra ličnih območjih so poka ali, da  opremo bre ičnih računalni kih omre ij WiF. ni mogoče doseči elenih re ultatov. Doseg radijske ve e je premajhen a uspe no organi acijo ve na terenu. I jema so ve e v predorih, kjer je s pro­ fesionalno opremo mogoče agotoviti neodvisen prenos podatkov in slike i predora na ra daljah tudi do 5 km. 6 Viri in literatura Tavčar, b, Podber ič, M., banovec juro , K. 2012: Radio Coverage Measurement and Models. MONET report. Ljubljana Tavčar, b., Podber ič, M., vab Tavčar, A. 2013: Gradniki telekomunikacijskih sistemov 1. Ljubljana. Tavčar, b. 2007: Organi acija radijskih ve v predorih. ujma 21. Ljubljana. javornik, T., Horvat, A. 2008: CRP Znanje a varnost in mir 2006 2010. Načrtovanje sodobnega digital­ nega sistema TETRA a MORS. Ljubljana. Project MESA 2005: Service specification group. services and applications, Medmre je: http://www.pro­jectmesa.org/ (15. 10. 2013). Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po ta: gi@ rc-sa u.si Medmre je: http://giam. rc-sa u.si In titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija nanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890 1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenora iskovalnega centra Slovenske akademije nanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in titutu priključila In titut a geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni mu ej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke a fi ično geografijo, humano geografijo, regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski infor­macijski sistem in tematsko kartografijo, emljepisno knji nico ter emljepisni mu ej. V njem je sede Komisije a standardi acijo emljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Njegovi ra iskovalci se ukvarjajo predvsem  geografskimi ra iskavami Slo­venije in njenih pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodelujejo pri tevilnih domačih in mednarodnih projektih, organi irajo nanstvena srečanja, i obra ujejo mlade ra iskovalce, i menjujejo nans­tvene obiske. In titut i daja nanstveno revijo Acta­g. ­grap­hi­ca­S. ­ve­ni­ca/ Geografski bornik ter nanstveni knji ni birki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih i daja knji no birko GIS v Sloveniji, v lihih letih knji no birko Regionalni ra voj, vsako tretje leto pa knji no birko Narav­ne nesreče. 240