ZASAVSKI Mali Okrni* «Ok SoctalMttm mn letoval* tja# f Trbovljte — Urejuje ta od to earl* tuedaliki Odbor — Odeoronrt arednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna e Maribora — Naslov uredništva ta oprave: ..Zasavski restnif Trborlje 1.. npr asa rudnika — Teletoa it. 54 — Račan prt podružnici Narodna banke e Trbovljah štev 614-.,T“-146List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka S din — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračaj« LETO VL — ST. 27. TRBOVLJE, 8. Julija 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Zlet rudarjev v Hrastniku Velika manifestacija slovenskih rudarjev VELIK GOVOR TOV. IVANA REGENTA PRED VEC TTSOC RUDARJI NA ZLETU RUDARJEV V HRASTNIKU OB SLOVESNI PROSLAVI 150-LETNICE HRASTNIŠKEGA RUDNIKA in 100-LETNICI HRASTNlSKE RUDARSKE GODBE V spomin na veliko gladovno stavko, ki pomeni eno izmed najtežjih in najslavnejših borb slovenskih rudarjev proti kapitalističnemu izmozga vanju in v zvezi s praznovanjem 150-letni-ce hrastniškega rudnika ter 100-letnice delovanja hrastniške rudarske godbe je bil minulo soboto v Hrastniku velik zlet rudarjev iz vse Slovenije. Veliko število rudarjev in ostalih gostov je prispelo preteklo soboto z vlaki in avtobusi iz raznih krajev, ki so se zbrali na slavnostnem prostoru na rudniku Hrastnik. Hrastniški rudarji so priredili dragim gostom na slovesno okrašeni železniški postaji prisrčen sprejem. Na proslavi obdh pomembnih jubilejev hrastnlških rudarjev so prispeli v Hrastnik tudi številni drugi gostje, med njimi tov. Ivan Begent, kot zastopnik Izvršnega sveta Slovenije, Izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije, zastopnik Glavnega odbora sindikatov rudarjev Jugoslavije tov. Slevo Sr d jan, zastopnik Republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije tov. Vili Škrinjar, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač, predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak in še drugi. Izpred postaje Je Ob pol osmih zjutraj krenil na zletni prostor velik sprevod. Na četa sprevoda so trije rudarji v tradicionalni rudarski uniformi nosili Jugoslovanske zastave. Sledila je hrastniška rudarska godba v svojih novih uniformah, nato pa so se razvrstili predstavniki oblasti in komunistov, za njimi pa velika množica radarjev tor ostalega hrastniškega in okoliškega' prebivalstva. Med igranjem godb Je sprevod odšel sikozi Hrastnik na zletni prostor pred nekdanjo rudnlSco s-paradjo v Zgornjem Hrastniku. Zletni prostor z odrom v sredini je bil slovesno okrašen z velikimi slikami Uta, Kardelja, Marinka. Janka Rudolfa, v sredini pa velika slika hrastniške rojakinje, tov. Lidije Šent-jurčeve. Ko Je hrastniška godba odigrala Internacionalo in rudarsko himno, je zbrane goste in rudarje pozdravil inž. Branko Peternel ter zaželel vsem dragim gostom v imenu hra^Mških rudarjev prisrčno dobrodošlico. V imenu Republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Je pozdravil vse zbrane tov. Prane Čeme. Tovariš Stevo Srd Jan Je prinesel pozdrave Glavnega odbora Sindikata rudarjev Jugoslavije. V imenu Republiškega odbora sindikata rudariev Slovenije Je govoril tov. VII! Škrinjar ki Je podčrtal pomen 3. julija ne le za hrastniške rudarje, marveč za ves slovenski in jugoslovanski proletariat. Navdušeno pozdravljen Je nato povzel besedo tov. Ivan Regent, ki Je sporočil pozdrave Izvršnega komiteja ZKJ in Izvršnega komiteja ZKS, prav tako pa .'e pozdravil vse zhrane Kratke vesti TOKIO. Po pOTo«hi Zdraieoep povelj-,tT« J« prišlo » ujetniškem taborišča b* otoka K od že do neresa incidenta, pri 'katerem » MU ranjeni 4 sereraokorej-•* rajnki. LONDON. Po pisanj« časnika »Star” lahko ta mesec pričakujemo noro ewr-ktsko ..mlrorno oteaztro". Pričela se 1)0 l ponudbo predsednika T1*ae zahodnim silam za { •ianek. Po mnenja nekaterih dlplomat-•**'> kčoeor Je a tem V zrerl todl kH-**Bi« terjetskttl veleposlanikov MaMka h Oromlka e Moakro. RIBI, Vodja Socialdemokrata!« npnrl-VJ* Oileobaner Je poeral bonasko rladb •» zahodne »tle, da ..aktirno posrednjejo 1*1 toieraaja nemškega rpraianja**. RBRtni. v veliki Zetaaorl tonami r a* ustavili delo taradi starte. De-•rel so zapnstMi delavnico to laMvntt, *”! Irposte 900 delnveev, ki en Jih za-riii zaradi odeležha na demonotracijsh Julij n v hertlnu. Protestoe stavke w> r"11 * nekaterih dragih vzbodnonomMiih tonu*. v imenu Zveze »Svobod« Slovenije. V svojem govoru je tov. Regent poudaril, da ni le koristno, marveč naravnost potrebno, da se rudarji in ostali delavci večkrat spomnijo na preteklost in na težke borbe, ki so Jih imeli s sovražniki delavskega razreda, kajti tako bodo laže razumeli pomen svoje svobodne in neodvisne države, in pravilno razumeli, da je treba tudi danes zastaviti vse moči za skupno stvar socializma. V svojem govoru, ki so ga navzoči spremljali z viharnim pritrjevanjem, je tov. Regent nadalje naglasil, da ni dovolj, da rudarji in ostali delavci izpolnjujejo le svoje delovne dolžnosti, marveč da morajo težiti za tem, da se v kar največji meri izobražujejo, kajti tedaj bodo lahko s svojim znanjem ip Izobrazbo še več prispevali k izgraditvi socializma in k okrepitvi resnične demokracije pri nas. V naslednjem je ob navdušenem pritrjevanju izročil predsednik sindikata rudarjev V Hrastniku, tov. Gvido Urlep hrastniški rudarski godbi ob njeni IOO-letnid lepo diplomo. Godbi in vsem rudarjem je čestital tudi predsednik Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, tov. Janko Liska ter ji v imenu vseh kultumo-prosvetnih društev Slovenije izročil krasno diplomo z željo, da bi hrastniška rudarska godba še naprej v enaki meri kot doslej prispevala svoj delež za razvijanje resnične proletarske kulture. Po slavnostnem zborovanju je sledil kulturni spored pro* slave, pri katerem so sodelovali združeni pevski zbori in združene godbe na pihala. Popoldne ob dveh so bili koncerti rudarskih godb po rudniških kolonijah, ob treh popoldne se je pa v veselem razpoloženju začela splošna ljudska zabava. V nedeljo, 5. julija je ob 9. uri dopoldne hrastniška rudarska godba v počastitev svoje 100-letnice slovesno odprla svoj novi Godbeni dom, ki bo postal odslej torišče glasbene kulture v Hrastniku. Pogled na zgornji del Hrastnika — rudnik Pomemben dogodek na (rboveliski gimnaziji Letos je preteklo oserp let, odkar je bila po zmagoviti ljudski revoluciji ustanovljena v Trbovljah popolna gimnazija. S tem so dobili možnost šolanja tudi vsi otroci rudarjev in delavcev, kar včasih ni bilo mogoče. Gimnazija spočetka še ni bila popolna in se je prva matura „PRFI SPOPAD“ in slavnostni koncert godbe V Hrastniku je že pretekli petek zavladalo praznično razpoloženje V pričakovanju velikih slovesnosti ob zletu rudarjev iz vse Slovenije v Hrastnik. Ta zlet, ki se je jtačel v napoto, 4. julija, je bil v okviru praznovanja Dneva rudarjev ob 150-letnici rudnika in 100-letnici hrastniške rudarske godbe. Hrastničani so se dostojno pripravili na sprejem številnih gostov. Mesto je bilo lepo okrašeno in pripravljeno, da prisrčno sprejme rudarje, ki so prihiteli iz vseh delov Slovenije, da skupno proslavijo to pomembno obletnico v kraju, ki je igral v borbi rudarjev za delavske pravice tako veliko vlogo. Kot uvod v slavnosti je bila minuli petek zvečer krstna predstava gledališkega dela mladega rudarskega pisatelja Vinka Tririkausa iz Hrastntka »Prvi spopad«. Igro so odigrali v Delavskem domu pred nabito polno dvorapo. Igro je dramska skupina »Svobode I« iz Hrastnika naštudirala v rekordnem času 10 dni. Predstava je dosegla lep uspeh. Na predvečer zleta je bil v Hrastniku slavnostni koncert rudarske godbe, ki je praznovala 100-letni jubilej svojega dela. V proslavo te obletnice so hrastniški godbeniki v rekordnem času štirih mesecev dogradili svoj Godbeni dom ki so ga slovesno odprli v nedeljo, 5. julija. Zanimive novosti v Zagorju Pri LO mestne občine Zagorje so uvedli slavnosten vpis v knjigo novorojenih oziroma pri dajanju imena novorojenčkom. Ker je to novost, bo gotovo zanimalo našo javnost, na kak način se to vrši. V slovesno okrašeni sobi na občini se zberejo starši ali otrokovi skrbniki in priča (boter, botra). (Po navadi se dajanje imena opravi pozneje, ne takoj po otrokovem rojstvo, tako da sta lahko prisotna oče in mati) Predsednik občine ima ob tej Priliki ltratek nagovor o pomenu družine, o dolžnosti staršev in priče (botra) do otroka. Nato vzame otroka v svoje naročje, ga pozdravi kot novega občana ter mu zaželi vso srečo v nadaljnjem življenju. Na to dobi otrok tme in govornik izreče približno tole: Na predlog staršev (botra) ti dajem ime ... itd-Navzoči- matičar vpiše vse po-rebne podatke v rojstno knjigo p obred je končan. Doslej so iali na slavnosten način Imena ■e desetim otrokom- vršila Bde leta 1949. To je bil pomeben dogodek za revolucionarne Trbovlje, ker so poslale na visokošolski študij prve abituriente, ki so se izšolali v domačem kraju. Letos pa zapuščajo gimnazijo dijaki, ki so obiskovali trboveljsko gimnazijo od prvega razreda dalje, torej prva generacija srednješolcev. Leta 1945 se je vpisalo v prve razrede 97 dijakov, toda selekcija je bila močna, eaj je od teh prišlo do osmega razreda le 15 dijakov. Drugih 14 je pa prišlo iz Zagorja in Hrastnika, alf so pa kakšen razred ponavljali. Skupaj je torej štel letošnji osmi razred 29 dijakov. Uspeh razreda je bdi zadovoljiv že lansko šolsko leto, ko je zdelal stoodstotno, letos je pa uspeh isti, razred so končali vsi. K maturi, kd se je vršila v dneh od 12. do 20. junija pod predsedstvom odposlanca SPK LRS, tov. prof: Franca Kapusa, Se je priglasilo 29 rednih in dva privatna kandidata. Uspeh mature je bil zelo zadovoljiv. Štirje kandidati so opravili maturo z odličnim uspehom, deset s prav dobrim in 13 z dobrim uspehom. Za dva meseca so bili odklonjeni štirje kandidati s popravnimi izpiti. Za celo leto ni bil odklonjen noben kandidat. Upamo, da bodo prav tako dobre uspehe pokazali abiturienti tudi pri visokošolskem študiju, za katerega so se takole odločili: šola za medicinske tehnike 1, VPS 3, filozofska fakultet« I, TVS: rudarstvo 3, elektro 3, kemija 3, gradbena 3, strojna 3, arhitektura l, MVS 6. farmacija 2, pravo 1, DIF 1. V službo pa morata zaradi šibkega socialnega stanja -dva maturanta. Upamo, da bo Uvozni jašek v Hrastniku. Ako hočeš koristiti sebi, pomisli tudi... ..•da dobiš »Zasavski vestnik« skoraj na pol zastonj, to nas stane tisk lista precej več, kot pa stane naročnina; .-.da je naš Ust vezan na naročnino in na priložnostne prispevke naših podjetij in ustanov in ds vsaka neplačana naročnina obremenjuje upravo lista; ...da menda nj treba poudarjati, da mora človek, ki nekaj naroči ali zahteva, to tudi plačati. Torej tudi naš list. Upoštevati, da mora naša uprava plačevat} tiskarni sproti vsak račun in da ti računi niso majhni, kajti tisk je danes drag. Zato nam boste s poravnavo dolžne naročnine pomagali, da bomo laže delali; ,. - da ljudje v našem okraju naš tednik radi berejo, kar so pokazali, ker so se nanj naročili. Vendar je med našimi brale! 530 takšnih, k| so dolžni naročnino za list za letošnje leto, med njimi je pa polovica takšnih, ld so nam dolžni naročnino še za lansko leto; ...da Je vsak naročnik »Zasavskega vestnika« zavarovan proti nezgod) ali smrti zaradi nezgode, tako da izplačamo ob smrti našega naročn ika zaradi nezgode njegovim svojcem 10-000 din, ob invalidlteti zaradi kakšne nezgode pa dobi naš naročnik izplačanih 20-000 din; ...d« bomo te dni poslali vsem našim naročnikom, M to v zaostanka z naročnino, položnico z naznačeno vsoto, ld so nam jo dolžni; položnico bomo poslali po pošti, pri čemer bomo seveda zaračunali poštne stroške za opomin. DRAGI NAROČNIKI! Upoštevajte naše težave In takoj poravnajte naročnino, če nam jo dolgujete. Položnico, k) jo boste prejeli, izpolnite člmprej In nam nakažite naznačen znesek. Naročniki »Zasavskega vestnika« v Trbovljah lahko poravnaj© naročnino v upravi lista, v Zagorja pa pri tov- Ivanu Homšku (na sedežu MO SZDL Zagorje). NE POZABITE: »ZASAVSKI VESTNIK« JE VAS PRIJATELJ, BODITE TUDI VI NJEGOV! UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAV8KEGA VESTNIKA«« tudi tema dvema sčasoma omogočen visokošolski študij. Omeniti moramo tudi ostale dijake trboveljske gimnazije ta njihove uspehe. V preteklem šolskem letu so uspešno delovali na kulturnem, fizkultumera in znanstvenem področju. Vidne uspehe so dosegli trije pevski zbori — dva pionirska m en mladinski mešani zbor — pod vodstvom prof. Ulage in Ponikvarja- »Dijaški oder« je uprizoril Goldonijevo komedijo »Stric Ihta«, ki jo je režiral osmošolec Borut Plavšak. Lutkovni oder je uprizoril za pionirje nekaj uspelih lutkovnih predstav. — Na gimnaziji so delovali tudi fotoamaterskl krožek, ki si je lepo uredil delavnico, nadalje prirodoslovni, radioamaterski in geografski krožek. Največ zanimanja pa so dijaki pokazalj za šport. Gimnazijski košarkarski klub »Svoboda« s strokovnim vodstvom prof. za fizkulturo Božidarja Mariniča je štel nad 80 članov. Klub je dosegel na vseh slovenskih prvenstvih lepa mesta. Učni uspeh posameznih razredov pa je letos nekoliko nižji kot lani. Število dijakov je v nižjih razredih veliko, v višjih pa znatno nazaduje. Od 87 četrtošolcev se je priglasilo k sprejemnemu izpitu za višjo gimnazijo samo 29 dijakov, iz Zagorja tudi 29, iz Hrastnika pa samo dva. Sprejemni izpit je uspešno opravilo 52 dijakov, 7 jih ima popravne izpite, eden je pa btl odklonjen. Kje Je vzrok, da se mladina ne zanima za študij na višji gimnaziji? Večina četrtošolcev odhaja v produkcijo ali pa v srednje strokovne šole. Zato je izgledala socialna struktura dijakov v višji gimnaziji preteklo leto takole: delavci 47,3 %, nameščenci 35,4 %. j kmetje 8,2 %, obrtniki 7,3 %■ svobodni poklici 1,8 %. Predsednik OLO in MO Trbovlje sta sprejela 47 odličnjakov, jih pogostila in obdarila. S tem j e ljudska oblast dokazala, da zasleduje učni napredek mladine, da ga upošteva in mu daje priznanje. Trboveljska gimnazija zavzema pod vodstvom ravnatelja Jožeta Turka vidno mesto med ustanovami, kj prispevajo svoj delež k vzgoji socialističnega delovnega inteligenta. -k. Obvestilo Obveščamo otroke, ki so prejeli pozive za drugo izmeno ta-borenja na Izlake 13. julija 1953. Odhod vlaka iz Loke pri Zid mostu ob 5,47, iz Radeč 5,55, iz Zidanega mosta 6,42, iz Hrastnika 6,54 in iz Trbovelj ob 7,09 zjutraj. Otroke, ld so dobili pozive za drugo Izmeno letovanja opozarjamo, da bo odhod na Izlake 20- julija 1953 ob navedenem času kot za taborjenje. Otroci naj bodo vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji, kjer jih bo prevzel vodja in jih spremil do Zagorja. Za otroke iz zagorskega sektorja je zbirališče na trgu To-plice-Zagorje, kjer jih bo pre-! vzel vodja in jih odpeljal do ■ Izlak. i Okrajna komisija za počitni-ika letovanja In taborjenja pri OLO Trbovlje (Kaj pripovedujejo stari rudarji) (Nadaljevanje) i da rudarji zasedejo svoje obrate Tega incidenta je bil kriv Ju- ! ? na svoj|h mest?.h/ rij Arh, ki mu niso bile všeč dokler TPD ne umakne svojih levo usmerjene žene. Dva dni po tem dogodku jih je sklical in jim povedal, da se bodo morale zagovarjati na sodniji. Proces proti njim je bil nato v Laškem, kjer je bilo obsojeno več žena na eno leto zapora pogojno. * Leta 1934 je TPP hotela ponovno ? niža ti že tako majhne prejemke rudarjev z ustavitvijo deputatnega premoga, de-- kategorizacijo kopačev In z znižanjem plače za 2 din na šiht. Strokovna organizacija je bila precej močna ter se Je takoj začela pogajati s TPD. Na teh pogajanjih pa ni prišlo do sporazuma in delavstvo je eno-dušno sklenilo, da se postavi v bran za svoje osnovne pravice, v boj na življenje in smrt, ter je stopilo v gladovno stavko. Gladovna stavita Bilo je 3. julija 1934. Prva tretjina je ostala na svojih delovnih mestih v jami, druga in tretja delovna izmena sta se ji pa kljub prepovedi pridružili. Rudarji so vztrajali v jami tri dni brez hrane. Mnogo jih je zaradi tega onemoglo ter so po končani stavki omedlevali, ko so prišli na sveži zrak. Dosti rudarjev bi v tej stavki podleglo, da ni prišel pravočasno takratni dr. Logar, ki je posredoval, da so stavkujoči poslali nekaj najbolj izčrpanih delavcev predčasno v ambulanto. Ugotovil je tudi, da se nahaja ena tretjina moštva v jami v nevzdržnem, kritičnem stanju. V teku stavke je TPD poklicala brzojavno delavske zaupnike na razgovor v Ljubljana K temu jo je prisilil takratni minister za rudarstvo Ulman-ski. Na pogajanjih je TPD dala izjavo, da preklicuje svoje zahteve proti delavstvu, vendar brez določenega termina. Takratni vodja organizacije Jurij Arh je dobil na razpolago osebni avto, s katerim se Je pripeljal v Zagorje med rudarje in vihtel v rokah listič, na katerem je bilo zapisano: »TPD preklicuje svoje zahteve — rudarji. nehajte s stavko in vrnite se k svojim družinam!« Tako so rudarji po treh dneh zapustili rove. Njihova telesa so bila kakor sence. Vendar so se našli tudi rudarji, ki so dvomili v obljubo TPD ter se bali, da bo družba spet hotela uveljaviti svoje zahteve. Ti ljudje so imeli prav. Po preteku enega meseca je družba spet prišla s svojimi zahtevami na dan. Delavstvo je bile borbeno in ni dopustilo znižanja že itak minimalnih plač. Ker ni bilo drugega izhoda, *o rudarji spet odšli na svoja delovišča, da tamkaj dokončajo svojo borbo. Vodstvo takratne strokovne organizacije »Zveze rudarjev« se pa t«daj ni strinjalo s stavko in je bilo pasivno. Vso akcijo je vodila KP. Pred stavko j« bil sklican ilegalen sestanek njenih članov v Gamberku, na katerega sta prišla tudi Tone Tomšič in Lojze Hohkraut. Iz Zagorja so bili navzoči vsi člani KP, in sicer 18 po številu. Na tem sestanku je bilo sklenjeno. zahtev Sklenjeno je bilo, da se izvoli strokovni odbor takoj, ko bodo zasedeni rudarski obrati. To se je tudi izvršilo. V stavkovnem odboru sta bili dve tretjini partijcev. Zvezo med upravo in stavkovnim odborom je vodil takrat najbolj popularni delavski zaupnik Anton Okrogar. Zaupniki II. skupine «o se pa postavili na stran TPD in to po navodilu Jurija Arha. Tako sta dva zaupnika prišla v jamo med rudarje ter jim govorila: »Kaj tukaj delate, v Hrastniku in v Hudi jami ne stavkajo.« Neki član stavkovnega odbora je bil po naključju priča teh govoric in je oba zaupnika enostavno obdržal med rudarji v jami. Ostala sta celo noč v jami in šele na ponovno prošnjo jima je bilo drugo Jutro dovoljeno, da sta smela zapustiti jamo. Stavkovni odbor je med tem časom poslal dva kurirja v Trbovlje, Hrastnik in Hudo jamo, da se prepričata o dejanskem položaju. Med delavstvom je vladala najlepša harmonija in tovarištvo. Tudi sanitetna služba je izvrstno opravljala svoje delo na ta način, da je rudarje izganjala iz nezdravih In zatohlih prostorov. Rudarji so se med stavko zadržali večinoma na krajih, kjer je bilo dovolj svežega zraOca V znak solidarnosti so pričeli stavkati tudi tisti brezposelni rudarji, ki so gradili začasno cesto Radeče—Litija. Stavka je potekala v najlepšem redu — nihče ni šel iz jame. Ljudstvo v zagorski dolini je bilo mimo, vendar ogorčeno, ker so žandarmerijo okrepili. Rudarske žene so s strahom pričakovale svoje može, kdaj in kakšni se bodo vrnili domov. Tretji dan stavke so obesile črno zastavo nad rovom. Nato jim je govorila predsednica ženske organizacije, ki je rekla, da je tukaj grob zagorskih rudarjev. Nato so prosile orožnike, naj se umaknejo izpred rovov, ker s svojo navzočnostjo še bolj razburjajo ljudi. Orožniki so nato res odšli. Po 118 urah gladovne stavke je TPD umaknila svoje zahteve in rudarji so se kljub izčrpanosti vračali iz jame z veselimi obrazi v svesti, da je boj končan in da so zmagali. Po gladovni stavki Po končani stavki so bili rudarji zaradi dolgotrajnega gla-dovanja telesno izčrpani in je produkcija nekoliko padla. TPD je zaradi tega takoj vrgla v javnost parolo, da rudarji izvajajo pasivno resistenco, kar pa ni bilo resnično. Sklicujoč se na rentabilnost rudnika Je TPD čez en mesec ponovno sklicala zaupnike in voditelje strokovne organizacije, in uspelo ji je, da je znižala plače za 1 din na šiht. To se j} je posrečilo zaradi tega, ker se je takratno vodstvo sindikalne organizacije »Zveze rudarjev« postavilo na stran TPD. Vse vidne, levo usmerjene funkcionarje so na prvi seji izključili iz Zveze rudarjev s pripombo, da za komuniste v zvezi ni mesta. Tako je bilo izključenih 18 najboljših komunistov. Vendar pa ti tovariši niso dolgo ostali izven organizacije. Na zahtevo večine članstva so bili spet sprejeti nazaj. Ti člani niso hoteli ostati izven kulturnega dela in so se vključili v »Prvo delavsko kolesarsko društvo«. V tem društvu so ustanovili pevski in dramski odsek. Prva igra gledališkega odseka je bila »Polom« in igrali so jo v Grižah pri Zabukovci. Ker pa je takrat igralski družini zelo primanjkovalo denarja, so igrald odšli peš preko hribov v Zabu-kovco. Druga prireditev je bila v Hrastniku, tretja na Izlakah in četrta v Zadružnem domu v Zagorju. Tako je prišlo društvo do izboljšanja svojega finančnega položaja in tudi število članov se je dvignilo od 34 na 78 (Dalje prihodnjič) Novice is Litije in okolice Defo občinskega sveta za prosveto Ob zaključku šolskega leta se je sešel občinski svet za prosveto in kulturo mestne občine Litije, ki ga vodi kot predsednik tov. prof. Jože Rupnik. Razen članov sveta so bili navzoči tudi nekateri povabljeni prosvetni delavci. Konferenca je razpravljala o delu v preteklem letu in postavila tudi načrte za prihodnjo razdobje. Pogovor je tekel o potrebi gradnje novega šolskega poslopja na Savi pri Litiji, ki sodi pod litijsko mestno občina Prav tako so razpravljali o otvoritvi nižje glasbene šole, ki Jo Litija nujno potrebuje in smo o njej že svoj čas pisali v našem tedniku. Upravitelji in ravnatelji posameznih šol v litijski mestni občini, ki ima tri osnovne šole in sicer v Litiji, Hotiču in na Savi, ter nižjo gimnazijo v Litij! in otroški vrtec v Gradcu, so poročali o delu in gospodarskih zadevah in potrebah. Razgovor o izvenšolskem delovanju učiteljev in profesorjev je bil vsestransko razgiban. Ob zaključku je predsednica sekcije žena tov. Minka Strlekarjeva izrekla priznanje prosvetnim delavcem za prizadevno sodelovanje ob različnih prilikah na društvenih kulturno-prosvetnih prireditvah. Darilo direktorju Benediku Ravnatelj litijske predilnice tov. Janez Benedik je v zadnjem Času obolel in je moral na operacijo, ki jo je srečno prestal. Delovni kolektiv predilnice, ki ceni in spoštuje ravnatelja Be- nedika, je v času njegovega bolezenskega dopusta spontano zbral denarno zbirko, ki je celo prekoračila znesek, ki so ga potrebovali za spominsko darilo, zato so ravnatelju Benediku nakupili celo več daril, ki mu jih je izročilo posebno odposlanstvo litijskih predilničarjev. Ta gesta zahvalnosti in tovarištva naših delavcev je bila v dolini simpatično sprejeta. Risarska razstava na litijski gimnaziji Na litijski gimnaziji so tudi letos ob zaključku šolskega leta priredili razstavo risarskih izdelkov. Dijaki so izdelali in razstavili mnogo lepih risb in dokazali, da so bili pri risarskem pouku vestni in pridni. Razstavo so si ogledali starši in prijatelji šolskega napredka iz vsega okoliša. Uspel občinski festival v Kresnicah in Jevnici V okraju Ljubljana okolica so letos priredili že več občinskih festivalov. Proti koncu junija so imeli občinski festival tudi v Zasavju in sicer v kres-niški občini. Festival je bil zelo bogat in je dokazal, da imajo v občini prizadevne in spretne kultumo-prosvelne aktiviste. Prireditve so se vršile izmeno-mo v Kresnicah in Jevnici. Na festivalu so sodelovali stari in | mladi in tudi pionirčki. Zlasti je treba pohvalno omeniti, da so sodelovali tudi aktivisti iz hribovskih vasi. Spored festivala so sestavljali koncertni nastopi, gledališke prireditve, lutkovne igre, športni nastop in drugo, kar je dokaz, da so v lavni. Ko kresniškim In okoliškim kultumo-prosvetnim delavcem in aktivistom izrekamo priznanje in čestitke, stavljamo obenem predlog, naj bi take kultumo-prosvetne festivale izvedli v vseh krajih našega Zasavja, saj so take prireditve pregled celoletnega društvenega dela in obenem pobuda za nadaljnje delo. Tekme koscev Kmečkemu delu je treba dati priznanje, saj delovna roka našega kmeta oskrbuje vse človeštvo. Zato so v občini Kresnice pri Litiji priredili v času občinskega festivala tudi tekme koscev. Za tako prireditev je v kmečkih krajih vedno obilo zanimanja. Ljudska oblast, Kmetijska zadruga, »Svoboda« v Kresnicah in KUD »Jevnica« so poklonili za kosce zmagovalce lepa praktična darila in so omogočila tekmovanje kar v dveh krajih. Med najboljše kosce v Kresnicah so se uvrstili Tone Rajšek, France Koncilija in Tone Jakopič, v Jevnici pa Karel Ostrež, France Kisovec in Karel Lemut. V Kresnicah in Jevnici so zdaj izrekli željo, naj bi bile tekme koscev vsako leto. Gradnja oredilniškega skladišča v Litiji Dosedanje predilniško skladišče poleg železniškega prehoda v Litiji so zgradili pred leti v zasilne namene. Ker so stavbe lesene, jih je zob časa tako po-škodeval, da se je začel v njih kvariti bombaž. Ob nekem neurju je vdrla voda v stavbo in napravila v njej za več milijo- kresniškl ohčini vsestransko de- • nov škode, ker se Je zmočil Nujno je, da v Trbovljah M zgradimo m v Benka Svet za prosveto to kulturo pri mestni občini Trbovlje je v svojih prizadevanjih zelo aktiven. Člani sveta se redno shajajo to zadane si sklepe v okviru možnosti tudi izvršujejo. Ta ustanova je ob začetku svojega delovanja štela 7 članov; dva od njih sta bila pozneje razrešena svojih dolžnosti v svetu zaradi prevzema drugih funkcij, pritegnjena pa sta bila v svet dva druga člana to sicer dva inženirja. V dejavnost Sveta za kulturo ta prosveto pri LOMO Trbovlje sodi tudi skrb za šole, kultur-no-prosvetna dejavnost, gojitev to pospeševanje telesnovzgoj-nega to športnega dela, skrb za pri rodne lepote to znamenitosti ter zaščita kulturnih spomenikov. Izmed mnogih vprašanj, ki jih bo treba v Trbovljah rešiti, je posebno važna preskrba ustreznih šolskih, zlasti pa osnovnošolskih prostorov. Na območju mestne občine Trbovlje Je 8 različnih šol, ki imajo skupaj 1888 učencev. Vzgaja jih 41 učiteljev to učiteljic. Na osnovne šole odpade 1402 učencev to 32 učiteljev. Glede šoloobveznih otrok, ki obiskujejo osnovno šolo na Vodah, je nujno potrebno, da za učence, ki stanujejo v oddaljenih seliščlh ob Savi, okrog železniške postaje in cementarne ter v Bevškem in okolici, nekaj storimo, t. j. da bi imeli ti otroci šolo bliže, zlasti v zimskih mesecih, kjer se učenci iz vo-denske šole vračajo v mraku ali pa že ponoči domov. O tem vprašanju je bilo že mnogo razprav. Splošno mnenje je, da se za te otroke zgradi šola, ki bi stala v Bevškem. Vzporedno s to šolo bi pa bilo treba nujno zgraditi tudi stanovanje za 4 učiteljske moči. Za novo osnovno šolo > v Bevškem bi prišlo trenutno v poštev 153 otrok, namreč iz II., 111. in IV. razreda vodenske šole, v katero število pa seveda niso všteti otroci za vpis v I. razred. Poleg dosedanje šole na Vodah in Zgornjih Trbovljah so v občini še osnovne šole v Čečah (pri Sv. Katarini), na Dobovcu in na Partizanskem vrhu. SPK pri LOMO Trbovlje je skupno z občinskim ljudskim odborom obravnaval tudi vprašanje preskrbe potrebnih kreditov za ureditev ravnokar navedenih šol. ki se bodo med poletnimi šolskimi počitnicami prebelile ta popravile ter preskrbelo potrebno šolsko pohištvo in podobno. bombaž. Predilniška uprava jc imela bombaž zavarovan tudi proti vlagi, zato Jc zahtevala povrnitev škode od DOZ. Ta se je pa povračilu škode uprl. nakar je prišlo do tožbe. Državni zavarovalni zavod je bil obsojen na povrnitev vse nastale škode, kar je zneslo več milijonov. Predilniška uprava Je začela zdaj z gradnjo novih skladiščnih prostorov, ki bodo bliže tovarne kakor sedanji. Novo skladišče bo dolgo 80 metrov in ga gradi Splošno stavbeno podjetje »Tehnika« iz Ljubljane. Ko bo dokončano novo skladišče, bo pridobila s tem nove, udobne prostore za bombaž, ki so Jih predilničarji želeli že več let Razen osnovnih šol sta v trboveljski dolini Še dva otroška vrtca s 138 otroki, ki jih vzgajajo 4 vzgojiteljice. Nadalje je v Trbovljah stalna enoletna Gospodinjska šola s 34 učenkami. Glasbena šola, ki ima 104 gojence, poleg tega pa še vajenska šola z 89 učencL SPK občine Trbovlje se ukvarja tudi z raziskovanjem podzemske jame pri Etltovšku na desnem bregu Save, ki bi bila v pozitivnem primeru seveda velika pridobitev za Trbovlje v pogledu poživitve tujskega prometa. Prav tako je Svet za prosveto to kulturo mestne občine organiziral nagraditev to pogostitev najboljših učencev, ki so dobili ob sklepn šolskega leta primerna darila. SPK je končno na svoji zadnji seji obravnaval tudi vprašanje javne knjižnice, ustanovitev Društva prijateljev mladine, rešitev vprašanja prostorov za internat dijakov trboveljske gimnazije In Glasbene šole; z nekaterimi preselitvami bi ob dobri volji prizadetih prišli končno v Trbovljah do prepotrebnega Deč-jega doma, ki naj bi dobil svoje prostore v sedanjem Dijaškem domu v Gabrskem. 800 kg borovnic — dnevni rekord Tudi v letošnjem poletju so začeli z odkupom borovnic v litijski kmetski zadrugi, pa tudi v Šmartnem pri Litiji, Kresnicah, Dolskem in drugih zasavskih KZ. Borovnice nabirajo naši delovni ljudje po opravljenem dnevnem delu. Zadruga plačuje lepe, sveže in pravilno nabrane borovnice po 45 din za kilogram. Od lanskega leta je torej poskočila cena borovnicam za pet dinarjev pri kilogramu. Vsak večer privozi v Litijo kamion podjetja »Slovenija-sadje«, ki prevzame odkupljene borovnice, spravljene v posebne gajbice. Nato jih prepeljejo v skladišče v Ljubljano, kjer jih na umeten način ohlade pod ničlo, da zmrznejo. Zatem jih razpošiljajo v Nemčijo, Švico in druge evropske države v posebnih hladilnih vagonih. Ta prodaja donaša naši državi prepotrebne devize. Kako je potekal odkup v lanskem letu? — tako smo povprašali upravnika litijske Kmečke zadruge, tov. Knausa. Po njegovih podatkih so odkupili lani 13.820 kg borovnic ter jih odpravili v Ljubljana Za te borovnice so prejeli naši pionirji, mladinci in drugi delovni ljudje nad pol milijona dinarjev, kar je spričo dejstva, da traja borovniška akcija komaj mesec dni, vsekakor lep priboljšek za pridne roke. Vse kaže. da »o 'etos ljudje še bolj marljivi, v KZ donašajo borovnice dnevno; doslej so iih največ nabrali v enem dnevu 800 kg. Nameščenci zadruge računajo, da bo letošnji odkup še večji. Prevzem in odprava borovnic je za nameščence KZ precej' naporno delo, ki ga opravljajo tudi preko običajnega delovnega časa. Ker donašajo v inozemstvo prodane borovnice naši skupnosti prepotrebne devize, zaslužijo nabiralci in osebje KZ priznanje. Vinko Možina — Hrastnik * Muzikant Drejc Tilčko je muzikantova prisrčnost ganila, kajti navsezadnje je bila le čustvena ženska. Rahlo mu je prikimala. Drejc je sedel na obcestni kamen in zaigral. Okorni, dela vajeni prsti so mu brzdi po gumbih, kakor da bi svoj živ dan ne počenjal drugega, kot igral na harmoniko. Tilčka se je ob prijetnih zvokih lahno pozibavala, kakor da bj koketirala s svetnikom in ga zvabljala na ples. Kozmljan se je pokazal zares svetnika m Je kljuboval vsem njenim čarom. Drejc jc končal! Ce ga ne bi Kozmijan tako goreče pogledoval, bi najbrž Tilčki, ki jo je takoj ocenil za zelo muzikalično, zaigral še dve, tri polke. Tako pa je oprtal harmoniko spet na rame in zaklical Tilčki: »Pozdravljena. Tilčka! Hvala za družbo Veselo je bilo... Veš, Berto pa le še pusti nekaj let na zemlji. Obema bo lepše, če bova narazen. Pozdravljena!« Preden 6e je podal na pot, Je še iz notranjega žepa potegnil steklenico, jo odčepil in nagnil, topla, pekoča tekočina se mu Je razlila po grlu in ga osvežila. Kozmijan, ki nd prezrl simpatičnih gibov, Je tuhtal, kako ta od muzikanta izvabil steklenico »Poslušaj, muzikant,« je zaklical Drejcu, »posedi še pn meni. Nikamor se ti ne mudi.« Drejc bi pa ne bil pravi muzikant, če ne bi takoj uganil svetnikovih misli. Zato mu jc vljudno pomahal z roko in zaklical: »Moram na pot, prej sl me podil.. Petinštirideset kilometrov takšnele ceste, tudi ni smrkavec. Mudi se mi na kosilo, kajti po kranjski slivovki imam zmerom grozen apetit. Na svidenje!« »Oh, ta capin,« je rentačil Kozmijan. »Prav nobenega spoštovanja ne čut j do svetnika. Lahko bi si štel v čast, če bi svetnik pil iz njegove steklenke.« Medtem pa Je Drejc že koračil po prašni nebeški cesti. Sprva ga prah ni posebno motil, ko pa mu je začel siliti v nos, je začel preklinjati in zabavljati zoper nebeško upravo. »Toliko časa ste Že na oblasti, eno samo cesto imate in še te ne morete držati v redu...« Med zabavljanjem mu je čas hitreje potekal; kmalu je zagledal hrib, ki ga je obkrožal visok zid. Saj menda nisem prišel na Kitajsko, se je ustrašil. Za hip Je postal in razmišljal, ali naj gre naprej alj naj se vrne? Nazadnje je zmagala v njem radovednost, kaka so nebesa in spet je zastavil korak v prašno cesto. Pred Velikimi, s pločevino obl-timi vrati ga je ustavil vojak, močno podoben onim, kj jih je vidci na sliki sv Barbare. »Kam želiš, zemljan?« ga Je ustavil. »Pravijo, da moram v nebesa.« Vojak mu Je prikimal in z roko pokazal na prostrano, petnadstropno stavbo. Drejc je stopil do stavbe ln krepko potrkal. Odprl mu je prijazen angel in ga vprašal, čes« želi. »Oni stari na križišču me Je napotil sem. Pišem se Drejc Veseljak, s Štajerskega sem pa doma.« »Kar vstopi,« ga Je povabil angel »Takoj bomo pogledali, če smeš v nebesa.« Drejc je stopil v vežo, sedel na ponujeni stol In čakal sporočila. »Vse v redu, kar pojdi naprej v nebeške poljane,« mu je kmalu sporočil angel. »Kako bo v redu? To je pomota. Nekdo me 1e napačno zapisal,« se je usajal Drejc. »Kdo pa je šef pisarne?« »Sveti Peter!« »Takoj me najavi. Govoriti moram z njim.« »Sporočil mu bom!« mu je obljubil angel in odletel skozi tapecirana vrata. Drejc Je spet sedel; nestrpno Je pogledoval v vrata, skozi katera Je odšel kurir. Angel se je kmalu vrnil in mu pomignil z roko naj vstopi. Soba, v katero Je prišel. Je bila razkošno ln neokusno opremljena. Za pisalno mizo Je sedel prijazen starček, za katerega je bil Drejc prepričan, da Je sveti Peter Desno od njega pa je sedela poštama devica, ostrega, skoraj zlobnega obraza; srdito je grizla gosje pero ln Jezno pogledovala muzikanta. »Česa želiš, muzikant?« ga je vprašal sveti Peter. »Rad bi, da bi še enkrat pogledali v knjige, če ni pomota. Jaz ne bi rad po pomoti ostal v nebesih.« Ob teh besedah se je Petrova tajnica razživela; naglo je vzela v roko velik indeks ln zamrmrala: »Andrej Veseljak, rojen tisoč devet sto v Trbovljah ...« »Ti podatki so v redu,« Jo Je prekinil Drejc, »vendar, nekje mora biti pomota. Po mojem bi moral v pekel...« »Takoj t bomo pogledali,« Jc povzela tajnica in naglo odšlo v sosednjo sobo. Vrnila se je z veliko črno mapo, Jo odprla, potegnila iz nje sliko in jo pokazala Drejcu. »Ste vi ta muzikant, ki je na sliki?« ga Je vprašala z zmagoslavnim glasom. Drejc je stopil s sliko k oknu in pogledal: res, on jel Ko je videl, kako igra pred cerkvijo na harmoniko, okrog njega pa polno veselih ljudi, si ni mogel kaj, da se ne bi nasmehnil. »Na sliki sem res pravi, ampak kakšno zvezo ima to z I I nebesi?« »Obrni sliko!« mu je velela tajnica Drejc Je obrnil sliko, spet stopil k oknu ln prebral: »Veliki grešnik muzikant Drejc se Je spokoril in igra pred cerkvijo v slavo božjo.« »To, kar Je napisano, ne drži!« je protestiral Drejc. »Igral sem, ko sem se pijan vračal z ohcetl.« »Zakaj pa ravno pred cerkvijo, a?« je vrtala tajnica. »Eh, zakaj, veliko ljudi sem videl, pa sera si mislih Tako pusto jim bo v cerkvi, zaigral Jim bom kakšno poskočno; pa sem zaigral. Res, prav zares nisem Imel nobenih spokorniških namenov, prisežem!« »Med poslušalci je šel glas, da te Je obsenčula božja milost,« je vztrajala tajnica »in to nam zadostuje.« »Kakšna milost,« Je ugovarjal Drejc, »pijan sem bil kot veha. pa sem igral..,« »To se ti Je najbrž zdelo... Poleg tega pa imamo tu pričanje svetnice Urše, ki pravi, da sc Je polovico svojega življenja prizadevala za tvojo spreobrnitev.« »O ti hudič babji!« je ušlo Drejcu, ko Je pomislil, kako debelo Jih je nalagala njegova soseda. »Pozabljaš, da si v nebesih, Andrej?« ga je opomnila tajnica. »Saj nisem prostovoljno. AH naj jaz zato, da je ona postala stotnica, trpim še po smrti? Za. radi navadnih babjih čenč in laži naj...« »Pregrešno govoriš, Andrej,« je skoraj zakričala tajnica. »Zapomni sl enkrat za vselej: svetnik se lahko moti, nikoli pa ne laže...« »Jaz pa pravim, da vas jo Urška nesramno nalagala ...« »Bogokletnik!« Peter je presodil, da je zadnji čas, da poseže vmes. »Poslušaj, Agata,« je miril tajnico. »Nikar ne prepričuj muzikanta. To bi bil najbolj nehvaležen posel, kolikor si ga lahko misliš. On sam pa se bo kmalu prepričal, kako velika milost mu Je bila Izkazana. Spoznal bo, da jo blodil v temi; spoznal bo, kako bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Pojdi, srečnik,« je dejal Drejcu, »pojdi v nebeške gaje ln se čudi popolnosti nebeške glorije.« Pomignil Je angelu in preden je prižel Drejc do sape, je stal pred vrati Jezen da so ga tako pretentali, je srdito pljunil in se napotil proti nebeškim gajem. Nj še hodil pet minut, že je srečal sprevod žena, ki so na poti po strmi vijugasti stezi na bližnji grič prepevale osalrae. Drejca Veseljaka se je ob pogledu na procesijo polotil strašen dolg čas; sedel je na bližnje stopnišče in zaigral na harmoniko. Procesija se je začela trgati, žene so kradoma pogledovalo na godca in se mu nasmihale. (Dalje prihodnjič) Branka: Kdo fe kriv? Ob sporočilu* da ga ni vee . • • (Ob obletnici smrti Slavka Spegliča) Mlad sem še, komaj štirinajst let imam in kar čudno se mi mota v glavi tole moje življenje, ki sem ga danes slišal. Se sam težko verjamem, da je bilo tako, in bolj ko premišljujem, tem bolj se mi obujajo spomini. Majčken — komaj sem racal -— sem prišel k svoji stari materi. Ves ljubi dan sem lahko počel, kar sem hotel, in nič se mi ni zdelo čudno, da jo kličem za staro mamo in ne mamo. O materi mi ni govorila in tudi jaz se nisem zanjo zanimal, saj nisem še vedel, da je kakšna razlika med obema. Včasih sem bil zvečer tepen, ker sem bil tako strašno umazan, drugače sva pa v miru živela. Zrasel sem in iskal družbo. Drugi fantki me niso marali; zmerjali so me: »Pankrt zanikrni, raztrgan, umazan, nepoče-san!« Počasi sem razumel, da me zmerjajo in velikokrat sem se z njimi stepel. Zaliti se nisem pustil in kmalu sem postal odličen pretepač. Trpeli so me v družbi iz strahu pred mojimi pestmi, čeprav sem bil razmeroma majhen. Začel sem se umivati, česati, da me ne bi toliko zmerjali. Stara mama Je imela na steni ogledalo in nekoč sem vzel škarje, zlezel na stol in se trudil, da bi si odrezal že kar predolge lase. Zalotila me je. Ni me udarila. Vzela mi je škarje, me posadila na stol in mi jih odrezala. Zelo zelo hvaležno sem jo pogledal. Odvihral sem skozi vrata. Od takrat me je večkrat ostrigla. Tako lepo ostrižen pa le nisem bil kot moji tovariši in to me je zelo peklo. Ko so zorele češnje, sem si Pri plezanju raztrgal hlače. Zelo sem se ustrašil, kajti stara mama ni poznala šale. Poiskal sem šivanko in sukanec, tiščal med šivanjem jezik med zobmi in potil sem se od napora. Zalil sem pa le hlače! Kar ponosen sem bil, da se mi je tako lepo posrečilo. Nekega lepega dne smo dobili novega tovariša pri igri. Ostali so se me navadili in nehali so me zmerjati. Rastku pa nisem bil všeč. Hotel sem si ogledati njegove igrače. S silo’mi jih je iztrgal iz rok: »Pusta moje igrače! Mama mi je rekla, da se s ieboj ne smem igrati, ker nimaš mame in sl takšna baraba.« Kar zameglilo se mi je pred očmi in udaril sem po njem z vso močjo. Rastkova maiti se je pritožila pri moji stari mami in ujel sem pogovor, ki ga ne bom nikoli pozabil. »Vi, vašega paglavca st bom pošteno privoščila, kakor hitro ga dobim v roke. Takle pankrt raztrgan, umazan in hudoben ne bo pretepal mojega sina!« Stara mama je poslušala vso to ploho psovk. Počasi je povedala tole: »Gospa, ne razburjajte se! Otroci so otroci in ravno otroci so silno neusmiljeni. Saj moj Janez ni kriv, da je tak in končno se vas ne tiče, ali je otrok zakonski ali nezakonski, ali ima mater ali je nima. Če ga boste dobili v svoje pesti in ga pretepli, boste zasejali samo novo sovraštvo in razprtje.« Splazil sem se za hišo in premišljeval, da me je glava bolela. Pogruntal pa nisem ničesar. Skrivaj sem si ogledal Rastkovo mater in sklenil, da me ne bo dobila v svoje pesti. Ko je odšla, sem šel k start ami. Pričakoval sem klofute, er jih pa ni bilo, sem Ji sam Povedal, koko se Je zgodilo, in vprašal: »Stara mama, zakaj Resnična povest imajo drugi fantje mamo in ne stare matere, zakaj me zmerjajo?« Stara mati me je prvikrat pobožala in rekla: »Janez, saj imaš tudi ti mamo. Ravno te dni sem ti hotela povedati, kaj je pisala. Omožila se je že pred dvema letoma; bratca imaš in žela, da se preseliš k njej, ker boš začel hoditi v šolo.« Lepo mi je razlagala, le razumeti nisem mogel vsega. Postal sem tih In zamišljen. Radoveden sem bil, kdaj bo prišla mati in me vzela s seboj. Ure in ure sem presedel na drevesu na ovinku in gledal po cesti, kdaj bo prišla. Mislil sem, da jo bom takoj spoznal. Pa je nisem. Saj ni bilo čudno, ko se je pa nisem in nisem mogel spomniti. Nekega dne je prišla proti večeru mlada ženska z otrokom v naročju. Gledal sem Jo in zdelo se mi je nerodno, ko Je tako strmela vame. Kaj neki hoče, sem premišljeval. Stara mama jo je takoj objela in rekla: »Vidiš, kako je Janez zrastel! A, tu Imaš pa Pavleta; pokaži mi ga no!« Sedaj sem vedel: to je bila moja mati! Nič niseip čutil do te tuje ženske. Ko me je začela objemati in božati, mi je bilo strašno nerodno. Najraje bi ušel. Tega res nisem bil navajen. Zjutraj sem šel * mamo in odpeljala sva se. Na srečo komaj dve postaji Ko sem prišel v novi dom, sem bil prijetno presenečen. »Mama, pri tebi je pa res lepo!« Nasmejal sem se ji Objela me je: »Saj sem vedela, Janez, da bova spet prijatelja. Ko si bil majhen, preden sem te morala odnesti k stari Na pobudo predsednika LOMO Trbovlje, tov. Alojza Dularja, In predsednika gospodarskega sveta tov. Alojza Boršlnarja se je pred nedavnim vršila prva seja pripravljalnega odbora za ustanovitev »Turistično olepševalnega društva mesta Trbovlje«. Ta odbor je še Iniciativen, ker se bo dokončni odbor lotmlral na ustanovnem občnem zboru, kt je predviden po oblastveni potrditvi društvenih pravil. Do občnega zbora sl je pa pripravljalni odbor novega društva že sestavil svoj delovni načrt za letošnje leto, ki ga hoče izvesti v celoti. Seveda se namerava pri tem oslanjatl na vsa tista določila, in jih Izvrševati, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno in ki jih vsebuje novi pravilnik društva. Po obširnem programu namerava med drugim čuvati naravne, zgodovinske In kulturne spomenike, sodelovati pri olepševanju kraja, urejanju In vzdrževanju parkov In sprehajališč, zaznamovanju Izletniških točk In poti — predvsem pa hoče uveljaviti množično sodelovanje pri teh prizadevanjih ter vzgojiti zlasti mladino v ljubezni do navedenih olepšav in do pridobitev lepot svojega kraja. Mnogo je nalog, ki jih fe društvo prevzelo, in razumljivo je, da jih bo mogoče Izvršili le postopoma. Svoje delo bo pričelo društvo z ureditvijo parkov In nasadov vse od železniške postaje Trbovlje pa do Faklnovega trga. Za Izvršitev lega dela so na razpolago delna denarna sredstva mami, si bil tako rad v mojem naročju. Vse bo še dobro!« Pa ni bilo dobro. Ob dveh popoldne je prišel mamin mož. »Vidiš, to je moj Janez,« me je predstavila mati. Očim si me je ogledal. Prav nič prijazno je rekel: »Prav! Samo ne misli, da bo jedel zastonj. Delal boš, smrkavec, da veš!« se je obrnil proti meni Takoj mi Je bilo jasno, da ne bova nikdar prijatelja. Ce je bil doma, Je našel zame toliko dela, da sem se čudil. Trudil sem se, da bi mu napravil vse po volji, pa se mi ni posrečilo. Opazoval sem mamo, kako je bila vsa drugačna, kadar je bila z nami otroki sama. Saj ne rečem, da je je bila sama nežnost. Ne, tudi ona je našla dovolj dela. le z večjim veseljem sem tedaj delal. Hodil sem v šolo in prvo leto je minilo — spričevalo pa zanič. Nikoli nisem imel časa za učenje. Do tedaj sem večkrat dobil kakšno klofuto od očima, takrat je pa vzel pas v roke. Grozno me je pretepel. Ker me Je mati hotela braniti, je bila tepena še ona. Večkrat je prišel pijan domov in nemalokrat sem slišal, kako je ozmerjal mamo. Kako hudo mi je bilo! Mama je sebe tn mene tolažila, da se bomo sčasoma navadili drug na drugega. Prišli so še drugi otroci. Tako nas je bilo kmalu pet. Vsako šolsko leto sem ponavljal. Poskušal sem se učiti ponoči. Joj prejoj, ko me je očim enkrat zasačil! Zaprl me je tisto noč v klet in zjutraj sem moral z doma brez zajtrka. Ponovno sem bil tepen. — da pa bo to delo čim bolj smotrno, bo društvo honorarno zaposlilo strokovnjaka, veščega v teh poslih. Nadalje bo društvo skrbelo za čistočo okoli naselij in namestilo reklamne table na primernih mestih. Veliko delo pa predstavlja zgraditev umetnega jezera v Gabrskem, pri katerem bo sodeloval vzorni gostinski obrat, jezero bo pa imelo svojo čolnarno. S tem bo trboveljsko prebivalstvo dobilo privlačno Izletniško točko, ki bo vabila tudi tujce v našo nekoč tako pusto dolino. Da pa bo mogoče vse to Izvesti, potrebuje društvo vsestransko pomoč. Ker se svojih nalog dobro zaveda, je' povabilo k sodelovanju še zastopnike vseh organizacij, podjetij in šol, ki bodo z materialno podporo in nasveti omogočili čimprejšnjo Izvršitev predvidenih načrtov. V kratkem bo društvo razposlalo pristopne izjave za vpis v društvo. Naj ne bo Trboveljčana, ki bi lo Izjavo zavrnil, saj smo vsi zainteresirani na tem, da našo »črno dolino čim prej spremenimo v dolino parkov, napadov In privlačnih Izletniških točk. RAZPIS SLUŽBE Državna Glasbena šola Trbovlje razpisuje mesto pianista. V poštev pridejo le stalni učitelji pianisti, absolventi (moški!, Prijave poslati na naslov: Državna Glasbena šola Trbovlje. — Razpisuje se tudj mesto violinista. — Državna Glasbena šola, TVbovlje. Pred kratkim je preteklo eno leto, odkar je tragično preminil član okrajnega komiteja mladine Trbovlje In član mestnega komiteja mladine v Hrastniku tov. Slavko Speglič, o čemer smo poročali tudi v našem listu dne 19. VI. 1952. Ob obletnici njegove smrti smo sprejeli od njegove sestre Pavle sledečo spominsko črtico: 2e kot otrok je bil naš Slavček živahen, vztrajen, odporen In po srcu zelo zelo dober. Iz spomina na njegova šolska leta vem, da je šolo zelo rad obiskoval; akoravno se doma ni mnogo učil, je imel pri učenju vedno lepe uspehe. Ze kot majhen deček je spoznaval krivico in se proti njej boril; ko so nekega dne otroci na poti iz šole napadli njegovega mlajšega brata Stefana, ga je branil in se nad napadalci res kruto maščeval. Štirinajst let mu Je bilo, ko so fašistične tolpe pregazile slovenska tla Ze v avgustu 1941. leta je sam na lastni koži občutil fašistično kulturo: z vso družino je bil izseljen na Hrvat-sko. Tako imenovana Paveli-čeva NDH pa tem izgnancem ni dala za življenje tega, kar bi moral imeti, in Slavček je bil primoran, da si je kot štirinajstleten fant sam služil kruh; pasel je kravice in konjiče. Mama je čez leta mnogokrat pripovedovala: »Ko sem ga obiskala prav na paši, mi je v zanosu prijezdil nasproti. Ko je oddirjal od mene, mi je hotel pokazati, kako zna jezditi. Gledala sem za njim s solznimi očmi, kako jezdi po neznanih, dolgih travnikih, dokler ni bil videti kot ena sama kepa.« — Dostikrat je sam pripovedoval, kako pogosto so ga obiskovali na paši ljudje, ki so nosili orožje, in ga prosili kruha, ki mu ga je dal gospodar vsak dan s seboj na pašo. Kot otrok dobrega srca je ta kruh razdelil med nje; bil je raje sam lačen, ker je čez čas ugotovil, da so ti ljudje naši bord-partizani. Dorastel je v šestnajstletnega fanta, ko se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer je začel v hrastniški steklarni pridno delati. Vse do septembra 1944. Nekega dne se mi je zazdel zelo nemiren in čudaški, kakor ga že nisem videla. Ko je zavijal na pčdu v sobi majhno odejo, sem ga le vprašala, kaj je. da je tak, in kam misli s to odejo. Nemo me je pogledal in odšel brez besed v kuhinjo. Odšel je v partizane, med borce za svobodo lepe slovenske zemlje, med borce za uničevanje fašistične zveri. Nobene vesti, ali je živ ali mrtev, nismo prejeli. Materi, ki je bila tako že ob četrtega sina in ni vedela za nobenega, se je trgalo srce. Slavček je s svojim odhodom v partizane še povečal strah in žalost v hiši. Strah, kdaj bo spet potrkala kruta fašistična roka na naša vrata in nas odpeljala ponovno kam v neznano, nas je popolnoma strl. Pri materi sva ostala samo še jaz ln mlajši brat Štefan. Toda mati v nama ni našla tolažbe; jokala je dan za dnem in mislila samo na nje, kje živijo, kod se potikajo, da li so morda hudo ranjeni, morda ne vedo več za ta tako hudobni svet — ali pa še živijo, se borijo in so v mislih pri njej. samo pri njej. Svoboda je prišla — svoboda, ki jo je tako željno pričakovalo vse delovno ljudstvo. Strta je bila fašistična zver, zmagoslavni borci NOV so se vračali ovenčani s slavo na svoje do- (Dalje prihodnjič) Skrb %a olepšavo trboveljske doline move, v naročje svojih dragih. Z nekim prepričanjem sem tolažila mater, da se bodo mogoče le vsi štirje vrnili v njen objem in da bo vsa družina spet srečna — presrečna. BHo je zvečer, dneva se ne spominjam več natančno. Oče in mati sta že legla, meni pa ni bilo do spanja; prelistavala sem knjigo pravljic o »Sneguljčici«. Zaslišala sem sopihanje vlaka, in kakor vedno, ko je vlak peljal mimo hiš, grem tudi tokrat k oknu. Naenkrat sem zaslišala glas: »Pavla, Pavla!« Zdelo se mi je, da je Slavčkov glas. Zdrvela sem po stopnicah, a vlak je medtem peljal mimo postaje. Da b4 ga videla, niti mislila nisem. Zato sem se vlegla še jaz ln zaspala. Kakor v sanjah sem zadišala klic: »Sin moj, sin moj!« — nato pa: »Mati!« Spet je bilo vse tiho. Nekaj mi je reklo, da to niso bile sanje. Zato sem si pomela oči, skočila lz postelje In sredi kuhinje sem zagledala v materinem objemu Slavka z bistrimi očmi. Nismo se ga mogli nagledati in še pozno v noč nam je pripovedoval o hrabrih partizanih in svojih partizanskih doživetjih. Bil je kurir, a ranjen ni bil. Zvedela sem tudi, kaj je jurišni bataljon. — Toda navsezgodaj je moral nazaj v svojo enoto. Videla sem ga čilega, zdravega, lepega mladeniča. Naše sreče ni bilo mogoče popisati. Vsi, prav vsi so se vrnili in še danes vidim mater, kako je padla po tleh od veselja, iz oči, zabreklih od Joka, pa ji je sijala neizrekljiva sreča. Ko so Slavčka demobilizirali, je sodeloval vsa leta v brigadah na udarniškem delu. Hodil je iz ene brigade v drugo. Ni se zadovolji, da se je vrnil domov kot enkratni udarnik — ne, prišel je celo kot štirikratni. Značke, pripete na njegovih hrabrih prsih, so se svetile, kakor mu je sijal ves obraz. Odhajal in prihajal je tako leto za letom. Hi odnehal. Mati se je bala zanj. »Ostani doma,« mu je rekla, »misliš, da moraš biti res povsod, prav povsod?« Vedno je vesel odhajal, a Se bolj vesel se je vračal. Seveda se je vedno tudi malo postavil: »Vidiš, da ne grem tja samo na uro gledat, da res poprimem tudi za delo. Tam, kjer dela moja trojka, se vedno pozna.« Izprsil se je s svojimi udani-škimi značkami. Vedno je bil bolj močan, bolj preudaren in moški Še potem, ko sl je že ustvaril lastni domek z ženo, je od-|el v zadnjo brigado. V ženi je videl človeka, ki ga je neizmerno ljubil. Tokrat Slavček sicer ni odšel z doma z veselim srcem kakor draga, prejšnja leta. Zena je bila potrta, mati mu je branila, češ da je že dovolj tega tavanja — saj sl je ustvaril svoj dom In da mora začeti drugo življenje. Nikdar se ni izmikal klicu ljudstva in koristim naše skupnosti. Tudi tokrat je premagal vse težave in se klicu odzval. Prišel je lz svoje sobe v kuhinjo k materi in se poslovil: »Zdravi ostanite!« In tako je odšel s svojo tomistro na rami. Z materjo sva skočili k oknu. Zaklicala mu je: »Niti roke m! nisi dal!« Nato ji je 51avček odgovoril: »Saj se tudi ne izplača, ko bom pa kmalu doma!« Tokrat je odšel na Vransko in dejal, da ge lahko vidimo vsako nedeljo. Obiskoval nas bo, ali pa mi njega. Se od žene v tovarno se je šel poslovit, vendar je pri stisku njene roke pogledal stran, kakor da je nekaj zakrivil. Bilo mu je težko. To pot sem ga prvič v življenju videla zamišljenega in nekako potrtega. Odšel je. Nikoli ni mnogo pisal, kadar je odšel z doma. Samo sporočil je, da je živ in zdrav. Mislil je, da je s tem dovolj. Preden je minil teden, je prišla kartica, da se ima dobro, kar Je bilo tudi res, saj se je takoj vživel v vsako delo. Nikoli ne bi mu bilo tako hudo, da bi o tem potožil; tudi takrat ne, ko ga je starejši brat Toni našel v partizanih na pol golega in bosega. Tudi ženi je pisal. Šla ga je obiskat na delovno mesto in se naslednji dan vrnila. Prav nič vesela ni bila. »Videla sem ga. Mnogo in odgovornega dela ima,« je rekla. Zamišljena je odšla. Bilo je drugi dan po njenem povratku. Ko sem gledala skozi okno, sem zagledala mali avto, ki se je ustavil tik naše hiše. Iz njega so stopili štirje funkcionarji. Ob pogledu nanje mi je začelo srce hitreje utripati. Tudi oni so izmikali oči, ko so me zagledali. Vedela sem, da prihajajo k nam. In res so stopili v kuhinjo, kjer sem bila tačas sama. V neki moreči tišini posedejo okrog mize in nemo strmč predse. Vprašam jih, kaj se je zgodilo, da 11 morda iščejo brata Toneta, ki je bal ravno tačas v službi. Nekaj sekund trajajoča tišina me Je silovito mučila. Nato me eden od njih prime za roko in pravi, naj bom močna in trdna — »Slavček, da se je hudo ponesrečil ...« »Mrtev je, mrtev,« sem zakričala in se opotekla proti vratom. Kam sem bila namenjena, ne vem. Padla sem. Ko sem se zavedla, sem sedela na stolu, v kuhinji okrog mene pa je bilo vse polno ljudi, nemih ln žalostnih obrazov. Slišala sem samo klice: »Slavček, moj zlati Slavček! Kje si moj sin, moj Slavček?!« Bil je resnično mrtev. Nepopisna žalost Je zajela vso našo družino — popolna tema, kamor koli se obrnem in pogledam. Vse potrto, vse nekako prazno. Gledam mater, brate, gledam njegovo ženo... Nismo mogli verjeti v to resnično, strašno novico, da njega ni več. Banditska roka mu je pretrgala nit mladega življenja. Napaden je bil od dveh podivjanih banditov, ki ne zaslužita, da bi še kdaj hodila po svobodni slovenski zemlji, za katere osvoboditev je dal svoj delež tudi naš nepozabni, v duhu vedno z nami, naš Slavček. Ne samo jaz, tudi vsi naši imajo v spominu te nepozabne in strašne dni, ki nas spremljajo, kjer koli bivamo in hodimo ... Obvestilo S 25. junijem t. 1. smo pričeli spet z redno avtobusno vožnjo Zagorje—Trbovlje—Zagorje. — Odhod avtobusa iz Zagorja ob 7. uri zjutraj in ob 10. uri dopoldne — povratek iz Trbovelj v Zagorje pa ob 9. uri in ob 11.30 dopoldne. — Ob nedeljah pa vozi izredno v trboveljsko bolnico; odhod izpred restavracije v Zagorju ob 12.30 opoldne, povratek lz Trbovelj v Zagorje izpred trboveljske bolnice ob 15.30. Avtoprevoz Zagorje o/Savi. £*tafat tet fi£zf»ef£ JčJrn se Je pognal za njtr “°tel ga je zadržati. »Z najinim pogovorom še n Sva končala,« Je kričal. Niko je odhajal še hitreje ] rot>u kraterja. Ni se ozrl i Razjedene stene ognjenikove, ‘rela, ki so se med krpami d J0* svetlikale od usedlin žvep ',n salmiaka rdečkasto, rumei ® temnozeleno. »Ne domišljuj si, da si mi 1 Potreben. Tudi brez tvoje p •Poči ne bi poginil od gladu.« Niko se je sunkovito obm •Toda kemik ne bi bil poet h>koli! Vsaj ne tako hitro. enostavno tudi ne bi Preživljal. Pa nehaj s tvoji Pitjem! Pri bogu — zadnja le sc ii Je boljše godilo kot meni Govoril je mimo, četudi Je i.!®?1 vse trepetalo. Da, J8m T^el prav, tisočkrat prav. R > ne bi smel snubiti Korist* ^Povedati bi se ji moral. . *Ali je ne boš postil v mi je Pozabil?« je vprašal Jfli jjNe! Ne morem!« ji bom povedal tvo Ko Je Niko spet prispel do observatorija, sta komaj sedli za mizo Silvina in Fiametta. »Halo!« mu j« zaklicala Silvina. »Končno!« Opomogla si je že od naporne poti v ostrem jutranjem hladu. Bila je spet dobre volje. Mislila je na čudežno doživetje ob sončnem vzhodu. Oči so se ji lesketale, ustnice so se Ji smehljale, ves njen lep obraz s prekrasnimi obrvmi, čistim čelom in mehkobo njenih lic je žarel. Njen obraz je bil sproščen, veder. »Obe sva se tako bali, da ste zdrknili v žrelo Ognjenika,« se Je šalila. »Dolgo vas m bilo. Voda za čaj je že petkrat vrela. « »Da, da, zakasnili smo se,« Je pristavil Niko ln padel na klop. »Ste trudni?« »Skoro!« Silvina Je pogledala proti vratom. »Pride gospod J8m kmalu za vami?« »Ne. Ne bo ga. Nam preostane v čast, da spravimo njegovo prtljago v Katanijo. Jdm Je odšel v Linguaglosso.« »Tako? Torej z obema gospodoma lz Milana?« »Da, z njima.« Niko ni dvignil oči. »No, kaj takega! Veste kaj!« je vzkliknila Fiametta. »Kar naenkrat! In prav nalašč v Lin-guaolosso! Pot, ki je dolga devet ur. To Je naravnost blaznost!« Niko je segel po čaju, kakor bi umiral od žeje. Silvina, ki Je sedela na drugem koncu ozke mize, ga je gledala v obraz. »Trudni ste videti. Ne bi smeli ostati tako dolgo na vrhu gore.« »Ne, ne, vse to Je le od žveplenih par.« Niko si Je z robcem brisal obraz. Na hrbtu roke je imel krvavo brazgotino. »Ali ste padli?« »Spodrsnilo mi je. Pot Je naravnost Od sile!« Fiametta si je le počasi opomogla iz svojega začudenja. »V Linguaglosso! Ne razumem ln ne morem razumeti! Čemu kar naenkrat v Linguaglosso?« Nikov obraz je bil pepelnato siv. »Prav gotovo vam bo vse pojasnil, ko ga boste spet videli.« »Toda kdaj ga bom spet videla? Kje naj čakam nanj? V Kataniji? Hotela sva še danes nazaj v Agragento.« Niko je skomignil z rameni. »Počakajte ga v Kataniji ali pa Agrigentu. To je vseeno.« Zdrznil se je, kajti Silvina ga je ppazovala. Segel je spet po čaju. Roka mu je trepetala. »Kje je Lorenzo?« je končno vprašal. »Mudi se zunaj.« »Recite mu, naj vse pripravi. Ces bo, da mislimo na povratek. Ne, ostanite, gospodična Corda! Sam mu bom naročil.« Odšel je ven. Silvina je nagnila glavo; vsa zamišljena se je igrala s kroglico, ki jo je zgnetla iz drobtine kruha. Fiametta pa Je hodila z rokami, ki jih je prekrižala na hrbtu, okrog mize. »Nekaj se tukaj ne ujema,« je razmišljala. »Prepirala sta se. Seveda! In zaradi tega je J8rn odšel v Lin-guaglosso. Pa ravno tjakaj! Devet ur! Ta človek vendar nori!« Silvina ni mislil* na nič. Njene bele, negovane roke so drsele, Igrajoč se, po mizi. Toda sproščen, veder izraz na njenem obrazu je spet izginil. Ko je Niko odprl vrata in zaklical v sobo, da so mule pripravljene, je počasi vstala. Pred hišo pa je rekla Fiametta: »Premislila sem se. Tudi jaz bom šla v Linguaglosso.« Niko Je vzkipel. »Kakšna neumnosti« je dejal ostro. »O, nič se ne bojte! Pot mi je dobro poznana.« »Toda vi ste se odločili za to pot dve uri kasneje kot oni. Poleg tega...« »Kaj ste hoteli reči?« »Da Je pot v Linguaglosso celo za utrjenega turista naporna. Vi pa ste ženska...« »Saj mi je pot vendar poznana! Sla sem že po njej.« »Mule vendar ne morate vzeti s seboj. Poleg tega ne dobite med potjo kapljice vode. Deset ur! In Lorenzo je pri nas. Človek ne more sam v Linguaglosso.« »A jaz pojdem kljub temu,« je vztrajala trdovratno. »Ne, ne boste 8UI« Fiametta je privzdignila ramena in molčala. Začela se je ukvarjati s svojim nahrbtnikom in ga urejevati. Vstala je spet šele čez nekaj časa. »Ali je si-gnor Vopeli šel takoj z obema Milančanoma ali šele pozneje?« je vprašala. Niko je priprl oči; v njegovem obrazu je bilo nekaj grozečega. »Odšel je za obema šele čez deset minut, ko se je premislil. Prav gotovo ju je dohitel.« Fiametta je prav tako priprla oči in pogledala Nika ostro, toda rekla ni besede. Molče je zadela nahrbtnik na ramena in čakala. Ko pa se je Niko še en- krat povrnil v sobo, da poišče tamkaj neko pozabljeno stvar in poravna račun, se je Fiametta hlastno poslovila od Silvine. »Ostanite zdravi, signorina!« »Ali hočete res na nevarno pot v Linguagloes«}?« jo je vprašala Silvina. »Ce se vam kaj zgodi, če...« »Nič se mi ne bo zgodilo!« Odhitela je, preden se je Niko spet vrnil. Ko je Niko prišel iz hiše in zvedel, da je Fiametta vendar odšla po svojih poteh, je divjal. Klical je Lorenza na odgovor, zakaj je ni zadržal. Zahteval je od njega, da teče za njo In jo privede nazaj. Lorenzo je kazal svoje bele zobe. »Mula ne bo hotela Iti do žrela.« je dejal. »Sicer pa — zakaj ne bi gospodični dovolili, da dela po svoji glavi in gre po svojih poteh? Ce ji je všeč, da gre še enkrat na vrh in od tam v Linguaglosso, zakaj ji ne bi pustili tega veselja? Sestop v Linguaglosso je zelo zanimiv. Prav nič se ji ne more pripetiti. In če poti ne bi zmogla, se lahko zateče v Časa Cam-pieri.« Niko Je zagodel nekaj nerazumljivega v odgovor. Nato »o odšli. (Dalje prihodnjič) Planinci v Radečah so delavni Mlado Planinsko društvo v Radečah lepo napreduje in pridobiva vedno več članov, zlasti med mladino. Sprejelo je velike naloge, ki jih tudi vestno izpolnjuje. Med drugim je obnovilo markacije na Kum, ki /e priljubljena točka mnogih planincev. Sodelovalo je pri gradnji In ureditvi planinske koče na Lisci, kjer so Radečani uredili eno sobo — v sodelovanju vseh planinskih društev Zasavja pa pomaga graditi planinski dom na Preho-davcih pri Triglavskih jezerih. Društvo ima še mnogo načrtov in dovolj dobre volje, da jih uresniči. Kmalu bo markirana pot na Veliko Kozje (987 m), ki slovi po svoj) značilni planinski flori. Po njegovih pečinah so še pred 25 leti skakali in se pasli gamsi, katerih zadnji je izginil 1. 1926. Pri zadnjem kmetu na Planini pod samim vrhom, pri Mesojedr cu, po domače »prt Jazbecu«, bo shranjena štampiljka in vpisna knjiga za obiskovalce, po možnosti bo pa društvo poskrbelo, da bodo planinci pri njem dobili tudi okrepčila. Tako bo tudi ta vrh v našem Kozjanskem spet dostopen planincem in izletnikom, saj je eden izmed najlepših vrhov v tem okolišu, gotovo pa najzanimivejši. Nekdaj je bil priljubljena Izletna točka in upajmo, da bo spet postal, d asi je sedaj dolgo sameval pozabljen in zapuščen. Vzhodno od Velikega Kozja, približno eno uro hoda v smeri proti Lisci, staji- prijazen, lep travnat hrib s prijazno starinsko cerkvijo na vrha. Hrib in okolica sta travnata ln se v zgodnji pomladi odeneta z modro odejo živobarvnih cvetov planinskega svišča, ki pokrije ves hrib kot preproga, da človeku kar zastane noga in dih v nemem občudovanju. Pozimi pa nudi lepe smuške terene, zlasti za začetnike. Tisti, ki so že btlt na Lovrencu — hrib se namreč Imenuje Sv. Lovrenc — pravijo, da je lepši kot Lisca. V zadnjem času ja postal priljubljena točka mnogih izletov in turistov, posebno radi ga pa obiskujejo loški pionirji in pionirke pod vodstvom navdušenega planinca tov. Skočirja. Ker si namerava PD Radeče zgraditi lastno planiško postojanko, je zelo verjetno, da sl bo zanjo izbralo ravno ta hrib, ki je dostopen iz' Zidanega mosta, Radeč, Loke In Brega, pa tudi Iz Rimskih Toplic po soteski Gračnica. Pot še ni markirana, upajmo pa, da bo v najkrajšem času. Društvo organizira mnogo izletov, med njimi v naše Alpe. Tako bo letos priredilo v juliju izlet v Kamniške planine in v Vrata ter na Prehodavce, udeležilo se bo proslave 60-letnice slovenskega plantstva v dneh od 1. do 3. avgusta v Vratih, kamor bo poslalo tudi štiri pionirje no- planinsko taborjenje meseca avgusta. Loški pionirji bodo pod vodstvom tov. Skočirja obiskali Sv. goro pri Litiji, Partizanski vrh, Kal /n Mrzlico — jagnjenlški pionirji se pa bodo pod voa-stvom tov. Zena povzpeli na Kum. Teh izletov se pa lahko udeležijo tudi radeški ta drugi pionirji našega okoliša, kajti PD Radeče razteza svojo dejavnost na ves okoliš, ne glede na meje občine. Tudi pot na Ostri vrh ali Svib-no bo v nafbltžjem času markirana, tako da bo tudi ta zgodovinski kraj, skalno gnezdo nekdaj slavnih in bojevitih Ostrovr-harfev dostopno vsem turistom in izletnikom, Vim. TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA" - Domžale pošilja čestitke delovnemu kolektiva radarjev k njegovemu prazniku 3. juliju. Lep razvoj rokometa v Trbovljah Rokomet, pred letom dni Se nepoznana igra v Trbovljah, pridobiva danes vedno Več prijateljev, saj pride na rokometne tekme sedaj tudi do 400 in še več gledalcev. Za to igro se zanimajo tudi v Zagorju, kjer so prejšnjo nedeljo odigrali propagandno tekmo. Se ne celo leto deluje ta športna sekcija v Trbovljah v okviru SD »Rudarja*, vendar je že meseca avgusta lanskega leta odigrala v Trbovljah prvo rokometno tekmo. Rezultat 10:8 za Krim je bil uspeh za mlade trboveljske rokometaše. V tem času je vadil novo sekcijo tov. Maks Radej, slušatelj DIF v Beogradu. Pod njegovim vodstvom je ekipa znatno napredovala. Skoraj nobena tekma se ni kohčala s kakšnim izredno hudim porazom — mla da ekipa je pa imela celo zmage, tako n. pr. proti moštvu iz Velenja in II. moštvu Ž$D »Ce- IZPRED SODISCA Kazen zaradi nedovoljenega trgovanja Pred sodiščem v Trbovljah se je zagovarjala Katarina Strnad iz Marka štev. 62, ker je predlansko in lansko leto nakupila pri kmetih okrog 1500 1 jabolčnika po 30 in 31 din, nadalje najmanj 20 1 žganja, nato pa je jabolčnik prodajala po 55 in 56 din za liter in žganje po 400 din, kjer je zaslužila precej denarja. Obtoženka se je zagovarjala, da je to storila, da bi si prislužila nekaj denarja, ker se je sicer težko preživljala. Sodišče jo je obsodilo na 8000 dinarjev kazni zaradi nedovoljenega trgovanja — v primeru neizterljivosti te kazni bi pa morala iti za 40 dni v zapor. Sodišče je poleg tega zaplenilo v korist skupnosti še 525 1 jabolčnika in 25 1 žganja. Tatvina v avtobusu Ker je na škodo Marije Bur-jes vzel s sedeža v trboveljskem avtobusu ročno torbico z 32.863 din gotovine in še zapestno uro, se je pred sodiščem zagovarjal Adam Oreški iz Prebukovja št. 77, Ut Hrvatska. Na sodnijsiki obravnavi Je obtoženec navedel, da je bdi res v avtobusu, kjer je neka poleg njega sedeča ženska pozabila žensko ročno torbico, Nadalje je dejal, da ni vedel, čigava je torbica, zaradi česar jo Je vzel s seboj, to pa zaradi tega, ker so vm potniki razen treh otrok že izstopili iz avtobusa. Izpovedal je še, da je torbico, ko je prišel domov, lepo shranil v svoj nahrbnik, da ne bi se izgubila. O vsem tem pa seveda ni nikomur povedal ničesar, ker se mu to ni zdelo važno in da je hotel zadevo objaviti v časnikih, kar pa seveda nj mogel storiti, ker so ga že prej aretirali. Marija Burjes Je pa na sodišču izpovedala, da obtoženec ni sedel poleg nje v avtobusu, pač pa Pavla Burjes. Navedla je tudi. da bi obtoženec prav lahko ugotovil, čigava Je torbica, saj je bila v njej njena osebna legitimacija in bi po njej lahko našel lastnika tortice, zaradi česar mu zadeve sploh ne bd bilo treba objavljati v časnikih. Sodišče Je spoznalo obtoženca za krivega in ga obsodilo na tri mesece zapora. Proti sodbi se je obtoženec pritožil, ker po njegovem mnenju ni kriv tatvine. Z lesenim kolom se je „branil“ Pred sodiščem se Je prav tako zagovarjal Anton Boštnar iz Planinske vasi nad Trbovljami, ker je 1. aprila letošnjega lota doma pretepel Angelo Kočar z 1 meter dolgim in 12 cm debelim lesenim kolom. Prizadejal ji Je bolečine na glavi in okoli dednega očesa. Na sodnijski obravnavi se Je obtoženec zagovarjal, da je Angela Kočar njega napadla z vilami in da se je pravzaprav samo proti njej branil, tako da Je Angeli Kočar prizadejane telesne poškodbe napravil v silobranu. Sodišče Je zaslišalo še Jožico Kočar, ki je izpovedala, da j* obtoženec na- padel njeno mater, jo Se izpraševal, kje je mati. Sodišče je Antona Bonštnarja obsodilo zaradi telesnih poškodb na 1 mesec zapora, poleg tega bo moral plačati Angeli Kočar še odškodnino 2400 din. Ostra kazen za zmerjanje Sodišče Je obsodilo Matildo Marčen, rudniško delavko, ker je ozmerjala Ano Stariha. Sodi- šče Je izreklo precej ostro kazen in »cer v zneaku 5000 din. To je storilo zaradi tega, ker se v našem okraju pojavljajo v vedno večji meri kazniva dejanja zoper čast in ljudje vse vprek drug drugega psujejo in to v treznem stanju, v še večji meri pa v pijanosti. Sodišče je mnenja, da je izrek trdih denarnih kazni eden izmed načinov, da se nekateri ljudje navadijo spodobnega vedenja proti drugim. IZ HRASTNIKA Uspehi u naših šolah so bili na koncu letošnjega šolskega leta boljši kot lanL Tako je izdelalo svoj razred na šoli 72*U učencev, na nižji gimnaziji 68*/« ih na šoli učencev v gospodarstvu 67*/». Na osnovni šoli je bilo vpisano 550 učencev, na gimnaziji pa 214. V novem Šolskem letu bo v 1. riJzredu okrog 160 otrok, torej za 4 oddelke. No — če bodo do jeseni pri novi šoli na Logu vsaj tri učilnice zgotovljenč, bomo te mlade novince spravili pod streho, drugače pa ne. Iz osnovne šole gre letos na nižjo gimnazijo 99 učencev; ker jih izstopi le 19, bo na gimnaziji prihodnje šolsko leto čez 300 dijakov, na osnovni šoli pa okrog 600 šolarjev. Vseh bo torej okrog 900. Nekateri učenci ln dijaki so šli letos na letovanje na Izlake, drugi pa spet na taborjenje na Gorenjsko. Tako se bodo me-' njavall vse počitnice. Selimo Jim lepega vremena, ki ga je bilo doslej še malo. — Skoraj vsi učenci iz vajenske šole so odšli letos v razne kraje Slovenije v strokovne tečaje. Ob koncu šolskega leta so učenci te šole priredili tradicionalno razstavo risb in obrtniških izdelkov. Po kvaliteti je bila ta razstava še dokaj lepa, po obsegu pa najmanjša od vseh dosedanjih. Je pa število učencev pa°-julija na LO MO Trbovlje (soba štev. 9, vojaški odsek), s“ morajo kljub temu zglasiti tamkaj do 10. julija 1953. LO MO Trbovlje, vojaški odsek. OBJAVA Uprava Dijaškega doma * * * v Tpbovljah sporoča, da sp rej mc v popolno oskrbo dijake za čflS šolskega leta 1953/54. Mesečna oskrbovalnlna znaša 3000 din-Natančnejša pojasnila se dobe pri upravi Doma. — Prijave 1 treba poslati (kolkovane s 30 denarjev) do 25. avgusta t. 1. n naslov: Dijaški dom v Trbovljah II., Savinjska cesta 14. Uprava