LETO-YEA* XVL ^TUS? TSLZ^
Chkago, 11L, petek, 31. avguata (Auguat 31), 1923.
1103. A«t •! Oti. 9. Iti?. utUrM m J«m 14, ISIS.
STEV.—NUMBER 206.
Governer Pinchot predlaga, da rudarji sprejmejo 10-odatotni poviiek mezde in popolno priznanje ozemurnika; "cheekoff" odpade Politično gibanje farmarjev in delavcev v Illinoisu.
Trust plina v Chieagu kliče pana na pomoč proti delavcem.
Tajnik sa delo Davia predlaga policijsko nadzorstvo za vse na-selnike tekom orvih pet let.
Na Kubi, Portoriku in Uaitiju se je pojavilo rebelno gibanje.
Inoiomstvo.
•Jlussolini poslal 24-urni ultimat Griki. Italijanske bojne ladje plovejo proti grškim vodam Fašisti zahtevajo vojno.
Jugoslavija ne bo aprejela Mu* solinijevih zahtev. Fafiiati vozijo topove iz Trzta na Reko.
Bavarska jc tudi poslala ultimat StresemannU. Nove homatije v Nemčiji, ki morda vržejo nove vlado ob tla.
De Valera izvoljen na Irakcm
Stavka delavcev v čikažki plinarni določena na aoboto, de kompa-nija ne mstraše delavskim aakte-vam. >. * •
PLINARNA JI PONUDILA DE LAVOKM PRISILNO RAZSODI-101 V SPRANO. •
Chicago* 01. - Ker je bil SI kaški župau Dever uspešen, ko se jc potegoval aa preprečitev šelez-ničarske stavke na obeh železni-mLMitmULJL UkSŠkaSL.im<-lu. se je Čikanka plinarna Thc^Peo-ple'a Gas Light k Coke Co. obrnila do njega a prošnjo, naj poare-duje med delavci in njo,> da bo preprečena preteča stavka, ki se ima pričeti prihodnjo soboto, če ne pride do porsvnave.
Glavni poslovni inšenir Čikaškc plinarne J. II. Euetace je v aredo odgovoril na ultimat 1,000 delavcev v plinarni ter o tem odgovorom zavrnil delavako zahtevo po 23-odstotnem mezdnem poviš-ku.
Obenem pa je ponudil načrt aa' prisilno raaaodišče pod naalednji-mi pogoji t
"Z ozirom na značaj vaših zahtev in velike javne interese v tej zadevi predlaga kompanije, da bodi vprašanje o mezdnem zvišanju in drugih podrobnoetih, ki ate jih predlošili dne 24. avgnata, nenadoma priailnemu razsodišču.
"Ukrepom imenovanih razsodnikov ae morajo ukloniti vsi prizadeti.
"Kompanije pristaja k temu, da ne bodo imeli razsodniki pravice zmanjšati mezd.
"Kompanija predlaga, da ai izberete vi enega razsodnika, kom penija enega, a tadva pa tretje, gs, ali pa imenuje tega župen. Če bi ne bilo to imenovanje priail-nih razsodnikov sprejemljivo za vae, potem je kompanijs pripravljena k temu, da iamauje vse tri razsodnike župan.
"En prepis tega predloga je bil poslan fcikaškemu županu.''
V poročila je nsdalje rečeno, da bi bile mezde v slučaju, če bi bilo ustreženo delavskim sahte-vsm, zs 110 odstotkov višje, ka-kor pa so bile pred vojno.
mijski uradniki so imeli sejo v sredo popoldne. Ns tej seji so sklenili prepustiti rešitev in skei-jo na kompsnijsko ponudbo vse« mu linijskemu članstvu, ki se je tu-filo na akod v četrtek zvečer.
Kakor sseoijo, bo unija spre. jela ponudek aa prisilno razsodišče, od katerega pa imajo delsv^ el pričakovati le malo, če sploh ksj.
Val naaelstkt ss koda morali regi-strirati takoj objprlkodn v
Waahingtoii, D. C. — (Fedcr. Press.) — Vsi naaelnikl, kl pri-ttojo v Združeno dršav«, se bodo morali takoj ob prihodu *>glatrl-ratl in potem bodo pet let pod litijskim nedzorstvom eko bo sprejet zakon katerega j« pripre-vil Jamea Davil tajnik delavake-g« departmenta, kl ae je pred krktkim vrnil li Kvropc. Načrt tega aakona bo predložen kongre-au Čim ao otvori v prihodnjem decembru.
Načrt ae glasi, ds ima vlada pravico deportiratl vsakega na-' »eloika ,ako ss v prvih patih letih, ko Ihi pod policijskim nadzorstvom, pokaše, da je "neaaše«
Ven",
Davkov načrt je pskollko dru* gečen od originalnega načrta, kl je bil predlošen sadnjemu kongresu In ne podlagi katerega bl ae
morali regiatriraai iitoaemel od časa do časa prijaviti aveanlm oblastem, dokler nlao državljani. Ameriška delavska federacija In dru|e delavake organiaaelje so bile takrat proti temu načrtu, ke* ao videle v njem naperjeno osf, proti Inozemskim delavcem, ki ee udeležujejo etavk.
Kidanji načrt je v bistva posnetek ruskega esrističnega zakona, ki je bil v Rusiji g« Aasa carja. Organizirano del«vatvo bo vodilo oster lwj proti taki predlogi.
TAPT SA BVOfTAVMMJŠB POSTAVI.	^
Mlaaoapalla, Mina. — Dva gova. ra, ki ju > imel najvišji sodni nsčelalk Willlam llo«rard Tsft, sta bila uvod za otvoritev konvencije ameriške odvetnik* »bor. niee v tem mestu Konvencija je bila odprta v sredo.
\X obeh govorih se je Teft ogre. vel za prlprostejše sodne procedure. Medanje zapletenosti ovirajo pravosodje, je dejal Teft.
bodo pust s ve pri proste jŠst bodo ljudje, ki nieo imovltf, leše dosegali tvoje pravite," jo aalr-dil Tsft. ,
Philadelpkia, Pa. — V tem mestu se bliža do<lrlaajg najrašja ameriška bojna ladja "Colora-do". Po svetovnem moraaričoem sporazuma, sklenjenem še pred nedavnim, je ta orjaška bojaa ladja sa veš let ali pa sa vselej zadaja, ki jo je zgradil U narod Opremljen* je a električnimi aa p revami vsepovsod, rsbi olje aa gorivo, njena dolžina meri S24 čevljev, la naredila ko 91 vozlov na ure. Posadka U 1.409 častni kov ia asoš j* ka peljala sva tu. ko ko to jeam itpuščeae v
laalh
HsUingfors. 30. avg. — Finska vlada je zopet priMa a terorist ič-ao kampanjo proti komunistom. Sedemindvajset komunističnih po-alaaeev v finskem parlament« je bilo aretfranik ki *es kamanlsiš*-no časopisje je zaprto bociaidea**
1 Hieago in okolica: V soboto »a vroče. Jmfoi vetrovi. "" r^retm r sada jih 24. arakt ter* 72, najutšjS gt Solacc zaide ffcfltfS.
PROSVETA
GLASILO SI
iaeopne rouromr mdmm ■pormejI
T ' " LASTNIH A 5U)VENSICTNA100NE PODPORNE JCPHOT* M
|1 cr> ia tri m»»*cf, in M togy»n«tvu IX Od •	^ ^
"	N . .U>v M	ku iai idh f liftMI
Nul^ m fM, hm* imm »Ok •
T R O S V E T A"
■■M_--— ----
"THE EMLI6HTEMMEMT"
O,... »( lW	»gjgLS^f'........
^■Šnbeertetioa CJjajolliMj
i: Usitrd Mam (e*rept CkUape) sad Cm* IS pce ymr?
t04 foreiga cogntr * $8.00 j*r ye»r.
^MBltloflhs FgDEZATTO PS
Dmimm w M^Jn m. pr. (Amgu.U sČ5> " .,,„1 4» VM J« • na 4mmwmm »etehle mw*«w». r»»»*He >• Ca*, ie mvm m Mtali Met.	______
MUSSOLINI ZELI |OJNO ZA VSAKO CENO.
Mussoiini nI poslal ultimata le Jugoslaviji, ampak
SLIKE IZ NASELBIN
£1 j, Mtaa — Kot je razvidno ic časnikov, alovi eljjeka naselbina v javnosti kot celo cvetoča pa naj si bo politično ali katoliško, v dobrotah ali zmotah. Pri vaem tem amo jako veselega in dobrotljivega
Čast amo imeli oglodati si vae; bodiel miljofiarje, njih hčere v ši-rokib, rujavih pečlarakik oblekah, ki eo ae hladili pri bistrih jezerih. Seveda jih ae ^zavidamo, saj Ima-
mo tudi mi isti. priložnost o pro-atih urah. Med Izletniki je bilo ta di opaziti kakeg* Slovenca ,kateri jc prihitel k evojeem ia hladiti ee. siti plevel pred svojo hišo na cesti,
T H ^
čevljev visoko, da ae bodo kače lahko zarejale notri. Meseca maja, ko ao pobirali denar ze olje, bi moral biti človek ie prav kapitaliat, da bi lahko odrajtoval, Kar po $10 ao zahtevali in dali do-ro garancijo radi'olja. Ko ao pa pričeli škropili, amo videli, da ao •amo po sredi ceste poškropili milo olja, po etranekih potih pe naj človek eam poškropi, če hoče. In če ai odbornikom rekel lepo besedo, naj bi malo bolje škropili, te je okorno tevrail: "What.do you u it nt t 0, go to h—". Meeto olja si torej dobil kletvico. Sedaj so po drogih obesili ogla-,da mora vaak posestnik poko-
Neki nedelje eo Slovenei obhajali pri spoštovani družini petin dvajeetletnieo poroke. Veeelje in zabeva st» ee vršila na njih kmetiji. Povabljencev in udolcieaocv jc bilo mnogo. Ravno iete nedelje ee je zbralo nekaj ljudi pri eloven-akem farmarju poleg jezera na lepi zeleni ravnini e par obsežnimi topoli. Tej domači zabavi ee je od zvelo lepo število rudarjev in njih
vedno pri veaclih ljudeh, je bilo vsega na razpolage, šale, burk in petje. Proti večeru nam je pa aeki mladenič sporočil, da mu je povedal neki rojak, da imajo na tej Kni piknik sami kolfieviki. Mladenič je sin katoliške družine, Id obhaja petindvajsetletnico zakona. Onih ljudi do eedej še ni bil noben "boljševik" ln eo ravnota-ko avojega prepričanja kakor katoliška družina, ki je obhajala 25-letnico poroke.
Sramotno je ljudi priimkovati v velikih družbah, ker tako je žaljo-nih doati ljudi Te beeede aem napisal is razloga, da javnoet ve rea-nlco, da ae ne puetimo blatiti od mladeniča bogatih sta riše v. — Me-kdo g piknika*
zdaj jc z ultimatom osrečil tudi Grčijo. Mussoiini najbrž drulin £ wkaj trgovcer. Kot ne-sanja o tem, da podvrže Balkan italijanskemu imperij* lizmu. Saj njegova ultimata se ne dasta tolmačiti na drug način.
Grčiji je poslal ultimat, ker so banditje ubili v albanskih gorah italijansko komisijo, ki je imela določiti mejo. Mussolinijev ultimat Grčiji Je veliko bolj poniževalen kot u^imat, ki ga je poslala Avstrija Srbiji.
Mussoiini zahteva v svojem ultimatu, da grške vojaške avtoritete prosijo na razumljiv način oproščenja, in da se vrle pogrebne svečanosti v grški katedrali v Atenah, pri katerih morajo biti navzoči vsi člani grške vlade. Grška flota mora pozdraviti italijansko zastavo. Uvesti se mora obširna preiskava in morilci se morajo prijeti v pet dneh po dostavljanju te note. Grčija mora plačati petdeset miljonov lir, v pet dneh. (To je približno dva miljtna in pol dolarjev). Vojaški pozdrav umorjenim, ko jih prenesejo na italijansko bojno ladijo. Poleg teh zahtev so še druge v ultimatu.
Ko je Avstrija poslala svoj ultimat Srbiji, se je ves civiliziran svet razen centralnih evropskih držav zgražfcl nad takimi poniževalnimi zahfevami, ki morajo voditi do vojne. Mussoiini pa ni poslal le poniževalnega ultimata Grčiji, ampak je vanj zapisal zahteve, katere so neizvedljive, kot so zapisane, ako bi grška vlada tudi imela voljo, da jih izvede. Kako naj grška vlada na pr. ujame morilce v pet dneh po dostavljenju note, ako jih ne pozna, ali če ae nahajajo v takih skriviščih, katera niso znana grškim Varstvenim organom. Jasno je, (ia je Mussoiini poslal tak ultimat Grčiji, ker želi vojno in upa, tk Italija izvede s-pombfejo orožja svoje imperialistične želje na Balkanu. ^ Avstrija je hotela imeti svobodno pot do Soluna in poalala je ultimat Srbiji, ki je povzročil svetovno vojno. Italija hoče podjarmiti balkanske narode, zgraditi železniško pot do Carigrada in Soluna, kontrolirati izvoz in uvoz na Balkan in za to je Mussoiini poslal ultimat Jugoslaviji in Grčiji, ker sta ti dve iržavi na potu, da se izvedejo italijanake imperialistične želje. * Italija dolguje Ameriki precej čedno vsoto denarja. Mesto da bi plačala svoje dolgove, je pomnožila oboroževanje na morju in na suhem. Priprayljati se je pričela za novo vojno, ko še niso bile zaceljene rane, ki jih je prizadela svetovna vojna. Beda je zaradi tega nadaljnega vojnega pripravljanja postala neznosna za italijansko ljudstvo, ki je svojo nezadovoljnost pokazalo pri volitvah. Italija je drvela v prepad. V tem trenotku je širokoiiHtni Mussoiini se polastil vlade s pomočjo fašistov na terorističen način. Fašiati so morili voditelje delavstva, razbijali delavske knjižnice in zadruge in požigali delavske (Ipmove, Mussoiini jc pa čvekal, kako povede Italijo do take slave, kakršno je vžival nekdanji stari Rim. Končno je Mussoiini oropal italijansko ljudstvo še splošne, enake in direktne volilne pravice, da ložje izvede cilje italijanskih imperijalistov, ki ho sicer veliki v besedah, toda prav majhni v dejanjih. Ko je bila ta zadnja ovira odstranjena, je Mussoiini pričel pošiljati ultimate. Prvega je prejela Jugoslavija glede Reke, drugega pa Grčija. To znači, da namerava Mussoiini hkratu udariti po Jugoslaviji in Grčiji.
On računi na italijansko armado in mornarica Ampak prav lahko se bo zaračunll, kajti dejanja, ki sta jih isvršili italijanska armada in mornarica v svetovni vojni niso taka, da obetajo zmago, ako bi Italija imela opraviti hkratu a Jugoslavijo in frčijo. Ampak naj konča ta vojna kakor hoče s zmago Italije ali porazom zanjo, Mussoiini ne bo najbrž več ministrski predsednik, pa tudi "kuča" Savoja se bo najbrž tako zazibala, kot se je habsburška hiša, še predten je bila vojna končana.	■■ ■■■ ^^
Mussoiini mogoč e računi na pomoč Črnogorcev v! m ^ bodo Mmo dobrl ^ vojni s Balkanci, ampak U pomoč nI zanesljiva, kajtijviješi kandidatje pri dragi atraa-Črnogorcev je malo, pa tudi sami so podeljeni v razne stranke, najmanjša jc pa atranka, ki obrača svoje oči za pomoč v Rim.
Vojne priprave so ie v polnem teku. Italija Je poslala e baterije na Keko, pred njo pa bojne ladije. Tako
Detrott, Meh. —Na pikniku društva "Slovenski narodni dom" amo ee imeli dobro. Čistega dobička od piknika je ostalo društvu $395.84, a stroj za pranje pa je šel v Olcvelaad mr. Franku Kramarju ki ima meenico na 3852 St. Clalr aveniji. Bil je v Detroitu ter ee u-deležil prireditve. Kupil je vstopnico e številko 5200 in edaj fana pralni stroj, ki je vreden $125.00. Ko je mr. Kramar to izvedel, > naročil, naj pošlje društvo stroj sa njim ter obljubil, da bo dal lep der za dom v Detroitu, Mieh.
Da ee rojaki v Detroitu zanima-jo za Slovenski narodni dom, je videti po tem, ker je veeka veaelica, ki jo društvo 8. K. D. priredi, šte-vUao obiskana.
Kot tajnik tega društva morem Še enkrat omeniti, da imamo dva »oeebna eklede. V enem je nalo-ien eemo denar, ki ga &.<ofttvo dobi pri prodaji delnic, drugI sklad pa je is denarja, ki ga društvo do-bl pri veselicah in drugod. Denar dobljen pri prodeji delnic, mora biti porabljen eemo za nakup doma ,a dener, ki ga društvo dobi pri veselicah, je uporabljen upravne stroške. Doeedaj je b&o vseh stroškov za inkorporiranje, tiakanje delnic, izkaznic ia druga* Ka $152.04. Tako je eedaj v skledu za tekoče atroške $599.48.
Z delom v Detroitu gre ravno zdej bolj počaei, ker revno zde, menjajo modele v vaeh evtomobb-nih delavnicah. A apet bo zopet vee šlo e polno paro, kakor je po navadi v Detroitu. Slovencev ae je <«<111 precej neeelUo ,kar nea vae tu živeč precej venlL^^^^^^H
Ko bo zopet kaj bolji« c delom, bom zopet poročal. 8 pozdravo:
ako nc, bo kaznovan.
Pri naa v Oglesbjju, kjer jc moj dom, ima meeto avojo etrojno koso in v par dneh je bila veaka ccsta pokošena. Tukaj takega ne apre-vidijo in ao rajše izgubili nekaj htotakov s mestnim gasilnim strojem. Davek pa pri vsem tem vsako eto narašča.'
I Otroci morajo hoditi v šolo v nek eter aalon. Trebušniki i, očali pač morejo tudi tukaj vleči za evo-ic čeetne alužbe, torej je umevno, eam gredo davki.
Kmalu nato, ko eo bili poškropili olje in je že zlezlo v zemljo, eo pa še prišli e traktorji in razrezali vso leeto ,da bo dovolj prahu. Naš mestni odbor je že tak, da ne moremo doeti pričakovati od njege.
Ko bodo drugo leto volitve, pe naj zopet volimo na ta ne% in se vežemo z raznimi kamoftfžnikl ali pa še z Italijani in njih fašiatično stranko. Slovenci, it hočete napredovati politično in goepodar. sko, izvolite si kandidate delev-ake atranke, katera bo delovala samo za vae ter proti raznim kona^r-vativcera, hinavskim podrepnikom in zjvijalcem. Delavci, volite za te tvoje napredno stranke, ker e tem najbolj pomagate od-stranjevati vam nasprotni fašizem kapitalizem, — francis fav-
Livingstoa, HL — Zopet se oglašam iz te naeelbine, ker ae noče nihče drugi. Primerno malo je to meatecc, ležeče na ravnini, ki ie»a tisoč prcbivalcov e okoli 200 Slovenci. Na društvenem polju dobro napredujemo in tudi penoeni smo a društvom. Rov obretuje po tri dni v tedna, torej ne svetujem nikomur hoditi eem, ker naš premo-garskl čarter je zaprt zavoljo prevelikega števila delavcev.
Meneča aprila amo imeli mestne volitve in ker nI bila dovolj uiočaa Delavska stranka amo ee morali s<lružltl a Fsnnsrako-d-luvsko stranko. Nebesa ao nam obljuba-vali, dobili pa amo peklo. Če druga
31. AVOUBTA, 1923
(Workere' Party ni več eamo-stojna v politiki, ampak je v Federated Partner Labor Party." — Op. uredništva.)
HČjiŠUM.
hi, bo«e Izvolili Še prave nasprot nlke. Mnogim bi bilo treba očal da bi boljše videli voliti, eaj jih tndi mestai uradniki nodjo, de si e tem na previjajo reklamo. Po mnogih naaelbinah aem le
f Vatroelav Jagič. V nedeljo, dne 5. avguata je umrl jia Dunaju Veterooti 85 let znameniti alavist dr. Vatroelev Jagič. — Jagič je bU rojen 1.188. v VaraŽdinu. Po končanih študijah na Dunaju je bil hrofeso; v Zagrebu, dokler nI bil vsled avstrijskega abeolutizma odpuščen iz alužbe. Jagič je nato od šel v Odeso kot univerzitetni profesor, nato je bil poldican v Berlin. Po upokojitvi Miklošiča je po etel njegov nedednik ne Dunaju. Jagič je ikdal celo vreto razprav o slovenski književnosti ln jeziko-slovju in je veljel v teh etrokah kot prvi etrokovnjak na svetu. Njegove zasluge sa razvoj in izpopolnitev eloveneklh jezikov eo neprecenljive. Večna elava njegovemu apominul — Njegovo truplo prepeljejo v VaTaždln, v njegov rojetni kraj!
Kotranja politika etojl v znaku počitnic. Vee atranke ee priprav ljojo, da a kongresi in škodi utrde avoje atališče, dočim je Beograd pust in preganja vročino z odmorom. Večina miniztrov je itak iz Beograda odeotne.
Odstavljeni dr. Korošec. Na katoliškem shodu bodo govorile eko-raj vse klerikalne korifeje, samo dr. Korošcu nI eeupena ta Čast. Peč pa bo imel slavnostni govor dr. Brejc, neerečni oče Markovega protokole. Kakor ee vidi, ee pripravlja SL8 se novo poloaiijo.
Papeški nuncij je proteatiral pri Scograjaki vUdi, ker da je bilo pod krinko agrarne reforme odvzeto aamoatanom nad 800 orelov zemlje. Bcograjeka vlada jc izje-vile, de bo atver preiekala. Pri pogrebu agrarne reforme bo torej eaiatencija duhovščine zelo čeatna. Blagoalov 18. marce reete trajno.
Proeteetna stavka telezničarjev. Vsled obupnih razmer, ao uprlzo-tili Železničarji 3. avguata 24-urno protestno stsvho, ki je končala bres incidentov, ial, da ne i onim uapehom, ki bi bil potreben. Naš šelezniški minister Velizar Jsako-vič ee je ob priliki etevke blamiral do koati, ker jc dejal, de železni-čerji nc stavkejo zaradi preznih Šelodcev. temveč vsled eoliderno-ali a Madžari. (Na Madžarskem jc aem reč splošna stavka železničar-j*v .ki pa je eicer le končena.)
Poštna hranilnica v Beogradu > vroderte pričele poslovaU ln al
Iz ust bivšege governorja Penn-eyivenijc je prišla žalostna vest, da je Harding umrl, ker ae je bil odrekel žganju. Mož je rad pil "Škotsko", toda' ko jo zaaedel predsedniški stolec, ni hotel kot nejvišji uradnik v deželi kršiti po-etove. To je bilo zenj uaodepolno.
Kakor tiati nesrečnež, ki je žejen utonil v vinu!
e o o
Novice o napadih na ženske niao več novice. Ako je napadalec črnec — ali če je le osumljen na-pada—potem ae zgodi nekaj vaak-danjega. Linčan je. To ni abeo-lutno nič novega.
Novica pa jc, če je napadalec takoj drugi dan oproščen. To ae jc zgodilo ta teden v Chicagu. Kdo pa jc bil napadalec! Nlgerf Nope i Miljonarjev gin. In to je zopet ete-ra reč.
Velik el, gospod bog Dolar t O Of o
Publika je prva.
Kje, kako in zckajf '
Kadar je treba na primer rudarjem povečati mezdo in jim dati še nekaj drugih ugodnoeti. KakJno vpitje 1 Publika, pubUka, publika! Publika no sme trpeti. . Kadar je v nevarnoati dobiček kepltalietov, ki eo ukradli premog v zemlji ,tedaj "trpi" mieterijo-zna publika in hlapČevaka banda tolče po bobnu, kakor da ee podira svet.
Če pa rudarji atradajo in prezebajo radi beraške mezde, je pa publika tiho kakor riba v tolmunu. O, publika takrat prav nič ne trpi! Naj rudarje ia vee mezdne delavce hudič vzame pri tej priči — viao-korodna gospa publika je popolnoma zadovoljna z razmerami, kakršne ao ,in hvali Boga, da ni dru-gače.
r Kapitalisti, ki ao ukradli premog in oropeli mater Zemljo ze vee'njene zaklade, lahko zaštraj-kajo vaak čaa; lahko zapro premogovnike, če ee jim zdi po trebilo in izpro rudarje ,in celo mesece nc bo niti prgišče črnega goriva prišlo izpod zemlje. In teda| je vee v redu. Trpeča publike ne pogreše ni-čeear.
Samo takrat, kadar rudar ji zahtevajo drobtino —"pasjo drobti-no —»baronovega profifa, eemo takrat zrojl užaljena publika in kaže na ozebline. f Zmrzni,publike, zmrznit
Radič pride v Ameriko, ialfodi
-	v Ameriko, Kadi«
.i
Nekoč bodo pisali (takrst bodo rUali z elektriko): BUa je eivai-zacija v takozv|ni kristjaruki er; ki je zblazneU iu izvriila samo! mor. Bila jc pokopana v doliai Jozafat in velik kamen so ravslill ne njen grob ... Ker je bila rsv. no tako barbarska kakor pr*^ paganaka era, spada zgodovin*
obeh v eno kratko poglavje • • •
Zamorci v Afriki se dvigljo proti svojim evropakim gospodir-jem in zahtevajo neodvisno repub. liko.
Za božjo aveto voljo, nigri, p0 čakajte aaj Se ato let! V tem časa se morda zdramijo Jugoslovani... Ne delajte nam sramote! J
• e •
P«/; '	-»1
Coolidge jc zvita prikazen. Po čaaopiaju je grmelo, kako bo s "veliko gor ječo" prav po roose-veltovsko ugnal rudarje ia opera, terje in preprečil stavko. On ps ni storil tega. Izročil je vso stvsr Pinchotu, češ: Ti, prijatelj, se pe. čaj e tem ln neai prste v žrjavico. Jaz bom kandidat prihodnje leto] ti morda nc boš, zato pa odjo.' varjaj...	j
e e •
FaSistovski vulkan bruha uiti-mete te dni. Musec^lnl bi red imel vojno z Jugoslavijo, Grško in • kom šef Mogoče miall ,da je zdaj pravi čaa za "obnovitev starega rimskega cesarstva".
Kaj pa dela liga narodov? Nič. Je ni doma. Sla je po gobe.
KT.B
PISMA VA POŠTI
v Chicagu imajo eledeM rojaki: Chernich Olga, St. 513, Andrej Furjo, St. 530, Marin Klarich, it. 557, Marin Klarich, St. 558, Maj-cen Anton, št. 570, Mikulac John, št. 573, Marin Purtic, it. 582, Ms-rinlo Suaich, št 598 in Jakob Vo-. zel, št. 602. Pleme dobite ne glavni pošti v veži z Adama ceste. Pol«| tekoče številke povejte tudi kraj, odkoder pismo pričakujete. / -'-™1 @-a-• —
U8TNI0A UBIDMIŠTVA
Keffi, Ohk). mm VaS prispevek k razpravi o zavetišču in tisksrni j« prišel prepozno ^orej ga ne moro* mo več priobčiti. — Pozdravi i
w» o i c-, k" ->i ^-i j rci u> u?
a - e ., V

P? \
JU ž t
NOVA KNJIGA! NOVA KNJIGA!
"Pater Malaventura

Uni |kx>m1, toda l&rno, nmodtfalco m B«l-	nir* if"•^.»rf K. T.blrie-	" n
*f!*ti v x«a to »Mit »ov. .vetovai^hr. tej^^^bz: k"Pi" " " ""
V kabaretu
Spisal Zvonko A. Novak. Ilustracije narisal
Stanko 2ele. Izdala ia založila Književna matica S.N.PJ.
Povest is žtvljanja ameriških frančiškanov
nerikLU imi
To je prva slovenska knjiga v Ameriki, izvirna elike. Fina trda vezba. Stana $1.50 • poštnino vrad. Rojaki, eazito po toj knjigi, no bo vam Šali
Naročbe sprejema
Ki^iievna Matica S. N. P. J«
2657-59 So. Lawndale Ave., Chcago, lil. Izpolnita, tzraiito la pošljite na gornji naalov sledeči
NAROClLNI LISTEK.
Ka jtšavna enatlca S. H. P. J., Chicago, III.
Tukaj pošiljam $1.10 aa knjigo "Pater Malaventura" ia *<V kabaretu", katere mi pošljite takoj poštniase prosto.
Naalev

(Opomba t S tem lietkom je treka tndi po-

PETEC. 31. AVGUSTA, 1323
h delavtktgi sviti.
(Federated Press) li*** molj« ▼	tkotijl v
bil pred per dnevi krvav pretep med fašisti ln klerikaloi. Paiiatl ao napadli pogrebni sprevod, ki jc ftol za nekim bivšim vojakom, radi tega, ker je bil pogreb v rokah katoličanov.
' Sydney, Nova Skotija. - Bri-	Dva angleška miaijonarja vbita
tieh Empire 8teel korporacija, ki	na Kitajskem.
^ prcprešfla podnje m. rde za | ^ngaj, 3() ayg _ Dyt ^
•jO odstotkov jeklarskim dtlav-	^ mia*jonarja Sta bila ubit* preči
cim je delu "	neksj dnevi / provinci Scčvan. U-
tnije teh delaveev. Dnuba je	mor gQ izyifdi banditje J
ab najboljše unijake Uvee in zdaj misli, da je prišel
Do Valera izvoljen.
Dublin, 30. avg. — Kamonn de
S tako "unijo", pa »	■ *** veštno v
kr« pwm»	*	okraju Clare, kakor pokazuje štet-
je glasov, ki e ni končeno. Kolikor do zdaj snano, so samo štirje
Jjl i i v • ------m	-
pravi čea, ko lahko raaderc orga-
flitteijo jeklaraaih delavcev a y
' Organizacija d*l*™ev j« uata- f
.klad iz kntereira Je uo w,aj 1B*no* Mmo *tlrJe
rsžr88£ is ^ubllc";i ^siracd ™*
bo gmoiuo F« P	tudl grofica Markie\riez. Vlada
•Tft^ff T^a^Sfal i,n* do 23 mandatov, ueod-„dnji stavki Iz tega sklada, * ^
bodo poravnali tudi eodnl stroški Uboriti 0 F	' ^
onih delavcev, ki so bili aretirani ln obtoženi raznih "zločinov" v ivrzi s štrajkom. Unija ae je obrnila ns vso delavske organizacije v Kanadi aa pomoo in je Ic ns brsla $2500. .
Kinooperatorji ssgrosiU s stavko.
New York, N. Y. — Vefi ko ti-6oč operstorjev atrojev za kinoteke v ncwyorških gledališčih, ki imajo .v sknpnoati veš ko aiiljon sedežev, je zagroailo a stavko 1. septembra ,8e lastniki gledališč ne povišajo plače ca 25 odstotkov. Operatorji v gledališčih, ki imajo 300 do 600 sedežev, prejemajo zdaj $50 tedensko, zahtevajo pa $62.50; operatorji v gledališčih s tUo* sli več sedeli imajo ždaj $60, zahtevajo pa $75.	I
Razne vesti.
VIRIŽNIKI NAVIJAJO OllIO PEKMOOU.
Wash1ngtflB, D. O. — Odgovor nost sa visoke cene antraeitnega premoga laneko zimo je premogovna komisija kar naravnost obesila premogovnim verižnikom ns vrat
V mnogih slučajih je prišel premog is jame v štiri roke, preden so ga dobili prodaj^ei na drobne, kar je seveda neznansko podražilo trdi premog.
"Če pride dne 1. septembra do stavke," se glaai komisijsko poročilo, "potem bo aeveda pomanj-,-----------------------w------
kanje trdega premoga selo Čutno' volj šaea, da preeenita tiato jav
in zahteva po njem velika, in Se se kupci in prodajalci Še niso zadosti naučili iz dosedanjih Izkušenj, potem bodo neodgovorni in nesramni verižniki imeli iznova jsko bogato žetev.
"V »lučaju, da ne bodo mogle državne ln zvezne oblasti določiti pravih cen, potem morata gledati kupec in prodsjaleo na to, ds ne bosta morala plačati zahtevanih pretiranih cen sa trdi premog."
V ALAflKI NAiLI ZLATO.'
Anchorage, Alaska. — Poročilo o tem, da so našli v reki Tok-l«t, ki te5e šestdeset milj od železnice, jc tako vplivalo na ljudi iz Nenane, Healjja in drugih notranjih krajev, da se pomikajo v eelih karavanah proti imenovani reki. Zlato ao zasledil! v reki Toklst Indijanci. Reka Toklat izliva v reko Nenano. Pot, po ksteri gredo ljudje k obljubljeni "ki, pelje preko narodni park Mount McKinlej.
padli in razdejali atan fašietovske
odikt.
ku
■sspsta rwfkisdi slofinakih ao ee kosrfaerjl peljali v avtoma <l,jtnJ Nato oo ss fašisti spravili biln skozi eoteeko is Janine r Aaa-J*» prtfe, ki eo pripomogle, da je U fjaarento. Bilo je okrog »tieat W,i ^»toriea poalana v ješe. Vse moških, ki eo sajeli avtomobil o«l ** so bila napadene in pretepe-[obeh strani In oddsli okrog M * m »*kaj jih ja pobegnilo a strelov, nskar ao izginUi brez sle-T ml i dreiin« prič nieo dn. MM0 zdaj le ne ve, kdo so
PIHOHOT PREDLAGA URNIK IN lO-ODSTOTBN PO VtfKK.
(Nadaljevanje s prvo strani.)
governer prečital avoje predloge. "In v petek m zopet snidemo z vami."
"Tako tudi mi," ja dejal Sa mue! D. Warriner, ki je govoril v imenu premogovniških lastnikov. "Tudi mi se snidemo s vsmi ob istem Čaeu."
Vsako upanje na apravo v sporu neposrednih pogajanj med delodajalcem in delavcem je splavalo po vodi, je rekel governer. Ali javna koriat zahteva poravnanje bres vsakršne atavke.
Cel sistem mezdne leetviee je v antracitni industriji zastarel. Poln j$ neenakopravnosti," je rekel governer. "Predlogam, naj bo antracitni apravni odbor pooblaščaj predelati tiati sistem v teku enega leta. In v to evrho mu mora biti dana tudi potrebna po-moč na razpolago.
"Predlagani deeetodstotnl po-višek je priporočljiv radi tega, ker je treba velike aposobuosti med premogarji, in ker je kopa-nje trdega premoga v zvesi s veliko šivljcnjsko nevarnostjo. Vsako leto je po 500 premogarjev u-bitih in 20,000 telesno poškodo-vanih."
Governer je poudaril, da bi javno mnenje izaililo poravnavo. Kakor je rekel governer, je dal obema strankama za odgovor do-
no mnenje.
V governerjevem predlogu ni vpoštevaaih dokaj izrečenih želj, ki ao jih neprestano poudarjali in zahtevali aastopniki premogovnik lastnikov, posebno je snašil-no to, da ni »governer predlagal prisilnega razaodišča v nikakšni MM.
Dokajšnim zahtevam antraeit-nih deleveev je ugodeno v governerjevem predlogu, ali so pa nekatere točke v njem, ki aiao na noben način všeč premogarjem.
KUMOLNI MEČE ULTIMATI NA VSE STRANI
Eskapade fašistov.
Him, 30. svg. — Mussolini je is-Bova posvaril čssopisje, da ne amejo tia|ati protifašističnih član-WinveatL To je dokaz, da ae ?esopiaj<? ne ozira na Mnssolinljev
'-■kon glede tiska. Pred nekaj naiijaneae agnacij« ▼ j«*u»
»o listi poročali o dogodku niji in na Grškem, zato je grška * Molinelli bi i kii Unlsiim« kWiA .l./l- /vtcrovnrna M »Hkratni
(Nadaljevanje s prve strani.)
vlada je poslala preiekovalni odbor na bojni ladji v Santl Quaran-to, albansko pristanišče v Janini, kjer ae je v bližini Izvršil umor.
Gonatas In. dtugi odgovorni grški voditelji >o mnenja, da ao Albanci ubili italijanske komisar je in ne Orki.
Rim, 30. avg. — Italija zahteva odškodnino' in sadoščenje od Grške v petih dneh radi umora petih komiaarjev razmejitvene komisije v Albaniji.
Uradno poročilo ae gtaii, da ima itulijanaka vlada dokaze, da je maaaker komisarjev rezultat proti-Ralijanake agitacije v julnl Alba-
PROSVETA
Križev pot praviiiiigi človeka.
Lahko ae preganja reenioa, utajiti se ns asorol
im aajuaktoK MUaaem Dttek ab IVk
ari.
— - •»•• |n>< wv«n v	i I i J i »it 1»	»*l —,v rf- ------
'liiiolli blizu Bologne, kjer so vleda odgovorna za petkratni
^JIJ^M s Ženskami na čelu na- umor.
Umor je bil Uvršča v torek 26.
rzanizaeije. Ton poročil je bil avgusts. Umorjeni so bili general tok. kakor da je ljudstvo le skraj- Enrieo Tellini, vodja komUije, no ^zadovoljno a fašisti. To je major Laigi Corti in poročnik ^•zka^ilo Mussolini ja, da je izdal Msrio BdnaclaL Dslje sta bila ulH-
•	,	U elbanaki tolmač Carvcrt in la
kratkim je bfio šest fa«- fer Farnitl. Vai eo Italijani. T p4r"»tru oboo jenih na dve
Napad nanje je bil iz v rim. ko
Ameriki Slovenci se še dobro spominjajo, kako so kradli denar v starem kraju po končani vojni, kl ao ga potiljall svojcem v pismih, da bi jim omilili bedo in revščino, dokler niso prijeli tatov na ljubljanski poŠti. Spominjajo ae tudi, kako ao Proeveta in tudi nekateri drugi lieti oUgoaali te do name tatvine U pisem v Jugoslaviji ia poaivljali ondotne oblasti, naj se vendar ganejo ln napravijo tatvinam na pošti konec, ker take tatvine jemljejo ugled Jugoalavijl v tujezematvu. Zgodilo ae ni ničesar, dokler se ni našel na ljubljanski pošti uradnik, ki je tatove naznanil, in sicer naznanil naravnost ameriškemu konzulatu v Zagrebu, da jfi napravil potrebne korake, da' ao bili tatovi prijea
Uradnik, kl je izvršil to hvala* vredno delo in possagal zbriaati črni madež, katerega ao utianiU poštni upravi v Jugoslaviji poštni tatovi aa ljubljanaki pošti in oni, kateri ao jim drfsli vrečo posredno, ker so niso pobrigali sami od eebc, da se odkrijejo previ krivci, je Milan Detela.
■ Ako.bi MIlan Detela kaj takegs storil v Združenih drlavafa, bi ga poštna uprava povilala na aaupno mesto, ker amerilka poštna uprava sna ceniti uslužbenec, ki čuvajo dobro ime poštne uprave. V Juga slaviji ao je sgodilo drugače.
Vesti o tej aferi v «t ar okraj-akem čaeopiaju nam podajajo ale-dečo sliko:
Po rassulu stare, črnožolte ln nazadnjaške AvstrorOgrske, zlo-česte msčehe delavoev in kmetov, se je ustanovila nova država, ki je noaila najprvo ime Jugoslsvijs ln kaaneje kraljevina Srba, Hrvata l Slovegaca, v kstero so v začetku gledali dslavel in kmetje s velikim zaupanjem. Tudi ameriški Slovea-cl ao pričakovali veliko pd nove državne tvorbe. Ali nova vlada je biljS daleč, tam v Belgradu, v Ljubljani #o ostali v sedlu stari avstrijski škricl, ki bolehajo ns tisti domišljsvosti, na kateri so tr peli v stari in razsuli Avstriji In ki sO da povedati s besedsml: "Komur Bog da urad, temu pode li tudi pamet."
Detela je po njih mnenju isvršil strašen sločln, sa to, ker nI najprvo šel k svojemu predstojniku in mu ponilno javil: Da na ljubljanaki polti kradejo denar ia a meriških pisem, da je tatovom pri šel na ele4 ia da jih posaa. Po tem ponižnem javljanju bi moral naj-ponižnejše proeiti, ko aau naznaniti Utove policiji, da jih prime ln spravi na varno za omrežje.
Da je bila atvar taka, potrdi dejetvo, da je poštna direkcija v LJubljani uvedla diseipllasrno preiskavo, poleg ao ga pa dsll še prelakatl po klerikalnemu adrav-niku nekemu dr. fterkotu, češ, du je duševno bolan, ker d domišlju je reči, ki niso resnične. Dr. fierko, ki je vajen takih nalogov lo Is sts-re Avstrije, kstsri prihajajo <><) zgoraj, je aeveda Detela sposnsf bolnim.
I Ml sloer ne vemo, sko ga jc kle-rlkalni doktor pretakal ali ne, srn-psk toliko nsm je snano, da jc sporočil poštni dirskciji v Ljubljsni ds je Detela duševno bolan.
Kcj pomeni dieelplinsrna pre-Iskava, kaj sdravaikovo potrdilo, da je Detela duševno bolan 1 Prvo pomeni, da Žele Detela kaaaovctl, ako le ne popolnoma odkrilati. Zdravnikova Izjava pe pomeni, ako se birokrstom potrgajo vai "štrikl", ga aa podlagi sdrsvni-kovc Izje ve lahko upokojijo.
Detela je Stsr sedem in Arideoet let. Sej teko so poročali čaaniki v starem kraju, lata leno in dffc neti o mala otroka. In človeka pri teh letih hočejo upokojiti, ki bi lahko delal najmanj |e pet na jat let pri poštni upravi.
Zapianik o diaeiplinarni pr.-kka vt kl ee je vršila proti Detelu. po kezuje jaeno kot beli dan, da je pri bolj sdravi pameti, kakor Usti noštai birokretjg, ki ga eamijo, da je duševno bolan. ||fta se nali titsteljl prepričajo, da nI Detela dulerno bolan fa sekaj je prišel v disciplinarno preie-kavo/ prinsloms sapšsaik e dieei-plinemi prelekavl dobesedno, katerega je saaeeel nek lahki vetrtf na našo uredniško mizo. fttstelji bodi dobili Iz rprašaaj ia edgove-rov tako jasne etiko, da jim aodbe nbo teška.
PrefU k M. p. r. »44, ptef. ti.
In tr Uga je nastala mrlnja	pn	>svaetei>at«


PIhuo ^oltaaga »Cjuakta Milaaa Oe-
teU i daa S, Julija 1SS1 ameiikaMkaiaa laaalatu v Sagiebs.
Navsoči podpisaal.
1'eitno alaiatratvo v BaograJu je s od It oktobra IStl K. S9.S10 depo.l«lo aatl dUekeijt ptaaio, kl ste ga MU da« S. julij* 1CS1 piaaU aeierlkaa | akeaa« koaaalsts v Zagrebu, Is edredllo, sa v ta« oairu pretokolsrltae aaall lite.
Prebral Vam ke« pisma ad stavka de alavk* la Vam stavU petem peeaaaaaa
vprU«uj«. osirema aakteval ed Vas po hUAja pojuaiia aa Vale asvadba.
Predao pe te tterUR, Vaa proaba, da ml povaate, ali je te piaaie ose, kl ste ga Vili predali 4/V1I. IStl prt poŠtae» aradu Ljubljaaa S priporočaš ped It. ZftS aa Ameriaaa Ooaaalar Bonriae v Sa* grobu ia ki ste gs bili U/1Z. ia l/Xl IStl pri poltasai rsvaatoljatvtt v Ljub Ijaal v prooej oatrem teaa reklamirali. Odgovori Te je ravae tiato pismo. Vpraiaajo: To pismo »leve, kakor j« aav«deuo peš sar« kuvaji, sledešet "Projal aem dopia od IS. aprUa
la tega paasaa bi bilo raavidao, šs sts se bili Is kdsj prej obraill as Is keasalat.
Odgovori Obrali sms ss eakrst prejo aa ta koaaulst ia pveall taterveaelja glede preterbraaja ia aea ms obešen asaaaail, da aem raakrll uoiaiake tat
vlao.	»
Vpraiaajo: Kadaj prlhJUno Je bUo tet Odg.: Aprlls sli maja 1MJ Vpr.: Kako sts priiu aa Idrjo, da sts ! obrnili aa ta koaaalstt Odg.: Ker sa mi jo voska prolaja, kl m jo bil vlolil pd ljubi jaaaki polt al direkciji, savratla. Vpr.i Kako prolujo »i.Utat Odg.: Miallai prolajo, da se prekUSs moja pretariraajoi te prolajo sam vie-IU pri ravaatoljatv« ie jo aaslevU as minUt r»tvo| dobil Sani u.t polt naga rSv watel>*t \ a r ril ter, da js mlaistvstvo odobrilo mojo preterlmaje.
Vpr.i Ia kakega raslega sta ae ebrsili aa za»i<>|>atvo tuje dršavs aa latsrrei aljo, daai ate Imeli mešaest, aM>jo pro lajo prodlelltl rodplm petem t
Odg. i Takrat Is alssm kU pragmatl sirsa U ulaam vedal, d* ml t 17 alalb. pragmatike ez 1914 aadl molaoet, Ša pre.tiotlm svsjs lolje srsataslas di-rektao lefa oeatralao poltse upravo.
Ksr asp bU v etlekl radi boksal moj« leaa ia ssm as vadao bal, da bem t silŠIm aopet aa daislo » g. direktor Dor. Debelak ms je aamre« epeso 10. msrss teti, ds bom aioral ns delale, sko pri poltaem uradu Ljubljaaa I w M mogel oprnvljatl poverjene alulb' aiaam vedal v veliki raibarjeaeetl, v kateri eem takrat daa aa dsa livei, gega Uboda, kakor ds saproalm pomell ptl amerilkero koaaalatu, kstsri je ge* love bil aa delsrsklk tatviaak ssjbr leSarosirsn. Fovdarjam pri tem, da las je.*, dir. klor, predli o me ja dodsUl v UoltM.vanjo jirl uradu LjubljanH tri podrediu vodatvu lenake oaebe ia al oer adjuaktlaje Belil, kar m ig Iskko umljivlk vsrokov ssaatrst aaao ss pe-nilevalno. Ta goapedldas je bila selo pripravljena, ds alulbuje aa isaa deps« ata g. ssdpoltarja Tavfnrja ped mojim vodatrom, teda g. direktor • tem al bil ■adoreljea. Ml da ml sa asups vodatvs urada asdpeltsr eam. Ko sem S tem vpralel oadpolterja, ml je ts odgovorili Ulejte, aedaj ae ps name lagpvsrjs, ssj •om Vas itsk dobro kvsll/leiral.
Kar as Ulo alulbevaajs pri poltaem urada Ljubljana I, je bile ravso te ee. poaredal vzrok, ds sem plesi amerilka ms kesznkts. Zadetkom aem bil doda I jen oddelka ss ksrtlraaje, katera sla* Iba js blln aama kot aUroJIega sradal-ks primerne. TS slslbe ps »plob slaem opravljal, ampak sapi bil drsgl dsa eb uaatopu alulbe določen ia keaalgairaajs paketev aa ptesism. Pri tej »lalbi eem ae prekladik ranuntega me je dlagnatlra-k, da ml je mladi ofieljeat Crralgoj eb navaolaoetl alug nkaael, da meram pe lokalu vlaka eb t0H h le aadalje kea-•iffalraU pakete, M ds dragi ae bede «a menoj delali. Niaem smstrsl ss aveis ilollaeat, da eprnvil le te dele, ker j« ob tt. uri Imel« presekati meja pred-P>aaaa »Ialba Is M mersl eetatl as ara-•ln asjmaaj de tt b, le bi kotel dekes-Aatl vpieovaaje, rsadeljevaaje la aopet-»o vpleovaaje pe alusak razdeljenega paket aega materljak. la te dek ae blU, kakor ee aU »»o v Hali alsga, deleleal »oAnl aradsiki la towj te dek al bUa vel meja aakga. Ker me Ja aebk, aem ae laf vlaal, ako nI aem Imel dela, gret v urad, a me ja vadae srsdui ravna Ulj g. Pogalaik aa podit v*. Umevse js, ds »ea^eb ti k la rad šel dem a, ker sem rel popoldaa presebal is ker aem bU d meda je le prsv Isles, eel pepddss uamrel slaem sldesar sssllvsl.
Obolel sam. Vse savedeee ekelseetl m pa šejatve, da je misletrstve »vrni* lo meje pete« peltaegs rsvaeteljatva V I.jabljnal predlofteno prelaja v sada* vi pretertrseja, ae take upihak ee m», de sploh siaem raamilljal » I«, lil J« lopeatao sil ne aaprealti iaterveaelje /a »t opat v m t nje Šrlsve. 1 Vpr. i Ali d akte bili v e vesti, ds Ike-I ujele egkdn nale peMae upre ve, ie
I	ae r tako dallketal sadovi kekor je de
II	»raka afera, obralete m ssatepetve t« jo drlevet
Odg.: ga eveje «aebe sem Ml preprU /sa, ds peStse mlaiatratvo lake gloda meae kakor gkše tatrai emertkaaalilli dolerjev eplek al Mle lalermlrene, oal r«ma Ja bile tefermtreee k nerede*«*. Ker se ja al ver Itak obrat anvela pe *e ^pkje, tedi ai mogla eeteil pribrMe i.tnrriikem« keeealete, rfa.H ker se lo-dt aeMrrtZkl Iktl e tem obširne pieell. r rodno ee« Ml kvetii le pet. eem ss t^i obrali najprej na poda ara doetie a r|n IgtM) ia pesae/e ne laleklre n. r. De k Kravje (JUSj.sIJ eU eln k H. #ae edkleolk vmhe peeeadevaaja v smJ , < .4 prt petne« mkfatrslre, iaš 4a rta dobile e meni prt prltes« remeteljrtra e LJaMjsnl alnbe '.efersmelje. Ker teke aalet al kjer iealemW, ae« ema. trsi sa ertel khed mserveaelja K
l<rtpre«MS postal eprevl s te«
		
iSkfeaska Ntrodit		Podporo« Jednota
Ualenertinus S. aprtk fS04.		Inkeep. IT. junije 100? r drtavl lllin«k.
OLAVtfl iT AN. ses7.se aa LAWNDALE Avg.. CHICAGO. ILLINOlf
larrševalni odbor: UPPKAVNI ODSEKi fndaadnlk Vkooail Cnldbar, pedpeedeodnik Andee« V idr lak. K. P. D. V, Šmm il, JehMtevn, Fo . nI. Ininlk Mattke« Tnrk, tajnik bolniAkoe* oddolhn aino Nerak, a* klnenjJk Ai Vogrlok. nrodnik »U.lla Jole Tivertnlh, •penvkelj flnaik FSip Oodlnn. J?
POHOTNI OOtKKi tokm Umdorarood, predeednlk, 407 W. Ha, St.. iprtn(llold, III., Mnrtba laleeefcae, Im tTiTBirborto.. Okio, Pred A. Vider, Bea S7S. Klr, Min... Joka Ter4etJ. Ben Si, Hondereonrtlk, Fe., Jokn Gorlok, 414 W. Nop tt« TleM. IU.
BOLNIiKI OOaBK. OSBKONJk OKBOSJKi BUa Novak, aeedaadnlk, SSS7-SS ie. Uvnšnle Av, CkMaa«. IU
VZMOONO OKBOUKi Jneob AmbmlM. Bon BSS, Mame. Bun. Fn.
John Grel olj, I4UI Feppor Are., CUvol.nd, O. ZAFAONO OKBOUKi Anton inkr. Bon 104, Grnee, Kane., nn Jnaeeapnd.
Mnn Mam, Bo« 1SC. Hubl. Mlnn., nn aoveronnpnd. Mlbo tngel, S4SS S. Wia«keater It.. M^rre/, Ulnlu
d
Nadaomi odbori
laednlk, tata W, SStk it., Ckleoeo, III., Pronk Froeeor Avn., Clevoknd. O , WUIIam iltter, 0404 it. Cink lU
Združitveni odbori
Fraeb Znlu,
. Frank Aleš, Ili4 ie. Cvn«ford Are.. CMoege, | Jelke Oven. MU W. iftk St., Ckkng^lll.
III.
VIA PtiMA. M ae nnnnlnJo aa peale al pmdoednlke m fradaededllre 1. N. P. J.. HiTat to. Lnw.dal. Are., Chlontn.
Joa. Sbnk. 4404 Orton Ct . Cl«valnnde|P|HH^pi VBHOVNI SDBAVNIKi »r. P. i. Kom. IU1 it. Cink Av^ Oemlnnd, O II lwie«li>il s fl* odbornlkJ, kl dolnjo r (lavnem nradn.
m.u >i ažminiiiti M _ IU.
ViB SAOKVB BOLNIŠKE POOPOBK se NAiLOVil Belnllbe taj. nlltre g. N. P. J.. scs7-c0 in. U»ndnk Ave., CMoegn, IU.
DKNAKNK FOilUATVB IN iTVABI, M ee llloje al. lavrlevolnegn odbnrn ki jeitaeta voMo ee nnalerei Tnjnlltvo i. N. P. J., sss7 ss to. Lown.
Vtg*ZADBVE V EVEII Z BLAGAJNIŠKIMI FOtLI eo nnllliejo n« \ J., ieS7.Se lo. Ln«ndnlo Ave., Ckleegn, III.
•••lovi BlngnjnMlvn 1. N. F. J
Vae filliBi alede pnelevanja e gl. kvrlovnlnam odbor« e« nnj polil Jejo Fmnk I Slin«, praiiadnlk« andnnrnngn odbore. «l|ar nnelnv J« egneaj.
Vdjpkhim (rt-^poretal »dedb ee naj polil jejo nn naelnvi Jokn Under-
Vsi depkl la drngl epki, nnnnnniln, aglnal, narelalne In »plok vae knr
t v aveel a gUettnm lednete, nnj ee pnlllja nk nnelen ,*FroivetnM, ISST-IO > Lnarndnle Avo., Paleago. IU.
tel eem take šeaell ssm k prsvteo ia aadoKeuje.
Vpr, i Ali uvide« st«, ds Js U korsk Ml sd V slo atrsal aok nepremtlljen in ds M Mle sa Vna manj rkksutko, ako M ss bili svsatuako tudi brea protipl-•sne uradne peti dlrektso obrnili na peltao mlslstrrtvo uairoma as g, lefa te sfrsvtV
Odg. i tedaj svidlmate, ke sa je ss
dava r a leta po nalogu p«iAtnrBn •trstva raaao raapravljatl, medtem ko takrat v avojl raabnrjenoati skem ml-
•Ul sa to, da M moj be«ak megsl Ike-dovstl ufkdu polt ne uprave la te tam bolj, ke^es Js poatepnle s menoj Uke, ksksr js pepksao v odgovoru as nraj-laje vpisšsnja. Tuši me je bolele, da ee nekaterim uradnikom, kl as v delarekl aferi ve« aH msuj prissdeti, ai agedlla prsv ali, pal pa se ostali as avejih me attk, ozlretas sok svssrtrsll.
Freeim, ds ae ts maj korsk se ema trn ket sterjeu Is budoMJe, ampak k kal erodetvo sa dooego mojih pravic.
Vpr. i Nedelja js veeblns Valega j»l *aia je t Ker aa le atvar sploh nI ni! uredila, ftvoUm rt sssaealti, dn **n\ Ml sleer lo kot prlla ssalUka, toda rell moram, ds aa ml vea prsv novorjeiao adi." Kaj rte kotali a lem rellf
Odg.t t tem eem ketel rell, da la nI aem dobil nubrnege aadollesjs is sever jot se ee ml adl, ksko jo mogole, de «e prilo pred aedlllem tako akbe popi-
^Vpr.i Katere prile mklliof
Odg.i FeltssgS tvetnlkn dr. Antona Vagsja la ursdaega ravsaUlja Joalpa Kurent« la Ljubljane 1.
Vpr.i V tej rt r ari prinašate prile m« pepkujeje pred aedlllem ssjilsMe." AH ematrate tsdl ts dvs gospoda ket v tej etvsrl priesdeti prillt
Odg. i Ker Is eodna rsaprsvs si do kenšaaa. sa morem pebliijo ssvaatl, v kakem amkis rta ts dvs geapod prlaa-
Vpr.i Kake rta Vas ts šva goapeda pred sediMem pepkals In eb knJerl prt-likit
'"Odg. i Bik ja to v preeasu, ke eem to> lil aradaegn ravsstelja Josipa Kureeta reši raalaljaaja lasti meaaea maja INI. Dor. Vagaj« j« kuoredal ket prlla le Kareat ket ebtoleeeei Isjevlk etn nbs. ds smn aele alab uradnik, kimam nebena I, da ae odtegujem ed dek, latrlge Is ds slMe ed kolegov mere, vask«k se me laegiblje. Der.» Vagsja se ja krasil • temi beaa-dami, Kureat pa v tem akkla In la prt pC«ail, da me a« mere alkamer dodeli-ti, ker Imam sek alebo pkeva.
Vpr/1 "Te laja" ao r akt« VIII/II4. tt ed SI/VI neke telbe radi rsalaljanjn /kali, katera stvar Je v aveai a tstvlae amertfc. piaem ertroms peeledlaa, ker ee« naanssU." Benkllt«* mi aetae*sa Je, knj »klik e\ "sveseM le "perte dk«", /
Olg': O. Kurent ml je elitsl, fsknj ae« naaaeetl tetrtae pelkljl, aa ps sja-m«. Odgovoril ae« m«, dn y> itak aam le vedal e le« ie še ae« eveje dellaort I« rteril, ke sam epesorll ss tatvine kontrol noge »rgnus. viljafs afkljels t Medene «e<š je rsstalU mejegn nmr lege eMs.
F rebrna* firev,
gftkljedeeo ob II k«ktega dk
SM 1
polt i b*»«ele ab h olkedcja« as egkdu, ke (iMke, ko je poročile nekega aO
Astes Voeeajak C r.
r p. kemke/. Mil. Iktels I. f, pelini adj. F
(Dslje priltodnjlč.)
Dolarska priaassa amrU
Uadon. 90. avg. — Ameriška priaeeaa Anaetealjs, bivša m rs W. B. U« da, kl je porošUe grško* ga pginea, je rčersj pmrta v Uh doau. Njen prvi sopmg ja bil a«w rlftki miljoaor in kralj pločevine Wil|iam II. Leode. Zepuetil je vdo vi 40 mijonov dolarjev. T« pre-■je vdora o*lneeda nn
podnika grškega kralja, nakar jo dobila v Ameriki imo "dolarska prineess". Miljoui, kolikor jih ni požrla grška diniatija, zdaj pri-(uidejo (i Je ne mu al ti u, k I se je ofte-i^l k neko rusko kneglnjo.
IZ PR1MORJA.
Idrijski rudaik so dobili od it s lijsnske vlade Angleži v najem proti letni najeiuiilni dveh tulljo-nov lir.
Znamenje (Aug, 31-23) pomeni, da vam naročnina poteča na ta dan. Ponovit« jo pravočaano, da vam lUla ne vstavimo. Ako lista no prejmete, ja mogofto vstavljen, kar ni bil pUčan. Ako ja val list plačan In ga m prejmeta, ja mogočo ustavljen, vsled napačnega »Bilo-va, pililo nam dopitnico ili navadilo tiar! in novi naslov.
Nali zastopniki to vsi dni-šivani tojnfki ln drugi so-stopnlkl, pri kalarih lahko
plačate naročnino.
Naročnina aa celo lato ja $5.00 ln so pol lota" pa $2.80. Člani*. N. P. J* plačajo pol loto $1.90 ln aa oaio lato $3.80.
Za mosto Chlcago ja ia lato $6 JO, pol leta $3.28.
Za Evropo slana aa pol late $4.00, bb vt« lato pa $6.00.
Todnlk suno aa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 80c g« poštnino.
Naročnino lahko tudi sami, poli jato na naslovi
UPRAVNISTVO
"PROSVETA*
2687 So. Lswndate Ava., CHICAGO, ILL.
lepa fbiuka sa blovmko,
katero ve«" I i dobiti službo pri dobri bili. H|»r« Jgie se šeneko v sls-rasti od 15 do 4A let. lis H |»o dO-govoru. Ako je njene volje, se laln , ko tudi omoti. Ulite na naslovi John llknaii, «717 Mef!n«»n Ht., Wew Duluth, ifiun.	(Adv.l
EAD BI IZVED1L.
kje ae ashsjs Jakob Vklee, ki js bil pred štirimi leti na 4U1& 24tli Avenue, Beatile, Waahlnglon V* njene rojak«- pr«mim, Al* k«le ve sn njegov naal"V, da «1 to itasnenl in ako eem šitsT naj se »firljaTt a^ni Porasti mu imam nekaj selo važnega Moj nealer je; Mike Mlreet U
Mnlle, UL .

hVUO V 9 daeck
AQUITANIA.........48,647 t-
MAURETANIA.......30,704 ta*
BERENGARIA.......82,022 Im
Pri Jam« kabtna m tratit«* rMH* potnika a t. .i. • poitcljami. KruM ob*dna, kadila ii in r«tiv«lM »<*•■ Pokrito pmntMd« unnm ItfMg na krito promenado n«<Jkrovjo. Maka> nth »kriii.
Cunardori Momt rd.r'1 m IspIsHJM » Juvotlaviij hitro, rmrno i« tanoaljiv«.
Za pot o i liatak in k "»5 ' • 4 rti* a pojatnila upra Bajto pri bili- I IV ■ Jan asoat« v l^jHIVI vala« - ^ilji^HUifl.
■ BS^^
če no, opraviti Imata
m
Jeetp Jur&k
DOKTOR ZOBER.
(Daljo.)
* Kad a bi bilo zvedela, koj mn Zober hoče, ali pravzaprav najrajia bi bHa Aa š njim, ko bi bila smela, ker iedaj je bila ona vselej ma Lišftevi atrani. »ko je proti Hsnčariei zagovarjal atarega čudaka, če ei prav ni znala iakati razlogov. Na poaied pa je prilU Hcnčariea k njuna, ki pa je naredila Uko kieel obraz, da so obema polle ve aele beeede in aU ae ločila, ona v grad nazaj, on v vaa, doktorja Zobra iekat.
Med tremi slivaad je imel doktor Zober pri-vezeno evilnato visečo vrvne poeteljo in jc ležal v nji ter pužil tobak k dolge pipe. Bil je aieer čiato brez dela, niti čitanja ni imel nobenega. Nad njegovo glavo eo bile lepe plave zrele čeŠ-plje, vetrno eo viaeie na polnih vejah, treba bi ee • mu bilo eamo iztegniti in pripognil bi ei jih bil.
A pipa je ataren bolje dišala, kajti ko je iz* pušil, vzdignil se je, da bi natlačii drugo. Zdaj pride Lisec.
"JJsš prav, da pridete. Tem le na oknu je tobak, natlačite mi pipo t" rele prišeleu. "Vi ete mled, moji udje so pa danes neksj trdi."
Ts stori po njegovi želji in ležočemu staršu •še prižge tobak.
"Sodaj mi pa prinesite moje naočnike iz izbe. Na mizi jih najbrž kje najdete na knjigi. Jaz vaa moram enkrat natanko pogledati/'jiadaljuje doktor in Lisce mu tudi to stori, dsai Jk bilo čudno motivirsno.
Btaree nstakne naočnike in gleda Lisca 'v obraz nekaj časa. Potem snsme zopet umetelne ateklena oči in jih vrže, v trsvo tjs, kjer je ležsls že njegovo ksps.
"Meni sc zdi, da ni nobene podobnosti, sicer ps mends ne vem več, sli morda nikoli nisem vedel, kakšne oči sem imel. Saj izreka že sveto pismo veliko modrost — Če ae ne motim sv. Psvel — ds Človek gleds v zreslu obrsz svojega roj-atva, ps il obrne stran In tskoj pozabi, kakšen js/r
Lisec gs čudno gleds,
"Ne samerlte, da vam nič ne poetrežem, d asi, ste povabljen goet. Izvolite si vzeti atol in sedite, de se neksj pogovori v«
POSVETA
S?
' Lieee atori tako. "Včeraj sem nekaj slišal, lar me zopet josi," začne starce. "Zarsdi tegs šiočem dsnes drugače s vsmi govoriti, nego bi bil, ko ne bi <M1 slišsl, ksr aem. Vendar prej moram še vedeti, ali je res ali ne. Včeraj sem bil namreč v krčmi e kmeti. Čeeih me še nekoliko vsseli med te ljudi zaiti, dael eo mi tudi kmalu zoprni, posebno, ksdar*se upijanijo In so potem krsvs Iz človeks. Oovor jc bil o vas; in žuosn mi je nstanko pripovedoval, kako js bilo tsčas, ko sts bils prvič v grsdu. Povejte mi sedaj vi 4e-li res, da vae — ona ni ssrsdi tegs hotela Vzeti, ker Imate nekoga* oči. Koga je Imenovala! Povejto ml vso stvsi4, kako je bilo!"
Lisec mu razloži, kolikor ss domisli onegs prizors in besedi. ~
"Blaznost aem ali tja, nekaj je resnice v vsem," govori stsree, kekor sem zsae. "To je do-kas, da se moja oeoba žo vedno opleta v nje glavi, pa da nisem posebno prijetno sprejemen. Ha, ha, ha, hal Potem bi bil jas prizsnesljlvt Čemu jsz boljši, kakor drugi, ki ao krivit In tako, ljubi prijatelj moj, bodem vam danea dal drugačen svet, nego bi t* bil včeraj, sc razume, Če ho-čete moj evet poslušsti."	*
"V kateri stvsri menite!" vpraša Lisec, '4Co bi bili včersj dopoldne prišli, bil bi vem — ker evs že vendar toliko besedi govorilo, da vaa morim nekoliko rad imeti — jas mon-ds tako-ls govorili Veš kaj, mladi moj snanss in nazovi-nečak, jaz ae sicer niš ne brigam za vea evet, toda na nekaj še vedno vee držim, in to jei na besedo svojo. Js« js nisem še nikdar prelomil, kadar sem jo mogel držati. In tako rad vidim. da tUdI oni, e keterim aem jas Se toliko govoril, kskor s vami, drže bceedo in moštvo, kolikor ee baš s moševsklml močmi da. < Posebno lshko je to, ker Itevilo takih, ki ao moji ljudje, je msjhno. V vsi deželi 1e resen vss, s katerim aem se prev slučajno seananll in s ketorlm sem prsv tudi slučajno morda več govoril, nego je mojo nsvsds. »smole eden. s keterim sem sede j ns stara leta o sebi toliko govoril, kakor s vsmi, In ta je pošten duhovnik, součence moj, tri ure od tod stojal nSStsnjen. Torej, pujatelj, ker ste v tako
tako, kakor vae jas pro-
majhnem štsvllu, storite sim, bodite moški In psM s menoj in videli boate. ds bresobzlfaejšegs člo-
vsks ne pobite kmalu, nego aem jas, kadar hočem hltl. Jas sem Rimljan za vas, mir aU vojno Imam
v togi "
"Ksj mislite o mani, kaj govorite?" vzplstn ti Lisec rdeč od jase.
"Prsv nič SNga, mirni bodite." govori Kober kskor ne bi bil prej nlčceair rekel.
"Ali gospod doklor. vi govorite tsko, kskor bi bil jas neksj aspošlenega storil, la tegs ..."
"Niste ie", pade mu Zober v besedo. "Vender me poslušajte, če hočete, če ne, pa emen in resi-dlva ae. Aat — aut! . . . Torej, kaj agm že jekel t Da, ko hi bili vi včeraj zjatraj prišli k meni, govoril bi bil tako-le; Prijatelj, vi vidite, d* »tare iaaaka v grada gori nima prav čiste pameti. Jaa sa svojo osebo jo sedaj obžalajem; dasl bi jo časih ns bil: ne vem, sakaj jo sedaj tako, mislim, da sem oolobel To ao pa moje etvari. Vendar aaj bode Uko ali inako, vi gospod inženir, ata moj goat tam In vesta, sakaj eem ves pone tjašil. Starka neče, da hi nje hči v prvi mladeet! snaaje storile, sate ae je vaa od kraja baU. 'Cle ra poeta, boni amifl' xdjn u vaa. VI ete še T dekleta zagledali, dekle ee je najbrž v vaa, torej ee je bati kakove mlad o« t n* hudaloati, kakor amo jo doUvoli tudi mL Treba je, svariti vaa. vi akta'as pravem potu. vf dosešete zlahka niče* ser, mirujte, mirujte, pustit« dekUteof"
"Jest" vpraša tud*m Lisec vea v ognju. Rober ae sasmeje nesrsmno vvaelo ia rrfe mirno i	,7-M
"Ko bi sc vi v zreslu videli, gospod lisec, priča Is bi vsm rdeČies vsšs, ki je prsv posebne vrst« — jas nekoliko po*znasa človeške obrate — da ste skoro popolnoms zsljubijeni v ono dete v
gradu. O tem že tudi vsi Ijodje govore in vsi vedo. Mogoče ds vi še ne, zato vam pa poveia
jaz."
Lisec hoče ugovarjati, a sUree jezen vrže pipo po trsvl in reče: *
"Poslušsjte najprej, potem storite in govorite. ksr hočete 1 Jsz vam ne zamerim, če eU Še Uko zaljubljeni. To jc ležeč« v mladosti Meoi j« t odi vseeno. Vendar vas bi bil včeraj opominjal in bi vsm bil rekel: Dečko, pusti to v grsdu 1 Nimaš npbeaoga pravega ftffenjs. Škoda za tvoj mir. Delaj rajši in pameten bodi! Mati je neum-na/Oiči sama o sebi nima ničesar odločevati, nje varuh pred nje polnoletnostjo brez aUre ne bode ničeear dovolil. Torej praktičnega uspeha nimaš. Dolgo čakati in opati na Uke reči je pa še ne-umneje. To bi vam bil najbolje dokazati mogel ja« iz svoje in is druge izkušnje. Da bi pa malopridneža igrali, lehkomieelnosti uganjali, celo mene ns laž posUvili, zato ste pa vendar menda prepošUn človek, kar moram is površja eoditi, zato glejU, ds kmslu odidete iz grsdu; tam je za vas in za ono dekletec opasno. Če ae hočete oženiti, glejte, da doboaU sebi primerno žepeko stvarco, ki bode za vami rada Sla, kateri boate obleko kupili, predno gresta k slUrju, in katere nihče ne bode vlekel nezaj; ki vam erajco opere, •hlače zašije, juhe* skuha, in kadar ste otročji, ds se igrat« ž njo. To je zs poštenegs moča, ki de-, nsrja v zibeli ne naijje popolnoma dovolj. Da bi se pulil, bojeval, trpel, naposled pa Še od nje same za nos vojen bil — to jc nepotrebnost In bedarija I Verjemite mi, to ni moža vredno."
"Gospod doktor!" kliče Ljeec — sli stsree mu prereže jsko oeorno i ts ugovor ter nadaljnje:
"Tiho, dokler vam jaz ne izgovorim, jaši ti vrag dušu! Jaz aem vam vendar dovolj glasno že po dvafcvajMkcl, da bi bil z vami Uko govoril, ko bi bili včeraj zvedel, in ksr ste mi vi dsnes ponovili, kaže mi, da je bedasto, z ženskami biti pošten. One niao nikoli. Torej glavo za glavo, zob za zob. Hudiča! Jaz bi vam lehko dokazal, da ame sedsnjs Ustnica meni hvaležns biti, ds aem tako postopal, kakor sem. Sedaj ps, ko čujem, da vas je v mojem inienu izgnala, vidim da ae me v drugem zmislu domišlja. Zato vam dsnes p a je m dru-l
«Hišen svet, nego bi. ga bil včersj. Ženske niso sa t
rugo, nego da varsjo, zsto ps si neumen, če enakega z enakim ne pdTročuješ .Skratka, dsnes vam dajem drug svet, nego bi gs bil dal vleraj -porabite prillto, dekletce je precej bogste, Če jo hočete imeti, evo, pomagsm vam jsz. Ako ne pojde izleps, pojde s mojo silo.",« ' > <'
Lisce vsUne razburjen in pravi: "Jaz ne bim odslej ničeasr od vss, gospod doktor; vašo ponudbo, ki je v dejanskih stvareh tudi popolnoma neoanovana, moram z vso odločnostjo^ odbiti. Vaše prejšnje besede in vsša sedanja ponudba so zs meno poniževalne in žslilne. Da bodete pa vi-drli, ds takih svetov ne potrebujem, imam čaet» posloviti se od vas; v šestih dnevih odidem odtod in iz Ugs bodete videli, ds ste verovsll praznim govoricam, če rea-imste za istino. kar ste go-vorllL Vsakemn dragemu bi bil dal drug odgo-
Jaalm Kersnik:
Strica v

AV0P8TA, 13».
Ameriko.
vorili. V« vor. ABoi lisec
Bogom!"
odide, Zober gleda smehljsje zs njim in rszne misli se mu pode po glsvi o tem, ksr mu je Zober po svoji šegi govoril.
Nevoljem je jsko.
In t Starec je mords govoril nekoliko reenlce, in glae, ki je od njega prišel, ni bil bres vso istino. Lbec ssm sebi no more tajiti, da ga je zanimala podoba grajske hčere več nege vsaka druga deklica, katero je doeedaj poznal.
Poštenje je od njega zahUvalo in previdnost mu je velevsla zvršiti svoj sklep: v najkrajšem času papustlti ta kraj.
Tedaj v šestih dnevih.
•Tri dni ae ni oglasil pri grajskih. Podnevi ga niti doma ni bilo. Ogibal ss je zlssti prilike, da bi se sešel s Lino. In rsvno v teh treh dneh, posebno pa v nočeh je 's nekim strshom iapreviilel, ds js resnica, ksr mu je povedsl stsri Zober. V navidesno mirnem in nedolžnem občevsnju s grsjsko hčerjo ukrsdla se js bila v njegovo are« tiho In počasi ljubezen, ki jc zedej razplsmencla v pekočo silno strasu
Hitro ae je bil »Mer odločil iti stran, pozabiti, kvešjem uneetl a seboj lep apomin na prijetne ure. Tedaj pa mu je bila atrašna muka, ko se je bližal Čas ločitve, in težavno mu je bilo ogiba* nje.
Vleklo ga je kekor sto vesl v njs družbo. O-čital ai je ssm nesp&metnost, razlagal ai, da sam pretirava, a vender trdfta volja je bila močnejša nego e*ec, premagoval se je ia ostal sameten.
O avojem namenu ni pripovedoval v gradn nikomur. Hotel ee je stoprv poslednji hip hitro posloviti: tako pojde brž In laže bode zakrivati, kar mu je hipno rasžsrevslo vso dušo.
Qd poslednjega pogovora a doktorjem Zob* rom tudi njega ni več iskel. Mož^nu je bil naglo zopet oduren, zadpje njegove besede so ss'lnu sdde ehslčne,
poglavje.
Bilo Je p<-tegs dne. Drugf dan je bU odločen as frihod. Lieee jc delal popoldne domi v svoj! sobi Krasen je«enak1 dan je bil. '
H kozi odprto okno psdo, kakor prej šs dvakrat, v ajegove sobo droban kamenček, pobraa v g.lolaj ia estnčen. Llese se etreane. Kdo je vrgel U peeek nl videl, ali slutnja mu je povedala gotovost * prvi hip. živa gospodična Una!
Gre k oknu In ona ee mn emeje take srčao ia ljttho od zdolaj s vrta do okna goril	t
"Kje ps tičitof Sekaj vos ai vol videti t Pri dite doli. jas grem v vinograd po breskve, vi a* motate spremltk" «
V Ume je Imel ns jesiku izgovor, latfl je. da sin lice žsri, a nobene besede ai mogel IzuatHi. al okna se j* odmeknil siren, vs4 klobuk In let vsa ao vrt k nji. kakor m« js akasala. saj al drugsče. i
(Dolje prihodnjič-)
vJkL ... \.(k
zs njim zapeti; .*. rsvno nisem "Zvonov" pesnik, držal sem se strogo Haderlapovih pravil gledt vsebine in oblike:
rjpojdiu
» Pri Ribn
Preljubi moj aUičekTorej poročila si Želite, poročila, ki naj bode specialno Vam namenjeno in naj ohacga v krotkih potezah, tako rekoč a kred« in ogljem risane imenitnejše dogodjaje v Slovencih. Dobro! Tako, kakor ava nekdaj, preden atc Hi tja v Min neaoto ali Miaaouri, Bog ga vedi kam, obravnavaU pri kupjei vina "res slovenieas", tsko od zgoraj doli s košste veje v mravljišče gledajoč, Uko Vam hočem tudi zdaj semtertja o tem in onem poročati, in vem, da Vam bode dobrodošlo, naj sksčem v slovstvu od Matiee do HaderUpa, v politiki 'od Zamika in Kluns do Tsf-fčja In krojača Želesnikarja. ŠU-vilo listkarjev med Slovenci ee jc v zadnjom času izdatno pomnožilo, in ako ravno toži v "Ljubljanskem Zvonu" (U baje tudi v nekoliko ekaemplarjih v Ameriko bodi). "Negoda z Golovca," da nimamo pravega fcljtona, imamo vendar Ukih dovolj, ki pobkuša-jo jn nameravajo biti feljtonisti. Kdo mi bo4e torej zameril, da sc še jaz vrinem v njihove vrste, zakaj potrebo čutim, da dam kaj pisanega od sebe, in ker ravno tako malo znam, kakor. Lipe Ha dčrUp, kdo da ima ključe do slo-venskoga Parnaaa, (če ne, bi ga v kompsniji z Lipetom zs kskim plotom počsksl), sa to se za zdaj še ne eilim v vezano besedo, nogo v tem obzir^ le bolj zadaj hodim; v nevezani prozi pa rad kaj ru čem.
Dar da, proza, preljubi moj striček, — U je zdaj redka raat-lina v Slovencih, ljudje so poetični postali — sH da rabim pre-menjeno Kastelarjevo primero, naš čaa jc zpet poetičen posUl, to se pravi: vezana beeeda velja!
Pa kakor tam v ukrajinski stepi za rojem kobilic hodijo Učne kajne, škorci in druge ticc, ta ko za našimi novimi peaniki lazijo gladni — kritij; lačni so vsi, ločijo se ps, kskor obe tiče, po perji, sil po — peresih. In tu di po vkusu, po slssti se ločijo. Neksteri korakajo mftrno drug poleg drugega in zobljejo, ne da bi izbirali, ubogo žival, nevoščlj! .vi si nizo. Nekateri se pa spri-mejo in tepo zs eden in isti grižljaj. Tu Vam je nekbv Črn, jesi-čen škorec, ki jc hlsstno, mamo požvečil lepo kobllicos^sj se pe zmuzne zs kljunastegs žrjsvs ter pravi: ti si jo snedel, sli je bils dobra f Ts gs ps debelo gleds, požira silne ter si mikli: Ssj sem mends res neksj storil f — O, to so vsm tički, ljubi striček, ti jezični škorci! Oni ljubijo le do^ bro, imenitno pičot
Med kobiliesmi tsm v Ukrajini pod letečim rojem pa lasijo o-ns ubogs, bolne in nedorasle re-vlce, ki nlmsjo peruti ,bodisi, ds so jih Isgabile po poti, bodisi, d n sc jim po lenobi sli drugače pokvsrtte: te pa krilneH trop brez izjeme muri in pobira brez "manire" ali pa a "maniro^M Za notranjo vsebino, za jedro U jedi ee ne brigajo tu ti požrešni tiči. oblika jlip je gUvna stvar, in kskor hitro tsks reva kobilica nima celih perut ali pravilnih neg, požro jo elaatno, in tem r#j ši. če ee ji koči na zadnjem b.< dru drži kaka tuja emet, ki sc je je pri jelš ns potn po rasnih tu jih njivah in vrtovih.
Stričsk, jss mialim, da sc ras-umevs; ds Vsm bode ps atvsr le bolj jssns, hočem Vem podst koncem densšnjegs pisma t ud faalo svojo poetično poiskušnjo Dejsl aem že zgoraj, da na Par nas le bolj zadaj hodimo in ker jc že 8triUr dejal, da "stežka že dohaja Haderlapa", ee tudi jaz nišam dalje upal ia eem oeUl za Listom, posebno, ker je ta sam deiil, da vsi "Zvonovi" pesniki nisi ratanu "narediti" Uke pes-mi j kakor je njegova "oj srečne so ribice". Te Vam je snana Iz Haderlapovih ,Jljubimskih pesmi** In ev|i jas sem polsknsil y
Oh sreene^so m ulice, ki nsd št zlo leUjo, veseli so pubeljni, ki po mlski pUv^ajo
m
Ns ono k raj lice, tsm lepši je pdlje,
-	aa onokraj Iške tam moje je de kič.
Bom mavtarja klical: Oj mavtar Štefč! Mi šrango bo vzdignil, da ^nagrrcj ae morč.
-	Oj &Ufe, oj Htef( ! En tolarček imam, čez Šrango me pusti in celegs ti dsm .
Glej trdo sem ga alužil okrogli U denar, % da vidim svojo ljubo, mi nI zs njegs mar.
Saj jo' bom zadnjič v#lel, aaj grem le pu alovo, oj, jutri pa na ajzenpon mi odmarširasso.
Partifirar že kliče in fantje vriskajo, t po praznih avojih aršetih pa roke stlsksjo.
Ksj ljubs podarila mi za spomin boš ti f "Klobaso tf bom zavUa in zraven regle tri."
Kaj nuca mi klobaea, in zraven regije tri! Saj vendar ne prežene iz srca žalosti 1
Ksko Vab ugaja ta* pesem t Kaj ne, da znam dobro za Ha-derlapom korake pobirati, Če tudi daleč za njim zaoztajam. Ali ni polna modernega tealizma, prav Haderlapovega, in v Ameriki bodete gotove^ veseli, da Slovenci zdaj tudi. v tem oziru na predujejo. Ako^t>a pesem v H«-derlapovem zmizlu ni še dovršena, pomislite, da g. Lif>e uči, da mora sl<tvenzki pesnik msziljen biti "z demokratičnim oljem". Jas sem tega "demokratičnega olja za pesnike slovenske" iskal > vseh štacunah ljubljaaakih, a ne pri Lazniku, ne pri Venclju. ne pri Plavcu, ne pri "plavi kug-lji" ga niso imeli. Naposled aem šel k prvemu špeeUliatu ljubljanskemu g. Fortunu. In tam mi jI povedal majhni, a gibčni Hugon Turek, da pcenike in pisatelje Slovenske bi bilo nsjbolje mszili-tl z — dobrimi honorarji, da ne bodo za sušico umirali, kakor se je lsni pripetilo Jurčiču in Erže nu, letos pa Hlavku tn Tonejcu; .pri naa v Evropi mazilijo zdaj samo -demokrate s — leskovim oljem. Tistegs, je rekel g. Turek, pa grodajaU g. Jože Umek ia g.
Pakiž aa vodo. Tja
Ker pa ne vem,
čauu ali | »a pri Itd v le vale« kdjnikov dobil pravo "demaC žično olje z« si o vena k e pesnike *
in ker vem, da imate v Ain^ obilo demokratizm« in še vee oU (če tudi "amrdljivca"), m t,),/ čam do Vaa, atriček moj ljubi pj, site mi, če ete morebiti tam r Minneaoti ali Pennailvanlji nsili kakšen tak poetični studenec de-l mokratičnegs olja, oglasite M \J nstUaa aepet vidivs tukajB
pod črto. Ns svidenje
» tnka
iedbj!
! V||
/ Bolhober. (Dalje prihodnjič.)
DcUvald Bat j« sila.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grončec
— jtmljito WW
Severas
Balzol
(paaj Mftn ko* Življaaaki Balaaa)
Priporočen za
Cena SO m SS center
: . ' - I
w i s r v r r a c o.
f D a H r A PIO S, IOWA
—:
ZA KUHANJE PIVA DOMA
y sslegi
in vse '
hmelj, ikfta ie. PoakaaiU k je doma pri am le aaibolili Is asies. Je tudi sbirko mčŠv, ianik lonca v, ttd.^H Mi vam deeUvimo naročflo po ps. •ti, točno v vee kraj«.
lem Is v pis>
d.
ia
PWU n
past pri
informacije na*. \
H FRANK OGLAR,
8401 Suporior At«m4 OSV^SAA
mmamm
COLUMBIA GRAMOFONE
od $3a00 ~ $250.00.	|
VELIKA ZALOGA PLOlč V VSEH JEZIKIH * sm saloff« »amikik inportiraslk "Homokord" rekordov.
Brezplačne cenike dobit« prit ,1
Victor Navinaek, 331 Grče vc S t, Coneraaugh, Pa.
wmmmmaaaBmmmmmmmamBmmA
Vsak je svoje si
kovač.
Ljudje navada« v nesreči tarnajo nad svejo usodo, toda Ao preiskujejo uzrok svoje nssiočs, bodo pronažli, da eU saoda in s* Ča taki, kaker so al ju Mmi provzrofill.
«a reg ali Seee rt>(« » S4SC.0S, kibr tadl VMsr pM|« Sobita adl
IVAN PAJK.
Noben« drug« stvar a« doprinese k V«ši sreči kakor adr»*M Marljiv« Mo la ranaa« vaffera«>a.
Napravit« ai Vaš naiia hranjenja ie danea In aložit« Tak prihranka v domači denarni zavod aa ^ . ;
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT',
kjer bodo sigurno nalofteni la Vam prinašali 4% obresti aa let«.
Dsaansa sakatila v atar« daaaavtaa lavlajaaas Uiao, brss is O. jako ..Mb canab.	A
Imata----— *	___«_a__-
parabradaa
FRANK SAKSER STATE BANK
62 CortUndt StrMt	Ncw YorU. N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE SANKE.
EMIL KI S S,
133 Sacond Ave., Ncw York City
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET.OOT*TA.|
DO JUNIJA MESECA »24 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO
«rav«U vaSe Sano, otrok so la Jas vsm vr«dfaa vae
Poiiliu. dosMT v iaaaaalaa«!
POTNIŠKI ODDELEK I
Ak« Pišhe ukoj


EMU KISS, 3ANKIB
Yark cky
V	'' ^ 'F " ■ w	•	^ ' Z 7	% ■ i	■ Tv ~ 'T^ *
•	■ *	y"