Stati in obstati 15(2019): 5-9 https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)5-9 5 BESEDA UREDNIKA Številka revije, ki je pred nami, je že na prvi pogled bolj usmerjena v zgodovino. Vendar lahko dodamo in moramo dodati: v zgodovino, ki/ker je zgovorna tudi za današnji čas, zgodovino, ki ji mi postavljamo vprašanja in jo kot tako (in tako) sploh vidimo. Dva sestavka sta vezana na veliki obletnici. Eden na 100-letnico pri- ključitve Prekmurja in združitve Prekmurcev z večino slovenskega prebivalstva v isti državi, drugi na 500-letnico rojstva Matije Vlačića, Matthiasa Flaciusa Illyricusa (1520–1575). Priključitev je pomenila vklju- čitev v skupni državni okvir edinega področja, na katerem so slovenski protestanti/evangeličani uspeli preživeti obdobje habsburške katoliške protireformacije. Istran, Labinčan, je kot emigrant s svojim delom po- membno zaznamoval poti in razpotja reformacije in reformacijske teo- logije v Luthrovi deželi. (Drugače kot Trubar, ki je z duhom reformacije in z njim povezanim slovenskim knjižnim delom odločilno zaznamoval reformacijo in njene sadove v svoji domovini.) Trije prispevki osvetljuje- jo obdobje začetnega uveljavljanja sodobne verske tolerance: njeno raz- svetljensko idejno ozadje (Lessingov Modri Natan); praktične spodbude zanjo in začetke njenega prakticiranja (v avstrijski vojski); njene prav- ne formulacije in kodifikacije v avstrijski zakonodaji o položaju protes- tantov tistega časa. Vsi trije prispevki avstrijskih in nemških avtorjev so vsak na svoj način tudi prispevki o naši (takrat skupni) kulturni, držav- ni in pravno-politični zgodovini. 6 BESEDA UREDNIKA Pri izbiri Prevoda, treh pričevanj iz novejše nemške zgodovine (Bonhoeffer, Darmstadtska izjava, Gustav Heinemann), nas je vodilo ponovno oživljanje zlih duhov preteklosti in vprašanje, ki se mu tudi na Slovenskem ne moremo/smemo izogniti: kaj je šlo narobe, kaj je bilo z (ne le protestantskim) »krščanstvom in politiko«, da se je zablodilo (ne le v Nemčiji!) – in kaj delati, na kaj biti pozorni, da se ne bi zablo- da ponovila. Dva prispevka sta tudi tokrat usmerjena v trdo jedro raziskovanja in pisanja v naši reviji (simbolizirano s portretom na platnicah): v raz- iskovanje in pisanje o življenju in delu Primoža Trubarja. Eden prina- ša nova dejstva, nov dokument, eden prikaže dosedanje in doda nove vidike interpretacije (pomena) njegovega dela. Drugi prispevki, ki so jih avtorji pripravili kot predavanja na študijskih večerih Slovenskega protestantskega društva, poskrbijo za dodatno raznovrstnost vsebine te številke. Razprave, študije začenja članek Klaudije Sedar, ki piše o razpo- loženju, previdnosti, celo zadržanosti prekmurskih evangeličanov pri vključevanju v nove državne okvire, saj jim ti niso vzbujali zaupanja v primerjavi z dotedanjim, ogrskim, znotraj katerega so prekmurski slo- venski evangeličani v dolgi zgodovini uspeli oblikovati in ohraniti svo- jo slovensko narodno in evangeličansko versko identiteto. Toda obo- je je pomenilo trdno osnovo za kasnejše (in sedanje) samozavestno in tvorno vključevanje slovenskih prekmurskih evangeličanov v skupno življenje združene Slovenije. Avtorica daje s svojim prispevkom zaslu- ženo priznanje pokojnima raziskovalcema Mihaelu Kuzmiču in Francu Kuzmiču, ki sta kot pripadnika Binkoštne cerkve dovolj od blizu in hkrati z zadostno distanco, tako rekoč »od znotraj« in »od zunaj«, opa- zovala, razumela in trezno presojala položaj in ravnanje prekmurskih evangeličanov. Luka Ilić, eden najboljših poznavalcev življenja in dela Matije Vlačića (o njem je že pisal v številkah 15-16/2012 in 17-18/2013 naše re- vije), tokrat objavlja razpravo, ki se osredotoča na začetke Vlačićeve življenjske in akademske poti, ki ga je vodila iz rodnega Labina v Istri preko Benetk v Tübingen, Wittenberg, Magdeburg, Jeno, Regensburg, 7 MARKO KERŠEVAN Strasbourg do Frankfurta, kjer je umrl; v tej zvezi objavlja tudi doslej nepoznani dokument v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu (Martina Benedika). Kot je znano, je bil Trubarjev naslednik na mes- tu super intendenta v Ljubljani Sebastijan Krelj (1538–1567) Vlačićev študent v Jeni, kasneje pa njegov pomočnik in podpornik njegove (»flacijanske«) smeri v reformacijskih razhajanjih. Med bivanjem v Regensburgu (1562–1565) je Vlačić razvijal tudi ideje in iniciative gle- de uveljavljanja reformacije v slovenskem, hrvaškem in in širšem bal- kanskem prostoru (tako tudi o ustanovitvi akademije za teološko izo- braževanje pridigarjev s tega področja). Lilijana Žnidaršič-Golec poroča in razpravlja o novoodkritem ar- hivskem viru, notarski listini, ki pomeni nov kamenček v mozaiku podobe odnosa med tržaškim škofom Petrom Bonomom in Primožem Trubarjem. Članku je priložena fotografija dokumenta. Avstrijski avtor, zaposlen v avstrijski vojski, Karl-Reinhart Trauner raziskuje in dokumentira načine in razloge zgodnje verske tolerance v cesarski avstrijski vojski že v času pred Tolerančnim patentom Jožefa II. in po njem. Ravnanja v avstrijskih oboroženih silah so postala vzgled za postopno uveljavljanje verske tolerance tudi na drugih področjih tedan- je avstrijske državnosti (ki je takrat zajemala in zadevala tudi naše de- žele in ljudi). Jonatan Vinkler nadaljuje svojo obsežno in natančno raz- iskavo čeških bratov, s katero odpira našo revijo v širši srednjeevropski prostor in širi obzorje (ne le našega) poznavanja protestantizma in nje- gove dediščine. V Študijskih večerih se je Božidar Debenjak vrnil k prvi sloven- ski knjigi, Trubarjevemu Katekizmu 1550 (ki ga imamo zdaj po zaslugi Trubarjevega foruma, Kozme Ahačiča in Vinka Ošlaka tudi v sodob- ni slovenščini), ter predstavil, dokumentiral in poudaril vsebinsko in formalno zahtevnost (ter že zato »ogromnost«) tega prvega, vstopnega koraka slovenske tiskane besede. Peter Kovačič Peršin seznanja bralce z idejami in zamislimi družbene ureditve Andreja Gosarja (1887–1970), družboslovca in politika, katerega delo je bilo po 2. svetovni vojni za- molčevano in omalovaževano, pa čeprav (ali prav zato) so bile njegove ideje in kritike izziv za tedanje (in sedanje!?) enostranske koncepcije 8 BESEDA UREDNIKA (in se vsaj v nastavkih tudi uporabljale, ne da bi se to priznalo). Marko Kerševan prikazuje obravnavo vprašanja teodiceje, kot sta jo videla in presojala klasik sociologije Max Weber in sodobni ameriški sociolog religije Peter Berger (1929–2017), slednji tudi ob vpogledu v sodobne teološke usmeritve. S predavanjem želi avtor dati hommage nedavno umrlemu sociologu religije, ki je ob svojem sociološkem raziskovanju »človeka v moderni družbi« posvečal posebno pozornost tudi njegovim (para)religioznim iskanjem (ki se jim tudi Berger ni izogibal). Njegovo knjigo Vprašanja vere: skeptična pritrditev krščanstvu imamo tudi v slo- venskem prevodu. V rubriki Razgledi, vpogledi Vincenc Rajšp pod naslovom Avstrijski protestantizem v ogledalu svoje pravne zgodovine predstavi pravkar iz- dano knjigo avstrijskega zgodovinarja Karla W. Schwarza: pravne ure- ditve (in problemi), ki jih obravnava knjiga, vse do konca 1. svetovne vojne in konca skupne habsburške države zadevajo tudi sedanji slo- venski prostor (razen delno Prekmurja), po tem obdobju pa so izziv za primerjave naših in avstrijskih pravnih rešitev/ureditev ter problemov, ki so ostali ali nastali na novo. Walter Sparn ponuja ponovno branje – in nove poudarke pri branju – klasičnega teksta Gottholda Ephraima Lessinga (1729–1781), dramske pesnitve Modri Natan iz leta 1779 (ima- mo ga tudi v slovenščini v prevodu Josipa Vidmarja). Tekst, ki je izra- žal začetke razsvetljenskega pojmovanja verske tolerance (in sam pri- speval k njej), kliče po ponovnem branju v sedanjem času hkratnega povzdigovanja in krize razsvetljenskih idej, predvsem pa povečane in akutne potrebe po toleranci in odgovornosti v odnosih med (ne)verni- ki različnih verstev (in kultur). Rubrika Prevod tokrat prinaša prevod treh besedil, pričevanj iz novej- še nemške zgodovine, iz kritičnega in kriznega časa nemške politike na- sploh in nemškega protestantskega (in katoliškega) krščanstva znotraj tega (pa seveda tudi nemške socialne demokracije in leve komunistične politike) – iz časa nemške poti v katastrofo nacizma in druge svetovne vojne, časa po njej in poti iz nje: pridigo mladega Dietricha Bonhoefferja ob prazniku reformacije 6. novembra 1932 v Berlinu; izjavo o krivdi nem- ške evangeličanske cerkve s strani »levice« v cerkvi iz leta 1947, s ključ- 9 MARKO KERŠEVAN nim spoznanjem/priznanjem »zablodili smo«; kratke smernice/opomnik za odgovorno politično delovanje evangeličanov, ki jih je v času umirjanja in prenove leta 1957 napisal Gustav Heinemann (1899–1976), eden od vo- dilnih ljudi v povojni Evangeličanski cerkvi v Nemčiji in (bodoči) pred- sednik Zvezne republike Nemčije (v burnih letih 1969–1974). V Kroniki objavljamo govor predsednika državnega zbora Dejana Židana na državni proslavi dneva reformacije 30. oktobra 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Marko Kerševan