1-4 Poštnina olacans v rotovraL eto XVII., št. 292 Ljubljana, četrtek 17. decembra I936 Cena 2 Din upravuištvo. u.juoljatia., tlnatljcva ulica o — leielon Št 3122, 3123, 3125 3126 Uiseraiiii jUdeieK: Ljubljana. Seien-ouigova ai 6 — 1 ei <392, 341)2. Podružnica Maribor: vjospo&Ka ulica si 11 - lelelon št 2455 Podružnica Celje Kocenova ul. st. 2 leleton st L90 Ka-iini pri pošt ček zavodin: Ljubljana št 11 842. Praga čisto 78.180, Wien št. 105 241 Utaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Kitajska hamatije Evropska pozornost se obrne h Kitajski samo še takrat, kadar se tamkaj dogodi kaj povsem izrednega. Zakaj vsakdanjih poročil o notranjih borbah se je tudi najbolj potrpežljivi bralec že naveličal saj je prišel do prepričanja da medsebojnih konfliktov med tamkajšnjimi generali noče biti konec. ""rrisr pa se je stanje v toku zadnjih •et izboljšalo tn to prav znatno. Generali, ki so v funkciji guvernerjev in vojaških poveljnikov gospodovali posameznim provincam, pa se brez konca in kraja borili med seboj, so se končno morali vendarle ukloniti močnejši centralni oblasti, ki je bolj in bolj prevladala. Odkaz so predstavitelji stranke kuonmmtang pričeli veliki pohod iz Kan tona na sever ter po dobro izvedeni vojaški akciji dospeli do Nankinga in tamkaj osnovali centralno viado, se je notranji položaj na Kitajskem začel popravljati. Čim dalje bolj poredko so se imenovala imena generalov, namesto nj:h pa pogosteje imena političnih funkcionarjev in voditeljev stranke kuomm-tang, dediča svoječasne revolucionarne organizacije pod vodstvom Sunjatsena, ki je zmagovilo izvedla veliko revolucijo. Politične ideje te stranke, ki si je zapisala za program reorganizacijo in modernizacijo Kine, so se polagoma začele izvajati in Kitajska je počasi dobivala novo lice. Prav v toku zadnjih mesecev so se množile vesti, ki so pripovedovale o uspehih novega reda, o napredujoči reorganizaciji o obnovi kitajske vojske, o gospodarski obnovi in politični konsolidaciji. Duša vsega reorganizacijskega dela in celotne obnovitvene akcije je bil general Cangkajšek. Čangkajšek je imel poglavitne zasluge za uspeli pohod iz Kantona v Nanking, njegovo delo so v glavnem politični in vojaški uspehi narJ-in-ške vlade napredujoča konsolidacija Kine in sedanji red. Nihče seveda ne more dvomiti o tem, da je naloga delati red po tolikih generacijah anarhije brez-pravja in nasilij, ena najmanj hvaležnih stvari, vloga, ki ne ustvarja simoatij med sodobniki. Zato se ne čudi nihče, da Čan?kajšek ni popula^n1 ^>=ebnost na Kitajskem, niti med političnimi pristaši. Nešteto je že bilo prilik, ko se je pokazalo nasprotstvo napram njemu tudi v najožjem krogu strankinega vodstva. Toda pri vsem tem so morali z vseh strani priznavati, da je Čangkajšek eden najsposobnejših mož, kar jih je imela Kina, in da je on danes edini, ki je zmožen da vodi kuomintang in z njim Kitajsko do novih uspehov na poti nacionalnega preporoda. V raznih področjih se pojavlja opozicija napram Čangkajšekovi taktiki in njegovim metodam. Ne na zadnjem mestu se ljudje spodtikajo nad njegovo taktiko napram Japonski. Toda dosedaj se je še vedno pokazalo, da neupravičeno. Nihče ne more trditi, da ie mož prijatelj japonske orientacije. Nasprotno. Toda Čangkajšek je realist. On se dobro zaveda, da je danes blazno misliti na možnost oboroženega konflikta med Japonsko in Kitajsko. Zanj, ki je več let bival v Tokiu, kakor je bival tudi v Moskvi ni nobenega dvoma, da tehnična oprema kitajske vojske ne pripušča nobenega dvoma o tem, kako zelo je inferiorna napram japonski oborožitvi. Zato je Čangkajšek uverjen, da se s politično propagando ne dosezajo uspehi napram Japonski, marveč da je edina pot. ki more voditi do njih, v sistematični pripravi, izvedljivi samo v teku daljše dobe torej v temeljiti reorganizaciji celotne države. Samo v škodo more biti tej obnovi- ako se izzivajo konflikti s premočnim sosedom, zato se je treba celo japonskim izzivanjem modro izmikati ter za vsako ceno onemogočiti najhujše, dokler država ni godna za resno podjetje Kakor je res. da je s to svojo taktiko Čangkajšek zadeval na odpor nestrpnih, nepreudarnih in pretem-peramentnih krogov,, tako je tudi res, da je pri velikem delu nristašev in tudi drugod z njimi uspeval. V to situacijo je nenadoma planila vest o prevratu, o akciji maršala Čang-suelianga. Da je presenetila najbolj na Kitajskem samem je razvidno že iz dejstva, da se je sploh mogla izvesti, ne da bi jo bil Čangkajšek pravočasno preprečil. Ozadje Čangsueliangove akcije je še vedno zavito v temo, od nagibov, ki se navajajo z gotovostjo, je samo protijaponska nota njegovega podjetja. Zdi se vsekakor verjetno, da je ta del tolmačenja točen. Toda upravičenost s tem seveda še nikakor ni zagotovljena. Edino to se da zagovarjati, da je danes zunanjepolitični položaj Kine ugodnejši nego je bil še nedavno. Zakaj s tem. da sta se Japonska in Nemčija združili v protisovjetsko zvezo, je diplomatska geometrija sama odkazala mesto kitajski zunanji politiki, in sicer v prijateljstvu, pa nemara zavezništvu s sovjetsko Rusijo, ki ji more biti v dragoceno podporo Toda težko se da sklepati drugače. kakor da je tudi v tem primeru na mestu odlaganje konflikta ter sistematična priprava, dočim bi mo^la pre-- ^okvariti marsikaj. NEMČIJA IN ITALIJA BOSTA IZVEDLI ŠPANSKO AKCIJO DO KONCA V rimskih političnih krogih sodijo, da je sedanji položaj v Španiji zelo ugoden za Italijo in Nemčijo Rim, 16. decembra, b. Po mnenju italijanskih političnih krogov imajo španski dogodki čedalje večji vpliv na celotni politični sistem Evrope. V svojem odgovoru na francosko-angleško pobudo sta sicer Italija in Nemčija v načelu sprejeli posredovalni predlog, vendar tu nihče ne prikriva skepse glede uspeha te pobude. V rimskih krogih gledajo na španski problem samo s prestižnega vidika lastnega režima. Italijansko časopisje se je postavilo na stališče, da gre sedaj v Španiji samo še za odločitev, ali naj ohrani država svojo samostojnost in suverenost, aH pa naj se podvrže tujemu, vsiljenemu režimu. Zato v Rimu ne govore več o državljanski vojni meti dvema sprtima strankama istega naroda, marveč o pravem mednarodnem konfliktu, kakor poudarja to tudi časopisje, ki piše sedaj le še o sporu med španskim narodom na eni ter Sovjetsko unijo in evropskimi »ljudskimi frontami« na drugi strani. Zaradi tega prihajajo tu do zaključka, da je sleherni poskus uradnega posredovanja za pomirjenje Španije brez vsakega pomena, ker nima sedaj tako posredovanje nobene trdne osnove. Borba med fašizmom In komunizmom Skratka, v tukajšnjih krogih presojajo položaj v Španiji tako. kakor da gre odslej le še za pre-tiž in usodo dveh nasproti si stoječih dinamičnih sistemov: fašizma in komunizma. Pri tem izhajajo s stališča, da bi zmaga enega ali drugega sistema predstavljala zanj dejansko pravi triumf. ki bi ne ostal brez usodnega vpliva tudi v ostali Evropi. Kajti zgodilo bi se prvič, da bi mistika fašističnega snopa ali mistika kladiva in srpa zmagala z orožjem. Zmaga ene bi nujno pomenilo pojemanje druge, in to ne samo v Španiji, temveč tudi drugod. Borba oVh mistik je žp tako strastna, da na posredovanje med njima ni mogoče več misliti. Stalili In Nemčiji gre za prestiž Spričo tega sta Italija in Nemčija trdno odločeni, da gresta v svojj španski igri do konca, ker gre sedaj za prestiž njunih lastnih režimov. To je bil v ostalem, kakor to priznava tudi italiiansko časopisje, edini pravi namen italijansko-nemškega sporazuma z dne ?3. oVtobra. ;tRlijansko-nemške«ra priznanja Francove vlade, pa tudi nemš^o-japonske protikomunistične zveze z dne 25. novembra. Z obema zvezama in prizna njem Francove vlade sta Italija in Nemčija želeli poslabšati pozicijo Sovjetske unije v Španiji. V Rimu so sedaj prepričani, da bi se Sovjetska unija v primeru »pora zaradi Španije znašla v zelo delikatnem položaju. Anglija bi se najbrž ne postavila na stran boljševikov, prav gotovo pa bi z vsemi razpoložljivimi silami skušala preprečiti kakršnekoli avanture v Sredozemlju. Glede Francije zaupajo v Rimu zagotovilom iz Pariza, da bi je pakt s Sovjetsko unijo ne vezal glede Španije. Tako bi se Sovjetska Rusija spričo istočasne fronte proti Italiji, Nemčiji in Japonski ne mogla do dna angažirati še v Španiji. K vsem tem političnim računom pa je treba dodati še račune italijanskih strategov ki smatrajo, da je pomen ruskega faktorja v Španiji zmanjšan že zaradi tega. ker je najbližja ruska baza Odesa oddaljena od Barcelone dobrih 2000 km, dočim se italijanska Sardinija nahaja v neposredni bližini Balearov. Glede na vsa ta politična in strateška ugibanja rimskih krogov je razumljiva re-zerviranost italijanske vlade tudi glede najnovejše franpo&ko-angleške pobude o posredovanju za pomirjenje obeh sprtih španskih strank, ker se italijanski vladi zdi. da bi tako posredovanje v sedanjem položaju koristilo samo madridski vladi. Ako pa do pomirjenja ne pride, imata Italija in Nemčija večjo možnost kakor Sovjetska unija, da izvedeta špansko akcijo do kraja. Pred novo pobudo Londona in Pariza London. 16. decembra, b. Foreign office se je v sporazumu s francosko vlado, s ka tero ie neprestano v zvezi, odločil za nove. to pot že povsem konkretne predloge o posredovanju v španski zadevi. Ta potreba je postala nujna zaradi bistveno nepovolinih odgovorov italijanske in nemške vlade ter portugalske odklonitve jrve pobude o posredovanju za pomirjenih obeh sprtih španskih strank. To je zunanji mmi«ter pojasnil včeraj tudi o spodnji zbornici, kier je opozoril l>os!ance. da se ie za prvo francosko-angle" Sko pobudo izjavila brez pridržkov in pomislekov samo Rusija. Vsako nadalime prizadevanje v tej smeri bi bilo po Edenovpm mnenju bre7 pomena, ker je tudi angleškj poslanik pri španski vladi Mery del Val sporočil. da so izgledi za uspeh francosko-an-gleške akcije minimalni. Neuspeh prve pobude francoske in angleške vlade pa ie Anglijo in Francijo še bolj združil v prizadevanju. da poišreta nova pota za mirno rešitev spora, ki se utegne sicer spremcnjiti v splošno katastrofo. Katalonija za separatni mir Zmernejši elementi za zaključitev bratomornega klanja na Španskem London, 16. decembra, o. »Daily Tele-graph« in drugi listi poročajo, da je katalonska vlada pripravljena skleniti z generalom Francom separatni mir, zahteva pa, da prizna Franco ne glede na to. kako se bo končala državljanska vojna, popolno neodvisnost Katalonije kot samostojne republike. Komunisti in anarhisti se sicer pro-tivijo sklenitvi separatnega miru, češ da bi to silno oslabilo odpor madridske vlade, toda zmernejši krogi so odločno za to, da se napravi konec bratomornemu klanju. Za separatni mir kažejo vedno več razpo-ženja tudi Baski, ki so iz Vatikana dobili nasvet, naj vsaj za božične praznike sklenejo premirje. Vojno poročilo obrambnega odbora Madrid. 16. decembra. A A. Odbor za obrambo Madrida je opoldne izdal naslednje poročilo: Na madridskem bojišču ni bilo operacij. Madridsko letalstvo je razgnalo sovražno zbiranje čet v Carambanchelu jn v Bruneti. Nacionalisti so sj nadalje prizadevali, da prebijejo fronto v odseku Badiijollja del Mon-te. Oddelki tujske legiie so izvršijj več na- padov na republikanske postojanke. Napa* dalce smo poveod odločno zavrnili in jih naposled prisilili, da so se umaknili s težkjmi izgubami v svoja izhodišča. Na frontj pri Alvj smo zavzeli postojanko Izasmendo. Iz nacionalističnega tabora Talavera, 16. decembra w Predvčerajšnjim na zapadu Madrida pričete akcije so se včeraj nadaljevale. Pri tem so nacionalistične čete zavzele Boadillo. Borbe so bile zelo krvave ter so imele rdeče čete velike izgube. Nacionalistične čete so napadale z neverjetnim navdušenjem ter so zavzele palačo vojvode Sueca, v kateri so zaplenile 61 strojnic. Komunisti so imeli nad 200 mrtvih. Nacionalistične čete skušajo predvsem razširiti levo krilo vojske generala Mole. Pri akciji je sodelovalo tudi več tankov. Mednarodna brigada šteje 2e 50.000 mož Pariz. 16. decembra^ o. »Fjgaro« poroča, da Rusija mrzlično pošilja orožje in vojaške potrebščine za madridsko vlado, obenem pa spravlja v Španiio tudi vedno večie voiaške S te osnove je treba presojati Čang- | sueliang je moral zbežati na Kitajsko, a „ m- ge ocjtiej (j0 vodiinih vlog ni mogel več povzpeti. Podoba je, da tudi z najnovejšo funkcijo ne bo uspel. O nagibih, ki so ga napotili k uporu, se mnogo razglablja. Da bi izvedel svojo akcijo v sporazumu s sovjeti, je skrajno malo verjetno, saj more Čang-kajšekova taktika tudi sovjetski Rusiji najbolj koristiti. Mnogo bolj bi bilo verjetno da bi delal v tihem sporazumu s Tokiom. Možna pa je še tretja zamisel, namreč da je izvedel svoj puč v težnji po večji vlogi, po uveljavljenju in poudarku odpora na črti. ki je Mandžuriji najbližja. Toda več kot nagibi so tu važni učinki. Podoba je, da tudi o teh ne more biti več dvoma. Čangsuelian«? po svoji nestanovitnosti in vihravosti nikakor ni mož, ki bi mogel tekmovati s Čangkajšekom, niti po osebnih vrlinah, niti po usposobljenosti za vodjo, poveljnika in državnika. suelianga in njegovo podjetje. Ta maršal je sin onega Čangsolina, ki je toliko let vladal domala povsem samostojno v Mandžuriji, opirajoč se na japonsko podporo. Ko se je začel odmikati od japonskega varuštva, je nenadoma »podlegel atentatu«. Čangsueliang, njegov sin. je prevzel vlado za njim, a se ni odlikoval s toliko preudarnostjo in spretnostjo. Zlasti je omembe vredno, da se je bil takrat zapletel v hud konflikt s sovjetsko Rusijo radi mandžur-ske železnice in da je morala Moskva poseči po vojaških reoresalijah, da ga je naučila respekta. Potem se je začel naslanjati na centralno vlado v Nankin-pu. kar sicer ni bila navada mandžur-skih gospodarjev, pa se hkrati odmikati od Japonske. To ie postalo zanj usodno. V Tokiu je nastal načrt, da si kratko-malo prilastijo debelo. Kako se ie to zgodilo, je še v svežem spominu. Čang- oddelke. V Batumu jn Novorosjjskem so te dnj natovorili pet grških parnikov s puškami. to|>ovj jn tanki. Na njih se je vkrcalo tudi 500 oficirjev tehničnih čet ter večji oddelek pionirjev. Mednarodna brigada v Madrjdu šteje sedaj že nad 50.000 vojakov, med njimi 20.000 Rusov, ki so j>od poveljstvom ruskega generala Kleberja čigar pravo ime ie Fekete. Novi prostovoljci za vladno vojsko Parfz. 16. decembra. AA. >Echo de Pariš* porota, da je prj Pertezu prekoračilo mejo in odšlo v Španijo 500 francoskih levičarjev, kj so se prijavili kot prostovoljci katalonski armadi. Pri Cerberu je prekoračilo mejo 250 belgijskih ♦n nizozemskih prostovoljcev, kj so bili prepeljani preko francoskega ozemlja v tovorn:h vrgonjh in so bilj navedeni kot blago. List tudi trdi. da ie bilo iz Tou-lousea odposlanih v Španijo troje letal, med njimi eno angleške konstrukcije. General Miaja o obrambi Madrida Madrid, 16. decembra, b. Predsednik madridskega obrambnega sveta general Miaia je izjavil dopisniku čsl. tiskovnega urada, da je delo, kj ga je izvršil do sedaj obrambn; odbor, ogrommo tako v pogledu dovažaitia vojnega materiiala- kakor v poglobi pre--krbe vojaštva in civilnega prebivalstva s hrano. Za-toj operacij nacionalističnih čet si je ireba razlagati predvsem z nastopom izredno mrzlega vremena. Z uspehi svojil čet popolnoma zadovoljen. Franco se je zmotil, ker ie mislil, da bo v Madridu naletel na povsem odprto in nezavarovano meeto. a je zadel trdnjavo, ki jo vladnj miličniki uspešno branijo. Cim dalje bo general Franco odlašal z novo ofenzivo, h ) večja je verjetnost, da bodo končno zimagafe vladne čete. Uspeh ankete francoskih poslancev Pariz, 16. decembra. AA. Danes se je vrnilo jiz Španije sedem republi;kansko-nacional" ne stranke, ki so izvršilj anketo v španskem nacionalističnem taboru. Po-lanci so objavili poročilo, v katerem pravijo, da zavzemia državljanska vojna vedno bolj mednarodni značaj. Alistinenca Francije pri dobavah orožja in vojnega materiala nacionalistom, katerih zmaga postaja z vsak;-form, s katerimi je hotel pomagati revnemu ljudstvu. Prva seja vlade London, 16. decembra. AA. Danes dopoldne je bila prva ministrska seja po zasedbi prestola po kralju -Juriju VI. Mislijo, da je to zadnja ministrska seja pred božičnimi prazniki. Seja je bila posvečena samo vprašanjem zunanje politike. Kralj Jurij bo sledil svojemu očetu London, 16. decembra. AA. (Havasl želja kralja Jurija VI.. da bo na vseh področjih stopal po poti svojega pokojnega očeta, je zbudila v konservativnih krogih veliko zadovoljstvo. Suverenov sklep. da obdrži lorda Wigraina kot stalnega svetovalca, se zdi zelo pomemben, ker je bil lord Wigrrm kot osebni tajnik kralja Jurija V. v isti vlogi, kakor mu jo je zdaj dodelil kralj Jurij VI. Isti smisel pripisujejo poročilom, da bo ostalo isto osebje v gradiču Rahr. oralu in Snndringhamu kakor za dobe kralja Jurija V. Simpsonova pojde v Kitzbiichel Inomost, 16. decembra, b. Ker je vojvoda Windscxrski najel v Kitzbiicblu vilo znanega Američana Ma-ca Cormica, splošno domnevajo, da se bo v tej vili naselila ga. Simipsonova, katere prihod se pričaktu je v začetku januarja. Vojvoda Windsorski pride v Dubrovnik Dubrovnik, 16. decembra, o. Po še nepo? trjenih vesteh bo vojvoda Windsorski v začetku meseca januarja prišel h Tirolske r Dubrovnik. Nastanil se bo za več tednov r neki vili v neposredni bližini mesta. Zasedanje sveta DN zaključeno Ureditev aleksandretskega problema odgodeno do januarskega rednega zasedanja Ženeva, 16. decembra. A A. Danes je svet Društva narodov sprejel poročilo švedskega zunanjega ministra Sandlerja o franco-sko-turškem sporu zaradi Aleksnndrefe ter je soglasno odobril naslednjo resolucijo: Svet DN ugotavlja, da sta francoska in turška vlada sporazumni, da se do rednega zasedanja sveta meseca januarja odgodi proučevanje o bistvu vprašanja, ki se tiče Antiohije in Aleksandrete. ter priporoča obema vladama, naj nadaljujeta medtem svoje razgovore v tesnih stikih s poročevalcem. Obenem sprejema zaeotovilo zastopnikov Francije in Turčije, da ne bosta opustili ničesar, kar b! moglo pripomoči k ugodni rešitvi spora. Ustrezajoč formalni zahtevi francoske vlade, je svet DN skleni! poslati v sardžak Aleksandreto v najkrajšem času tri opazovalce, katerih naloga je bila definirana v predloženem poročilu. Stihov® poslanstvo naj bi trajalo najdalje do januarja 1937- Svet ugotavlja, da sprejetje te resolucije ne bo prejudiciralo v ničemer bistva vprašanja, ki ostane slej ko prej popolnoma odprto. Znesek 75.000 švicarskih frankov, ki jih bo prispevala Francija, je določen za kritje izdatkov za nevtralne opazovalce. Turški zunanji minister Ruždi Aras je izjavil. da se bo vzdržal glasovanja, izrekel pa je priznanje poročevalcu Sandlerju in poudaril prijateljski nastop francoskega delegata. Ob sklepu svojih izvajanje poudaril, da mu ni mogoče prevzeti odgovornosti za ureditev, ki jo v popolni iskrenosti smatra za neizvedljivo. Predsednik Edwardis je nato ki* vil. da je 95. zasedanje sveta Društva narodov končano. Nasledniki aretiranih in obsojenih poslancev Živahna debata v narodni skupščini — Šefa je s par-urnim premorom trajala ves dan Beograd, 16. decembra, p. Seja narodne skupščine se je pričela danes ob 10.15. Narodna skupščina je z malim presiedkom zasedala neprestano ves dan. Tudi danes je bila na dnevnem redu poleg nekaterih formalnosti v glavnem razprava o verifikaciji mandatov štirim novim narodnim poslancem, ki naj bi nadomestili obsojene narodne poslance Damjana Arnautoviča, Vasilija Trbiča, Dragišo Stojadinoviča in Dragišo Milovanoviča. Predlog o obvezni delovni službi Sejo je vodil predsednik Cirič. Ko jo tajnik Stojadinovič prečital zapisnik, ki je bil brez spremembe sprejet, je bilo narodni skupščini sporočeno, da ji je bil predložen zakonski načrt o obvezni delovni službi, ki ga je sestavil narodni poslanec Sekula Zečevič in za katerega je zahteval takojšnjo razpravo. Podpisalo ga je mnogo narodnih poslancev iz vseh parlamentarnih klubov. Narodni poslanec Zečevič je dejal v svoji utemeljitvi, da je njegov zakonski načrt rezultat dolgega razmišljanja in študija na terenu. Bil je v mnogih državah, kjer je taka služba že organizirana. Pri nas je, kakor je dejal, vse preveč neizkoriščenih delovnih sil, kar pa jih je izkoriščenih. 60 izkoriščene nepraktično. Takšno stanje je treba popraviti že zaradi državnih financ, ki bi se z uvedbo obvezne delovne službe znatno razbremenile. Zakonski načrt določa obvezno delovno službo za vse moške po 6 ln za ženske po 2 meseca. Tudi vojaki naj bi se po 6 mesecev porabili za javna dela. V obširnem govoru je posl. Zečevič navajal koristi od take službe in je nagla-šal, da je takšna delovna ustanova v mnogih državah, kjer je v veljavi, prinesla državi in narodu mnogo koristi. Prosil je. da bi se ta zakonski načrt sprejel kot nujni predlog. saj se bo morala delovna služba prej ali slej uvesti tudi v naši državi. Ce je ne uvedemo zdaj. jo bomo morali pozneje pod težjimi okoliščinami. V imenu vlade je m;nister za telesno vzgojonaroda dr. Rogič izjavil, da ne more sprejeti nujnosti za ta zakonski predlog, ker kraljevska vlada že sama proučuje celokupno vprašanje, ki bo zarezalo globoke brazde v razna področja našega javnega življenja. Skupščina je z večino glasov odklonila nujnost. Interpelacije Nato so bile Naroum skupščini sporočene razne interpelacije, ki so jih vložili narodni poslanci, med njimi interpelacije posl. liiste Grkiča na ministrskega predsednika o postopanju liana zetske banovine Ivaniše-viča ob priliki občinskih volitev. Mihajla Djuroviča na notranjega ministra glede delovanja Sokola, ubrada Saviča glede samomora občinskega tajnika Mihajla Antiča-Vidakoviča i. t. d. Za vse interpelacije so interpelanti zahtevali prednost. V imenu ministrskega predsednika, odnosno notranjega ministra je odgovarjal minister Cvet-kovič. ki pristal na prvenstvo. Dalje je bila sporočena interpelacija posl. Karla Doberška na ministra pravde zaradi premestitve starešine sreskega sodišča iz Prevalj v Kočevje in premestitve preglednika finančne kontrole iz Prevalj na Rakek. Posl. Ivan Prekoršek je stavil prosvetnemu ministru vprašanje, zakaj je bil odpuščen iz državne službe neki učitelj. Te interpelacije bodo postavljene na dnevni red narodne skupščine, ko bodo pristojni ministri zbrali potrebne informacije o do-tičnih zadevah. Posl. Luka Miljuskovič je podal ostavko na svoj mandat. Ostavka je bila prepuščena verifikacijskeanu odboru v razpravo. Preči tanih je bilo tudi nekaj prošenj in pritožb. Debata o naslednikih aretiranih poslancev Predsednik narodne skupščine je še odgovoril na nekaj kratkih vprašanj posameznih poslancev, potem pa je skupščina prešla na dnevni red. Nadaljevala je razpravo o poročilu verifikacijškega odbora, po katerem 6e imajo proglasiti za narodne poslance Širna Andonovič. dr. Jovan Sajkarevič Milen-ko Zdravkovič in Ljubomir Djokič ki so bili namestniki zaradi atentata v narodni skupščini obsojenih narodnih poslancev Arnautoviča. Trbiča. Stojadinoviča in Milovanoviča. Posl. Zuber, član kluba JRZ, je odgovarjal na obširna izvajanja poslanca Ra-šoviča, poročevalca manjšine verifikacijske ga odbora, na zadnji seji skupščine. Odgovarjal mu je predvsem na njegova izvajanja o razmerah v zetski banovini in še prav posebej o tragičnem dogodku v bližini Belvedera pri Cetinju. Narodni poslanec Zuber je obrazložil svoje stališče o tem dogodku. Tudi on je zelo obširno govoril o razmerah v Črni gori, za kar se je čutil še posebno legitimiranega kot poslanec za Cetinje. Zaradi osebnega pojasnila se je nato oglasil k besedi pos'anec Rašo-vič. nato pa je minister brez portfelja dr. Krek podal kratko izjavo, češ da .ie poslanec Zuber govoril le v lastnem imenu in na lastno pobudo, nikakor pa ne v imenu notranjega ministra, ki bo že sam dal skupščini potrebna pojasnila. Obširno je nato govoril predsednik kluba JNS Ješa Protič. Govoril je o splošni politični situaciji, o dogodkih pred atentatom v narodni skupščini, o razmerah v parlamentu, o atentatu samem, o procesu in sodbi. Končno je izjavi da ne bo mogel glasovati za poročilo verifikacijškega odbora. Sledil je prav tako obširen govor posl. Vojislava Došena. Tudi on je kritiziral notranjo politiko vlade, zlasti za časa občinskih volitev. Govoril je dalje o procesu o politiki vlade napram Hrvatom itd. Predsednik ga je večkrat opozoril, naj posebno o sodišču govori z večjim spoštovanjem. Bilo je že poldne, ko je pričel govoriti posl. dr. Baričevič. Govoril je cele tri ure. Najprej je obširno dokazoval, da je dolžnost narodne skupščine paziti tudi na to, kako poslujejo naša sodišča. Zato je tudi njena dolžnost razpravljati o procesih in sodbah kateregakoli sodišča in tudi sodišča za zašiito države. Ko se kakšna preiskava, ah proces vrši, sicer res ni fair govoriti o tem, ker bi se lahko škodilo procesu samem in nepravilno vplivalo tudi na sodbo. Ko pa je sodba že objavljena, tedaj je pač pravica narodne skupščine govoriti o njej, v nekih primerih celo dolžnost. Nato je razpravljal o internem poslovanju sodišča za zaščito države in o obsodbi omenjenih narodnih poslancev. V političnem delu svojega govora je govoril o notranji politiki vlade in obširno zlasti o hrvatskem vprašanju. Po Ba-ričevičevem govoru je bila seja Na rodne skupščine ob 15.20 prekinjena. Skupščina se je znova sestala ob 17.45. Razprava o poročilu verifikacijškega odbora se je nadaljevala. Prvi štirje govorniki so bili generalni tajnik JRZ Ljuba Pantič, Dimitrije Vujič, Mihajlo Djurovič in minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Seja je bila končana ob 21. in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Na dnevnem redu je še vedno verifikacijska debata. Finančni odbor Beograd, 16. decembra p. Finančni odbor narodne skupščine, na čigar prvi seji je finančni minister Dušan Letica podal ekspoze o novem državnem proračunu in finančnem zakonu, je imel popoldne kratko sejo, na kateri se je pričela načelna debata o proračunu. Kot edini govornik se je oglasil k besedi narodni poslanec Voja Lazič, ki je kritiziral proračun s finančnega in s političnega stališča. Seja je bila končana že ob 17. uri, ker se je tedaj v skupščini nadaljevala seja plenuma, ki je zasedal danes ve3 dan. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Odložena razprava o zadružnem zakonu Beograd, 16. decembra, p. Snoči se je sestal skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o gospodarskih zadrugah. Sklenjeno je bilo da se vse gradivo še enkrat podrobno prouči ker je poteklo že več mesecev od zadnje razprave o njem. Ker je nekaj članov odbora tudi v finančnem odboru narodne skupščine, ki ima seda i polne roke dela s proračunrrn, je bilo sklenjeno, da se odbor prihodnjič sestane šele po božičnih praznikih. Definitivna izvolitev prezidenta Roosevelta Washington, 16. decembra, b. Včeraj se je sestalo 580 ameriških volilnih mož, izvoljenih dne 3. novembra v 48 ameriških zveznih državah, da definitivno izvolijo novega prezidenta Zedinjenih držav. Za Roosevelta je glasovalo vseh 528 na demokratski listi izvoljenih volilnih mož. dočim je republikanski kandidat Landon prejel samo 8 glasov. Nov spor med Moskvo in Tokijem Tokio, 16. decembra, o. V japonskih nacionalističnih krogih je izzvala veliko razburjenje vest, da je moskovska vlada odklonila ratifikacijo sporazuma o japonskem ribarstvu v ruskih vodah« vzdolž vzhodnoazijske obale. Od tega ribarstva žive cele pokrajine Japonske in bi prepoved ribarjenja v ruskih vodah pomenila zanje gospodarsko katastrofo. Japonska vlada je zaradi tega sklenila, da bo vztrajala na svojih že davno pridobljenih pravicah in bo poslala v ruske vode za zaščito ribiških ladij svoje vojne ladje. Tako utegne iz tega nastati nov nevaren spor, ki bo napetost na Daljnem vzhodu še povečal. Zarota proti Stalinu v mornarici Riga, 16. decembra, o. Tukajšnji listi poročajo, da so prišle sovjetske oblasti na sled novi zaroti proti Stalinu Središče zarote je tokrat pri admiraliteti baltiške mornarice, kjer so aretirali poveljnika admirala Raki-tova ter veliko število oficirjev in mornarjev. V Moskvi je bil v zvezi s tem aretiran med drugim tudi komisar za kmetijstvo Urakov. Nemški učitelji in verske organizacije Berlin. 16- decembra, b. Tukajšnji okrožni vodia ie izdal navodila nacionalno socialistični učiteljski zvezi, po katerih ne sme v bodoče noben nemški učitelj, k; je včlanjen v tei zvezi, pripadati nobenj konfesio-nalnj organizaciji, četudi je samo strokovnega značaia. Amnestija za devizne prestopke v Nemčiji Berlin. 16. decembra, b. Na predlog vrhov nesa komisarja, nemške štrri.Ietike generala Goringa je bjl izdan ukaz o amnestiji za devizne nrestooke Po tem ukazu ne bodo kaznovani v snvslu novih določil o gospodarski sabotaži samo oni državliani. ki se pred potekom 31. januaria 1937 sanv fkesaio in položjjo devizne vrednosti, ki jih imajo doma ali v tujini. > Beležke Apel pravoslavne cerkve Kakor smo že poročali se je nedavno vršilo v Beogradu izredno zasedanje arhierej-skega sabora srbske pravoslavne cerkve pod predsedništvom patriarha Varnave. Sabor je imel sedem sej, na katerih jc razpravljal o raznih perečih vprašanjih Pod naslovom »Srbska pravoslavna cerkev se postavlja v podrejen položaj napram nekaterim drugim veroizpovedim« objavlja sedaj »Vreme« komunike o poteku arhierejske-ga sabora Komunike najprej sporoča, da so se bavili visoki funkcionarji pravoslavne cerkve z vprašanjem evangclskc delavnosti, s potrebo podpiranja ogroženega obrtniškega stanu in s potrebo okrepitve in razširjenja zadružništva med ljudstvom. Dalje pravi komunike, da »se je sabor bavil tudi s perečim vprašanjem položaja srbske pravoslavne ccrkve v naši državi, ki jc nastal zaradi nekaterih že sprejetih in nekaterih nameravanih zakonov glede drugih priznanih ver. Ker se s temi zakoni in zakonskimi načrti postavlja srbska pravoslavna cerkev v podrejeni položaj v primeri s temi veroizpovedmi, je smatral sabor za svojo imperativno dolžnost, da opozori merodajne kroge na to dejstvo in jih obenem opozori na precizne odredbe državne ustave o enakopravnosti vseh priznanih veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji. Srbska pravoslavna cerkev ne zahteva ni-kakih privilegijev, ki bi v kakršnikoli smeri škodovali narodnim interesom in narodnemu dostojanstvu. Ne bi pa mogla ravnodušno gledati, ako bi se dale kaki drugi verski organizaciji pravice, katerih srbska pravoslavna cerkev ni imela niti takrat, ko je bila državna cerkev.« Borba med mačkovskimi listi V Zagrebu izhaja tednik »Danica«, ki se šteje med najbolj goreče borce politike dr, Mačka. List je napadel Tipografijo, ki izdaja »Obzor«, »Jutarnji list« in »Večer«, ter ji očital, da vodi nelojalno konkurenčno borbo proti »Hrvatskemu dnevniku«. Dr. Dežman, direktor Tipografijinih listov, je poslal »Danici« popravek, v katerem je trdil, da je »Hrvatski dnevnik« privatno podjetje in da nič bolj ne podpira politike dr. Mačka, kakor »Obzor« in »Jutranji list«. Na ta popravek se je oglasil tudi »Hrvatski dnevnik«, ki ogorčeno odklanja primerjanje z listi Tipografije in zatrjuje, da on ne podpira samo politike bivše HSS in dr. Mačka, marveč da je urejevan po direktivah samega dr. Mačka, ki ima absolutno večino v konzorciju lista. Poleg njega so v konzorciju še narodni posianci in drugi politični predstavniki bivše HSS. Zato smatra »Hrvatski dnevnik« označbo, da je privatno podjetje, za grdo natolcevanje. »Hrvatski dnevnik« pa se ne zadovoljuje samo s temi ugotovitvami, marveč prehaja v direktno ofenzivo. Med drugim navaja, da sede v upravnem odboru Tipografije. ki se šteje za »sestavni del hrvatskega kmečkega pokreta«, gg. Ernest Schulz, bratje Dragotin, Štefan in Milan Schulhof, dr. Rudolf Blies, dr. Vuk Pavlovic, Milan Ban in dr. Milivoj Dežman. Končno svetuje list Tipografiji, naj se s svojimi listi ne sili v ospredje hrvatske politike in naj bo vesela, da sploh sme pisati v korist hrvatskega narodnega pokreta. Frankovski emigranti in ameriški Hrvati Nesrečni dr. Pavelič je pošiljal pred 1. svoje agente po vsem svetu, kjer živijo hrvatski izseljenci. Zlorabljajoč tamkajšnje politične svoboščine so znali njegovi odposlanci nahujskati zlasti Hrvate v Severni in Južni Ameriki, kjer so izdajali neprestano nove strupene brošure in tudi redno izhajajoče liste. Akcija v Ameriki tudi potem ni prenehala, ko je bilo po marsejski tragediji onemogočeno Paveličevo razdirajoče delo v Evropi. Glavni cilj ameriške akcije je bil predvsem ta, da se zbirajo finančna sredstva za vzdrževanje frankovskih emigrantov in morda tudi za novo teroristično akcijo v Jugoslaviji. Da bi imeli več uspeha, so povsod zatrjevali, da delajo po navodilih dr. Mačka. V zadnjem času pa so začeli ameriški hrvatski listi, ki se priznavajo k politiki dr. Mačka, vedno bolj ostro nastopati proti frankovskim agitatorjem in zlasti proti njihovi trditvi, da so predstavniki bivše HSS. Med drugim so sredi tega meseca prinesli pismo, ki ga je listu »Hrvatski glas« v Kanadi po naročilu dr. Mačka poslal dr. Caj-kovac in ki konstatira, da niti dr. Maček, niti bivša HSS nimata ničesar skupnega z ameriškimi frankovci in njihovo organiza- Antonescu v Pariz« ^JMtk™ -runUne Pariz, 16. decembra. w. Danes je pripel «- f Pariz, 16. decembra. w. Danes je prispel v Parjz rumu neki zunanji minister Anto nescu. Na postaji so ga sprejelj zunanji minister Delbos in poslaniki držav Male antante. Ob 11.30 je imel prvi razgovor z Delbo* soni o vseh problemih, ki se tjčejo Rumunije in ostalih srednjeevropskih držav. . Hitlerjeva posvetovanja z vojaškimi atašeji Berlin, 16. decembra. AA. Nemški vojaški atašeij v tujini so bjl; zvani v Berlin, da poročajo Hitlerju. Posvetovanja se l>odo pričela bržkone jutri. substance, ki osvobojuje teme in lase raznih glivicam podobnih klic, učinkuje Trilysin sedaj še bolj popolno. Nova biološka raziskovanja so dognala, da ti drobni organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trilysinu, ker Trilysin vedno vzporedno koraka z vedo. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Kitajski kaos Rusi in Japonci na delu, da preprečijo pomirjen je in konsolidacijo Kitajske London, 16. decembra, br. Poročila o dogodkih na Kitajskem kažejo, da se bo vojaški upor v severnih pokrajinah izcimil v novo, krvavo državljansko vojno, kakršne so zadnja desetletja na Kitajskem skoro že običajne. Vedno bolj postaja o Sitno, da gre tudi tokrat za spreten manever kominterne, ki skuša za vsako ceno nahujskati Kitajsko proti Japonski in jo zaplesti v oborožen konflikt, ki naj bi pospešil razkroj Kitajske in omogočil, da se naposled potopi v boljševiškem kaosu. Za razmere na Kitajskem je namreč značilno, da si poleg legalne nankinške vlade vsak poveljujoči general, ki ima pod seboj par tisoč vojakov, lasti pravice odločujočega državnika in spada že med vsakdanje pojave, da se podkupljeni generali obrnejo proti svojim dovčerajšnjim zaveznikom. Sličen je primer tudi z uporniškim generalom čangsueliangom. Skupno z generalom Cangkajškom in pod njegovim vrhovnim poveljstvom se je boril doslej proti komunistični gverili, ki se je razpasla v severozapadnih kitajskih pokrajinah in rovarila proti nankinikši vladi. Pod pretvezo, da se ne strinja več s politiko nankinške vlade, ki skuša ohraniti v nizu diplomatskih intrig na Daljnem vzhodu svojo nevtralnost ter s prijateljskimi odnošaji do vseh sosedov doseči gospodarsko obnovo finančno in gospodarsko popolnoma izčrpane dežele, je general čamgsueliang napadel maršala čangkajška in ga proglasil za svojega ujetnika. Nankinška vlada je slej ko prej čvrsto odločena z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatreti ta upor. Zato je odposlala proti upornikom vse razpoložljive čete. Proti glavnemu stanu generala čangsuelianga v Sianfuju je bilo odposlanih okrog 150.000 mož z mnogimi motoriziranimi oddelki. Kar se tiče Japonske, se za sedaj ni bati, da bi intervenirala. V Tokiju se dobro zavedajo, da jim je Rusija nastavila past in so zaradi tega zavzeli stališče čakanja. Japonski interesi zaenkrat neposredno niso ogroženi, čim pa bi se pokazalo, da zori akcija kominterne v klasje, bo Japonska v izvajanju berlinske pogodbe aktivno posegla v razvoj dogodkov na Kitajskem. Mirovne pogoje upornikov Šanghaj, 16. decembra, o. Avstralec Do-nald, ki je prevzel vlogo posredovalca med nankinško vlado in uporniškim generalom Čangsueliangom, se je dane6 vrnil iz Siair fuja v Lojang ter je posla] nankinški vladi poročilo, po katerem je general Čangsue-liang pripravljen pobotat] se z maršalom Cangkajškom odnosno z nankinško vlado, toda le pod naslednjimi pogoji: 1. Uporniške čete pod njegovim poveljstvom se ne 6mejo premestiti v južno Kitajsko. 2. Njemu podrejenemu vojaštvu naj se povišajo plače. 3. General Cangeueliang in niegovj pristaši, kj ga podpirajo prj njegovi akciji, se ne smejo preganjati in kaznovati. 4. Nankinška vlada nai preneha z dosedanjo propagando protj komunistom. 5. Nankinška vlada naj zavzame odločno stališče protj Japonski jn njenim osvajalnim namenom. cijo Hrvatski domobran Organizacije, ki jih priznava dr. Maček za svoje snuje v Ameriki kot njegov odposlanec Peter Radič. Tudi dr. Krnjevič in inž. Košutič nimata s frankovci nikakih stikov. Listi pristavljajo k temu pismu, da iz njega jasno sledi za vse ameriške Hrvate, da 1ISS res nima ničesar skupnega s tujimi plačanci, kakršni so dr. Pavelič, Velenta in bivši avstrijski stotnik Došen. Zato poziva svoje rojake, ki so še s frankovci, naj »zapustijo to izdajalsko družbo« in se vrnejo v vrste HSS. Donald poroča dalje, da je maršal Cangkajšek odklonil pogajanja pod takimi pogoji ter da prepušča odločitev nankinski vladi. ... je nankinška vlada odklonila Nankjng, 16. decembra, o. Nankinška vlada ie odklonila pogoje upornikov, kj jih je sporočil posredovalec Donajd, ter je naroii-la, naj se lakoj prične odločna vojaška ak-ciia piotj upornikom. Vladne čete so glavni stan upornikov Sianfu že popolnoma obkolile. Popoldne so začele mesto bombardirati. Uporniški oddelkj na najbolj izpostavljenih krajih so se že vdali. Poveljnik vladnih čet računa, da bo upornike najkasneje v treh dneh prisjlil h kapitulaciji. Obsedno stanje v Nankingu Peking, 16. decembra. w. Nad Nankingom je bilo proglašeno obsedno stanje. Prepovedani so vsi shodi in je uvedena tudj canzu-ra. Upokojitev učiteljev Beograd, 16. decembra, p. Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice! Angela Bac-dek v Leskovcu pri Krškem, Franjo Cvetko v Krčevini pri Mariboru, Franjo Erker v Stopičah pri Novem mestu, Anton Gaber v Ižakovcih pri Dolnji Lendavi, Rudolf Hu-mar v Starem trgu, Franjo Jamšek na Bregu pri Ptuju, Valentin Kavkler v Ptuju, Anton Kutin v Mariboru, Franjo Korbar pri Sv. Petru na Medvedjem vrhu v šmar-skem srezu, Anka Mešiček v Krčevini pri Mariboru, Zdravko Mikuš.-Valentin v Brezovici pri Ljubljani, Ema Pibrovec na Jesenicah, Janko Polak v Ljubljani, Franjo Podplatnik pri Sv. Tomažu nad Ptujem, Ivan Robič v Limbušu pri Mariboru, Ivan Robnik v Mariboru, Albin Schmidt v Dobrimi pri Celju, Marija Tomažič v Mariboru, Josip Urbančič v Ljubljani, Anton Vidmar v Čatežu, Ivan Najžar v Središču pri Ptuju, Gabrijela Erker v Stopičah, Angela Jaklič pri Sv. Križu nad Litijo in Sofija Plcsničar v Črnučah. Zaradi telefonskega prenosa ne jamčimo za točnost imen, Božičnica zagrebške mestne občine Zagreb, 16. decembra o. Zagrebški mestni svet je danes razpravljal o prošnji občinskih nameščencev za priznanje posebne božične nagrade. Po daljši razpravi so bili predlogi, ki jih je sestavil poseben odbor, odklonjeni. Mestni svet je sklenil, da dobe oženjeni uradniki po 500, neože-njeni pa po 300 Din božične nagrade. Delavci, ki zaslužijo na dan do 40 Din, dobe po 100 Din, oni z zaslužkom nad 40 Din dnevno pa po 200 Din božične nagTade. Mestno občino bo ta božičnica stala nekaj nad pol milijona. Afront zagrebških nogometnih klubov Zagreb, 16. decembra, o. Zastopniki vseh zagrebških športnih klubov, ki so bili na nedeljski glavni skupščin Jugoslovenske nogometnega saveza izvoljeni v upravo JNS, so na današnjem sestanku sklenili, da izvolitve ne sprejmejo ter da zagrebški klubi do nadaljnjega prekinejo vse zveze z JNS. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved: Spremen ljivo oblačno, topleje, od časa do časa južni vetrovi. Dunajska vremenska napoved: Začasno poslabšanje, od časa do časa nekaj padavin, zapadni vetrovL MLEČNA ČOKOLADA TA IZVRSTNA, ZELO ZAHTEVANA SLAŠČICA UŽIVA SVETOVNI SLOVES. KER SE NJENI PROIZVODNJI POKLANJA NAJVEČJA POZORNOST. »JUTRO« št, 292 3 Cetrtefc R, XIL 19Z6. Slava — Kralju Vitezu! Današnji dan je bil od našega osvoboje-nja in od ustanovitve Jugoslavije dalje velik naš narodni praznik. Sleherno leto smo navdušeni praznovali rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra. Danes bi vladar dopolnil 48. leto. Globoko občutimo in se zavedamo prav ob današnjem dnevu, kako stra- hoten je bil udarec, ki nam je v Marseilleu iztrgal ljubljenega vladarja. Velike so bile perspektive v bodočnost, v katero nas je vodil s svojo veščo vladarsko in državniško roko. Toda zdaj počiva na Oplencu. Poklonimo mu danes še posebej toplo misel in pobožen spomin. Slava Viteškemu kralju! dr«, Mika Županiča Akademsko starešinsko društvo Jadran bo priredilo danes častni večer v počastitev 60- letnice uglednega znanstvenika bivšega ministra dr. Nike Žu-paniča. Njegovo znanstveno in nacionalno delo je naši javnosti dobro znano. v veliki meri pa ga dostojno vrednotijo tudi daleč izven mej naše ožje domovine. V »Vijesniku« zagrebškega etnografskega muzeja je pravkar napisal Ivo Franič izčrpno studijo »Život i rad dr. Nike Županiča« — (In honorem sexagenarii). Ta študija je izšla tudi v posebnih odtisih s francoskim resume-jem. Življenje Nike Županiča je ustaljeno in mnogostransko. Na eni strani politik in publicist, na drugi strani raziskovalec polihi-»tor, izredne vztrajnosti in marljivosti, znan tudi daleč izven mej naše domovine. Rodil se je 1. decembra 1876 v vasi Gribljah na Kolpi. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu, univerzo na Dunaju, kjer je 1903 promoviral iz obče in balkanske zgodovine in filozofije. V zavodu prof. Rankea v Mo-nakovem in v laboratoriju prof. Schlain-baufna v Curihu je izpopolnil svoje znanje SARGOV Kdor si hoče ohraniti lepe zdrave zobe — uporablja redno D 0 N T ^J DOMAČI IZDELEK PROTI ZOBNEMU KAMNU iz antropologije. Z avstrijskimi oblastmi je prišel kmalu navzkriž zaradi svojih smelih brošur in člankov o jugoslovenskih problemih. Kmalu mu je postal nadaljnji obstanek v Avstro-Ogrski nemogoč. Na poziv prof. Jovana Cvijiča se je 1907 preselil v Beograd. Prva namestitev je bila v narodnem muzeju, potem pa je prišel v etnografski muzej. Deloval je na antropologiji, etnologiji in predzgodovinski arheologiji, Postal je živa vez med svobodno Srbijo in neosvobojeno Slovenijo. V početku vojne se je prijavil kot dobrovoljec, zadržali pa so ga v Nišu pri vojni cenzuri, kjer je ob enem deloval v Jugoslovenski propagandi Po njegovem prizadevanju je prišla v deklaracijo srbske vlade zahteva, da bo bodoča jugoslovenska država obsegala tudi Slovence kot integralni del južnih Slovanov. Potoval je preko Soluna, Aten in Kr-fa v Rim. kjer je stopil v Jugoslovenski odbor. Kot član tega odbora je deloval v Londonu do prevrata. V Avstriji so ga kot veleizdajnika obsodili na smrt. V Londonu je pisal informativne članke o jugosloven-skem vprašanju, risal zemljevide, obiskoval angleške znanstvenike in jih informiral o preteklosti in stanju Srbov, Hrvatov in Slovencev. L. 1919 je potoval po nalogu Jug. odbora v Ameriko, kamor je ponesel Slovencem pozdrave prestolonaslednika Aleksandra in kjer je razvil živahno propagando. Po vojni ga je Pašič pridržal na mirovni konferenci v Parizu, kjer je pod vodstvom Jovana Cvijiča deloval v etnografski sekciji. Ko so Italijani zahtevali Bled, je Zu-panič pridobil Mihajla Pupma, da se pri \ViIsonu zavzame za biser Slovenije. Po zaključenem miru se je dr. Županič vrnil v domovino in kmalu nastopil staro službo v etnografskem muzeju v Beogradu. Od tam je prišel za vodjo etnografskega oddelka v Ljubljani. V Pašičevi v!j-di 1. 1922 je postal minister brez portfe-Ija. L. 1924 je bil imenovan za direktorja etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se posebno bavi z etnografsko in antropološko analizo naroda, o čemer je napisal že celo vrsto študij. Okrog svojega strokovnega časopisa »Etnologa« je zbral lep krog so-trudnikov iz Jugoslavije in inozemstva, sam pa tudi objavlja prispevke doma in na tujem. Je stalni delegat mednarodnega antropološkega zavoda v Parizu, dopisni član francoskega antropološkega društva kakor tudi italijanskega demografskega in sociološkega združenja ter narodnega zemljepisnega združenja v Washingtonu. Najstarejše kulturno društvo v naši kraljevini Matica Srpska pa ga je odlikovala s častnim članstvom. Odličnemu znanstveniku in zaslužnemu narodnemu delavcu želimo tudi mi ob njegovi 60-letnici: Ad multos annos! Mestna občina zbira darila za božič Ljubljana. 16. decembra. Predsednik mestne občine g. dr. Juro Adlešič nam je poslal naslednji članek s prošnjo za objavo: Mestna občina ljubljanska je običajno prirejala zadnja leta velike javne božičnice v veliki unionski dvorani, kjer je obdarovala nekaj otrok. Pri teh božičnicah se Je pokazalo, da niso imele tistega vpliva, kakor naj bi ga. imele prave božičnice in so mnoge ganile baš v tem, da so jim dale čutiti njihovo siromaštvo. To se je splošno poudarilo na ponovnih sejah karitativnik organizacij, ki so se vršile na mestnem poglavarstvu v svrho prireditve božičnice. Mestna občina zato v tekočem letu ne bo priredila nobene velike in blesteče božičnice, marveč želi, da se božič praznuje doma v rodbini. Zato pa želi doseči, da bi v vsako revno družino posijalo tudi vsaj nekoliko žarkov božičnega veselja. V ta namen je mestni socialni urad pregledal skupno z vsemi karitativnimi organizacijami seznam družin, na katere bi se bilo treba spomniti in jim poslati primerno božično darilo, ker si ga same ne morejo pripraviti za svoje otroke. Vsem tem želi poslati na dom primerno božično darilo, da jih tako o božičnih praznikih spomni na skupnost in coobčest.vo, v katerem živimo z vsemi družinami našega mesta. Ko je naša javnost zaznala o tej naimeri mestne občine v tekočem letu, so se začele oglašati mnoge meščanske družine in pošiljati same od sebe primerna božična darila ubogim ljubljanskim rodbinam, da jim pokažejo pri tej priliki skupen čut občestva. ki mora vezati vse občane. Da se more ta akcija čim bolje razširiti in izvesti, da more čim več revnih družin dobiti primerno darilo za Božič, prosim vse ljubljanske meščane in družine imovitejsih slojev, da se sami priglasijo na mestni socialni urad, kateri želijo obdarovati po navedenem zgledu kako ubogo družino. Ne bomo zbirali nobenih darov sami. marveč, kdor želi sam od sebe prostovoljno izkazati akt ljubezni za božič ljubljanskim siromašnim družinam, naj pripravi primerno božično darilo in obvesti mestni socialni urad, da je darilo na razpolago. Na tako obvestilo bo mestni socialni urad pislal po darilo in ga bo izročil revni in v resnici potrebni družini na dom. Razdelitev se izvrši po mestnem socialnem uradu s skupnim sodelovanjem vseh ljubljanskih dobrodelnih društev, zaradi Česar je zajamčena pravična in dobra razdelitev. S tem bo pa dokazalo mesto, da se zaveda prave občinske skupnosti in v družinah naših siromakov bo posijalo pravo božično veselje in zavest, da niso zapuščeni. To pobiranje in razdeljevanje daril bo zahtevalo mnogo časa m dela. zato naj se oglasijo v mestnem socialnem uradu vse tiste osebe, ki bi želele pomagati pobirati in razdeljevati ta darila, zlasti mladinske organizacije, ki želijo sodelovati v pravem karitativnem delu. Darila naj se izvolijo prijaviti do ponedeljka 21. t. m., ker se za čne razdeljevanje v torek dne 22. t. m. Zasluge za napredek šmarske občine Šmartno pri Litiji, 16. decembra. Zadnje občinske volitve so prinesle šmar-ski občini nov občinski odbor z vpokoje-nim orožniškim kapetanom Nacetom Rusom na čelu. Danes je izročil dosedanji župan Josip Strinan občinske posle svojemu nasledniku. Niti JNS. niti druga opozicija n! postavila proti režimski listi nikake druge liste. To iz dobro pretehtanih razlogov. Dosedanji občinski odbor, ki je lepo vrsto let vodil obširno občino k uspehom, ni bil poslednji čas deležen nikakih podpor, zato je dal priliko novim možem, da še oni kaj store za napredek občine. Pošteno na mestu je, če zabeležimo nekaj podatkov o vodstvu občine pod žnipnnom Strmanom. Domala pet let je vodil občino. Kljub vsej krizi je Šmartno lepo napredovalo. Dobili smo novi krvavo potrebni vodovod. Razširili smo električno omrežje, pokrenili smo akcijo za privabljanje tujcev. Zgradili &mo ob Kostrevnici zasilno kopališče, imamo pa tudi že plačane načrte za novo moderno kopališče, pripravno tudi za tekme. Načrte je posrečeno izdelal litijski sreski tehnik Milan Košnik. Novi občinski odbor bo imel zdaj lepo priložnost, da to delo nadaljuje. Prav tako smo načeli vprašanje razširjenja osnovne šole, ki je dosti premajhna spričo velikega obiska.. Zupan Strman je poleg Šmartna seveda posvečal vso skrb tudi ostali občini. Nebroj potov je opravil, na neštete kljuke je pritisnil, da je dobil podpore za naše ceste. Položili smo temelje cesti iz Vintarjevca čez Debeče v Stično. Prav tako so končana temeljna dela na trasi iž Velike Kostrevni-ce na Lupinico. čez Bukovje in na Št. Lovrenc na Dolenjskem. Desetletja so zahtevali ljudje to cesto; zaman. Sele župan Strman je prvi zasadil lopato. In mnogo mo-stičkov bo spominjalo nanj. V Kostrevnici je postavil dva, v Vintarjevcu enega, ostale drugod. Zniževal je tudi klance po vsej prostrani občini. Domače prebivalstvo mu je hvaležno za vse. Pri vseh delih so bili zaposleni le domači možje in fantje. Zupan Strman je marljivo in zelo iniciativno sodeloval pri vseh akcijah poslednjih let: pri pokretu za zgradbo zasavske ceste, v sreskem cestnem odboru in v odboru za litijsko meščansko šolo. Šmarčani bomo zadovoljni z njo le tedaj, če bo stala na Dobravi. na meji Litije in Šmartna. Poslednji komisijski ogled je vpošteval Strmanov predlog. Litijani so se sicer pritožili, vendar se ne da tajiti, da se Litija širi prott Šmarinemu, zato naj stoji naš bodoči hram prosvete na Dobravi. Vneti narodnjak podpira vsa naša dru štva. pri Sokolu je podstarosta, odlično pa sodeluje tudi v politiku v domači organizaciji JNS, v sreskem odboru ln kot član banovinske organizacije. V dobi šmarskega nacionalnega občinskega odbora mora vsakdo priznati, da je bilo storjeno za napredek šmarske občine vse. kar se je v časih gospodarskega zar stoja sploh moglo storiti. Veliko breme dela je bilo na ramenih neumornega občinskega tajnika g. Mirka Pestotnika. vrlega sokolskega načelnika. Ves se je žrtvoval za napredek občine. In zdaj? Seveda, zdaj pa že gre glas po deželi, da ga bo novi občinski odbor razrešil. Res pristno krščansko priznanje za delo v slovenski deželi. Strašna smrt živčno bolne žene Ptuj, 16 .decembra. Davi okrog 5. ure sta dva železniška delavca iz ptujske okolice, ki sta baš bila na potu v delavnico državnih železnic v Ptuju, na železniškem mostu čez Dravo našla žensko truplo. Bržkone je neznanko povozil brzovlak, ki prispe okiog 4. ure v Ptuj. Vest o strašnem dogodku se je naglo razširila po mestu in kmalu so prišli na železniški most organi oblasti in železniška komisija Ugotovili so, da so kolesa odtrgala obe nogi, obe roki in glavo. Plašč je stroj zagnal ob ograjo in ko so ga dvignili, je padla iz njega v Dravo roka nesrečne ženske. Po kratkem pregledu so dognali, da je postala žrtev železniške nesreče posest-nica Karla Podpečanova, žena upokojenega orožnika. Bila je stara okrog 55 let. V zadnjem času je živčno obolela in je v torek proti večeru odšla od hiše, ki jo ima družina v Krčevini pri Ptuju. Nič več se ni vrnila. Mož jo je iskal po vsem mestu in je njen nenadni odhod z doma prijavil tudi policiji. Zdaj so jo našli... Z vozom mestnega pogrebnega zavoda so truplo prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču, kjer bo jutri pogreb. G. Pod-pečanu, ki je s svojo ženo živel dolga leta v najlepšem soglasju in ki ga je spričo njene tragične smrti zadel hud udarec, velja naše iskreno sožalje! Se ena obupana žena Ptuj, 16. decembra. Včeraj popoldne je izvršila samomor 29-letna gospa Frida Kranjčeva, žena trgovskega pomočnika. Kranjčevi stanujejo na Cvetkovem trgu. Ko so popoldne ugotovili, da si je skušala vzeti življenje so nemudoma poklicali na pomoč zdravnika dr. Brum-na, ki pa nesrečnici žal ni mogel več pomagati. Kranjčeva je kmalu po prihodu zdravnika izdihnila. Zapustila je 7 let starega otroka in moža. Pokopali so jo danes. Iz sodne dvorane Ljubljana, 16. decembra. Priče po kovačih Včeraj dopoldne je v sobi štev. 139 zasedal senat obrtnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča nadsvet-nik Avsec. prisednika pa sta bila inž. Milko Pirkmajer kot zastopnik delodajalcev in zastopnik delojemalcev Lojze Sitar. Ves dopoldan je imel senat polne roke dela, saj je bila razpisana cela vrsta razprav in na hodniku se je ves čas trlo delavcev in podjetnikov ter njihovih prič. Med drugim je imelo sodišče posla tudi s tožbo štirih gradbenih delavcev, ki so zahtevali od zidarskega mojstra povračilo štirinajstdnevne mezde v znesku vsak po 350 Din, ker jim je odpovedal brez tehtnega vzroka. Paragrafa 234 obrtnega zakona določata, da j6 zakonska odpovedna doba 14-dnevna in da sme delodajalec odpovedati le iz važnih, v zakonu izrecno naštetih razlogov. Mojster pa je trdil, da je one štiri delavce odpustil v skladu z določili zakona zato, ker jih je bil vzel v posel 6amo Postani in ostani član Vodnikove družbe! na poizkušnjo. Za dokaz je pripeljal t> seboj tri priče, gradbene delavce, ki so pa zaradi svojih izpovedi postali pravi junaki dneva. Prva dva sta namreč izjavila, da o tem. kako se je bil mojster dogovoril s če-tvorico, ničesar ne vesta, ker ju takrat splob ni bilo zraven. Tretji pa je pripovedoval zanimivo zgodbo, kako ga je mojster, pri katerem je bil prav tako poprej zaposlen in na prav enak način odpuščen, nekoč ustavil na cesti, ko je stal s puščico na vogalu in pobiral prostovoljno prispevke za brezposelne. Mojster ga je tedaj povprašal. ali ga tudi on namerava tožiti za povračilo, nakar je priča odvrnil, da ga ne bo. Tedaj mu je toženec ponudil nekaj kovačev, če pride na sodišče in priča, da je bil sprejet samo na poizkušnjo. — Pa kaj ste odgovorili na to? ga je vprašal predsednik. — Rekel sem, da pojdem. a da bom govoril resnico. Tedaj se je mojster vmešal v besedo in povedal, da se je priča še dan poprej oglasil pri njem in vnaprej zahteval za pričevanje nagrado 50 Din. Po kratkem posveiovanju je predsednik razglasil sklep, da se spisi zaradi te afere odstopijo državnemu tožilcu in da se zato postopanje prekine. Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josefove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Ogl. rec 8 br. !WS5'S5 Vroča kri mladega Santa Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s.o.s. Fran Kovač, je bil danes zaključen zadnji akt veselega popivanja z gasilske veselice na Vačah 14. septembra (letos, ki se je končala s tradicionalnim fantovskim prepirom in pretepom pred Zarnikovo gostilno, žrtev pretepa je postal Martin Lovše, ki ga je nekdo iz grape pretepajočih se fantov s tako silo udaril s kolom po glavi, da se je na mestu sesedel in je teden za tem zaradi hudega pretresa možganov umrl v bolnišnici. Težko je bilo ugotoviti, kdo je bil pravi krivec njegove smrti, ko so se tepli vsi vprek. Naposled pa se je vsa odgovornost osredotočila pri 181etnem posestnikovem sinu Venclju S. s Trate, ki .se je tudi nahajal v družbi. Sicer je sam zatrjeval, da se je ločil od družbe, še preden se je pričel prepir, toda neki njegov prijatelj je izdal, da mu je Vencelj takoj zaupal, kako je Martina udaril s kolom po glavi in kako se je ta takoj po udarcu se-edel. Prosil pa je svojega tovariša, naj zaupanega ne izda nikomur. Temu se je vendarle zdelo primerno, da je Venclja ovadil. Razprava proti Venclju je bila zaradi njegove mladoletnosti tajna. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Pompe. Senat se je prepričal o Vencljevi krivdi in ga je obsodil zaradi zločinstva proti življenju v smislu § 178. II. k.z. na 1 leto strogega zapora. Vštel pa mu je ves pripor in preiskovalni zapor. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do sojo ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Otroci z govornimi motnjami Na žalost ali pa tudi na srečo nimamo še statistike, ki bi nam točno pokazala, koliko na govoru oškodovanih otrok je v naši državi. Skoro z vso gotovostjo pa lahko trdimo, da jih je najmanj 50 tisoč že v starosti do 10 let, dočim je število vseh logopatov (kakor označujemo s strokovnim imenom take invalide govora) še 3 do 4-krat večje. Skoro vse govorne motnje, med katerimi je ječanje tueti pri nas najbolj razširjeno (80%), se pojavijo že v predšolski dobi. Takrat se aajo tudi najlažje odpraviti, ako znamo s takim otrokom pravilno ravnati. Vsako zanemarjanje preko prvih šolskih let pa utegne napraviti nepopravljivo škodo. Resnica je, da le malokateri otrok dobi svoj govor brez vsakih motenj. Ponavadi že narava sama poskrbi da ti ne-dostatkj v izreki, ako niso kake globlje narave, izginejo sami po sebi tekom govornega razvoja, še celo kva-no bi bilo, ako bi hoteli tu roditelji posegali vmes s svojo neučakanostjo. Kaj lahko bi s tem poseza-njem povzročili pravo govorno motnjo. Na d nagi strani pa je spet neodpustljiv greh, če se kdo pri kaki izraziti govorni motnji tolaži, da jo bo že čas odnesel, večji greh pa, aku smatra otrokovo napako samo za grdo navado ter temu primerno tudi ravna z njim. Nanosled pa tudi najbolj dobrohotno ravnanje ne prinese nikakega uspsha, ako ne vemo. za kakšno napako prav za prav gre in kako ji pridemo do korenin. Govornih motenj je mnogo Id ne samo ječanje kakor to še marsikdo misli v svoji nepoučenosti. če bi jih hotel naštevati, bi bilo že samih imen za polovico tega članica. To pa ni moj namen. Hotel sem samo iznova opozoriti na veliko važnost, ki bi jo morali posvečati pri odgoji otrok tudi v tem pogledu. Saj gre vendar za največjo človekovo bogastvo: za zdrav govor, ki je domalega tako potreben kakor zdravi udje. Ali si sploh danes morete misliti človeka z zanikamo in pomanjkljivo izreko v kaki vidnejši službi, ko je toliko delovnih sil na izbiro? Kdo ga bo pa poslušali Kakor je po toči prepozno zvoniti, tako je pri zanemarjenih in zastarelih govornih napakah največkrat brezuspešna vsaka pomoč. Izjema je samo tam, kjer je mnogo trdne volje, ki pa je logopatom največkrat hudo primanjkuje. Ce pa že njim ne, pa je primanjkuje tistim, ki imajo opravka z njimi, kar je enako usodno. Govornih motenj se je treba torej lotiti že pri malem otroku, če hočemo res trajnega in zadovoljivega uspeha. Ne vem, kdaj bom mogel to ljudem dovolj glasno povedati, ker se mi še vedno javljajo starši, ki nič ne vedo, da sem lani izdal poljudno znanstveno knjižico o govornih motnjah, v kateri bi mogli naiti vsa potrebna pojasnila. O izidu te publikacije, ki je izšla v samozaložbi (ker nisem mogel dobiti drugega založnika, češ da po taki literaturi pri nas ni povpraševanja) sem obvestil vsa šolska upraviteljstva, ki bi morala imeti vsaj po en izvod v svojih knjižnicah. Pisali so o njej tudi časopisi in opozarjali na njeno važnost. Za drago inseriranje pa nimam denarja, ker iz dosedanjega izkupička nisem mogel pokriti niti vseh tiskarskih stroškov. Da knjižica »Govorne motnje«, ki je bila napisana največ na podlagi lastnih izkustev, povsem odgovarja svojemu namenu, so potrdile vse strokovne ocene. Najlepše priznanje pa ji je dal dekan medicinske fakultete g. dr. Alfred Serko, ki pravi: »Vaša izvajanja sem prebral z zanimanjem in se iz njih tudi nekaj naučil. Hotel bi, da bi jih bral brez izjeme ne le vsak učitelj, ampak tudi vsak oče in vsaka mati. Zlasti odstavek o ječanju bi moral poznati vsakdo, k| ima posla z vzgojo otrok.« Jaz bi samo še pripomnil, da je po taki literaturi v Nemčiji mnogo povpraševanja in da je treba samo temu pripisovati nagel padec govornih motenj v tej državi, dočim to zlo drugod kljub specijalnim zavodom še vedno narašča. V Nemčiji, ki res vzorno skrbi za svoj naraščaj, nihče ne čaka, da se mu govorno zlo že do dobra ugnezdi v hišo, ampak si ve vsakdo že ob prvih pojavih uspešno pomagati. Da bi bilo tudi pri nas to mogoče, sem se odločil, da nudim do Novega leta vsakomur možnost nabave s 25% popustom, to je za 20 Din s poštnino vred (cena v knjigarnah 26 Din), ako se posluži pred-nakazila po poštni položnici na poštno čekovni račun št. 14.926. Komur je res za blagor svojih otrok in ga zanima največja človekova dobrina: zdrav govor, gotovo ne bo zamudil te ugodne prilike. Tako sem storil vse, kar je v moji moči, da se tudi pri nas zmanjša število na govoru oškodovanih otrok še preden nam bo mogla statistika, do katere morda ni več daleč, pokazati še poraznejše rezultate, ki bi nas jih bilo gotovo sram pred kulturnim inozemstvom. Vilko Mazi, učitelj gluhonemnlce v Ljubljani. Luther in Bloke V včerajšnji številki ste priobčili članek, v katerem uvodoma poudarjate, da si nekako neupravičene lasti Luther propagiranje bloške smuške zgodovine. Da ne bo krivice, bo naslednje pojasnilo prav umestno. Prvi je opisal Bloke Valvazor v svojem opisu Kranjske, za njim pa neki Podgrajski I. 1845 v Bleiweisovih »Novicah«. 1892 je izdal oskrbnik 6nežiške grajščine E. H. Seholmayer knjižico »Auf Schneeschuhen«, v kateri opisuje bloško smučarstvo. Po vojni je izdal Badjura prvo slovensko knjigo smučarstva. kjer omenja samo Valvazorja, ponatiskujo del njegovega opisa bloških smuči, več pa tudi ne. Badjura je izšel šele v času, ko je prišlo k nam smučar&tvo kot šport, kajti bloški kmetje so ga uporabljali le kot prometno sredstvo. Ko so se začeli pojavljati naši smučarji na mednarodnih tekmah, je bil Luther tisti) ki je iskal podatke o bloški zgodovini smučk, ker mu ni zadoščal niti Valvazor niti Schoknajer, ki ga je on poznal, mi vsi I pa ne, saj ga pri nas niti licejska knjižnica nima. Ko mu je po letih JZSS pripravil nekaj več gradiva, ga je priobčil na prvt strani svojega časopisa »Der VFinter« in ga lepo ilustriral. Opis je imel tri tiskane strani! Leta 1930 je priobčil v »Vossische Zeitung« velik članek 700 let na sledi za najstarejšimi smučmi srednje Evrope«, v katerem je opisal smuško zgodovino Blok. Prav tako kot za bloško smuško zgodovino se je zanimal tudi za nordijsko in prav tako kot pri nas je moral tudi tam zainteresirati merodajne, da so raziskovali smuško zgodovino. On je bil tudi. ki je zainteresira! švedskega zgodovinarja pok. prof. Wicklun-da. da se je v svojem znanstvenem delu zanimal tudi za bloško zgodovino smuči in značilno je, da je pod njegovim vplivom izšla-na Švedskem brošura »Pa jugoslavia ski-dor« toda žal z netočnimi podatki, ki jih je dobil prof. Wicklund iz Ljubljane ... Po svojem obisku Blok pred mesecem si je dal takoj napraviti diapozitive in v vseh svojih številnih predavanjih, ki jih ima sedaj po Nemčiji, predvaja slike Blok. bloških kmetov, smuči in običajev. Prvo tovrstno predavanje je bilo 3. dec. v Hamburgu! Mislim, da po vsem tem mirno lahko priznamo Luthru njegove za-sluge za propagiranje posebnosti naše zgodovine v edinstveni uporabi smuči v Srednji Evropi pred tolikimi stoletji. J oso Goreč. mm- Pospešite trgovski promet na,Zlato nedeljo* Naši trgovci so se. sledeč vzorom in zahtevam modernega časa začeli zavedati, da ie treoa kupujočemu oDčinstvu iti na roke pri nakupu daril in drugih potrebščin z nasveti in priporočanjem v dnevnem časopisju. Občinstvo je trgovcem za to usiuznost nvaležno Toda trgovci niso deležni zaradi te uslužnosti le hvaležnosti, temveč tudi največjih Koristi saj se čitatelji poslužujejo vedno le onih trgovin, s Katerimi so se seznanili po svojem dnevniku. »ZLATA NEDELJA«, ki bo tudi letos posvečena nakupu daril in drugih potrebam za oožične praznike, bo zato velika prilika za kar najbolj uspešno priporočanje daril in vsakdanjih potrebščin. trgovce prosimo, da oglase, ki naj bodo priobčcnl v nedeljski številki »Jutra«, naročijo čimprej, najkasneje pa do sobote do 12. ure, ker bomo pozneje »prejeta naročila izvedli le, če bo dovoljeval čas in pa prostor v oglasnem delu »Jutra«. * Važna konferenca za pospeševanje ribaril va. \ 'splitu se visi huuieii iiea. ki se liij menda vec dni Oa vila - piooieuii ureditve iu pos[reševanja po-iiioiskega riba-isiva. Na tej konferenci sodelujejo predstavniki imaucntiga meuairstva miuistisiva /.a poljedelstvo. trgovino in industrijo. poveljstva mornarice, oceanografskega instituta m zastopniki savske primorske in zttske banovine. Sklepi te konference bodo merodajni za reševanje vseh vprašanj pjmorskega ribari t va. * Težave javne službe posredovanja dela. Na suji centralnega odoota za pusieuo-vanje dela, ki se je vršila v Zagrebu v au-vuiii poslopju Borze ueia. so podala poročila m ;ko ogromnega dela. istočasno pa tuui razne težave, ki nalagajo resno skrb. Ud teta do danes je bilo investiranih za domove bor/, dela in za delavske azile preko 74 uiiijonov kar je približno ena tretjina vseti dohodkov javnih borz dela. S temi investicijami je bila v mestih omogočena živah na gradbena delavnost, kar pa ni niti maio omejilo števila brezposelnih Prišlo je čelo »io čudne pojave: čim več dela. temveč brezposelnih delavcev. To je zaradi tega. ker jt> o-'1 dneva do dneva večji dotok brezposelnih delavcev iz vasi v mesta. Rorze 10 Din v knjigarni Glasbene Matice u— Legija koroških borcev, glavni odbor v Ljubljani, vabi vse člane in tovariše d i se udeleže splošnega članskega sestanka, ki bo v soboto 19 t. m v društvenem lokalu v gostilni »Pri Sokolu* Pred škofijo 1P I. z dnevnim rodom- Pozdrav in poročilo predsednika slavnega odbora o delovanju Legije razna važna obvestila ter slučajnosti in tovariški razgovori Dragi tovariši 1P le' smo molčali V službi svojemu narodu smo dobrovoljci in borci -- kmetje delavci in intelektualci — v najtežjih časih dali in žrtvovali vse kar smo mogli Nihče izmed nas .n svoje dobrovoljne ž-fve ni iskal nagrad" Toda namestil zahvale . X ZNIŽANE CENE ! sns liri t * Is l| | S B ^s l^^^^sssstssssassaasm ca oi u-p'ia dragocena i'::li-niaa liOfc - z Dora mati radioaktivno zobno iiremo k iniJuc preizkušeno od 5CC0 zobozdravnikov na -vem orl porojeno. Zdravo zobno m>-so — krasni bi' i zobie' Zah'eva.it" Izrecno- Doramad' -:• Brzojavne čestitke za božič. Od 14. decembra do 19 januarja «e sprejemajo v odpravo brzovavne čestitke ^XLT« s 50n'(. znižano pristojbino za vse evropske dežele z izjemo italijanskih otokov v Egejskem morju. Španije, Turčije ;n Sovjetske Rusi. je Za ameriške države 7. izjemo Kostari-ke Peruja in Venezuele, kakor tudi Havajskih otokov, se te brzojavke sprejemajo -amo do 6. januarja s pristojbino ene tretjine cele tarife po italokaMu. Radijsko brzojavne čestitke se bodo izmenjale samo 2 nemškimi ladjami od 14. decembra do 6. januarja s 50% znižano pristojbino. Te raaijske brzojavke se odpremijo na ladje p- nemški obalni postaji Norddeutsches Radio Besedilo je svobodno, ob-egati sme pa samo želje in čestitke za božične praznike in novo leto sta ozko povezam. Zdravo in pravilno hranjeno dete je bolj poslušno in se rajši uči. Ovomaltine za predjužnek ali malico dela telo sposobno za posebne napore kakor so izpiti in športna tekmovanja. Čuvajte se, če vam kdo reče, da je gotov ^—izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna, koncentrirana krepilna hrana, ki je P° posebnem znanstvenem postopku pripravljena samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao mu je pridjan samo zaradi boljše arome. Samo 7. Ovomaltino dosežete Ovomaltinske uspehe! Zavojčki: ljudski Din 6.50, mali Din 10.50. srednji Din 24.—, veliki Din 43.—, stekleni Din 47.—, rodbinski Din 76.—, S * Hajduški napad na rudniškega nadzornika v Boru. Hajduka Mihailovič in Dokič sta se menda navadila vdirati v rudniške kolonije. Pred tedni sta obiskala nekega rudniškega upravitelja v njegovem stanovanju pri njem kot nepovabljena gosta lepo večerjala potem pa mu pobrala nekaj tisočakov Pred odhodom sta napisala pismo »gospodom žandarjem«. Zdaj sta ta dva hajduka s svojim posefom povzročila veliko razburjenje in začudenje v koloniji borske-ga rudnika. Nadzornik Anton Guran jo zvečer zapustil svoje stanovanje in se napotil proti rudniku da bi vodil izmenjavo šili ta. Na temni poti «ta se pred nj:m kakor zrasla iz tal pojavila dva človeka, mu naperila puški na prsn in zaklicala: Denar' Ko je nadzornik povedal, da denarja nima pri so-bi. sta zahtevala, naj ju pelje domov Razbojniki «ta gotovo dobro vedela, da je nad-zornikovo stanovanje boli na samem na kraju kolonije Ko so prišli v stanovanje, je pn nadzornik slišal pred hišo korake. Večja skunina rudarjev je odhajala na šiht. To je nadzornika ohrabrilo klicni je na romnč. razbojnika pa sta preko dvorišča zbežala Hajduk Mihailovič je pvcd leti delal v borskem rudniku stenco. so danes pozabljeni. Molčali smo in prenašali žrtve pričakujoč boljših časov zdaj pa moramo sami sebi izvojevati vse one pravice in priznanja, ki nam pripadajo po človeškem in božjem pravu. — Udeležite se polnoštevilno sestanka, da še enkrat pregle damo naše vrste, preden zastavimo svojo odločno besedo. Glavni odbor DANES PREMIERA! Slavni ameriški klovni bratje MARX v sijajni burki Do solz se bo vsakdo nasmejal: Kdor se hoče prav pošteno zabavati naj pride danes & v ELITNI KINO MATICO It »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 101 z dne lb. t. m. objavlja odločbo kraljevskih namestnikov o preimenovanju občine SCavnica v občino Sv Ana v Slovenskih goricah, pravilnik o službeni obleki in orožju uslužbencev finančne Kontrole m dajanju državne podpore za nabavo službene obleke, razširitev področja carinskega oddelka v Martin jem. carinjenje in plačevanje blaga, uvoženega po pošti in važne objave iz »Službenih Novin« * Muri ugledne gospodinje. v Bistrici pri Iržieu ie umrla gospa Marija Erlahova. josestnica. vdova po čevljarskem mojstru-k. ,e svo.iemu podjetju ustvaril najboljši s[o ves. Posiviš ugledne gospodinje bo jutr; ol> 10 Blag -i spomin, žaUročim naše iskreno t-ožal <■' * Pristaniški delavti zahtevajo kolektivno pogodbo. Zveza pris-ainškii delavcev je p.-svoji podružnici na ■Mi.-akn izročila de o a jalcem načr1 koiektivitt pn.o 1» z zahtevo naj se na načrt mlsovoVi ■ >■ dneh nakar se bodo pri banski upravi al pa pri -nspek c i ji dela pr'1e!a potrajan.ni Kolektivna po godba na; regnMraln vsi "Mtnošaje meil delodajalci in delavci Organiziran pri s ta '•-!<• lolavc' prepričani da bodo kmalu a, da dobe pred pričetkom tečaja zadnje informacije. u— Na ponedeljkovi produkciji drž. kon-servatorija nastop; poleg soIistov-j>evcev in in št nim en ta listov tudi Trio (2 violini in klavir) ter konservatorjjskj orkester, pomno-že.n s člani. Orkestralnega društva. Na spo redu so izključno le dHa češke literature. Zato opozarjamo vse prijatelje glasbe jn bratskega naroda na ta nastop naših konser-vatoristov, katerega priredi ravnateljstvo za voda Sjiored) v knijgarni Glasbene Matice, produkcija bo v ve|ikj Filhatmoničnj dvora' nj ob % na 7. uro zvečer. Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Bahovčev i „Smrefca"-bonboni sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. p,£mreQ.€lgd- bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— in fi.—. A poteka Mr. L. BaSiovec UVBUANA KLongiesnj trg Stev. u— Akademsko starešinsko društvo Jadran opozarja gg. člane, da se vršj danes v četrtek 17. t. m. ob 20.30. dr. Zupaničev večer. Odbor. u_ .IN A D Jadran. Drevi ob 20. četrto predavanje novinskega tečaja Predava g. dr. Vrčon Branko o tetni: Manjšine. Udeležba letošnjih j-n lanskih novincev obvezna, ostali člani vablieni. Odbor. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 članski sestanek s predavanjem. Predaval bo odvetnik dr. Joahim Ražem o T. G. Masaryku in o njegovem življenjskem delu. Predavanje bo v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici. Prijatelji društva vljudno vabljeni. u— Društvo »Soča« matica naznanja, da bo predavanje univ prof. g. Makjecova Aleksandra. k o posebno privlačen po svojstveni tipiki. kj jo je prejel od svoie lepe domovine fjordov in veličastnih slapov- Posebnost pa bo tudi kvartet našega mladega in Se nepoznanega skladatelja Žebreta, ki se prjsteva k modernistom jn ki je to svojo umetnino zgradi] še za Časa svojega študija v Pragi pod veščo roko mojstra Suka. Spričo tako pisane karakteristike bo koncert vsekakor žejo privlačen. Vstopnice prodajajo v Matičn; knigarni. u_ »Pojdimo v Betlehem« je naslov živih jaslic, ki ^ih priredita ga. Danilova in Sjlva v okviru Atene 21. t m. ob 16.80. v dvorani Delavske zborn-ce. 16 angelov jn 8 pastirčkov bo šlo preko odra- PeH bodo ob spremljanju harmonija stare !>ožičnjce. Za kritie stroškov plačajo odrasli 5 Din. otroci 3 Din. a_ Cerkveni koncert. Pododbor društva Rdečega križa bo priredil 21. t. m. ob 8. dobrodelnj koncert v frančiškanski cerkvi. Na programu so nabožne božične pesmi, ki jih bo izvajal dijaški pevski zbor iz škofovih zavodov v St. Vidu pod vodstvom g. prof. Matije Tomca. Na ta koncert opozarjamo članstvo Rdečega križa jn vse ljubitelje lepih božičnih pesmi. u— JNAK Edinstvo. Drevj ob 8. bo v klubovem lokalu obvezen Članskj sestanek. Na programu je kratek referat in poročilo odbora. Upravni odbor. n— I. ljubljanska moška podruinica Družbe sv. Cirila jn Metoda ima svoj občni zbor v petek, 18 t. m. ob 18. v pisarni CMD, Beethovnova ul. 2. u_ Ciri| SfetodoTe razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah, trafikah jra CM. pisarni, Beethovnova ulica št. 2- Kupujte domače blago! o— Namočena polenovka FY. Kham, Miklošičeva 8- * „LUMBAGO-BOLEČINE V KRIŽU" Ako trpite na usedu (Hexenschuse) bolečinah v križu, poskusite KRUŠEN-sol. Pc krajši uporabi bolečine ponehajo. Zdravljenje s Krušen-soljo prinaša olajšanje od usecujiiera! Slavni ameriški klovni bratje Mane t sijajmi ourfci, pri kaufi se bo vsakdo rm-?M«fc,« zal>avai in nasmeial NOC V OPERI 'rfj; Danee poslednjič! l>r. Fantkov najlepši aJpinski velefilm BELI PEKEL PIZ PALt) Len) Riefenstahl. Gustav Diessl, Ernst Udel Fttjateljj placin. ne zamudite tega spore-ia! "T K. ____ Danes premiera Remek delo filmske um-etniMrti 1 lam« flfruro ruske luij-ucvnoeti TARAS BULJBA r g-la-vna vlogi HARRV BACR.' Ruska glasba t«sr namdnfl prsjni račkih zborov. n— Tramvajska nesreča na Viču. Ljubljanski tramvaj preživlja zadnji čas precej črne dni. Predsmočnjim je v bi.žinj renijze ubil dva kon a jn ranil vozača, snoči pa je prj-šio pred 18. uro do precej hude nesreče na. tramvajski progi na Viču. Tam je voz cestne železnice zadel bivšo trafjkautko in kolpor-lerko Marijo Ruparjevo z Gline, jo podrl pod kolesa in ij pr;zadeial precej hude poškodbe po vsem životu, da so ženo pobrali vso okrvavljeno in nezavestuo. Na pomoč poklicani reševalci so jo brž prepeljali ua kirurški oddelek, kjer se je Ruparjeva kinalu predramila iz nezavesti in se njeno stanje obrača na bolje. Nesreča ea je pripetila na znanem ovinku pred lekarno mr. Komotarja. kjer je prjšio v zadnjem času že do velikega števila prometnih nezgod. u— Za božično mizo nudi vedno delikatesna trgovina pr; operi. * • A. Janeš na Aleksandrov] cesti poleg izvrstnih narezkov, Kleefjschove salam© in šunke, vseh vrst sira. sardin, jegulj in drucih konzerviranih rib in specialnih je^tvin. po zelo nizkih cenah tudi iivr>tna vina ▼ buteljkah. Tuzem-skj jn inozemski šampanjec. Bouvjerjeva vina t steklenicah, likerje, konjak ter odprta vina. doleniska in štajerska najboljših kvalitet in v poljubnih količinah. Desertna vina priznanih znamk. Madejra, Malagga, Scherv jn Cinzano-vermut pa slovijo kot najboljša v Ljubljani. Svoje cenjene odje-malre prosi, da se po^lužijo telefona 3455. n— Plesna vaia slušateljev ahjturientske ga tečaja bo v petek IS. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Iz Celfa e_ Nacionalne zasluge g. Ivana Bovhe. V članku, ki smo ga objavili včeraj ob 80-letnici upokojenega ravnatelja Lastnega doma v Celju g. Ivana Bovhe, je izostal odstavek, ki govori o nacionalnem delu in zaslugah uglednega jubilanta. Zato danes dopolnjujemo včerajšnji članek. V zadnjih desetletjih pred vojno v Celju in okolici ni bilo volitev, pri katerih ne bi bil g. Bovha odlično sodeloval in z vso vnemo agitiral za narodne kandidate. Kot odločen pobor-nik nacionalne misli je bil navdušen sodelavec pokojnega narodnega voditelja dr. Ivana Dečka pri njegovem političnem in nacionalnem delu. Ko je prišla celjska okoliška občina v slovenske roke, je postal g. Bovha član okoliškega občinskega odbora. Vedno je bil iskren, neustrašen narodnjak in naprednjak, zvest pristaš so-koLake misli in radodaren podpornik nacionalnih in dobrodelnih organizacij. Ko je bil 9. avgusta 1898. slovesno otvorjen Narodni dom v Celju in so naši narodni nasprotniki uprizarjali po grome na Slo. vence in na češke goste, se je g. Bovha s svojo hčerko Marijo udeležil popoldne skupnega izleta na Stari grad, zvečer pa se je udeležil s svojo hčerko narodne veselice v Narodnem domu. Ko se je vračal okrog 4. zjutraj s hčerko domov, mu je v Gosposki ulici pri sedanji Kusovi hiši nasproti Janičeve pekarne zaprla pot velika skupina narodnih nasprotnikov, ki so bili oboroženi. Ker je postal položaj g. Bovhe zelo kritičen, je g. Bovha izvlekel iz žepa samokres in oddal strel v zrak. Nesreča pa je hotela, da se je takrat povpel Nolli-jev hišnik na vodnjak poleg Janičeve hiše in začel nekaj kriliti z rokami- Ta hišnik si je bil pritrdil na prsi nekak oklep, da bi Povest o junaSkem kozaškem atamanu, ki ga v filmu sijajno predstavlja H A R R Y B A U R PO GOGOLJEVEM NESMRTNE.« ROMANU ! TARAS BULJBA Sodeluje lena Danlelle Darrien*, nepozabna is filma »Mayarling« kjer je pred stavijala baronico Vetaero! DANES PREMIERA! KL\C UInION, Tel. 22-21 bi' pri izgredih proti Slovencem varnejši . Krogla, ki jo je sprožil g. Bovha, je slučajno zadela omenjenega nišnika v prsi a se je na oklepu odbiila in opraskala hišnika po obrazu. Gospo BovN> so takoj aretirali. V preiskovalnem zaporu je presedel sedem mesecev, pri glavni razpravi pa je bil oproščen vsak p krivde in kazini, ker je ravnal v silobranu. Jubilant si je v svojem nacionalnem in stanovskem delu pridobil tudi mnogo zaslug kot organizator odvetniških in notarskih uradnikov ter uspešen borec za njihove pravice. e— Adamičev komemorativni večer bo priredilo pevsko društvo t-Oljka- dne 20. februarja 1937 v veliki dvorani Narodnega doma in prosi ostala društva, da bi upoštevala ta datum. e— Dijaki bodo igrali. Društvo jugoslovenskih srednješolcev ?,Sloga« na drž. realni gimnaziji v Celju bo uprizorilo jutri v petek ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma Finžgarjevo igro v 4 dej. »Divji lovec« v režiji ge. A. Sadarjeve. Občinstvo je vabljeno, da obišče predstavo v čim večjem številu in tako pokaže svoje razumevanje za kulturno delo nacionalnega dijaštva. e— Umrla je v Aškerčevi ulici 3 po dolgem trpljenju v cvetju 20 let dijakinja 8. razreda celjske realne gimnazije gdčna Nada Košutnikova, hčerka strokovnega učitelja na državni rudarski šoli. Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalje. e— Napadalec mu je preklal lobanjo. V soboto so trije moški na cesti v Zg. Gru-šovljah pri št. Petru v Savinjski dolini napadli 371etnega dninarja Justina Hro-vata iz iste vasi. Eden izmed napadalcev je udaril Hrovata s nekim topim predmetom s tako močjo po glavi, da mu je preklal lobanjo. Hrovata so prepeljali v celj-rko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ruski velefilm »Ciganski zakon« z Delo Cernajo in zvočni tednik. KINO METROPOL. prinaša: Danes ob 18.15 ln 20.30 poslednjič »INKOGNITO« t Gustavom Frohlichom v glavni vlogi. \% Maribora a— Učiteljsko zborovanje. Te dni je imelo sresko učiteljsko društvo za Maribor levi breg v krčevinski šoli lepo obiskano zborovanje, ki ga je otvoril in vodil predsednik Mirko Vauaa iz šmarjete ob Pesnici. Uvodoma se e spomnil 301etnice smrti Simona Gregorčiča in nedavno pre-minilega skladatelja Emila Adamiča. Sledilo je tajnikovo poročilo in se je nato sestavil pedagoški delovni načrt za 1936/37 a posebnem ozirom na proučevanje problemov šole in učitelja na vasi Za Gregorčičev spomenik so prispevali zborovalci 100 Din. a— Razgrnjeni proračun. Mestno poglavarstvo razglaša: Mestni proračun za leto 1937/38, in sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zaklada ustanov in zaklada mestnih podjetij, je izgotovljen. V smislu § 117 zakona o mestnih občinah se to javno razglaša z dostavkom, da ima vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, pravico, staviti k proračunu svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu od vštevši 16. t. m. do vštevši 21 t. m. v mestnem knjigovodstvu med uraonimi urami. V istem roku je tudi vlagati pismene pripombe k proračunu. Novi proračun, ki znaša 57,569.430 Din, je za 703.380 Din večji od lanskega. a— Proces zaradi nagovarjanja k umoru posestnika Ludvika Sapača v Beltincih se je nadaljeval včeraj pred mariborskim malim kazenskim senatom. Obtožen je bil 261etni natakar Emil Palfi iz Beltincev, da je v teku novemora 1935 nagovarjal nekega Ladislava štreherja, da ubije lju-bavnega tekmeca posestnika Ludovika Sapača. Razen tega je Palfi obtožen zaradi fingiranega vloma. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič vnovič preložena. a— Izropana krojaška delavnica. Se neizsledeni storilci so vdrli v delavneo krojaškega mojstra Ivana Čandora v Dobrovcih na Dravskem polju ter odnesli več predmetov v skupni vrednosti okoli 5000 Din. 11 živlfenja na dežeF Iz Trbovelj t_ »Sokolstvo in žena« je naslov preda van.a, ki ga bo imela na zaključku idejnega teča.ia v soboto 19. t. m. ob 19. uri v Sokol skem domu s. Zorka Vojnovičeva, ta niča Zveznega prosvetnega odbora iz Beograda. Po predavanju bo svečana zaobljuba novjh članov. Vse sestre in brate vabiano na ta ve čer. CVEN PRI LJUTOMERU. Na šoli na Cve-nu pri Ljutomeru je razrešen šolski upravitelj g. Vunderl Matej z 10. decembrom in premeščen v Naraplje. srez Ptuj. Njegova žena. ki je učiteljica istotam. pa še čaka na svoj dekret za Naraplje. To je v srezu že drugi primer čudne premestitve zakoncev. Človek namreč ne ve ali naj vzame tudi deco s seboj ali ne in kako dolgo bo trajalo tako ločeno gospodinjstvo in ali se naj preseli tudi pohištvo v novi službeni kraj ali ne KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Brzojavno je bil razrešen služb.- v Križevcih šolski upravitelj g. Belec Janko in dodeljen šoli Safarsko. Naše Gledališče DRAMA Četrtek 17.: Kadar se utrga oblak. K d P>. Petek 18.: Zaprto OPERA Četrtek 17.- Botra Smrt Red Četrtek Petek 18. Zaprto MARIBORSKO HI EPALfSČF Četrtek, 17.: Ope-no-baletni večer Tinke Vesel-Polla in lise Hye. C. Gospodarstvo Zadružništvo in kmečki dolgovi V Beogradu se je vršila včeraj letna skupščina Giavne žadružne zveze, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Korošec. Zborovalci so z vzklikom pozdravili njegov predlog, da se odpošljeta vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu-namestmku Pavlu Pozdravni brzojavki sta bili poslani tudi ministrskemu predsedniku dr Stojadinoviču in kmetijskemu ministru Stankoviču. Predsednik dr. Korošec je v svojem uvodnem gevoru poudaril pomen Glavne zadružne zveze, v kateri je preko zadružnih zvez včlanjeno nad 8000 zadrug. Naša žitna letina je bila letos zelo obilna in tudi splošni promet je oživel. Težko prizadeti pa so kraji, ki so navezani izključno na produkcijo vina in sadja ter kraji s planinskim kmetijstvom, kjer je bila letina slaba. Letos je zakon o likvidaciji kmečkih dolgov bistveno prizadel naše kreditno zadružništvo. Da rešimo kmeta, njegovo zemljo in njegovo posest, so morale tudi kreditne zadruge prispevati težko in veliko žrtev. Ker naše kreditno tržišče še nikakor m ozdravljeno, nimajo zadruge novih poslov, vse svoje stare pa izročajo li-kvidancijski banki. Takšne razmere nujno zahtevajo pomoč za oživljenje poslovanja kreditnih zadrug. Vsi prav dobro čutimo, da oživljenje likvidnosti naših zadrug ni nič manj važen problem, kakor je bilo reševanje prezadolženega kmeta. Nihče ne more tajiti blagodejnega vpliva zadružništva na gospodarske razmere na kmetih pri nas. Temu zadružništvu moramo ustvariti pogoje novega poleta, novega delovanja Zadružništvu je treba omogočiti nov zamah in novo poslovanje. Naša naloga je, da se obstoječi zakoni spravijo v sklad s koristmi zadružništva, ki jih zastopajo naš kmetski, delavski in malomeščanski stan. Zadružništvo je element miru v teh s socialno-gospodarskega stališča viharnih časih. Ce vse to upoštevamo, je koristna in upoštevanja vredna za splošnost vsaka pomoč, ki jo damo zadružništvu. Lansko leto se nam je posrečilo najti pota in sredstva za ozdravitev osrednje zveze hrvatskih kmečkih zadrug in zveze kmečkih zadrug v Novem Sadu. Pred narodno skupščino je še zmerom nedokončan načrt novega zadružnega zakona. Mi ne moremo ničesar drugega kakor z vsemi silami prizadevati si, da ta zakon čimprej izide. Z budnim očesom smo spremljali sodobno življenje naših kmetov in v vseh ustanovah in uradih varovali koristi našega kmetskega življa in naših zadružnikov, čeprav niso uspehi stoodstotni, upamo, da je vse zadružništvo čutilo to našo skrb in ta naš boj. Po govoru ministra dr. Korošca je tajnik dr. Avgust Juretič podal poročilo upravnega odbora, ki je bilo po krajši debati sprejeto Pri dopolnilnih volitvah ie bil za drugega podpredsednika izvoljen dr. Stjepan Postič, zastopnik Zadružne zveze iz Zagreba, in sicer na mesto dr. Auguština Juretiča, ki je imenovan za tajnika Glavne zadružne zveze. Za člana uprave je bil med drugimi izvoljen Franjo Rakovec, zastopnik Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani. Za pomoč našim kreditnim zadrugam Slediil .je zan,nmiv referat dr. Vjekoslava Gortana, zastopnika Zadružne zveze v Zagrebu o važnem vprašanju uredbe o likvidaciji kmetski h dolgov V debati o referatu dr. Gortana je posegel po besedi tudi dr. Prohaska in poudarjal delovanje predsednika zveze dr. Korošca in prvega podpredsednika g. Gjorgjeviča, ki sta se kot člana kraljevske vlade zavzela, da bi bila uredba o razdolžitvi kmetov nekoliko ugodnejša za zadružništvo. V zvezi s poročilom g. Gortana so sprejeli resolucijo iz kaitere posnemamo: Zastopniki vseh zadružnih zvez. včlanjenih v Glavni zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije, ki predstavlja preko 9.000 zadrug z več kakor enim milijonom zadružnikov so na 17. redni glavni sfkuipš&mi v Beogradu soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: 1) Glede na razmere, v katere so prišle zadruge z uredbami, je neobhodno potrebno sprejetje druge uredbe, ki naj kreditnemu zadružništvu vrne likvidnost in omogoči delo, in sicer tako, da dobe namesto bonov in državnih obligacij gotov^o. V kolikor ne bi bilo moči tej zahtevi takoj ustreči v polnem obsegu, je treba dati zadružnim zvezam odnosno zadrugam potrebne dolgoročne kredite po nizki obrestni m©ri. da se tako omogoči novo kreditiranje kmetov in nadaljnje delovanje kreditnih zadrug. 2) Ker so zaradi dolgotrajne gospodarske krize državne oblasti vzele zadrugam drugo težko krijejo svoje najvažnejše izdatke, stroške za redne revizije in za izobrazbo zadružnih delavcev, se naproša kmetijski minister da v državnem proračunu zagotovi zadružnim zvezam potrebna sredstva za revizijo in za izobrazbo zadružnih delavcev, Čeprav je dolgotrajna kriza najbolj prizadela kmečki sitan in njegovo zadružno organizacijo, so vendar v tem času kriz državne oblasti vzele zadrugam drugo za drugo upravičene olajšave, in sicer: oprostitev poštne pristojbine, brezplačne vozovnice za revizorska potovanja in skoraj nemogoče je, da bi se zadruge oprostile davkov. Zato zahteva skupščina G'avne zadružne zveze, da se zadružništvu vrnejo v popolnem obsegu v«taj tiste olajšave, ki jih je prej imelo. Glede na te. da so kreditne zadruge no uredbi o likvidaci ji kmečkih dolgov ostale brez svojih rezerv in po* lovice z»dnimih deležev. »kunščina. rln se ukine določba pravilnika o izvrševanju pregleda jradnrg 111 o za izvrševanje pregledi, po katerem moraio zadruge in zveze letno prispevati po po! poo* mila celotnih članskih deležev in rezervnega siklada v sklad za izvrševanje pregleda- Kmetijske sfcornice Tajnik Glavne zadružne zveze g. Gjor-gje Davidovič je podal poročilo o kmetijskih zbornicah. Pri tem so sprejeli resolucijo. ki ugotavlja, da so kmetijske zbornice kot posvetovalni organi kraljevske vlade neobhodna potreba našega kmetijstva, in obžaluje, da so dosedanja Prizadevanja Glavne zadružne zveze in drugih zastopnikov kmetijstva ostala brezuspešna in ni kmetijstvo dobilo svoje zbornice, medtem ko so podobne ustanove dobile vse druge gospodarske panoge in svobodni poklici. Resolucija nadalje ugotavlja, da je načrt uredbe r> kmetijskih zbornicah po izvedenih snremembah znatno bo1j«i vendar je potrebno, d' veljajo vse osebe in vse ustanove, ki se bavi jo s posameznimi oblikami udejstvovanja v kmetijs-tvu. za prioadnike kmetijskih zbornic in plačajo zbomiško doklado ker se po sedanjih dioločbaih načrta mnoge osebe, ki imajo korist od zbonvce. lahko izogneio obveznosti nasproti n "m Določbe načrta se morajo spremeniti tako. da se omogoči združitev dveh sli več zbornic v eno. da se vnese določba, di bodo zbornice obvez- ©jej! Te škarje ne striže! o. Kadarkoli režete čipke ali krojite obleko itd., vselej potrebujete ostre škarje, da zamorete delo popolnoma opraviti. Allegro »model Rapid« je zato neobhodno potreben, da ohranite vporabne svoje škarje; ta mali čudoviti aparat Vam jih v par trenotkih nabrusi odlično. Cena Din 75.—. Dobiva se v vsjh trgovinah tc s?ro ke. Alkgra no vprašane za svat pri sprejetju zakonov, uredb in ukrepov, ki se tičejo kmetijstva in da se doklada, ki jo kmetijske zbornice lahko uvedejo na davke svojih pripadnikov, določi maksimalno na 5®/». Zadružni zakon Prvi podprod»edinik Giavne zadružne zveze nabavljalnih zadrug minister brez portfelja g. VojisLav Gjorgjevič je nato poročal o načrtu zakona o kmetijskih zadrugah. Dejal je, da ima ta zakon nesrečno usodo- Od zedinjenja pa do danes smo izdelali približno 15 do 20 načrtov, toda zakon ni mogel zagledali belega dne. Sedaj je stanje naslednje. En zakonski načrt je izdelala Glavna zadružna zveza, drugega pa kmetijsko ministrstvo. Oba načrta se med seboj razlikujeta. Načrt Glavne zadružne zveze je imel na umu popolno svobodo združevanja in organiziranja. Načrt kmetijskega ministrstva pa loči ti dve točki in omejuje poslovanje glede vrst zadrug. Po tem načrtu bi bila nemogoča skupna prodaja vseh kmetijskih pridelkov. Načrt kmetijskega mmistrsdva je prišel v zakonodajni odbor na prejšnjem zasedanju skupščine- Nazori so bili v odboru različni. Prišli so do 50. paragrafa in potem je bilo konec skupščinskega zasedanja. Tu so bile tudi določbe, ki bi zadružništvu škodovale. Nato je minister Gjorgjevič pomiril tiste, ki se boje zastran tega zakona, ■in je izjavili, da zadružni znkom nSkakor ne bo sprejet proti zadružništvu. Kontingenti za Izvoz lesa v Francijo Naši gospodarski krogi so se, kakor znano, zelo prizadevali, da bi o priliki pogajanj s Francijo dosegli zlasti za les večje olajšave s posebnim oziram na znatne ugodnosti, ki jih uživa Avstrija, ki ji je Francija priznala tudi znatno carinsko preferenco. »Jutro« je že poročalo, da je bdlo pri trgovinskih pogajanjih doseženo povišanje kontingentov. Vendar to povišanje ni bilo doseženo v pričakovanem obsegu. Kontingent za izvoz našega lesa v Francijo je bil povišan od 20.740 ton na 30.000 ton, kontingent za izvoz v Alžir pa od 41.980 na 45.000 ton. Od kontingenta za uvoz v Francijo odpade 7.000 ton na hrastovim©, Možnost izvoza lesa v Francijo in Alžir se torej poveča le od 62.720 na 75.000 ton odnosno od 6262 na 7500 vagonov. Povečanje znaša torej komaj 20®/«. Važne pa so zlasti za izvoznike lesa določbe nove pogodbe glede znižanja takse na uvozna dovoljenja in sicer od 64 na 12 frankov po k vin tatu. Tudi pri uvozu v Alžir se uvozne takse bisrtvepo zmanjšajo. Gospodarske vesti = Zaključeno zasedanje tarifnega odbora. Tarifni odbor je danes dopoldne nadaljeval in zaključil razpravo o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu njegovega zasedanja. Na današnji seji je zastopnik mir, - j sta na gozdove in rudnike predložil tarif- i nemu odboru tudi predlog za znižanje tarife za celulozo in povišanje tarife za orehov les in za okrogli lesSgličastega drevja. Zastopnik sarajevske zbornice Je predlagal znižanje tarife na staro železo. Sklenjeno je bilo, da se bodo vsa ta vprašanja obravnavala na prihodnji seji, na kateri bodo razpravljali tudi o odpravi tarifne konkurence, železnice in rečne plovbe v odseku Brod - Sisak. Zagrebška zbornica je predložila odooru glede vprašanja obširno studijo. Na podlagi tega elaborata so že včeraj pa tudi danes obširno razpravljali o tem vprašanju, vendar ni prišlo do nikakih konkretnejših zaključkov. = Nadaljnje naraščanje žitnih (en na svetovnem trgu. Zadnje dni so se cene žitu na ameriških tržiščih ponovno znatno dvignile. Na chicaški borzi je decemberska pšenica v torek dosegla rekordno ceno 1.35 dolarja za bušel, medtem ko se je tečaj še v začetku meseca gibal na višini 1.20, pred šestimi meseci pa je znašal le 0.85. šele včeraj se je gibanje nekoliko ustavilo in je bil zabeležen začetni tečaj v višini 1.33. Tudi cene ostalemu žitu so narasle. To okrepitev cen si tolmačijo na različne načine, predvsem poudarjajo, da se mnoge države zalagajo s krušnim in krmilnim žitom iz narodno-obrambnih razlogov. Vrhu tega pa se je izkazalo, da je svetovna uvozna potreba večja, nego so znašale cenitve. Zlasti vpliva na razvoj cen tudi stalno nazadovanje razpoložljivih zalog v Kanadi. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franceta Merjasca krojaškega mojstra in trgovca na Viču, Tržaška cesta 28, f poravnalni upravnik Jože Rus. Ljubljana, Lepodvorska 3: poravnalni narok 22. januarja ob 9, prijavni rok do 18. januarja). Borze 16. decembra. Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.36, dočim je bilo za angleške funte povpraševanje po 239.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.32, v angleških funtih po 239.80 in v grških bonih po 31. 75, Nemški klirinški čeki so zopet popustili in stanejo v Ljubljani (včeraj 13.80). v Beogradu 13.4883 in v Zagrebu 13.52. odnosno za konec decembra 13. 5450. za konec januarja 13.41 in za konec februarja 13.3; 50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda zaključena po 375 (v Beogradu po 375 do 376.25). Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 76 (v Beogradu po 76.50). nadalje v delnicah Duhrovačke po 257.50 in v delnicah l6isa po 20. I 1P\1/. Ljubljana. Amsterdam 2361.66—2376.26, Berlin 1745.03—1756.91, Bruselj 732.70— 737.76, Curih 996.45—1003.52, London 212.41—214.46, Newyork 4303.51—4339.89, Pariz 202.27—203.71, Praga 152.83—153.94, Trst 227.70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.3125, London 21.3550, Newyork 435, Bruselj 73.5250, Milan 22.9250, Amsterdam 236.90, Berlin 175, Dunaj 79.50, Stockholm 110.10, Oslo 107.30, Kobenhavn 95.35, Praga 15.34, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.2S. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna Skoda 374.50—375.50, 4% agrarne 48.50—52, 6% begluške 69.75 bi., 6% . dalm. agrarne 65— 66, 7% invest. 84 den., 7% stabiliz. 84—86, 7% Blair 76—76.50, 8% Blair 86 den.; delnice: PAB 190 bL, Trboveljska 230 bi, Dubrovačka 255—260, šečerana Vel. Beč-kerek 600 den., Osiječka ljevaonica 150 den., Našice 800 bi., Gutman 51—55. Beograd. Vojna škoda 376—376.50 (375 —276.25), 6% begluške 69.50—69.75 (69.50), 7% invest. 86 bi., 7% stabiliz. 84.25 den., 7% Drž. hip. banka 90.50 den. (90.50), 7% Blair 7625—76.75 ( 76.50), 8% Blair 86—87.10, Narodna banka 6970— 7010, PAB 193.50—194.50. Blagovna tržišča žito + Chicago. 16. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 133. za ma j 129, za julij 116.625; koruza; za dec. 107.375, za maj 101.75. -H Winnlpeg, 16. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 119.75, za maj 120.625, za julij 118. -i- Novosadska blagovna borza t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 157 — 159; banatska 154 — 158; baška ladja Tisa 164 — 166; ladja Begej 164 — 166; ladja Kanal 162 — 164; baška in banatska. ladja Dunav 163 — 165; sremska ladja Dunav 160 — 162; sremska ladja Sava 160 — 162. Rž: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in sremski 64 kg 117.50 — 122.50; jari 68 kg 124 — 126 Oves; baški. sremski in slavonski 104 — 105. Turščica; baška, sremska nova 67 — 69, sremska sušena 82 — 84. Moka: baška in banatska 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 _ 210; »6« 180 — 190; »7« 142-50 — 152.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski, banatski &2 — 86. Fižol: baški beld brez vreč 225 — 230; z vrečami 237.50 — 242.50. + Budimpeštanska term'nska borza (16. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 12-36 — 12.27. za juli? 12.75. BOMBAŽ + Liverpool, 15. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.81 (prejšnji dan 6-78), za maj 6.77 (6.72), za okt. 6.77 (6.42). -f Newyork. 15. decembra. Tendenca kemaj stalna. Zaključni tečaji: za dec. 13-55 (12.62) za ma j 12.22 (12.23). Prvi kaznjenec: Lepo si pazil, Ti idijot. Zakaj nisi zakašljal, ko si čul prihajati paznika?! Drugi kaznjenec: Nisem mogel, ker sem pravkar pojedel BONBON PROIZVOD: UNION, ZAGREB. S P O T LNP na skupščini JNS Delegati ljubljanskega podsaveza so imeli na letošnjem občnem zboru nogometnega saveza manj vidno vlogo kot včasih, ker so se razen neznatne domače opozicije postavili ob stran »vladajoče« skupine, ki je, kakor znano, kljub hudim napadom Zagreba in ostale opozicije ostala na krmilu tudi za bodoče. Kolikor je bilo govora o nogometu na najsevernejšem področju JNS, se je nanašalo na ustanovitev SK Ljubljane in njenega pošteno zasluženega vstopa v ligo. V ostalem nam je predsednik LNP g. dr. Kosti dal še nekaj podatkov o sklepih te skupščine, ki zadevajo predvsem naše domače zadeve. Važen — in drugačen kot poročano — je sklep, da je bila prošnja mariborskih klubov za ustanovitev lastnega podsaveza izročena novemu odboru, ki ima nalogo proučiti reformo savezne organizacije. Pri tej priliki želi g. predsednik ugotoviti, da so bile netočne vse vesti nekaterih listov, češ da je bil mariborski okrožni odbor v zvezi s to akcijo suspendiran; res je namreč, da okrožni odbor v Mariboru kot podrejeni organ LNP še zmerom vrši vse poverjene funkcije ne glede na to. da je bilo proti nekaterim članom tega odbora. uvedeno postopanje zaradi prekoračenja delokroga Občni zbor je dalje črtal ljubljanskemu podsavezu dolg v znesku 7.000 Din ter odpisal mariborskemu Železničarju in SK Ljubljani iz naslova posojil zneska po 5.000 Din odn 4.000 (Obenem so bile na prošnjo 9 manjših klubov tega podsaveza odobrene denarne podpore iz skupnega kredita 20.000 Din, ki je bil za prihodnje poslovno leto votiran v ta namen Slednjič je bil na področju LNP reaktiviran bivši savezni sodnik Roman Oberlintner. Predsednik LNP je v ostalem s potekom letošnje skupščine prav zadovoljen, ne glede na to, da je bil nastop Zagreba in njegovih pristašev zelo malo dosleden in gotovo le v škodo zdravega razvoj« našega nogometa, ter si obeta v obnovljeni stari savezni upravi kar se da uspešno podporo za slovenski nogomet po že uglajeni dosedanji poti. Finsfld trener Korhonen Kakor znano, si je JZSS tudi za letošnjo sezono zagotovil tuje trenerje, ki bodo prevzeli trening tekmovalcev. Kot prvi je prispel včeraj zjutraj z monakovskim brzcem Finec Leo Korhonen, ki bo imel v oskrbi tekače. Korhonen je star 30 let. je srednje velik j in seveda — kakor vsi severnjaki — blon-dinec. Je že 2 leti poročen tn ima 9 mese-j cev staro hčerkico. Potoval je naravnost iz I svojega rodnega kraja Mikkelija, majhnega ; 10.000 duš broječega mesta na južnem Finskem, ki leži ob železniški progi, obdan od j vseh strani od stoterih jezer in jezerc. Od-I peljal se je v soboto in povedal, da tre-■ notno na Finskem, Švedskem in v Nemčiji, kolikor je pač videl iz vlaka, nj snega. Prvi sneg je opazil šele v Avstriji m to ob j vsej progi do Jesenic. Nad gorenjsko pokrajino je zelo navdušen in kar ni mogel prehvaliti njene lepote. Le ko je prišel v Ljubljano, kjer so ga na kolodvoru pričakovali savezni funkcionarji, ga je iznenadi-la megla, ki je bila včeraj zjutraj izredno gosta. Takoj je vprašal, če je v naših krajih običajna, se je pa razveselil, ko so mu povedali, da je s tem londonskim zasto-rom obdarovana le Ljubljana, kjer ne bo imel opravka Korhonen se bo že danes odpeljal v Mojstrano, kjer se bo nastanil v hotelu »Triglav« in takoj prevzel trening. JZSS je namenoma za začetek izbral najnižjo smučarsko postojanko, da bi tako omogočil čim večjemu številu tekmovalcev udeležbo na treningu. Mladini smuči! Akcija za prvo smučarsko božičnico je zaključena. Inicijativnosti m marljivosti smuč. kluba Ljubljana ter plemenitosti posameznih darovalcev se imamo zahvaliti, da bo 73 dečkov obdarovanih s smučmi. V petek ob 18. bo v Mestnem domu praznik za vse te mlade smučarje, ki bodo ža-rečih lic dočakali uresničenje njihovih sanj. Pismeno so bili obveščeni vsi, ki so obdarovani. Vsem žal ni bilo mogoče ustreči, pridejo pa pred ostalimi pri naslednji božič-nici v poštev. Pridite v Mestni dom točno ob napovedani uri, privedite tudi svoje mamice s seboj! _ Zbor smuSkih učiteljev ima drevi ob 20.30 redno sejo v savezni pisarni. Ker je to zadnja seja pred božičem, se prosi za polnoštevilno udeležbo. SK-Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh nogometaiev in juniorjev članske legitimacije s seboj! Ob 21. odborov* seja. Vabljeni vsi, ki mislijo resno sodelovati! »JUTRO« Št. 292 6 fcetrfe£ 17. XIL "193?. Na poti v palačo St. Jamesa F T^m^. .' m-- *>rf Poškodbe Novi angleški kralj Jurij VI., v admiralski uniformi Novi angleški kralj Jurij VI., kraljica Elizabeta in enajstletna preštelo- naslednica 0 novem angleškem kralju Juriju VI. Jn njegov; družim poroča >Basler National" zeitung sledeče podrobnosti; Jurij VI. govor; več jezikov in obvlada precej dobro tudi nemščino. Pri diplomatskih sprejemih kai rad preizkuša svoj lingvistični talent. Poleg tega je dober strelec in navdušen nogometaš. Operne predstave-koncerti jn gledališča ga zanimajo manj kakor filmi. Posebno rad obiskuje filmske premiere im si da večkrat kakšen film predvajati {udj doma. Nova kraljica Elizabeta, ki je po Reuterje-vjh poročilih iz Londona, zbolela ter mora zaradi rahle jnfluence ostati v postelji, si je pridobila simpatije svojega ljudstva, kj jo imenuje :smiling duchess« s svojim ljubkjm nasmeškom. Ona osebno nadzira vzgojo obeh svojih hčera, princese Elizabete in Margerite. Pravjjo, da je mlajša princesa zelo žjvahna in tud; častihlepna ter zavidna fvoji starejši sestrici za položaj, ki jo čaka v bodočnosti. Nova angleška kraljica je zelo skromna. Gostov jn pojedin ne ljubi, najrajšj biva v Zapravljene milijarde Iz Hongkonga poročajo, da je izvršila tam pamomor vdova po nekem ameriškem magna tu, ga Maud Carnrjghtova. Po svojem možu je podedovala neizmerno bogastvo, ki ga je pa začela razsipavati že od prvega dne na znorel način. To bogastvo je kopnelo kakor sneg na soncu. Prejšnje leto, preden se je odpravila na potovanje okrog sveta, ie dejala časnikarjem: i Zeio sem uboga, imam samo še šest milijonov dolarjev, ko teh ne bo več, skočim v morjec. Zares so našlj njeno truplo v hong kongškem zalivu. Držala je besedo in poiskala smrt še med svojim potovanjem . Mrtev — živ — mrtev ? Francoskega letalca M e r m o z a po najnovejših poročilih kapitana ladje »Alcan-tara« niso rešili. Ne o njem ne o »Južnem križu«, ki je izginil na vožnji čez Atlantik, ni duha ne sluha Zmrznil na povratku s pokopališča 701etni bivši ravnatelj nekega budimpe-štanskega denarnega zavoda Adolf Szan-to je umrl na nenavaden način. Pred nekoliko dnevi je izginil z doma in ga dva dni niso mogli najti. Tretjega dne so ga našli zmrznjenega v nekem gozdiču. Izkazalo se je, da je bil stari mož obiskal neko pokopališče, na povratu domov se je v temi izgubil in zašel v gozdič, kjer se je izirpan zgrudil in zmrznil. Sodi kaviara v morju Na obalo pn iolkestoneu so valovi naplavili več-e število sodov, kj so vseboval) še dobro ohranjen kaviar. Ti sodi so bi'lj prvotno namenjeni za Pariz in Ne\vyork. Oblasti bodo sedai odločile, ali naj se prodajo na javni dražbj alj pa se naj z njimi zgodi kaj drugega Sod; izvjrajo bržkone z nekega sovjetskega parnika, kj se je v začetku tega leta potonil v bližini tega kraja. y-oi stoletja že deluje CM D, darujmo še pol stoletja! svojem stanovanju na Picadiliyju alj pa v Windsoriu. Ves prost; čas prebije v krogu svoje družine. S svojima hčerama se rada jgra. Cesto sedi na tleh ter popravlja otrokoma punčke ter se zabava z igračami. Glede princese Elizabete bi se dalo povedati to, da že zdavnaj zbira obleke po lastnem okusu. Ta princesa je bila najljubši otrok pokojnemu angleškemu kralju Juriju V., ki je še kot sedemdesetletnik rad prihajal k svoji vnukinji v obiske ter je Elizabeti pomagal oblačiti punčke. Vodil je tudi njeno roko, ko je mlada princesa prvič podpisala svoje ime. pri smučanju Zimski šport je treba pospeševati t vsemi močmi. Toda potrebna je previdnost Vsega se je treba najprvo naučiti in izvežbati. šele potem je mogoče tvegati. Drugače je šport nevaren. Zanimive so poškodbe pri smučanju. Prj padcih se dogajajo često poškodbo v zgornjem delu telesa, ki ne kažejo nič posebnega. Nasprotno so pa poškodbe spodnjih okon čin pogostoma značilne. Po navadi pride do teh poškodb na ta način, da ena izmed smuči zavoljo kakšne ovire obstane, druga pa voz; naprej. S tem se ustavljena noga zvije, posebno če je vezava nogo trdno ustavila. Poškodbe kolčnega zgiha in lomi stegna eo redki. Pogostoma pa se dogajajo težke izpah ni tve v kolenu, pr; čemer ee trgajo kite. Takšne poškodbe Čuti ponesrečenec zelo dolgo. Po navadi pa se vrteča sila izrazi žele ob goleni in nastanejo lomi ob tirni kosti, kj segajo daleč navzgor, a tudi navzdol do gležnje v. Gondolirji izumirajo Mestna uprava v Benetkah je odločila naj se število gondolierov, vodnikov značilnih beneških čolnov, zmanjša na 400. To je storila za to, da to beneško posebnost v^aj delno ohrani. Večji del gondolierov pa so upokojili. Dobivali bodo do svoje smrti po 2200 lir letno. Benetke morajo delati čedalje več koncesij zahtevam modernega prometa in te koncesije so potiskale obrt gondolierov nazaj. Posebno težak udtrec je bila zanje zgradtev avtomobilske ceste, ki veže mesto lagun s kiopaino. Vino in dišave nazaj Francoski parnik »Champlain«, ki je na povratku iz New Yorka v Evropo, vozi 6 seboj ves veliki tovor 525 ton francoskih vin in parfemov, ki bi jih moral iztovoriti v New Yorku. Pristaniški delavci pa tam, kakor znano imajo stavko, in tako tovor ni mogel iz parnika. Domnevajo, da bo i6ta usoda doletela veleparnik >Normandie«, ki je s slioiiim tovorom na potu v Ameriko. Potopljena španska podmornica Dne 12. t. m. je v bližini Malage neznana podmornica tujega izvora potopila pou-mornico španske vlade »C 3«. Po torpediranju se je podmornica pogreznila. Potopilo se je 46 mož, rešil se je samo poveljnik broda Garcia Vyinai ln dva mornarja Grofica s carskega dvora Bedna starost nekoč oboževane lepotice Marije Nikolajevne Mure Neki ameriški reporter je odkril staro, bedno ženico, ki živi v popolni osamelosti, a je nekdaj spadala med najbolj bleščeče se prikazni evropske družbe. S šestnajstimi leti je bila grofica Marija Nikolajevna Mura ena najlepših žensk na carskem dvoru. Vanjo se je zaljubil guverner orelsike guvernije, grof Tarnovski, in zdelo se je, da jo čaka življenje polno sijaja. Toda grof je svojo mlado ženo čisto drugače, nego so vsi pričakovali, začel kmalu zanemarjati. Neki nečak pisatelja Leva Tolstega se je zaljubil tedaj vanjo in se je ustrelil pred njenim oknom, ko ga je zavrnila. Naslednji častilec lepe grofice, baron Stahl, je delil usodo mladega grofa Tolstega in grof Borgevski, mlad diplomat, je hotel izzvati škandal, da bi grefičinega moža prisilili k dvoboju. Toda mož ga je ustrelil. Tarnovskega so oprostili, ker je bil svoje dejanje izvršil pod vplivom alkohola, toda Marija se je dala od njega ločiti. Postala je zaročenka »najbogatejšega Rusa«, grofa Komarovskega, ki se je dal v njeno korist zavarovati za pol milijona frankov. V septembru 1907. je oddal čast. nik Nikolajev Navmov, ki je bil popolnoma pod grofičnim vplivom, na Komarovskega pet strelov v njegovi beneški palači. Dva dni pozneje so Marijo Tarnovsko in odvetnika Prilukova aretirali ob njunem prihodu na Dunaj. Dunajska policija je bila v tako kratkem času dognala, da je bil Navmov umoril Komarovskega po zaslugi Tarnovske in odvetnika, ki sta se hotela polastiti visoke zavarovalnine. V začetku 1910. se je vršil proces v Benetkah. Navmora so obsodili na tri, Tarnovsko na osem, Prilukova na deset let ječe. S tem je usodna grofica izginila z družbenega prizorišča. Francoski general pri rumunskem kralju Veliko pozornost je zbudila pred dnevi Izjava francoskega generala Mlttelhau-serjja, da bo francoska vojska v prio&is potrebe hranila tudi romunske mejo j Ko sta Se bUa mož ln žena (tv t J»« r Ga. Simpsonova s psičkom ln njen drugi mož trgovec Ernest S i m p s o n Kulturni pregled Iz ljubljanskih koncertnih dvoran (Večer koroške narodne pesmi — Klavirski koncert prof. Antona Trosta) V nabito polni mali filharmonični dvorani je bil 12. t. m. koncert koroške narodne pesmi, ki sta jih odpela sicer maloštevilna, a glasovno dokaj ubrana pevska zbora s Sel in Radiš posamezno in tudi oba skupno. Za uvod je tajnik SPZ v Celovcu g. Vinko Cvitar v lepem programa tičnem nagovoru orisal visoki pomen in poudaril važno kulturno misijo, ki jo slovenska narodna pesem izvršuje med našim ljudstvom na Koroškem. Program se je nato razvijal gladko in neprisiljeno ter z vso domačnostjo, kakor jo more izzvati samo narodna pesem v preprosti, prav nič izumetničeni harmonizaciji in v vsej svoji prvobitnosti. Pesmi so bile izvajane z vso milino in ljubeznijo preprostih domačih fantov od kmeta pa do drvarja. V vsaki pesmi — od sanjave in melanholične >Pojdam u Rute« pa do hudomušne in nagajive >Juhej, poj-damo v škufče« je bilo čutiti povezanost z rodno grudo, na kateri trdovratno vztrajajo koroški Slovenci. Zato pa gre koroškim pevskim glasnikom in njihovim marljivim pevovodjem pohvalno priznanje. Saj so se nam predstavili, če izvzamemo nekaj na efekt preračunanih samolastno-sti v prvih tenorjih, z lepo izoblikovano in do prozorne in jasne preprostosti skrbno izčiščeno pesmijo, da je bil aplavz prav res odkritosrčno zaslužen, tako da so pevci nekatere točke morali ponoviti. ★ Trostovi klavirski nastopi so bili pri nas vedno zbirališče številne in najelitnejše koncertne publike. Tako se je tudi pri včerajšnjem njegovem koncertu napolnila mala filharmonična dvorana do zadnjega kotička. Koncertni program je navajal dolgo vrsto srečno izbranih in smiselno razporejenih del iz klavirske literature: od poznega klasika Beethovna preko romantikov Chopina, Brahmsa in Marxa do čustvenih impresijonistov Ravela, Debussyja in Skr- Radiu Petek, 18. decembra Ljubljana 11: Šolska ura: Premog — pogled v davnino (razgovor z učenci, vodi g- -vIi" roslav Zor.). _ 12; Slovenski biseri (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. _ 18: Ženska ura: Pomoč otroku pri jezikovnem pouku (ga. Dora Pegan). — 18.20: Maurice Ravel; Valček (koreografska pesnitev, plošče). — 18.40; Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Čas, vreme, poročila. 6pored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Boža Kneževič in naša doba (dr. Dušan Stojanovič iz Beograda). _ 1950: Zanimivosti. — 20: Pevski koncert g. Leopolda Kovača s epremljevaniem Radio orkestra. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.30; Angleške plošče. Beograd 17-20; Orkestralen m pevski koncert — 19.50; Plošče. — 20; Prenos iz Zagreba. — 22.20; Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. _ 22.20: Lahka in plesna muzika. _ Praga 1925: Pester glasbeni program,— 20.20; Zvočna igra o Pavljihi. — 22.20; Koncert Hindemithove glasbe. — Varšava 19.15; Pesmi. — 2010; Delni prenos Weberjeve opere »Caro&trelec«. — 22.15: Klavirski koncert. — 22.20; Lahka glasba na ploščah. — Dana] 12; Koncert orkestra. — 16.05: Simfonična glasba po željah. — 17.20: Bachova druga kantata iz Božičnega oratorija. — 19.15; Prenos Weberjeve opere >Carostre* l«c< iz Leipziga. — 22; Koncert orkestra.— 22.30; Nadaljevanje koncerta. _ Berlin 18; Koncert orkestra in solistov. — 19.15: Spominski koncert Weberjeve glasbe. — 20-10: Orkestralen koncert. — 21: Zvoone slike.— 22.30: Plesni orkester. — 23.30: Simfonična glasba. _ Munchen 18; Koncert orkestra.— 19.15; Prenos opere »Čarostrelec« iz Leipziga. — 22.30; Mozart; Jupitrova simfonija.— 23: Koncert Weberjeve glasbe. — 23.30; Lahka godba orkestra. _ Stuttgart 18.40: Mladina pred božičem. — 20.10: Zvočna igra. — 21-10: Spominski koncert Weberjeve glasbe. — 22.30; Orkester j,n solisti. _ 24; Nooai koncert . Točno plačo) »Jutru« naročnino Stani svojcem zavinovaliilno _ i jabina pa do markantnega sodobnega Pro-kofjeva. Nekak srednji del skoro preobširnega programa so tvorili domači komponisti, katerih skladibe so bile sprejete z napetim zanimanjem. Ukmar se nam je predstavil z asketsko zadržavanim ^Largo espressi-vo« (iz cikla »Zapiski«), ki nam kaže avtorja, kot zavedno treznega in obetajočega komponista. Škerjančeve »štiri skladbe za klavir« iiam vnovič dokazujejo, da je avtor visoko stoječ in v najodl^č-nejši meri dober poznavalec klavirske tehnike, ki ju ume do potankosti in briljant-no izrabiti za dosego zaželjenega kolorita. Naposled smo v tej skupini Culi nekaj Tajčevičevih »Balkanskih iger«, v katere je avtor z umno roko vložil marsikak izbran biser iz pestre balkanske folklore. Iz bogatega zaklada nepregledne literature naštetih komponistov je Trost znal izbrati najznačilnejše in najmarkantnejše skladbe ter nam je tako dal vpogled v čudovit, vrtinčast vzpon, ki ga je glasba napravila v zadnjem stoletju do današnjih dni. Pianist pa je umel ves ta široko zajeti program prinesti s prepričevalno svežost-jo in globokim ter vprav klasičnim razumevanjem. Trost je sicer naš dober in ljub znanec na koncertnem podiju, vendar ga je publika z živahnim aplavzom privabila še večkrat na oder, da je moral po ogromnem sporedu dodati še nekaj skladb, od katerih bi pa njegova priredba slovenskih narodnih pesmi prav lahko izostala, ker je padla iz okvira oficielnega umetniško neoporečnega programa. Ko nas bo Trost prihodnjič zopet obiskal, bi bilo želeti, da bi nam mesto številnih skladb iz tuje klavirske literature zaigral nekaj več skladb jugoslovanskih komponistov, katerih je v zadnjih desetletjih nasta-o kar vsega vpoštevanja vredno število. Ape. §2 milijonov dolarjev za dDVtipe V Newyorku je umrj te dni najbolj znani amerišk; dovtjpnež 1). Frjedmann, ki je začel svojo kariero nekoč kot snažilec čevljev ob nekem mostu, pa si je kmalu pridobil velik sloves s svojim nepremagljivim humorjem. Njegovi dovtipj in pozneje tudi burke, sketclii itd. so potoval; po vseh Zedinjenih državah in se spreminjal; v denar. S svoj i m veselim temperamentom si ie Friedman zaslužil nič manj nego 25 milijonov dolarjev. Med drugim je objavil knjigo, k-; vsebuje nič manj nego 75 tisoč njegovih dovtipov, ki so nastali v desetih letih. ANEKDOTA Kraljica Mary je obiskala 6 šestletno princeso Margareto Rožo, sestro sedanje presto-lonaslednice, nekj dom invalidov. Eden izmed oskrbovancev v tem domu, je deial maji princesi; xHvala vam lepa, mlada lady.< Odgovorila je; »Jaz sem princesa.« Nato je pristavila kraljica Mary: »Da, sedaj je samo princesa, upam pa, da bo kmalu postala tudi mlada Lady.« VSAK DAN ENA »Allegro, gospodična, zapisano je: alle-gTO fortissimo!« Saj pritiskam z vsemi svojimi močmi na ventil za plin«, jPoliiikea«^ »JUTRO« 5t 292 - 7 četrteE. 17. XI!. 1933 Tako ©ce — svoj emu otroku, moz — svoji z^m. smušasr — svep partnerici Praktično misleči ljudje bodo letos za Božič darovali TI V AR OBLEKE, ki so cenene in okusne, že stara modrost pravi: srečno izbrana darila utrjujejo ljubezen, prijateljstvo in naklonjenost. R. URBAN: Vstajenje gospoda Treeja Roman Višji nadzornik je sedel na mizi, bingljal z nogami in zamišljeno strmel v konce svojih čevljev. Nadzornik Kent je brskal po divjem kupu tiskovin in spisov na tleh, se zdaj pa zdaj sklonil in v naglici ogledal kak košček papirja Pravkar je stopil v sobo seržant Mackenzie z zvezkom kon-verzacijskega leksikona, ki ga je bil prinesel iz knjižnice. Robin mu je vze' kniigo iz roke, si jo položil na kolena in hitro obračal liste, dokler ni prišel do črk »Ci — « »Nekoliko sem vendarle upal,« je rekel uradnikoma, »da bo tu, pri besedi »cikloida«, vložen kak spis. Ali je bil nemara kdo v knjižnici, odkar je sluga izginil ?« »Nemogoče,« je rekel Makenzie, »vhod v knjižnico je iz veže, kjer je zmerom kdo izmed redarjev, in okna so zamrežena.« Višji nadzornik je bil prišel s prstom do besede, ki jo je iskal, in je jel glasno brati: »Cikloida, ko- lesna črta, ki jo opisuje točka kroga, vnlečega ae po ravnici.« »O tem sem zdaj poučen,« je menil nadzornik Kent, »kaj je Stone s tem misflil, še vedno ne vem.« »Cikloida. Barton, L,« je zagodrnjal Robin. »Cikloida vsekako ne more biti ime tistemu, kije ustrelil Stona; Barton takisto ne. In L utegne bifti začetnica zelo mnogih besed: London, Louvre, Lizbona, Lenin... Zamislimo se v položaj ranjenega sluge. Ni dvomt, da je napisal te besede sede, ko so bili morilci zapustili sobo. Gotovo je bila njegova zadnja želja- da bi za slučaj svoje smrti pustil živim važno sporočilo. Mislim, da je bilo to sporočilo namenjeno policiji, ker stoji v njem Bartono-vo ime. A zakaj ravno Bartonovo? Tudi na to bi bilo moči najti odgovor, če pomislimo, da je Stone še tik pred napadam obiskal našega nadzornika v Scotland Yardu. Jaz, da sem na njegovem mestu, najbrže pa tudi vsak drug pameten človek, bi kot umirajoča žrtev razodel morilčevo ime. če bi ga poznal Ce ga ne bi poznal, bi vsaj odkril kaj takega, kar bi kazalo nanj. Sodim- da so bile tudi slugove misli take in da pomeni .cikloida« nekaj, kar utegne pripomoči k izsleditvi napadalca. Ime Barton je natančnejši pojasnilni podatek in opozorilo za našega nadzornika, ki utegne biti kakor koli v zvezi s to »cikloido«. Zadnja beseda naj bi pa ustvarila jasncst in odstranila vsak dvom — a tedaj so prišli napadalci ali tudi drugi zločinci, preden je bilo končano, če bi bil mogel sluga napisati vsaj še dve črki, sem prepričan, da bi danes razvozah marsikatero uganko. Ta zadnja beseda je ključ do skrivnosti.« »Torej mislite, da tisti, ki so Stona obetrelili, in tisti, ki 90 ga potem odvedJi, niso iste osebe?« je vprašal Mackenzie. »To je težko povedati. Nemara, da so se ljudje, ki so streljali na slugo in spravili sobo v nered, še enkrat vrnili, češ, da vidijo, ali je Stone res mrtev, pa so ga našli živega in ga zato vzeli s seboj, da bi mu morebiti pozneje izsilili kako skrivnost. Mogoče je pa tudi, da med napadom na slugo in med njegovim ugrabljen jem ni neposredne zveze.« »Misdite, da je bila oporoka tisto, česar so tu iskali?« je menil Kent in pokazal na razmetane stvari .»Stavil bi; mislim pa tudi, da je niso našli, posebno zato, ker je Stone, ko je bil včeraj pri Bar-tonu, govoril o tem. da bo nadzornika danes dopoldne po telefonu poklical in mu povedal, kje jo najde. Zakaj? Čemu? Sam vrag si ga vedi. Poskusimo obnoviti vso istorijo.« Višji nadzornik je skočil iz mize, se postavil s hrbtom proti vratom in nadaljeval: »Ko sem še nezavesten ležal v travi — »Robin bin se je previdno prijel za glavo — »je kuhinjska služkinja prva opazila plamen in za vpila Gori! To je bilo ob 22. uri 10 minut. Višji komisar Maxwell je takoj stekel na pogorišče, in ker je bilo videti zelo nevarno, Je napodil ljudi, kolikor jih je bilo v hiši, z vsemi posodami, ki so jih mogli v naglici dobiti, na gasilno delo. Slugi Stanu je ukazal, naj obvesti gasilce. Ko so tako postavili razpoložljivo osebje od sprednje strani hiše na desno okoli vogala v vrsto, je ostali Stone sam v hiši. Zanesljivo vemo, da je res poklical gasilce. Po izpovedbi službujočega telefonskega uradnika je ! U to zadnji pogovor, ki se je vršil pred razdejanjem telefonskih zvez. Tri četrt na tri in dvajset je utegnilo bati, ko so se po prihodu gasilcev in po užuganju ognja vrnili v hišo. Če skopo računam, so imeli torej zločinci pol ure časa. da so izvršili svojo namero. Telefon je v ozadju veže, tako, da mora tisti, kdor govori, obračati vhodu hrbet. Morda so zločinci že vdrli v hišo, ko je stal Stone še pri telefonu, in se takoj splazili v njegovo sobo. V tem primeru bi bilo verjetno, da jih je Stone zasačil v svoji sobi, oni so ga pa kratko ustrelili. Morda so brez neposrednega morilskega namena hoteli porabiti zmešnjavo v to, da bd sobo nemoteno preiskali. Mogoče je pa tudi, da so slugo s kakim izgovorom zvabili v sobo, da bi ga tam umorili. Za svojo osebo se skoraj nagibljem k tej podmeni, ker ne morem in ne morem verjeti, da bi šel kdor koli mirno v svojo sobo, ako ve, da hiša gori. če gre pri tej stvari res za oporoko in če je komu do tega, da prepreči njegovo izjavo, tedaj je samoumevno, da skuša zamašiti usta edinemu človeku, ki ve o tej listini kaj več.« Kam pdiharn / Beseda : Din iavek 3 Din za Jifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Novost za Ljubljano je zimski balinc pr: »Levu« — Klubi in drugi pristaši tega najlepšega športa — pohitite in rezervirajte igrišče vsaj »nkrat tedensko. 3:654-18 Natakarico čedno in marljivo, potrebujem takoj. Gostilna Jurlič. Tyrševa cesta 34. 31729-1 Natakarico ki je izvežbana tudi v trgovini. kjer bi v prostem času pomagala, sprejmem. Postržin. Maribor. Pobrežje. 31741-1 *'saka 0esed3» -V1 pa* : lavek I>;n ze 5:fr" ah' iiianje naslova 5 Din. '? Din 2.000 Din dobi oni. kateri mi preskrbi dohro službo. Zmožen tudi kavcije. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nagrada«. 317-77-2 Zastopnika za orodajo sukna iSče mala tkalnica V poštev pridejo -i mo g'.spodje -z tsikstilne stroke kateri »o iobro vpeljani pri detajli-stih. Ponudbe i navedbo dosedanjega delovanja in referenc pod »Št. 16.766« na oodružncr Jutr Maribor. 3174>2-5 h.-s,-i a Uii. U .-fft (.>,>• ta Šifro sij dajanje naslova 5 ' Din. Najmanjši znos^k 17 D: d V bližini obrtne šole in tehniike zelo dobna domača brana. Kosilo 7 Din. večerja 5.50 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31738-14 Službddobi B=«e-ia 1 Din iavek ' l>e ca Vfro al. iajanje naslova 5 Din. Najmanjši r,oes«k 17 Dio Prodajalko za lelikateso iščem. Na slov v vseb poslovalnicah Jutr«. 31650-1 Vzgojiteljico omikano inteligentno, i letnim: »pričevali, veščo državnega :n nemškega jezika. sprejmem k svojemu 6-letnemu dečku. Ponudbe s -liko na: Prokanst Klein Subotica pošt. [>ret 103. 31-407-1 Frizerka prvovrstna v voini in že-lezn; ondulaciji ter mani-kiranju. dobi stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Bari Ivan. frizer Slovenjgradec 31723-1 Perfektnega korespondenta (korespondentinjo) nemščine, srbščine in strojepisja, potrebuje dvakrat tedensko takoj podjetje ljubljanske okolice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31716-1 n ki bo tri dni aktualna, in zato prav izredne publikacijske sile, bo izšla v četrtek zfutraj« Male oglase za božično številko »Jutra« moremo zato sprejemati samo do srede do IZ. šare. V večjem hotelu dobi mesto spretna in poštena natakarica. čedne zunanjosti. z uglajenim nastopom in znanje-m nemščine. ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen nastop 1036«. 31706-1 Frizerskega poslovodjo vojaščine prostega, sprejmem »koj. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra r>od šifro »Dober frizer« 31711-1 Fotografsko pomočnico sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutro Maribor pod »Stalno mesto«. 317410-1 ene* ( kaj Bese-ia i Din l.»vek i l>in za šifro al; dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Frizerskega vajenca (vajenko-! sprejmem takoj. Tyrševa 37. 31710-44 E^BSES ISesi-.l« L)"' za §-!fro alj dajanje naslova " Din Najmanjši znesek 17 Din Starinske predmete kakor tudi dobro ohranjeno predmete, ki jih želite orodati. vzame v komisij sko prodajo ali kupi »pri Makedoncu«. Ljubljana. Ko lodvorska 30. 307-6 Purane - kapune pularde, piščance in kokoši, /.ive in zaklane po zmernih cenah. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška 3 (z* dramo). Telefon 37-53. 3170S-6 Krasna preproga pristna, stara, dmirna, perzijsko ročno delo 4 X 5 m takoj ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31707-6 G. rh. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 96 Ker je ležala goljava globlje od sedla, na katerem je pravkar še sedel, ni bil ta dotik z zemljo nič kaj prijeten. Gospod Kozamurnik se je pobral, si oprhal prah s telesa in jo stokaje in tar-naje peš ubral proti domu. Sam in zapuščen ie klobuštral po klancu navkreber. »Takoj se vrnem v Volarje«, si je obetal; »niti minute ne ostane mveč tu!« t>e-Se tenan CERNE • juvelb Ucbliana VVnlfovn al I ca l 1S-S6 Beseda Din laveh s D", za šifro ali lajanj« "»Hov „ 5 Din. NajmanjSi cnesek 17 Din Svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni J. Lavrič. Ljubljena. Cankarjevo nabrežje 1, — Mestna klavnica. Dolenjska cesta 34. 31732-7 Obrt ile-sefla . Un lavek 3 l>n> '.a šifro alj dajanje nastora i Din Najmanjši znesek 17 Din Kupimo kompletno žago ■ventuelno samo stroje, v dobrem stanju. Detajlne ponudbe poslati na: Depo-zitna banka d. d.. Zagreb. Tomašičeva 10. 31706-3O Vfro «Ji lajanje na«i"" Din MairoanJ*1 1 17 Din Hranilne vloge Nakup in prodajo Vam izposluje najugodneje Al. Planinšek, Ljubljana Beethovnova ul. 14-1. Telefon 35-10. 301-36 Hranilne vloge kupite ali prodaste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-10. 31666-16 Bančno kom. zavod izvršuie aaiboliit aakup r. !._ i s Din z* Šifro alj -iajanje nsslova 5 Din Najmanjši rtesek 17 Din Bukova drva suha. kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod -fro »Vagon franco št. Vid, Ljubljano«. 31734-16 Za knjižico Kmetske pceajiinice Ljubljana, prodam, nov radio aparat. Ponudbe pod šifro »Radio« na ogl. odd. Jutra. 91721-115 V najem Trgovino z mešanim bla-gmn m deželi, prav dobro vpeljano, dam v najem aH prodam takoj — Ponndbe oa ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«. 81C76-17 Staro in mlado je veselo zbrano okrog božične jelke in se skupaj vesele tega svečanega dogodka. Radostne obraze otrok pri igri in celo to veselo razpoloženje lahko posnamete z Zeiss Super Ikon to 6X6 cm. Ta kamera združuje veliki format z mnogimi prednostmi aparata malega formata. Obširen prospekt za-morete dobiti v vseh trgovinah te stroke ali pri glavnem zastopstvu: tvrdki M. PAVLOVTC, Beograd. Mil. Draškoviča 9. Žarnica DIS se izdeluje po najpopolnejših metodah produkcije. Zato se ta 100%ni domači izdelek lahko meri z žarnicami vseh največjih tovarn svetovnega tržišča. — Zahtevajte samo lleie-l« Din 1av»i n ta 5i{-< »I; tajanje naslov* 5 Din Najmanj?' uii. 33. 31734-21 Lepo dvosobno stanovanje z vsemi pritikliBam-i, oddam takoj. Roina dolina. Ceeta IV.. štev. 28. 31731-31 Sobo odda - f>ti, iavek . L' t - Mfn «4. lajanje naslov» Dia Najmanjši tnstiek 17 Din Opremljeno sobo >trogo sopari ramo, oddam solidnemu gosj«xlu. Str diska ui. 22. 31735-23 Lepo sobo z 1 aii 2 postieijajno, zek> f-.ksrto, sepa.ri.raji o. parket, elektrika, oddam. Stari trg 41. 31717-3} Lepo sobo z uporabo kopalnice, oddam gospodu 1. ja-nua »rja. Resljeva c. 1*5. hišnik. 31716-28 Sobo lepo oipremljeno, z dobro hrano aH brat, oddain v bližini tehnike im obrtne šole. Naslov t vseh poslovalnicah Juti«. »1727-23 Sobo s poeeomm vhodom, takoj odaam * 1 ali 3 posteljama. Ulica na Grad 9. 31733-23 Sostanovalko boljšo, 6prejmetn v svetlo iu zračno sobo. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 31736-38 Sobe išče Stanovanje iAčcim takoj pri samostojni g>ospej. Ponud.be na ojfi. odd. Jutra pod »Udobno«. 31714-23a Sobo s posebnim vhodom, z aii brez postrežbe, iščeta dve stalni uslužbenki sestri. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sestre«. 31744-33» Dopisi Vsaka beseda 3 Din; iavek j Din, ta dajanj« •ia«lova 5 Din. najmanjši najmanjši coesek 30 Dia. Prijatelja zdravnik in Industrijalec, iščeta živahno družbo za božični izlet. Odgwor pod »Lepi Bo4ii« na ogl. odd. Jutra. 31)685-31 ZIMSKE SUKNJE Doljše vrste. Hubertus nepre-močljiv 250 Din, perilo to vsa praktifina oblačila nudi po reklamnih c e a a b P B E S K E R, Sv Petra c. 14. Telefon 2059 Suha drva, /\ premog, rj/^ karbopakete dobite prt L POGAČNIK Bohoričeva al tt. S, JCdor oflaiuie ta napreduje t naše hiše xa naš denar Da ne dobite ponarejenega praška, zahtevajte izrecno AdrUu Ne urno ča j .. . Mas ca, je najboljša dom»ča zeiilčna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v Ipec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI t. - 'V '»-. ■ f .»i. v" & ce • J' l/i' (t/-. :. dinf.-TkM ^odgc^a^oJoa/i tišinah ifi P N A KOZ rtETlkAJIOCAMS WJT AK)' NE BOSTE itsMlM VAM VMteilO DENAft- f Po dolgem in težkem trpljenju je danes preminila naša ljubljena hčerka in sestra Nada dijakinja 8. razreda gimnazije Pogreb se bo vršil v petek, 18. decembra ob 15. iz hiše žalosti v Aškerčevi ulici št. 3, na mestno pokopališče. Prosimo tihega sožalja. CELJE, 16. decembra 1936. Rodbina KOŠUTMK Našoj žaljenoj strini. miloj i nikad nepre-kčeri, supruzi i Mariji Maicsimovički davačemo četrdeseto-dnevni parastoe u nedelju 3. ja-nuara 1937. godine u 11 časerva u pravoslavnoj crkvi Sv. Cirila i Metodija u Ljubljani. Ožak>*čena porodi ca Saprag Mile Makslmovič, kapetan; majka Katarina; slnovae MUoS, študent poljo-privredno Sum. fakult. 4. god. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša blaga sestra, teta in dobrotni ca, gospa MARIJA ERLAH posestnica, vdova čevljarskega mojstra v Bistrici pri Tržiču dne 16. t. m. ob 4. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti Bistrica pri Tržiču št. 52 na župno pokopališče v Tržiču. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 24. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Tržiču. Blagopokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. BISTRICA PRI TR2ICU, dne 16. decembra 1936. ŽALUJOČI SORODNIKI. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdala za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tbkarnarja Tkan Jeran. — Za faiaeratnl det ja odgovoren Novak — Vai t Ljubljani.