----- 153 ----- Dopisi. Trst 5. maja. — 1. maja bilo je tu vse radovedno, kako se bodo okoličani z lahoni spravili in jim podvrgli. Željno je vsak pričakoval trenutka, da bode raz-puščenega batalijona godba prišla godbi gimnastični naproti, kajti v ta namen so imeli laški turnarji izlet k „lovcu" popoldne. Vsi goreči tega, da bodo lahko potem okoličane grajali, da so jih prišli odpuščenja prosit, drli so ko laški lovci oblečeni lahoni do „lovca", vedno so popraševali: jeli jih še ni? kaj, da jih ni? itd. Al ko so dospeli na mesto, ni bilo od okoličanov ne žive duše nazoče. Zdajci se je vsem na dolzih obrazih brala ne-volja — njihova ošabnost dobila je hud polom. — 1. maja zvečer smo v pivarni pri „ogerskem kralji", kamor večidel le Slovani zahajamo, imeli lep koncert, ki ga je pet koroških pevcev napravilo; bilo je vse polno Slovanov, Lahov, lahonov in Nemcev; pelo se je nemško in slovensko, pri slovenskih pesmali živio-klicev in ploska ni bilo ni konca ni kraja; vse so morali ponavljati. To je očiten dokaz, da se narod naš vedno bolj izbuja; slišal sem Laha blizo mene reči: „vidi se, da se slovanski element povzdiguje"; al ne eden se ni upal žal besedice črhniti. Pred dvema letoma bilo bi gotovo pri taki priliki do tepeža od strani lahonov prišlo* Zdaj pa mislim, da tu v Trstu ne bodo nikdar več laške bunke zorele. Od Vranskega. (Naša narodna čitalnica) napravi letos še te-le veselice: 29. maja besedo in tombolo; 26. maja izlet v št. Jurij; 19. junija besedo in tombolo; 10. julija besedo in tombolo; 18. avgusta besedo, tombolo in veliki ples; 28. avgusta izlet v Braslovče; 11. in 25. septembra besedo in tombolo; 9. in 23. oktobra besedo in tombolo; 6. novembra besedo in tombolo; 20. novembra besedo v spomin Fr. Prešernu in tombolo; 26. decembra besedo in tombolo. — 8. novembra t. 1. začenši bode vsak torek streljanje s pušicami na tarčo. Glediščine igre se bodo v posebnih listih oznanovale. Vsako nedeljo je podučljivo prednašanje. — Na Vranskem stanujoči, ki niso v čitalnico vpisani, naj se po §. 4. čit. pravil ne vpeljujejo. Odbor. V Krepljah. — Pri nas na Krasu je zima skoraj popolnoma uničila ozimino in tudi trt je mnogo mnogo popokalo. Zdaj pa je grozna suša; vodč so se posušile tako, da jo ljudem in živini primanjkuje. Priporočamo toraj pri tej priliki zemljiškim cenilcem naš kraj in prosimo previdnega cenjenja, kajti na Krasu je zelo ------ 154 ----- velik razloček v posamesnih vaseh. V naši soseski so tri vasi: Dutovlje, Kreplje in Godnje. Iz druge v drugo je komaj četrt ure in vendar je v Krepljah zemlja ap-nena in kamenita, v Dutovljah in v GodDJah pa ilovnata. M. K. Iz Črnomlja 10. maja. (Učiteljsko društvo) se je tukaj osnovalo za učitelje črnomaljskega okraja. Pravila, ki mu jih je deželna vlada že potrdila, se že natisnjena razpošiljajo. Iz Dolenskega 8. maja. Občila so podloga, na ktero se opira omika in narodno blagostanje, in o tej zadevi je bila kranjska dežela vže delj časa pastorka. V zadnjih dveh letih se je vendar zamuda jako zel6 popravila in kmalu se bode naša dežela glede občil prištevala prvim v državi. Že letos bo vezala železnica Trbiž z Ljubljano, telegraf se je vže preteklo leto postavil v Kočevji, Črnomlji, Metliki in Novem mestu, in v ne-kterih tednih se napravi tudi v Žužemberku. Poleg tega se bode ustanovilo 25 novih pošt, in so dotične službe vže razpisane. To in naprava vozne pošte za popotnike med Litijo in Novim mestom, potem brze vožnje med Kranjem in Bledom, druga vsakdanja poštna zveza med Ljubljano in Trbižem, nove poštne zveze skoz Kokr-ško dolino, pomnožitev poselskih voženj med Kočevjem in Novim mestom nedvomno kaže, da se poleg splošne pomnožitve občilnih naprav spolni tudi živa želja Dolenjcem po vsakdanji dvakratni poštni zvezi. Po tem takem radi pripoznavamo, da se je poštno vodstvo dosti prizadevalo, da vstreže občinstvu. Iz Cerknice 8. maja. (Tabor) na 12. dan prihodnjega meseca je dovoljen s sledečim programom: 1. Ze-dinjenje Slovencev veno kronovino; 2. vpeljava slovenskega jezika v šole in uradnije; 3. razširjenje samouprave županijštev; 4. prošnja do c. k. deželne vlade, da zarad hitrejšega odtoka vodi po ces. inženirjih da preiskavati žrela cerkniškega jezera in v Ložu in Planini; 5. prošnja do c. k. deželne vlade, da pripomore k znižanju vožnine za les, vino in premog po železnicah, in 6. želja, da se pospešijo dela o razvezi gozdnih služnosti (servitutov). Razen 3 prvih toček vse ostale zadevajo silne potrebe Notranjcev; treba je, da narod naš v velikem shodu izreče žive želje in potrka na vrata vladna. Iz Ljubljane. V razgovor, kako Slovencem na političnem polji postopati v najbližem velevažnem času, sešlo se je v nedeljo v Ljubljani iz Istre, Trsta, Goriškega in Kranjskega nekoliko poslancev; iz Stajarskega in Koroškega so prišla pismena mnenja. Razprave so bile jako živahne in jako temeljite; razmere primorskih Slovencev, bivajočih v Istri, na Goriškem, Trstu in v okolici tržaški, bile so tako obširno razjasnene, da še nikoli tako. Konec teh razprav bilo je popolno soglasje vseh pričujočih v vsem. — V lanskem kranjskem deželnem zboru v drugič sklenjena postava zarad rabe slo venskega jezika v uradnijah zopet ni potrjena. Ker sklep Njegovega Veličanstva je že od 30. aprila, more se misliti, da britka ta osoda je še maslo Giskrovo in Herbstovo, kajti navajajo se isti razlogi kakor prvikrat, namreč, da ukazi zarad rabe narodnega jezika v političnih uradnijah spadajo po Giskrovi modrosti v področje izvršilne vladne oblasti, Hrbst-u pa niso bile znane nobene pritožbe o tem, da sodniške gosposke ne bi rabile jezika slovenskega!! Glede na to, kakor sta dr. Bleiweis in dr. Razlag v lanskem deželnem zboru na vse strani pretresala ta dva ministerska razloga, in glede na to, da mnogo dokazanih pritožeb se je posehmal bralo v časnikih slovenskih, položimo nevoljni per6 iz rok s tem zagotovilom, da ravnopravnosti narodni nasprotni način, po kterem je dozdaj ministerstvo, odbijaje postavo o rabi slo- venskega jezika v uradnijah, reševalo z ogromno večino storjene sklepe deželnih zborov, nikakor ne pelje k mini in spravi narodov nenemških, kteri dobro vedo, da niso samo za to, da bi po postavah davke plačevali in vojake dajale, ampak da hočejo tudi vživati vse pravice ndrodne po postavi, a ne, da bi jim te pravice še le meril po svoji volji posamesen uradnik v kanceliji. — (TukajŠna kat. rokodelska družba) je imela 8. dne t. m. svojo 151etno občno skupščino. Po sporočilu ravnatelja gosp. prof. dr. Vončine je pristopilo preteklo leto k družbi le 17 rokodelcev, dva sta izstopila, in ker jih je nekoliko bilo v vojaščino vzetih, šteje družba zdaj 36, in s tistimi, ki ko mladi mojstri še ostanejo družbeniki, vred 47 udov. Tej neugodni prikazni — pravi gosp. sporočevalec — ni se čuditi nikakor, ako se pomisli, da razen druzih okoliščin, ki nekaj časa že stan rokodelskih pomočnikov čedalje bolj tarejo, ste zraven rokodelske družbe dve drugi družbi se ustanovile, kterima je po njunih pravilih isti splošni namen, kterega doseči je katoliški rokodelski družbi neutrudljiva skrb; to spričuje njena že 151etna delavnost, zraven pa tudi obilni pripomočki, ktere je sporočevalec na drobno razložil. Se ve — pravi gosp. družbeni ravnatelj na dalje — da ti pripomočki morajo vjemati se z imenom družbe in s poglavitnim namenom njenim, da je tedaj gola nespamet, le misliti na to, da bi bilo mogoče družbi, v namen dušne omike družbenikov svojih poslužiti se tacih knjig ali časnikov, kteri spodkopujejo tla, na kterih so rokodelske družbe sezidane, in napadajo oni zaklad, ki ga je skrbna mati ko neprecenljiv dar svojemu sinu izročila, ko ga je s solznimi očmi spremila iz hiše, da se poda v daljni svet in rokodelstva poprime. Kaj tacega od naše družbe tirjati, reklo bi se, tirjati od nje to, da si sama meč v srce zasadi, da sama sebe usmrti. Zavračevaje tako nespamet izreče sporočevalec na dalje med drugim upanje, da družba, ktera se predrzne na katoliški zemlji, v katoliškem mestu, katoliška se imenovati, menda ne bo prav dolgo več ona čudna, strašljiva prikazen, prikazen, nad ktero se brezverski „liberalci" tem huje spotikajo, ker družbi na čelu je katoliški duhoven, pred kterim pa najmanj strahu imajo družbeni rokodelci sami, tako, da so mu sploh po vseh družbah, kterih je čez 500, s srčnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo vdani. — Kakor pa zastran prave, mestnemu rokodelcu potrebne duševne omike, tako ponuja družba svojim družbenikom tudi lepo priliko k varčnosti in do vsega tega, česar jim je treba, da morejo kedaj po svojem stanu zadovoljni živeti. V ta namen služi družbena hranilnica, v ktero se je lani vložilo 161 gld., vzelo pa se je iz nje 582 gold. V pomoč bolnim družbenikom ima družba posebno blagajnico, v ktero sleherni po 5 soldov na mesec vlaga , dobiva pa, ako zboli, za prva dva meseca po 2 gold. na teden, za druga dva po 1 gold. na teden, po tem pa 50 soldov vsak teden. Preteklo leto se je v ta namen 18 gold. izdalo. — Glede na d en ar s t v ene moči ima družba 350 gold. v obligacijah, pri družbi za pomoč obrtnikom pa naloženih blizo 980 gold. — Navadni letni stroški, ki letos iznašajo 290 gold. 92 kr. so se poplačali z doneski, ki jih je družba dobila od kranjske hranilnice in od večletnih družbenih dobrotnikov, kteri so se to leto še pomnožili. — Po tem s pohvalo sprejetem sporočilu se je med nazočnimi zborniki živahna debata vrtela o večkratnih vsaj popoldanjskih poletnih družbenih izletih, kterih potrebo v povzdigo družbenega gibanja so vsi priznali, sklenivši , da se bo v vprihodnjih poletnih mescih trikrat kam šlo v okolico mestno/ Končno je bila Le radostno sprejeta želja družbenega ravnatelja, ki ----- 155 ----- je sla na to, da v znamenje bratovske zaveze s centralno dunajsko rokodelsko družbo se posije na Dunaj kak majhen dar ko donesek k rokodelskemu domu, ki si ga je po večletnem trudu svojega nam dobro znanega ravnatelja dr. Grruše pridobila dunajska kat. rokodelska družba. — (Občni zbor gospodarske družbe v Ljubljani — g. Dežman in pa stajarski nemskutarji.) Na Stajarskem sta se 1866. leta takratna edina dva slovenska poslanca gospoda dr. Razlag in Herman potegovala za to, da se na slovenskem Štajarji napravi gospodarska šola za vino- in sadjerejo. 440.000 Slovencev tam nima nobene popolne, a tudi ne specijalne gospodarske učilnice, ako-ravno je potreba njena tehtno dokazana bila. Nemški poslanci so rekli: Mi sprevidimo korist in potrebo take šole, — vendar bi se ž njo slo ve nize m okrepčal, a tega nočemo. In učilnica se ni dovolila — in še dandanašnji je ni! — Na Kranjskem se je poprejšnja gospodarska šola zadušila in nemskutarji se še sedaj — to je kazal gosp. Dežman zopet v poslednjem zboru — zoperstavljajo osnovanju nove, a tudi ne mislijo, boljšo namesti une pomanjkljive osnovati. Evo „Ideenas-sociation" tu in tam! — Ob porotnih obravnavah v Celji meseca grudna lani so tamošnji zagrizeni nemskutarji pripovedovali Slovencem, da se jim je sramotenje kranjske dežele od rojenega Kranjca Dežmana na celjskem „verfassungstagu", ki jej je očital, da nima nič razen živinske šole! strašansko smešno in nesramno dozdevalo, in da niso razumeti mogli, kaj da to pomeni. Menda še niso bili zadosti razviti o prusomanski politiki, ktera ima cele tvornice za glasovite „svinčene podplate." Letos je pri občnem zboru kranjske kmetijske družbe gosp. Dežman tako govoril, da so se v poslušalcih in to s hudim mrmranjem spet izbudile vse tiste „Ideenassociationen" in vsak se je čudil predrznosti, ktera našemu narodu še ne privošči tega, kar že vse druge dežele okoli nas imajo, in to zato ne, da se more potem po druzih deželah pridigovati, da nimamo nič! — Naj tem prilikam dodamo še eno. Kako pisano nemskutarji gledajo tabore slovenske, to so pričali popisi lanskih taborov v ljublj. „Tagbl." v graški „Ta-gesp.", v dunajskih „Pressah". Komaj je v letošnjem občnem zboru družbe kmetijske dr. Bleiweis stavil predlog, z glasnimi „dobro"-klici sprejet: naj se prvo-mestnik tabora vipavskega naprosi, da v program onega tabora vzame pospeh trgovstva z zgodnjim vipavskim sadjem v Ljubljano, Gradec, Dunaj itd. s tem, da se začne v vipavski dolini od češinj začenši do zgod-nega grozdja obilo ž lah neg a ali kakor Vipavci pravijo, pitanega sadja izrejati, že je „Tagbl." razlil celo vedro žolča čez tabor ter celo predsednika družbe kmetijske pl. dr. Wurzbacha napadil, češ, da on cel6 sprožuje napravo tabora, o kterem ni ne duha ne sluha! — Ker „Tagbl." ne ene vrstice ne prezre, ki jo „Novice" pišejo, vedel je dobro, da že 27. aprila so napovedale tabor vipavski, al delal se je, kakor da ne bi vedel tega le zato, da je dr. Wurzbacha obiral kot pokrovitelja „der Taborei". Vse drugo na stran pustivši vprašamo „Tagblatt" le: ali ne ve, da tabori so po postavi dopuščeni? -— ali more tajiti, da obravnave na takem shodu ljudstva več zdajo kot cele bukve spisane, in da ravno taki predmeti, kakor je gori omenjeni, so razmeram krajnim prav primerni in jako koristni? Al kaj je „Tagblattu" za vse to mar! Da le po svojem ^rokodelstvu" kaj škandala napravi, pa mu ploskajo njegovi pajdaši. — „Društvo dobročinjsnja" v Carigradu, ki stoji pod krilom Njegove visokosti Aali Paše , in hrvatsko „pevačko društvo^ Zagrebu ste dr. J. Bleiweis-u poslali diplomo Ustnega uda. — (Prvi letošnji Sokolov izlet v Dovsko) prihodnjo nedeljo zjutraj je dovoljen. — (Dramatično društvo.) Ker bodo za tretje društveno leto odmenjene knjige skoraj dotiskane in se začno razpošiljati udom prihodnji teden, je odločen dan tretjega rednega občnega zbora dram. društva na dan 29. maja, kar se za zdaj daje na znanje čestitim družbenikom. Vabila in program sprejm6 ob enem s knjigami, kakor tudi imenik družbenikov. Odbor. — (Zahvala.) V svojej zadnjej seji je sklenil odbor dram. društva, da se javno izreče srčna zahvala vsem čestitim gospodom, gospodičinam in gospem, ki so v preteklej saisoni s svojim sodelovanjem pripomogli k vspešnemu delovanju društva, kar se daje s tem na znanje. Odbor. {^Pravnik slovenskiu) bode gotovo izhajal od 1. dne* prihodnjega meseca, ker se je že sedaj oglasilo toliko prejemnikov, da, ako jih še nekoliko pristopi, se bode izplačeval natis. Za pošiljanje naročnine dr. Razlagu je najceneja pot po poštnih nakaznicah (Postan-weisung), ker se do 10 gld. plačuje le 5 nkr., do 50 gld. pa 10 krajcarjev. »Pravnik" bode zanimal tudi misleče nepravnike, in kdor se oglasi, dobi 1. list tudi brez naročnine v pregled. — (Poberki iz časnikov.) Nova „Presse" dunajska je predvčeranjim v dopisu „Wien" z opominom „Zeichen der Zeit" naložila cel koš denunciacij in laži, rekši, da je dr. P o ga čar imenovan za prosta ljubljanskega, kterega prejšnje ministerstvo nikakor ni hotelo, — da dr. Pogačar je velik ultramontanec, ki še le je starika-stega knezoškofa ljubljanskega posilil v Rim, ~ da pa je tudi grozovit požeruh Nemcev in srčen prijatel To-manov, Costov in Bleiweisov, — naposled pa v spominu na ranjcega prosta gosp. Kosa koprni že zdaj straha pred novimi volitvami za deželni zbor kranjski, ko bode dr. Pogačar prost itd. — Sestavek kratki mrgoli denunciacij in laži, gotovo napravljenih zato, da bi tudi pod novim ministerstvom jamo kopal dr. Pogačarju, kajti težko je mogoče, da gosp. Pogačar bi bil že za prosta imenovan, ker prosta ne voli vlada, ampak papež, in vlada ima le „veto"; da bi bilo zdaj to imenovanje tako hitro teklo, ni skor misliti, in brž ko ne je ta pisarija napravljena zato, da bi se — ako je mogoče — posrečilo dr. Klunu, da bi gosp. Savaschnig-a potisnil za prosta, kterega je z vso silo vzel pod perute svoje protekcije. — Naj pa „Pressi"zdaj mi povemo drugo pa resnično novico, toda predno jo bere, najsi „Pressini" dopisnik da pušati, da ga strah ne omrtudi. Ta-le je: Prečastiti kanonik gosp. Kramar, vodja seminišča in začasni namestnik knezoškofov je zdaj pravi general-vikar. Svetli knezoškof iz Rima domii prišedsi so veleli preč. kapiteljnu, naj mu imenuje, kogar bi izvolili za generalvikarija; gospodje kapitulari so imenovali gosp. Kramarja, in škof so ga dekretirali. — To, to bode še le strah „Tagblattovcem"! kajti po vsej deželi visokocenjeni general vikar je z dušo in s telesom to, za kar gaje Bog ustvaril: Slovenec in katoličan, pošten poštenim Nemcem, a enfant terrible nemškutarjem, ki se nikomur ne uklanja nego pravici in resnici. — „Tagespošti", ktera srčno rada v koru piska, da se „prvaki" kranjski „izgospodarili", so volilci dr. Costo iz Cirknice strašno hudo zagodli v včeraj snem,,Triglav-u" j bomo videli, ali ima toliko poštenja, da na sramoto stavi svojega dopisuna fanta, ki jej take laži na vrat obeša? — („Tagblatt" ljublj.) odbija kakor vsak časnik od sebe govorico, da ga podpira vladni žakljiček „dispositions-fond" imenovan, in unidan je na odgovor klical cel6 predsednika deželne vlade, in vladni list je odgovoril, da „Tagblatt" po njem take podpore ne dobiva. Mi ----- 156 ----- ne dvomimo o resnici tega; al s tem ono vprašanje ni še rešeno, ker, kakor po starodavnem pregovoru „več potov pelje v Rim", tako se tudi po več potih vozi „dispozicionsfond" iz Dunaja v Prago, Gradec, Ljubljano itd., kjer so pod Giskrovo vlado se na svet rodili „Tagblatt-i" in „dnevniki". O dr. Kljun-u, ki v vladnih časnikih vidi glavne brambovce vladine, se pripoveduje, da posreduje podporo „Tagblattu" ljubljanskemu, in kdo neki more ljudem braniti, da mislijo — kar hočejo. Nekdo, komur je število naročnikov „Tagbl." dobro znano, je preračunil stroške tiska, koleka, poštnine, honorare, ter prišel do tega, da okoli 5000 gld. utegne mu več stroškov biti nego je dohodka. Se nikdar ni bilo slišati, da ga materijalno vzdržuje ^neslovenska" stranka, iz v e č dežel pa, da „Tagblatt-e" podpira „dispozicijski" zalog, — kako tedaj bi ravno ljubljanski tako nesrečen bil, saj vendar ima hofratha Kij una za svojega pokrovitelja. Al da bi studenec tega fonda, ki gotovo eksistira, ker ga je večina državnega zbora dunajskega sama dovolila, moral teči po takih curkih, da bi tudi desnica morala vedeti, kar levica da, kdo bode tako kratke pameti, da bi to mislil! Saj se ta fond po pravici imenuje tudi„skrivni fond". Vprašanje važnejše je zdaj le to: ali bo Potockovo mini-sterstvo, ki dela na spravo avstrijskih narodov, podpirala tako robo, ki jo je podpiralo Giskrovo mini-sterstvo ? — (Zoper ljubljanski vTagllattu) je mežnar na Brezji na Gorenskem deželni sodniji izročil tožbo zarad razžaljenja časti v nekem dopisu „izpod Triglava", v kterem dopisnik zraven mnozih svinjarij nekega koroškega krčmarja, ki ga „Tagblatt" „bemittelt und sehr aufgeklart" imenuje (tedaj „kapital" združen z veliko „inteligencijo"!) piše pripovedko, da je papež z lastnoročnim pismom iz Rima ukazal, naj v svinjo zakletega koroškega krčmarja ženo na Brezje na Gorensko, da se ondi po prošnji Matere božje, ki je že veliko čudežev naredila, reši prekletve in iz svinje zopet postane krčmar. „Za gotovo (faktum) — tako pisari „Izpod-triglavec" — morem pa povedati to, da potem, ko se je ta zakletev izvedela, je iz vseh krajev Kranjskega in celo iz Koroškega veliko ljudi na Brezje vrelo, da bi videli zakleto svinjo. Ker pa je ven in ven čedalje več ljudi vrelo na Brezje in popraševalo po tej svinji, je ondašnji mežnar neki svoji svinji dal glavo do dobrega obriti in pomalati, in tako obrito in poma-lano svinjo je po 10 kraje, kazal ljud6m, ki so res verjeli, da vidijo zakleto svinjo". — Tako „Tag-blatt". Vse to pa je od konca do kraja grda laž, in ker tako sleparsko početje sramoti poštenega človeka pred svetom, toži mežnar — in to popolnoma po pravici — „Tagblatt" zarad razžaljenja časti, ktere si oskruniti nikdo ne more pustiti in to tem manj mežnar Miklavčič, ker na Brezji je božja pot, kamor pobožno ljudstvo v revah hodi pomoči iskat, in da bi cerkovnik res bil tak slepar, kakor ga ta dogodba popisuje, lahko bi se mu podtaknilo še druzih sleparij, po takem pa vsa božja pot pride pred svetom v zasmehovanje.