Poatarina plačana.
Stev. 3.
V Liubliani. dne 18. januarja 1927.
Posamezna itev, Din t*
Leto X
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54
Uredništvo »Domovine«, Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
___«
Dusoslovenskemu narodu
Volilni proglas Samostojne Demokratske stranke
Dan oblastnih volitev 23. januarja t L mora bi« dan obračuna našega naroda z režimskimi strankami To je prva prilika po skupščinskih volitvah, ki se nudi našemu narodu, da pokaže ta dokaže svoje nezadovoljstvo z vlado takozvanega sporazuma ter radikalno in radtfevsko stranko, na katere se ta
vlada naslanja.
I zunanja i notranja 1 gospodarska politika naše države ie pretrpela pravcati polom pod radikalsko-radičevskim sporazumom. Ne more se odkriti niti ena svetla točka na nobenem področju narodnega in državnega življenja, odkar je vlada naše države v rokah radikalsko-radičevske zveze.
V zunanji politiki doživlja naša država poraz za porazom. Posledica pakta z Italijo bi imela biti svobodnejše življenje naših bratov v Italiji in iskreno prijateljstvo ter medsebojno podpiranje v živijenskih vprašanjih zunanje politike. Ni se pa izpolnilo niti eno niti drugo pričakovanje. V poslednjih dneh se je Italija celo vgnezdila v Albaniji in sedaj poskuša, da nas od vseh strani opaše s čvrsto verigo. Današnja vlada naše države nima niti dosti avtoritete, odločnosti in moči, da naši Domovini ustvari tak položaj v svetu, kakor ji pripada po njenem značaju in moči. Vladini stranki nista izdelali sistema zunanje politike, temveč se bavita z drobno politiko zadovoljevanja svojih strankarskih računov in ciljev.
V notranji politiki je zavladalo pod vlado «sporazuma» pravo brezpravnosti in tako brezdušno nasilje, kakršnega se naš narod komaj spominja iz najbolj črnih dni tujega gospodstva. Izgleda, kakor da bi to ne bila Domovina enega naroda, temveč kolonija strank, ki vladajo. V državi Je porušen vsak pravni red, korupcija Je visoko dvignila glavo. Čestiti narodni borci, ki so dajali svoje življenje za edinstvo in njedinjenje, se neusmiljeno preganjajo, podpirajo-pa se oni in taki ljudje, ki so ves svoj čas živeli v službi tujinca.
S svojo nerazborito finančno in gospodarsko politiko je vrgla vlada in njena skupščinska večina našo državo v težko nezasllšno gospodarsko krizo. Davki in doklade, katere so radikal! ta radičevci naprtili našemu narodu, so tako veliki, da Jih narod sploh več ne more nositi. Nikdar ni bilo našemu narodu, posebno ba našemu seljaku tako težko in jadno življenje, kakor je danes pod vlado RR sporazuma. Stanje Je kritično in opasno ta lahko rodi usodne posledice, ako se takoj ta energično ne lotimo izboljšanja in ozdravljenja.
Z volitvami v oblastne skupščine naj se oživotvorijo oblastne samouprave. Toda ta vlada je zatrla vsako sled samouprave v naši državi in ne misli resno niti na oblastne samouprave. Prosvečeni in napredni del našega naroda v Vojvodini nima niti občinske samouprave, v Hrvatski in v Slavoniji je občinska samouprava izbrisana, ker v velikem delu občin vladajo občinski komisarji, ali taki občinski odbori, ki imajo svoj obstanek zahvaliti samo volilnim falzifi-katom. V Bosni in Hercegovini niti nikdar ni bila uvedena občinska samouprava, v ostalih delih države pa komaj životari. Vlada, ki Je neprijateljica občinskih samouprav, tudi ne more biti prijateljica oblastnih samouprav. Da ona to ni, dokazuje najbolje s tem, da oblastnim samoupravam ni dala nobenih sredstev za vzdrževanje, temveč bodo mogle živeti samo z novimi dokladami, kakor da bi narod ne bil sit neprestanih ta novih bremen. Zato pa dokler bo ta vlada, ne bo niti pravih niti resničnih samouprav, niti v občinah niti v okrajih, niti v oblastih v naši državi.
Kakor se vidi, je stanje v naši državi obupno. Kdor hoče, da to stanje ostane ta da postane še slabše, bo glasoval za režimske stranke.
Kdor pa hoče, da se to stanje zruši temeljito in da se ustvari nov lep in zdrav napredek, bo glasoval za listo samostojne demokracije.
Kdor je za edinstvo naroda ta države popolno in nedeljivo, bo glasoval za samostojne demokrate.
Kdor je za veličino našega naroda, kdor hoče, da naš narod zavzame dostojno mesto v družbi narodov, da se bo njegov glas spoštoval v zunanji politiki, bo glasoval za samostojne demokrate.
Kdor je za svobodo misli, ki je predpogoj vsake zdrave in napredne demokracije, bo šel na volitve s samostojnimi demokrati.
Kdor Je za pravo in polno samoupravo občin, okrajev in oblasti, ki ne bo stala pod varuštvom države, ki bo mogla zadovoljevati ljudske gospodarske interese in težnje za lokalno svobodo, se bo izjavil za samostojne demokrate.
Enakost! To je naš program! Zato se borimo tudi za izenačenje davkov. In kdor hoče, da se tudi to vprašanje hitro in odločno reši, ta bo glasoval za naše liste!
Kdor hoče, da se rešimo strankarskega uradništva v državi, da uradi prenehajo biti strankarske agenture in da postanejo narodne in državne ustanove,
kdor hoče, da dobimo uradništvo, ki bo služilo narodu in državi, ne pa strankam, bo glasoval za samostojne demokrate.
Ideal svobodne demokratske države, v kateri caruje narodna volja, to je ideal samostojne demokracije. Mi poživljamo narod, da nam pomaga ustvariti tak ideal
Poživljamo volilce, da gredo vsi na volišče. To so isti volilci, ki so volili tudi za Narodno skupščino. Ako bodo ti volilci pri oblastnih volitvah pokazali, da so nezadovoljni z današnjim stanjem v državi, da nimajo zaupanja v vlado, ki beži od naroda in da so proti radikalni in radičevski stranki, ki sta prekršili slovesne prisege narodu, tedaj se bo zrušila vsa današnja politična situacija in nastala bo nova doba, po kateri narod stremi že davnaj.
Ako narod hoče to novo dobo, ako hoče, da se prerodi v novem boljšem življenju, naj to jasno in glasno izjavi na teh volitvah, glasujoč za liste samostojnih demokratov.
Živel edinstveni narod! Živela samouprava naroda!
BEOGRAD, 12. januarja 1927.
Izvršni odbor Samostojne Demokratske Stranke
Svetozar Pribičevič s. r., predsednik.
Miljutin Stanojevič s. r., podpredsednik glavnega odbora in izvoznik, dr. Josip Nemec, podpredsednik glavnega odbora in advokat, Miloš Savčlč s. r., inženjer in bivši minister, dr. Gregor Žerjav s. r., nar. posl. in minister n. r., Voja Živanovič s. r., general v p., dr. Hinko Krizman s. r., narodni poslanec, dr. Vladimir Čorovič s. r., vseučiliški profesor, dr. Prvislav Grlsogono s. r., narodni poslanec, Jeremija Živanovič s. r., profesor višje pedagoške šole, Večeslav Vilder s. r., narodni poslanec, dr. Dragutin Radišič s. r., zdravnik, J ura i Demetrovič s. r., narodni poslanec, Paja Dobanovački, posestnik, Gligo-rije Božovič s. r., narodni poslanec, dr. Ljudevit Pivko s. r., narodni poslanec, dr. Srdjan Budisavljevič, narodni poslanec .
»Domovina" slovenskim volilcem
23. t. m. se ima zopet enkrat pri volitvah pokazati, ali hočejo naši volilci, da ostane vse
pri starem,
to je v obči zanemarjenosti, v davčni prebremenjenosti, v cestni in bolniški mizeriji, v finančnih težavah države, v brezplodnih prepisih in verski hujskanji. ali pa volilci hočejo.
da se s starim staniem prelomi.
Če bodo volilci dali glasove SLS ali pa celo izprijenim radičevcem in še bolj pokvarjenim radikalom ter zgagarjem, bo to pač pomenilo, da hočeJo, da ostane še naprej, kakor je do zdaj. in da so s poslanci SLS in z vlado RR. kateri se ta SLS tako ponižno ponuja, prav za prav zadovoljni.
Če pa se bo videlo, da ie nezadovoljstvo s sedanio politiko
RR in SLS dobilo izraza v tem, da je volilstvo pokazalo hrbet SLS in radičevcem, DOtem in le potem se bo v Beogradu smatralo.
da ljudstvo hoče zlomiti z dosedanjo politiko.
Ali hočete nazaj ali naprej? Ven iz mizerije, ven iz ničvredne avtonomi-stične in verske agitacije, ven iz ra-dičevske hujskarije! Ali se hočejo Slovenci še naprej potapljati v brez-plodnosti in brezpomembnosti in se dušiti v njej? Eno ali drugo! Kdor hoče napredek In izpremembo na bolje, kdor je sit kamna, ki ga SLS daje ljudstvu z avtonomistično in versko gonjo, mesto kruha pametnega dela v bratski slogi Srbov. Hrvatov in Slovencev. kdor je sit radičevskih norosti in prevrtlivosti. ki je v vladi RR RR vse pokazila.
ta mora voliti našo napredno listo.
naš Napredni blok iz SDS. NSS in vseh onih kmetiicev. ki jih zagrebška radičevska gospoda ni zmešala.
V nedeljo vsi »Domovinarji«, njeni prijatelji in prijateljice na delo z geslom:
Nobeen kroglice SLS. ki vara ljudstvo desetletja, nobene kroglice ra-dičevcev in raznim zgagarjem!
Vsi na volišče za Napredni blok! Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
Dovolj ie prepira!
Mogočen klic zdravnika dr. Toneta Jamarja na napredne volilce brez razlike strank. — Ker voditelji nočejo skupaj, naj sedaj napredni volSci sami postavijo skupno napredno fronto!
Na nedeljskem shodu Naprednega bloka ua Taboru v Ljubljani se je oglasil k besedi tudi zdravnik dr. Tone Jamar, katerega se številni slovenski možje in fantje s hvaležnostjo spominjajo iz časov svetovne vojne. Izjavil je, da govori kot nepolitik in nestran-kar. Njegova idealna in od ljubezni do države in naroda prežeta izvajanja so žela viharna odobravanja večtisočglave množice.
Tone Jamar je zlasti krepko poudarjal, da naj vsi napredni volilci v Sloveniji pri nedeljskih volitvah združijo svoje kroglice za Napredni blok, češ, da naj bo konec prepira in konec nesrečnega cepljenja po malih strankah. Ker je vsak gliis, oddan za radikalno stranko ali radičevsko Puceljevo stranko, r kcrist samo klerikalcem, upamo, da bodo vsi naprednjaki v Sloveniji sledili rodoljubnemu pozivu zdravnika dr. Toneta Ja inarja Ker se niso dr. Sajovic (radikal). Ja nez Pucelj (radičevec) hoteli pridružiti Naprednemu bloku, ki so ga želeli in zahtevali njihovi pristaši, naj sedaj volilci sami posta vijo skupno napredno tronto s tem, da vsi naprednjaki glasujejo za kandidate Naprednega bloka!
Idealni gov.or zdravnika dr Jamarja ua nedeljskem ljubljanskem shodu se je glasil takole:
Povabilo naprednega bloka, da sprejmem kandidaturo namestnika pri volitvah v oblastne skupščine, sem sprejel kot nepolitik in nestrankar iz sledečega razloga:
Po prelitju potokov krvi in smrti tisočev naših bratov se je uresničila dolga naša vto-ča želja, da se ujedinirno vsi Jugošloveni v svoji lastni in svobodni državi, da pristopimo mi, kar nas je ječalo pod nemškim in madžarskim jarmom, k že svobodnim bratom Srbom. Zgodilo se je, in kipeči veselja smo se pozdravljali in radovali, kot se radujejo stariši, ko se povrneta dva sina, ki sta bi vala dlje časa v tujini, zopet pod očetovo streho in praznujejo s sinom, ki je ostal doma. povratek, kot največji rodbinski praznik. V prvem hipu veselja nismo opazili na sebi in bratih nobenih napak, videlo se nam je vse najlepše in najboljše. Čas radovanja pa je prešel in prispel je čas. da je bilo treba delati, vztrajno se mučiti, da si ure dimo svojo državo in takrat se je pokazalo, da ima vsak teh treh bratov drugačne nazore. drugačno vzgojo in že prvi poskusi so nam povzročali težke neprilike. Prej sužnja Slovenec in Hrvat, prevlečena prvi z germanskim. drugi z madžarskim lakom, se uista mogla uživeti v mentaliteto svobodnega Srba, istotako tudi ne ta v nazore Slovenca in Hrvata. Zato je
državni voz vozil le počasi, ker oni, ki bi ga morali voditi, so vlekli na
Kandidatne liste napredne fronte
Vrstni red skrinjic po srezih (glavarstvih) in imena nosilcev naprednih kandidatnih list (SDS in NSS) za volitve v ljubljanski in mariborski oblasti (23. januarja).
vse strani in s tem oviran drug Urugega Pri tem pa smo pozabili na zavistne in ohole sosede, ki so in še vedno preže na prvo priliko, da nam odvzamejo kose naše lepe zemlje. Obdali so nas sporazumno z debelo verigo, da se ne moremo ganiti in da nam diktirajo in odvzamejo še več, kakor se jim je že posrečilo, ter nas popolnoma oropajo našega morja. Tedaj mora človeku, ki stoji ob strani, zavreti kri, ko vidi, v kaki nevarnosti se nahaja domovina in da za-kliče:
Dovolj je prepira!
Pobotajte se! Podajte si roke in delajte složno v bratski slogi, da rešimo domovinol (Splošno odobravanje.) Proč z malimi strankami, ki naj se zedinijo v eno močno napredno fronto, ki naj obsega vsa tri plemena brez razlike ver in v kateri naj si bodo bratje vsi enakovredni z istimi pravicami in istimi dolžnostmi. Id kot prvi korak k temu uvidevanju
pozdravljam ustvaritev naprednega bloka, kateremu naj slede še druge napredne stranke pod geslom: Brat mi je mio, koje vere bio! Pozabljeni naj bodo prepiri! Odpu-ščajmo drug drugemu, ustvarimo si močno falango, da nas ne bodo videli naši zunanji sovragi razprte, nesložne, ker le v slogi nam je zajamčena moč in trepet naših sovragov!
Ce hočemo, da bo državni stroj uspešno deloval, morajo tem bolj brezhibno delovati njega edinice, to so oblastne skupščine. Te morejo in morajo delovati v dobrobit lastnega teritorija le takrat, če delujejo v sporazumu s centralo v Beogradu in ne proti njej. V vzajemnem delu, v bratskem tekmovanju dosežemo uspehe, za katere nam bodo hvaležni potomci in le tako bomo obdržali našo lepo domovino neokrnjeno pred grabežljivim tujcem ter ji prinesli srečo in blagostanje! (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Kličem pa tudi vsem, ki stoje ob strani, naj se pridružijo nam, da se strne pri prihodnjih volitvah prav do zadnjega vse, kar napredno misli.
Borba proti znižanju carine na vino
Vedno širši krogi se zanimajo za borbo, ki se je začela proti koncesijam glede carine na vino v trgovinski pogodbi s Francijo. Krivda g. Puclja se Je začela že v trenutku, ko je vlada RR iz liste članov delegacije brisala zastopnika ministra poljedelstva in se od tega dne, ko je to ministrstvo ostalo v delegaciji brez zastopstva, ni nihče zmenil za potek pogajanj, dokler ni delegacija že poročala o svojem popuščanju.
Pa niti tedaj se gospodi ni zdelo vredno obvestiti javnosti. Kdo je vlado RR
pooblastil, pristati na to, da se imena vin, kakor šampanjec, burgundec (celo konjak!) ne bodo smela več rabiti? Kako pa bosta gg. Pucelj in Krajač odslej imenovala vino, ki je zrastlo iz bur-gundske trte?
V ostalem je samo sreča, da so Francozi ostali trdno na zahtevj 30 Din in niso sprejeli carine 50 Din, ki jim jo jč naša delegacija že ponujala. Tako je možno, da o tej stvari javnost še reče svojo besedo. In ta beseda bo: da so se pogajanja, kar se tiče vina. vodila ob nečuveni nemarnosti ministrstva trgovine in poljedelstva in da so se dajale koncesije na velikansko škodo vinogradnikov. Vlada mora jasno in nedvoumno preklicati, kar so v Parizu govorili člani delegacije in zavzeti edino pravilno stališče, da v ničemer ne moremo iti preko onega, kar se je sklenilo v pogodbi z Italijo.
Kaj mora naš agitator delati te
skrinjica
KAMNIK: dr. Rihard Karba, župan in lekarnar. Kamnik.
2, skrinjica
BREŽICE: Karel Cimperšek, trgovec in posestnik, Sevnica.
KRANJ: dr. Albert K r a m e r, novinar, Ljubljana.
LOGATEC: Valentin Poljtinšek, posestnik Dobračeva pri Žireh.
LJUBLJANA: (mesto): dr. Dinko Puc, odvetnik, Ljubljana.
3» skrinjica
ČRNOMELJ: Julij Mazzelle, posestnik, Gradac p*i Črnomlju.
KOČEVJE- Ivan Rus, posestnik in industrijalec. Loški potok.
KRŠKO: Alojzij S r i b a r, posestnik, Ardro pri Raki.
LITIJA: Franc Lajovic. trgovec in posestnik. Litija.
NOVO MESTO: Rudolf Fa 1 e s k i n i, posestnik in opekarnar. Dol Straža.
PTUJ: Lovro Petovar. posestnik, Ivanjkovci.
RADOVLJICA: Josip Amb rožič, posestnik. Ljubno.
ŠMARJE: Anton P e r k o v i č, kmet in župan, Sv. Floriian pri Rogatcu.
4» skrinjica
CELJE (mesto): dr. Anton Božič, odvetnik, Celje.
DOL LENDAVA: Janez Preinin g e r, nadučitelj, Dobrovnik.
GOR. GRAD: dr. Jože G o r i č a r, zdravnik, Mozirje.
KONJICE: Ignac Kotnik, posest, nik in trgovec l lesom, Vitanje.
LAŠKO; dr. Joža Bohinjec, ravnatelj, Ljubljana.
LJUBLJANA (okolica): Franc Zeli al, posestnik. Rudnik pri Ljubljani.
LJUTOMER: dr Ivan Stojan. notar in župan. Ljutomer.
(desni breg): Jože Finž-sin. Sv. Marjeta na Drav.
in
MARIBOR
g a r. kmečki polju.
MARIBOR č i č, kmet in MARIBOR
(levi breg): Matija Vra-župan, Senarska. (mesto): Josip Mohor-ko, postajenačelnik, Maribor.
MURSKA SOBOTA: Štefan Godi-n a, evangeljski župnik. Gor Petrovci.
PREVAL IE: Peter M r a v 1 j a k. posestnik Vuhred.
SLOVENJGRADEC: Albert P u n c c r, trafikant, Slovenjgradec.
5> skrinjica
CELJE (okolica); Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze. Celje.
Kdo je agitator?To je mož ali žena, ki hoče pomagati, da zmaga Napredni blok ter da pogorita SLS in radičevšči-na. Kaj naj agitator dela te dni?
Pri naši krajevni organizaciji, pri občini ali pri znanem našem zaupniku pregleduje imenik volilcev in si izbere one vollce, ki jih upa pridobiti za nas, a!i vsaj odvrniti od SLS ali radičevcev. K njim stopi, razloži jim vse in prosi, naj v nedeljo na vse zgodaj gredo z njim skupaj volit in vržejo kroglico v našo skrinjico.
Brani tiste, ki jih politični duhovniki in sovražni agitatorji pritiskajo, opo-miniaj jih in bodri!
Vsak agitator si vzame 5—10 volilcev svoje okolice, da jih pridobi in privede volit. Gledati mora na to, da nihče ne ostane doma. Na dan volitev 23. t. m. se še dopoldne prepričaj, da so vsi za nas pridobljeni volilci res šli volit.
Vsak je pozvan na delo! Vsak naš vo-lilec in napredna žena bodi te dni vodja, agitator, boritelj! Potem bfi uspeh gotov. Kakor si bo ljudstvo postlalo, ta-ko bo počivalo._
Naša posebna izdaja.
Radi nedeljskih volitev in da dobe naši naročniki »Domovino« povsod že ta tenden v roke. smo izdali danes posebno številko »Domovine«. Redna številka izide kakor do navadL
auan &
DOMOVINA« št. 3
Dopisi
Na kaj vse je »Ilustrirani Slovenec" pozabil
JEŽICA. Oster ie sedanji volilni boj, vendar zmagujemo. Klerikalci, pucljev-
ci, vse nazaduje in razpada, dočim se naprednim vrstam priblužuje zelo mnogo novih prijateljev. Dobro so spoznali, da je celo klerikalno obljubkarstvo, zlasti o avtonomiji, neresno politično varanje, ki se je klerikalni politiki izplačalo, Slovenci pa imamo od tega nenadomestljivo škodo.. Naši kmetovalci so na lastne oči doživeli žalosten polom radičevca Puclja, videli so pa tudi, da je edina samostojna demokratska stranka požrtvovalna, delovna tn poštena. Vsi številni prijatelji napredne društev, čitateljl naše »Domovine« in »Jutra«, vsi razsodni volilci. ne pozabite, da je vaša skrinjica v okraju okolica Ljubljana četrta! Vsi v boj proti nesposobnosti in škodljivosti politike g. Puclja in njegovih dohtarskih kandidatov, vsi v boj proti črnemu klerikaliz-mu, vsi na plan za zmago naprednih mož! Dosedanje delo našega domačega kandidata g. Ivana Hvastje nam daje najlepše jamstvo, da so glasovi, zanj oddani v četrto skrinjico, oddani najbolje.
TOMACEVO PRI JEŽICI. Tudi v našem kraju smo se zdaj odločili, da bomo pri teh volitvah glasovali za saveljskega Hvastnika, ker je on je v naši občini najbolj sposoben. Ta bo znal kaj napraviti v oblastni skupščini. Slovenskim ljudski stranki ne morem več zaupati, kajti od naprednjakov smo dobili dobro oblastno samoupravo in zdaj nam ni treba od klerikalcev avtonomij več. Tudi se ?ni ne vidi lepo, da se klerikalna stranka, ki je zmeraj pisala, da je samo slovenska, veže po nemških krajih z najhujšimi Nemci, drugje pa s sainosrbskimi radikalci. Je pa že napredna stranka boljša od drugih. Vsem svetujemo, da v nedeljo oddamo v četrto skrinjico volilne krogle.
Bivši klerikalec.
SEMIČ. V nedeljo 9. t. m. smo imeli čast videti In slišati g. Štuhlarja na shodu, katerega je imel pri g. Bukovcu v dvorani po prvi maši. Poslušalcev je bilo mnogo, a ne smete misliti, da so bili vsi pristaši Radiča. bilo je tudi mnogo radovednežev. Govornik je pripovedoval zelo mnogo o dobrotah, ki jih bo baje delila njegova roka po milosti gg. Radiča in Puclja Belokranjcem, »boljši« časi se ti bližajo, zlasti tebi vinogradnik. G. Stulilar je govoril med drugim tudi o nameravanem znižanju carine na uvoz vina, češ. sedaj dolži-jo stranko, oziroma Puclja. da se ne gane kot poslanec, da bi preprečil uvoz tujega vina. »Jaz pa pravim«, je izjavil govornik, da mi nismo proti uvozu vina, oziroma znižanju carine, ker uvoz našemu kmetu ne bo škodoval, ker francoska vina bo pila le gospoda PO mestih i. t. d.« No, ta pa je lepa! Sedaj tudi gospoda pije vino domačega pridelka, a če se omogoči uvoz tujih vin, bodo vsi pili le tuja vina. a kmetje sploh ne bodo mogli spraviti svojega pridelka v denar. Govornik se obregnil tudi ob samostojne demokrate, češ, niso nikaki gospodari. Zakaj pa niste opisovali gospodarstva g. Puclja? Nad vse smešno pa je bilo, ko je g. Štuhlar pozval zborovalce, da naj vsak pove svoje želje, katerim bo vsem ugodil. Res, popolnoma Radičevega kova. Le bodite uverjeni, da v Semiču ne boste ničesar opravili. Bela Krajina bo 23. t. m. pokazala, da radičevcem ne zaupa. Po Beli Krajini gre glas, da v tritiji skrinjici je naš spas. Še nekaj; Zadnje čaje se je neki list hvalil, da je zasluga g. Puclja, da je dobila občina Semič državno podporo za šolo. V resnici, kakor srake se hočejo šopiriti s pavov i,m perjem. Vedite gospodje okoli SKS, da g. Pucelj nima niti najmanjše zasluge za navedeno podporo, ker podpora je bila nakazana oikrog 12. f e b r u a r j a 1926., ko g. Pucelj še ni vedel, da bo prišel za ministra. Toliko v pojasnilo tistim, ki se hočejo šopiriti s tujim perjem in agi tirajo v tem smislu, češ, kako je skrben g. Pucelj za Belo Krajino. Pač pa so nam radikali z radičevci m g. Pucljem vred naložili znatno povečan proračun, s čimer so se tudi davki povečali. Takšne so zasluge SKS za nas, a vsi vemo dobro, da je bil dr. Žerjav kot minister mnogo bolj delaven za Belo Krajino in sploh za vso Slovenijo.
MARIJA SNEŽNA V SLOV. GORICAH. V nedeljo 9. t. m. nas ie obiskal narodni poslanec gospod dr. Pivko v družbi g. dr. Goriške in našega nosil« ca liste za oblastno skupščino g. Vral čiča. Zbralo se nas je okoli 100 zaved« nih kmetov in delavcev, ki smo 2 uri poslušali omenjene gospode in smo se od teh tudi nekaj naučili. Mimo lahko rečemo, da nas farovžka gospoda ne bo več zavajala. Navdušenje je bilo veliko, ker je shodu predsedoval naš nad vse priljubljeni župan g. Ploj in ker smo v sredini imeli našega nosilca liste kmeta g. Vračiča iz Senarske. Po odhodu poslanca g. dr. Pivka smo iz« volili pripravljalni odbor za krajevno organizacijo SDS in pripravljalni od« bor za Javno ljudsko knjižnico. Usta« novitev je bila v nedeljo 16. t. m. Lep korak k napredku ob skrajni točki na severni meji! Kar se pa tiče volilne agitacije gg. Žebota in ZShrerja s pro« stim uvozom sladkorja iz AvgtrUe, bo« mo še govorili.
«Ilustrirani Slovenec« je zadnje tedne priobčeval v spomin na bivši deželni zbor in odbor kranjski razne slike. Da se vidi tudi druga plat klerikalne medajle ter bolj spozna resnica, objavljamo danes tudi mi v izoooolnilo <-Ilustriranega Slovenca« nekaj njegovih slik s pojasnili zgodovinske resnice. Nekaj slik je vzetih tudi iz samega medvojnega klerikalnega glasila. Naši čitatelji lahko vidijo, da je «Ilustrirani Slovenec« prezrl jako važne in značilne stvari in da je naše izpopolnilo bilo zelo potrebno.

Zborovalnica bivšega deželnega zbora kranjskega,
kjer b) se lahko vršile seje naše pokrajinske samouprave tudi po vojni, ako bi kle« rikalna Narodna vlada takoj po prevratu ne razpustila deželnega zbora ter ne pre« nesla ves delokrog deželnih zborov in odborov ter deželne ustanove in premoženja v državne centralistične roke Dr. Brejc in drugi klerikalni poverjeniki so takrat za« vrgli poziv Svetozarja Pribičeviča, takratnega ministra notranjih zadev, naj skličejo
deželn i zbor.
Posvetovalnica deželnega odbora
v kateri so glavni mandatarji klerikalne deželnozborske večin« uganjali partizanstvo in korupcijo z deželnim premoženjem ter uganjali teror nad Slovenci na Kranjskem. V tej dvorani je tudi začela sistematična gonja za podpisovanje avstrijskih vojnih posojil ter za rekvizicije žita, živine, zvonov in drugih vrednosti. % lizunstvom na« pram cesarskemu Dunaju in z izdajstvom življenskih interesov slovenskega ljudstva. }e povzročila SLS med svetovno vojno naj večjo nesrečo, ki jo je kdaij doživel slo
venski rod.
'»..i.....i*—umniw »MJJUM 11. imuiimu'*
■uuKv-.mtx.Hi*.- m
KIAIV« tKPI'1	».»»J
lft Ili-Ai. HA.fi '.-i*..:«».''<(*
uit*	;iMinn«v ^ mirnim.
titt?«U« ¥S*X ČETRTKI
Ljubljanska škofijska palača,
kjer je že desetletja leglo klerikalizma in vrhovna komanda politikujoče duhovščine. Po ukazih, migljajih in željah Rima in Dunaja so se od tod vršle in izvršile priprave slovenskega naroda za «svcto, pravično in Bogu dopadljivo vojno«, za zmago pan« germanske moči in večno uničenje naše svobode. V dvoranah škofijske palače sq se sestavljili pastirski listi ter podpisovali ukazi, s katerimi se je slovensko ljudstvo hujskalo na vojno ter izmo-zgavalo z rekvizicijami. Najbolj žalostni dokumenta na«
šega suženjstva.
K SSMsvM	cesarja PreiH« -JoMs t.
c# mu m m fltftttti ft$kt tepta. m fd
Vnovčevalnica za živino na Zelenem hribu,
kamor so med vojno skupaj gonili desettisoče glav klavne živine, ki so jo klerikalni zaupniki po vseh vaseh za neznaten denar ali pa za ničvredne rekvizicijske liste je« mali iz hlevov slovenskega kmeta. Doma je propadala nedolžna mladina, ker ni ime« la niti dovolj mleka za prehrano, z mesom živine slovenskega kmeta pa se je krmila ponajveč madžarska in rajhovska soldateska, ki je metala za zahvalo slovenskim vo*
jakom samo kosti.
Pozabljena slovenska zastava
«Ilustriirani glasnik«, ki so ga klerikalci v Katoliški tiskarni v Ljubljani bogato oprem Ijenega začeli izdajati začetkom svetovne vojne s podporo vojnih oblasti, je priobčil tudi gornjo sliko, na kateri mogočno vihra v rokah slovenskega fanta zastava z dvo» glavim črnim tičem,* sramotnim znamenjem našega hlapčevstva. Slovenska zastava je bila tedaj ne le pozabljena in skrita, marveč tudi zaničevana in opljuvama. Mesto slovenske trobojnice je sklenil klerikalni deželni odbor uveljaviti'zastavo nekdanjih
nemških deželnih stanov'.
Suhi bajer v Ljubljani
Prostovoljna špijonažna in denuncijantska pisarna; ki je bila ustanovljena v tajni« 5tvu SLS, je bila krepko na delu. da spravi kar največ naprednih Slovencev v strel« ske jarke, v'vojna taborišča in vojaške ječe. Misli klerikalnih ovaduhov in špijonov so bile vedno koncentrirane na Suhi bajer. kjer je padlo pod avstrijskimi, kroglami več nedolžnih Slovencev kot žrtev klerikalne vojne Jurije,
Vhod na Suhi bajer
Skozi ta široka vrata naj bi bili v vojni po najsrčnejših željah klerikalnih «Skyven» cev» korakali vsi oni zavedni narodnjaki, ki se niso hoteli ukloniti brezdomovin« skemu avstro«klerik alnemu terorju
Veliki sovor dr. Dinka Puca
V nedeljo dopoldne je bila na Taboru v Ljubljani sijajna manifestacija napredne in narodne Ljubljane, bi je zlasti temeljito obračunala z nesposobno in nepošteno politiko SLS Veliko odobravanje je žel tudi govor poslevodečega podpredsednika SDS dr. Dinka Puca, ki se glasi:
Velika, širna in lepa je naša domovina. Polna je naravnega bogastva, ljudstvo pa je skromno, delavno in štedljivo. Zemlje imamo več kot dovolj, saj prebiva na ozemlju, ki je tako veliko, kakor je italijansko, komaj 12 milijonov duš. In vendar narod ni srečen in ni zadovoljeni
_ Namesto da bi stranke skušale s pametnim gospodarstvom, razumnimi zakoni, temeljitim delom zlečiti rane, ki jih je vsekala vojna, olajšati ljudstvu bremena, otvoritl mu novih virov dohodkov, so porabile skoro 6 let
za brezplodne ustavne boje.
Posledica je, da imamo danes popoln polom v
naši zunanji politiki.
Slabše stojimo kot smo stali po vojni. Zaslepljena po lepih besedah se je naša vlada zanesla na lojalnost našega soseda, ki nas je na tihem obdal z verigo pogodb in sporazumov z drugimi državami, tako da nimamo zavarovanega niti hrbta, a tudi ne desne, ne leve strani. (Klici: Tako jel Res je!)
V	notranjosti pa se je kot posledica brezglavega režima pokazala akutna
gospodarska kriza.
Vse gospodarske panoge propadajo, ker jih tlači k tlom slaba carinska, prometna in davčna politika. Pada konzum, ker je plačilna zmožnost ljudstva padla. Posledica vsega je socijalna beda, ki zlasti v Sloveniji ni bila še nikdar tako huda. Porast kriminalnih slučajev, rastoče tatvine nam najbolj jasno kažejo, da nismo na pravi poti.
V	težkem času je odrekel edini faktor, ki bi lahko pomagal. Narodna skupščina že dve leti ne dela. Prepušča, da gre usoda države svoje pot.
Kriza našega parlamenta
je očividna. Tako daleč smo padli, da cele mesece v najkritičnejši dobi nima sej, ker se vlada boji kritike opozicijskih strank. Radi nedelavnosti in nesposobnosti skupščine se v gotovih krogih vedno bolj propagira misel diktature, kj pa bi bila morda še večja nesreča!
Predstoječe
oblastne volitve
so radi tega največje važnosti, ker bodo morale pokazati, ali je narod s sedanjo vlado zadovoljen ali rie. Ne gre tedaj za navadne volitve, pri katerih je koncem koncev že vse eno, ali dobi kuka stranka par glasov več ali manj, ampak gre za važen političen dogodek, od katerega je odvisno, aH pride do političnega in gospodarskega preokreta v naši državi, ali pride do ozdravljenja neznosnih razmer, ali pridemo do boljše bodočnosti. (Tako je!)
V	tem boju je
naš glavni nasprotnik Slovenska ljudska stranka, ki je sokriva, da se je radilialstvo in radičevstvo (Medklic: In nemštvo!) razpaslo v naši državi. (Žalostno. toda resnično!) Klerikalci ao bili tisli. ki so pred štirimi leti z znanim Markovim protokolom omogočili homogeni radikalni režim, ki je pomenil nesrečo za narod. (Sramota!) Oni so bili tisti, ki so dajali potuho Radiču, dokler se je še zavzemal za samostojno hrvaško republiko, in oni so še danes tisti, ki so pripravljeni podpirati ta doslej najslabši režim; pripravljeni so za dva ministrska fotelja tudi danes še podpreti pro-tiljudsko vlado, kakor so izjavili ravno fe dni. (Fuj!)
Slovenska ljudska stranka
se poslužuje v tem boju tistega orožja, kakor se ga je posluževala vedno. Laže in ob-rekuje ter očita nasprotniku to, kar je zakrivila sama. (Jezuiti 1)
Ta stranka pravi, da je slovenska in njen načelnik je imel celo pogum reči, da, če propade ta stranka, bo z njo propadlo tudi Slovenstvo. (Smeh po vsej dvorani.) To trdi tista stranka, katera je pred vojsko proglasila narodnost za malikovalstvo in ki Je to storila tudi po vojski, kakor hitro je mislila, da bi ji rilamteČe narodno gibanje moglo politično škodovati. Tista stranka, ki je gonila slovenske fante v smrt za nemško državo, ki je ovaiala nas, napredne Slovence, nemškim žandarjem in rabljem, tista stranka, ki se še danes veže z našimi narodnimi sovražniki, kjer ji to kaže, pred vsem pa ob naši ogroženi severni meji! (Fuj! Sramota! Tega ne bomo nikdar dopustili!)
Ni dober Slovenec,
kdor zabranjuje narodu svobodno mišljenje, ga skuša obdati s kitajskim zidom, da bi ga imel popolnoma v oblasti, da bi ga kot pokorno in poslušno ovčko še naprej strigel Mi si predstavljamo bodočnost Slovencev drugače kot S. L- S. Ako se nočemo Slovenci izgubiti v lastni skromnosti in ozko srčnosti, moramo postati ekspanzivni In če ne najdemo kruha v Jugoslaviji, nam ostane samo Amerika! (Tako je!)
SLS pravi, da ima moderen gospodarski in socljalni program. Mogoče, toda mi vemo, da njeno gospodarsko delo obstoji v tem. da
hujska stan prod stanu.
deželo proti mestu, produeenta proti kon-sumentu. Socijalni program pa naj služi kot limanice delavstvu. Gospodje so vsi polni obljub na vse strani in socijalno delo in soci-jalizem jim je takrat, kadar potrebujejo delavskih glasov, vsaka druga beseda. Kadar pa teh glasov ne rabilo, govorijo ti gospodje drugače. Ko v Ljubljani ni bilo več zveie delovnega ljudstva, se Slovenec ni sramoval zapisati, da je »sociializem brezboštvo, da je popoln materijalizem. ki se izvaja v ljudskem življenju* ter je dodal, da bo stvar bolj jasna še, da je »liberalizem bilo brezboštvo v teoriji, socijalizem pa je brez boštvo v praksi«. Malo prej je pa prečastlti gospod škof sam šel volit te brezbožnjake. (Škof je volil komuniste!) In klerikalni stranki je bilo pridržano, da je grozila iz svojih obratov vreči na cesto vsakega, ki bi ji ne pariral! (Fuj! Sramota!)
Velika zagovornica avtonomije je naša klerikalna stranka. Zlasti za pravice naše bele Ljubljane se bori tako strašno rada. Računa pač na to, da so ljudje pozabili, da je bila ta stranka tista, ki je pred vojno sistematično ubijala avtonomijo Ljubljane, ko ji leta in leta ni potrdila nobenega proračuna, in ko ji je potom deželnega zbora onemogočila izvedbo del, za katere bomo morali
šteti sedaj milijone. In tudi proti komisarju na magistratu ni imela ta stranka nič, ko je sedel tam njen eksponent in prav nič se ji
ne mudi za občinske volitve sedaj, ko sedi tam njen prijatelj.
V znamenju avtonomije je se SLS skozi pet let bojevala proti oblastnim samoupravam, v znamenju avtonomije je sodelovala pri razpustu trgovsko-obrtne zbornice 1
Ljubljančani že poznamo to stranko obljub in zato moramo biti na straži, da bodoča oblastna skupščina ne bo postala bivši klerikalni deželni zbor v drugi izdaji. (Nikdar! To se ne sme zgoditi!) Ljubljana mora poslati v skupščino
krepko napredno zastopstvo.
ki bo znalo varovati gospodarske interese Ljubljane. (Tako je!) Oblastna skupščina ne sme postati strankarska institucija klerikalcev, ampak mora biti nestrankarski organ naših gospodarskih, kulturnih in socljal-nih interesov. (Tako je!) Le na ta način bodo oblastne samouprave mogle postati blagoslov za narod. Ako se bo pa denar, s katerim danes gospodari Beograd, tudi v Ljubljani upravljal na enak partizanski in ko-ruptni način, potem narod tudi od oblastne samouprave ne bo imel ničesar, ampak samo večja bremena!
Ne maramo, da bi se v novi oblastni skupščini ponavljal stari
boj med mestom in deželo.
Interesi obeh se spopolnjujejo V interesu vseh nas je, da se godi kmetu dobro, kajti vsako mesto črpa iz kmetov svoje sveže sile. A tudi na korist kmeta je, če bo Ljubljana velika, moderna, če bo v njej cvetela industrija, če bo uspevala trgovina, če se bo dobro godilo obrti. V korist vseh slojev našega naroda bo. če bo Ljubljana jak gospodarski centrum Slovenije, in če bo ob enem tudi krepko duševno središče Slovencev. Od dobro razvitega šolstva, splošnega in strokovnega, od krepkega vseučilišča, bogatih knjižnic, dobrega gledišča bo imelo hasek vse ljudstvo, predvsem tudi kmetsko ljudstvo, čeprav včasih samo indirektno. Kultura v današnjih časih ne more ostati last posameznikov!
To seveda ni prav tistim, ki bi radi videli, da bi naš narod ostal nezaveden. Zato so bili
klerikalci vedno protivniki Ljubljane,
tudi takrat, kadar so imeli v njej besedo. Sedanji klerikalni poslanec Ljubljane ni v dveh letih niti enkrat odprl ust v interesu našega mesta. (Dol z dr. Korošcem!)
Tn zato so tudi radičevci proti mestom, proti univerzi, proti šolam, proti gledišču! Ljubljano ubijaj, ker je prosvetljena! Udari po trgovcu, udari po obrtniku, udari po javnem nameščencu — zato. ker so ti no-sitplii napredka in kulture!
Toda ta boj je brezupen. Klerikalci niso mogli zavezati Galileju usta, ko je učil, da se zemlja suče okoli solnca. Radič ne bo več prepričal ljudi, da živi v mestih sama pokvarjena gospoda — izvzemši njega in zelene generale seveda.
Napredna misel prodira
stalno in nevzdržno in njenega zmagovitega pohoda ne ustavi ne zmerjanje, ne obrekovanje, ne laž! Propadle bodo stranke, ki so konservativne, ki slonč samo na osebnih ambicijah, ki so brez programa in ki jih vodijo neznačajni ljudje! Propadla bo radikalna stranka, propadla bo radičeva stranka in propadla bo klerikalna stranka I Na njih razvalinah bo šele vzcvetela naša država!
Zato smo ustvarili demokratje in narodni
socijalisti
napreden blok
za te volitve. (Živijo! Viharno odobravanje!) Preresni so časi, da bi si naprednjaki Se naprej privoščili luksua cepljenja in razpora! Zedinjeni smo močni, razbiti bomo igrače v rokah klerikalcev. Pomnimo, da gre za našo gospodarsko usodo
Zborovalei so govor dr. Puca ponovno prekinjali s pritrjevanjem, ki je kazalo. da jim govori od srca. Ko pa je končal, je dvorana odmevala ovacij popularnemu nosilcu liste
Z oči mi je padla mrena
Sevnica, 14. januarja.
Dovolite, da tudi drugim povem za zdravilo, ki ozdravi zaslepljenost. To zdravilo si vsakdo lahko preskrbi, ako cita »Jutro« in »Domovino«. Tistim pa, ki so že spregledali, svetujem, da naj sedaj dobro pazijo, da zopet ne izgube viaa, kajti s krilatico, da je vera v nevarnosti, se hoče marsikomu natrositi peska v oči.
Vera ni bila in ne bo v nevarnosti, v nevarnosti je edino Klerikalna stranka, ki si hoče vedno in povsod zasi-gurati nadvlado.
Kaj so poslanci SLS (po številu 20), katere je zadnjič volila večina Slovencev, storili za nas, to občuti vsakdo na svoji koži. Leto za letom mineva in vse gospodarstvo propada, tarejo nas vedno večji davki, cene našim pridelkom pa se nižajo. Kmalu bomo tako izžeti kakor jabolka v Dresi, lzpregiej-te, kmetje, kočarji, delavci, obrtniki, železničarji in vpokojenci ter preudari-te, kaj so klerikalci obljubili, kaj pa resnično storili. Kmetom so obljubili znižanje davkov, odpravo vseh carin na kmetijske pridelke, visoke cene kmetijskim pridelkom in nizkt cene potrebščinam, ki jih kmetje kupujejo. Kočarji bodo dobili dosti zemlje, ker se bodo groščinska posestva razdelila, so nam obljubljali, delavci bodo imeli velike zaslužke, prav tako obrtniki, železničarji pa bodo sploh dobili vse, kar želijo, tako na pr., bo z 20 leti popolna siužbena doba in v pokoju se iim bosta cedila mleko in med. kar sama v usta. Na vse te obljube se klerikalci pozabili. Za vpokojence so le dosegli, da imajo tako pokojnieno, da sploh ne vedo kam ž njo, ker se s tem malim znfeskom ne da nič ukreniti.
Sotrpini brežiškega sreza, pozivam vas, da se strnemo vsi skupaj in rešimo, ker se še rešiti da!
Vsakdo nai pregleda, da je edino v Samostojni demokratski stranki naša rešitev. Vsakdo naj gleda na to, da bo na dan volitev 23. t. m. storil svojo dolžnost s tem, da bo vrgel kroglico y drugo skrinjico ter kolikor mogoče več prijateljev in znancev pridobil zanjo. Le takrat, ako se nam posreči pridobiti večje število samostojnodemo-kratskih poslancev, bodo mogli ti res kaj storiti za nas.
Za naš srez smo si izbrali izvrstnega nosilca liste v osebi občespoštovanega gospoda Karla Cimperška. posestnika, trgovca in okrajnega načelnika v Sevnici. On je osebno dober gospodar in si je pridobil kot načelnik okrajnega zastopa nevenljive zasluge. Kljub temu, da se je v našem okraju napravilo mnogo na okrajnih cestah in z gradbo več novih lepih dobrih mostov, imamo najmanjše okrajne doklade celega bivšega Štajerja. O. Cimperšek pozna ljudske potrebe, ker ie v vednem stiku z ljudstvom. Kdor ga osebno pozna, ve, da je pripravljen svojemu bližnjemu pomagati. Zato smo prepričani, da bo tudi kot sreski poslanec delal za blagor svojega sreza.
Fr. .!„ bivši klerikalec.
Ne dajte se begati od nasprotnikov, ki vas grdo varajo s Slavensko banko, na tihem se Vam pa smeje, če vidijo, da ste se vjeli na limanice.
Slovenski obrtniki in trgovci proti strahovladi SLS
SLS, SKS in NRS se nikdar več ne znebijo očitka, da že več mesecev zavestno in dosledno gazijo avtonomijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zaveden obrtnik in trgovec se pri oblastnih volitvah ne bo dal zavesti od sladkih in zvijačnih besed, katerih je sedaj pred volitvami toliko, zlasti v klerikalnem časopisju.
SLS je s pomočjo pucljevcev in rav-niharjevcev nasilno razgnala pravilno izvoljeno Trgovsko in obrtniško zbornico in postavila Zbornici klerikalne komisarje, kakor da bi bili slovenski obrtniki in trgovci družba samih divjakov, ki niso vredni, da bi sami upravljali svoj gospodarski parlament. Tudi če bi celo Zbornico v dobi komisarjev izpremenili v skrinjo zlatnikov, bi bila sramota, ki jo ie slovenskemu trgov-stvu in obrtništvu naprtila SLS s pomočjo svojih zaveznikov in priganja-čev, ostala sramota in greh. ki ga slovenski trgovci in obrtniki SLS nikdar ne odpuste in odpustiti ne smejo, če jim je kaj za čast in državljansko svobodo. Ko je SLS hotela uganjati podobne burke tudi pri »Kmetijski družbi«, se je leta dvignila k protestu. Ljudska jeza je pomedla s klerikalci v »Kmetijski družbi.«
Ali nai slovenski trgovec in obrtnik ravna drugače? Ali naj si slovensko trgovstvo in obrtništvo nakoplje očitek, da je nezavedno in brezbrižno?
Ali naj slovenski obrtnik in trgovec radi klerikalne »avtonomije« voli SLS? Alj je teptanje zbornične samouprave avtonomistično delo? Vsaka kroglica, oddana od slovenskega trgovca in obrtnika za SLS, bi pomenila novo sramo-
to za slovensko trgovstvo in obrtništvo?
Kaj torej? Slovenska trgovina in obrt ima največji interes, da ne pridejo oblastne skupščine v roke klerikalnih kon-zumarjev, da bi io zapostavljali in davili še bolj kot v bivšem deželnem zboru in odboru kranjskem. Ni še pozabljen slučaj, da ie moral slovenski trgovec in obrtnik v Idriji radi same nagajivosti in škodoželjnosti bivšega deželnega odbora do tal oodreti novo sezidano gospodarsko poslopje. Slovenska obrt in trgovina, če hoče ostati svobodna in neodvisna, mora iti v interesu svojega obstoja v boj proti SLS, ker ta stranka pozna samo svojo bi-sago in ničesar drugega.
In pri teh volitvah v oblastno skupščino je treba novo pot, ki io je krenila slovenska trgovina in obrt pri zborničnih volitvah nadaljevati. Slovenski obrtnik in trgovec mora zopet obsoditi rokovnjaško gonjo oolitikuioe duhovščine po cerkvah, prižnicah in spovedni-cah, obsoditi sedemletno brezvestno farbanje s klerikalno avtonomijo ter obsoditi brezglavo avtonomistično uničevanje slovenske obrti, trgovine in industrije. ki v enaki meri tepe vse prebivalstvo od kmeta do graiščaka ter od delavca do industrijalca. Slovenski trgovec in obrtnik, postavi se tudi to pot v Napredno sronto? Pomagaj ne !e s svojo kroglico, marveč tudi s svojo agitacijo med nezavednim ljudstvom, da bo skorai konec terorja in tiranije, ki Jo ugania SLS s svojo nolitikujočo duhovščino'nad slovenskim ljudstvom!
Samo krinjice »Napredne fronte« naj zbirajo gilasove slovenskih trgovcev in obrtnikovi
Poslopje klerikalne «Gospodarske zveze» v Ljubljani,
kjer je bila med vojno nastanjena pisarna za rekvizicijo moke, žita in drugih polj« »kih pridelkov. Tudi vodstvo te rekvizicije je bilo v rokah samih klerikalnih veljakov V Ljubljani in na deželi. Slovenska kmetica in njeni nedorasli otroci so v ta zavod morali oddajati še oni borni pridelek, ki so ga s krvavimi žulji iztisnile iz zapuščene acmlje. Naši ljudje pa so zato dobili mesto moke pokvarjeno koruzo, moko iz fižola.
boba in žaganja.
Odkritje spomenika
Ako bi zmagalo nemško orožje in načrti, za katere so se pehali naši klerikalci, bi že bUo na Kongresnem trgu slavnostno odkritje spomenika kandelaberskemu govor« niku iz leta 1914. in sedanjemu poslevodečemu podpredsedniku SLS dr. Marku Na«
tlačenu.
Dobrote Bogu dopadljive vojne
Čutimo jih vsa leta po vojni in jih bomo še čutili. S strahom se oziramo nazaj. Ti« soči tn tisoči vojnih invalidov preklinjajo klerikalce, ki »o blagoslavljali nečloveško klanje ter jih gonili pod orožje. Tisoči in tisoči mater ter vojnih sirot plače, a se žal ne zaveda, kdo jih je oropal rednikov. Kdaj bodo Slovenci izprevideli, da je kle« rikaHzem kot glavni hujskač za vojno največji zločinec in grobokop Slovenstva.
Stran 4
»DOMOVINA" št. 3
»Ene sorte tiči skupaj lete..
Radičevski voditelji o sebi. — Sodba Pucljevega glasila o ra-dičevskih kandidatih dr. Novačanu in Alb. Prepeluhu ter o svojem šefu St. Radiču.
Brez dvoma je, da se radičevski voditelji, zlasti voditelji slovenskih radičevcev prav dobro poznajo med seboj. Ako bi se ne poznali, bi se bivši samostoineži, republikanci, federalisti in separatisti ne združili v enotno stranko pod vodstvom St. Radiča>
Včeraj smo navedli mnenje radičevskega prvaka in kandidata za oblastne volitve dr. Novačana o St. Radiču, katerega je označil kct demagoga, eegar edina želja je, da bi mi Slovenci podlegli Židom lepega Zagreba in na 6vojem telesu doživeli razornost židovskih gospodarskih metod.
Ker je treba čuti oba zvona, da se resnica prav spozna, naj navedemo danes, kako so sodili 1. 1925. pred skupščinskimi volitvami o svojem sedanjem kandidatu dr. Novačanu radičevci. Pucljevo glasilo »Kmetijski list» je tedaj v posebnem članku pod naslovom tZa 125.000» poročal, da je bivši Radi-čev poslanec Lovrekovič odkril javnosti, ia je bil dr. Novačan za prejšnje volitve kup ljen od Radiča — za 125.000. Ko je bil dr Maček, podpredsednik Radičeve stranke, vprašan, če je to resnično, je odgovoril, da je in da ni to nič posebnega, ker se tako pač povsod dela. Takrat je »Kmetijski list» zapisal poleg navedenega: »Bogve, kaj bodo pisali bodoči Lovrekoviči o sedanjih naših konkurentih čez eno leto ali dve, bogve. ko liko jih je kupljenih in prodanih in bogve, kakšne so kupnine? Kako naj loči politično nešolani volilec kleno zrno od plev, kdo naj najde že danes v dolgi rajdi ponujanih ška-tftlj letošnje Novačane?*
Danes blagoslavlja kandidaturo dr. Novačana ne samo Radič, ampak tudi Pucelj Iz tega sledi, da hodi Pucelj po .stopinjah dr. Novačana.
Nič manj zanimiva ni sodba »Kmetijskega lista» pred zadnjimi skupščinskimi volitvami o sedanjem Pucljevem prijatelju in nosilcu radičevske kandidatne liste v kočevskem okraju gosp. Albinu Prepeluhu, ki je svoječasno prevažal v svojem »Avtonomistu> slovito Pucljevo »kočevsko* železnico. »Kme tijski list* je pisal o njem: cPrepeluh je mlad penzijonist in posestnik lepe vile v Ljubljani Bil je nekdaj vnet socijalist, soci-
jalist bolj na papirju, kakor v srcu, vsled tega mu socijalizem v praksi ni ugajal. Po prevratu je prišel takoj na odlično mesto vladnega poverjenika za socijalno skrbstvo pri deželni vladi v Ljubljani in kot socija-li§tu 6e mu je zahotelo po udobnem, brezskrbnem življenju. Imel je dober talent in kmalu je našel vire in pota do zakladov »Oblačilnice* in po geslu socijalistov je zavijal ubogo ljudstvo v koprive, sam je pa zidal v Ljubljani prelepo vilo. Dal se je kot poverjenik penzijonirati in udobno življenje se je začelo. Toda z lepim penzijonom in v lepem stanovanju nove vile je težijo živeti brez načrtov in treba je bilo iskati tudi novih virov za še udobnejše življenje, ker pri »Oblačilnici» je tudi izgubil zaupanje. Prišel je v tabor klerikalcev, ki so iskali zaveznikov in novih moči in pod firmo avtonomije se je načela skupna farbarija ubogega ljudstva. Toda pri klerikalcih še ni bilo pravega zaupanja, treba je bilo poiskati novo geslo, ki bolj vleče... Kraljevi poverjenik je postal šef republikanske stranke za Slovenijo, _ filijale hrvaške Radičeve stranke..
Pucljevo glasilo je tedaj pisalo, da politična zrelost ne dopušča našemu ljudstvu, da bi nasedlo vsakemu prvemu političnemu žonglerju, ki bi rad udobno živel na stro ške ubogega ljudstva. Par mesecev pozneje je Pucelj sklenil s Prepeluhom zvezo in zlezel pod Radičev klobuk. Danes Prepeluh kandidira v kočevskem okraju, Pucljevi ljudje pa podpirajo njegovo kandidaturo, ne da bi prej preklicali, kar so pisali o njem svojem listu.
In kaj je pisal »Kmetijski lista pri zadnjih volitvah o svojem sedanjem gospodarju St. Radiču? Klerikalcem je tedaj očital zvezo ž njim, da jih druži edinole sovraštvo proti državi in želja po državnem koritu. Dne 27. januarja 1925 je tik pred volitvami pisal, da od Radičeve stranke in njenih meščanskih voditeljev kinet nima ničesar pričako vati, da rešitev kmeta ni v Radiču. da Radič ne pozna potreb kmctskega ljudstva, ker ni kmet, in da zato zanj tudi še ničesar naredil ni. Par tednov nato se je Pucelj združil z Radičem ...
Podpore gospoda Puclja
Za poplavijence 120.000 Din. — Za skrahirano radičevsko «Panonijo» 300 tisoč dinarjev. — Za «Ekonoma« 100 tisoč dinarjev.
Na shodu na Raki je g. Pucelj priznal, da je za poplavljence v Sloveniji vlada RR dala vsega skupaj 120.000 Din (en-stodvajsettisoč). Škoda pa je znašala čez 100 milijonov Din! G. Pucelj se je izgovarjal, da absolutno ni bilo mogoče dobiti več.
Medtem pa se je izvedelo, da je ista vlada RR dala zadrugi «Ekonom» 100 tisoč Din in, kar pa je še bolj zanimivo, da je g. Pucelj «našel»-za propadlo zadrugo «Panonija» v Mariboru 300.000 Din!
«Panonija» je radičevska zadruga, kjer so se godili velikanski neredi, da ne rabimo drugega izraza. Kdo naj plača te izgube? Tu g. Pucljevim junakom niti na misel ne pride, da bi se zgražali in kričali po listih. Izguba naj se poravna iz državnega žepa! In g Pucelj. ki ni našel za poplavljence v celi Sloveniji več kot 120.000 Din. ie našel za «Pano-nijo» 300.000 Din!
Medtem pa se dalje mesec za mesecem odteguje uradnikom v Sloveniji po poldrugi milijon dinarjev na mesec. Kje je ta denar? To naj pojasnijo naši radikali in radičevci!
v Crmošnjicab prepodili klerikalnega agitatorja
Napredne Crmošnjice bodo volile svojega domačina Kočevarja Slanca iz Laz. — Poper mesto kroglic za klerikalnega advokata i z Novega mesta, paprika za radičevca Bukovca iz Ljubljane. — Pobožna opoldanska molitev na naprednem shodu.
Crmošnjice, 17. jan.
Včeraj sta se vršila pri nas dva volilna shoda. Prvega je sklical naš domači kandidat občespoštovani posestnik gosp. Slane, ki kandidira na listi g. Faleskinija iz Dolenje Straže. Klerikalni shod pa se ze vršil v gostilni Zamuda. Na ta shod je prišlo neznatno število volilcev in precej žensk. Poslanec dr. Kujpvec je moral še pred temi maloštevilnimi ljudmi utihniti in se skriti v župnišče. kamor ga je prepodil občinski tajnik g. First, ki ga. je kot nekdanji gozdar škofa dr. Jegliča temeljito zavrnil, tako da so se še same ženske prijetno zabavale na račun klerikalnega_ poslanca.
Vse drugače pa je bilo na shodu kandidata Slanca. Za ta prvi nastop demokratov v Črmošnjicah je vladalo veliko zanimanje. Letaki po občini so naznanjali, da pride govornik iz Ljubljane. Po maši pa je bil shod oglasen še pred cerkvijo. Tako se je nabralo v obeh sobah gostilne Klemen nad 60 mož, samih postavnih Kočevarjev, katerim ni mogoče natvesti klerikalnih farbarij, še manj pa Pucljevih obljub. Shod je otvo-ril kandidat Slane, podajajoč besedo dr. J. Birsi iz Ljubljane.
Dr. Birsa je najprvo govoril o ideji naprednosti in demokratizma, torej o idejah, ki zmagujeta predvsem med silnim nemškim narodom. Govornik je nato razlagal delo, ki so ga opravili v Nemčiji, kjer so ustavo sprejeli preko noči, med tem ko je SLS tratila čas z osemletnim varanjem o avtonomiji, dokler se ni končno utrdila in se sedaj ponuja vladi, da se združi s splošno obso* jano radikalsko stranko. Kakor naše ljudstvo od SLS, tako so hrvatski kmetje od Stepana Radiča pričaš kovali nebesa na zemlji in mu v prvem navdušenju nosili pražene prašičke in perutnino, upajoč, da bo izpolnil obljube. Prišlo pa je drugače. Sedaj hrvatski kmet temeljito obdeluje Radiča in ga podi od vasi do vasi. Klerikalni stranki ne zadostujejo poslanci, temveč hoče SLS še klerikalne ministre ter sijaj klerikalne vlade v Ljubljani, od
koder bi pobijala naprednjake in seveda tudi napredne Kočevarje. Ti načrti so padli v vodo. Pač pa mora ljudstvo trpeti škodo, ki so jo povzričili s tern, da so 8 let govorili o avtonomiji, za ljudstvo pa niso storili niti toliko, kolikor je črnega za nohtom.
Ko je govornik končal svoj govor, je ravno zazvonilo. V volilnem lokalu je nastalo pobožno razpoloženje, vse se je odkrilo in odmolilo opoldansko molitev. To ie pač najboljši dokaz, kako puhla je klerikalna lajna o protiverstvu napred-njakov.
Po molitvi je dr. Birsa še enkrat no-vzel besedo in govoril o kandidatih. Klerikalci so postavili na svojo listo advokata dr. Česnika iz Novega Mesta, moža, ki so mu ljudske potrebe malo znane. Radičevci, ki bi radi ua ramenih kmetskega ljudstva igrali velike gospode, po možnosti z ministrskimi pokojninami, so postavili za kandidata uradnika g. Bukovca iz Ljubljane, ki se je razen tega še zvezal z g. Franklom. ki ga domačini ne bodo volili.
Nato se je oglasil k besedi še priljubljeni trgovec in vpokojeni orožnik gosp. Petschauer. ki je v pristni kočevščini povedal rojakom, da Kočevarji niso na glavo padli, da bi glasovali za tuje ljudi. In da bodo svoje glasove kot en mož oddali za domačina. Crmošnjice so bile od nekdaj napredna trdnjava, ki se jim gnusi zloraba cerkve za klerikalstvo.
Ločitev poslušalcev od govornika iz Ljubljane ie bila nadvse prijateljska. — Crtnošnjičani si žele takih govornikov in splošnokoristnih predavanj. Sploštio je ugajalo, da ni bilo nič obljub, pač pa enkrat živa resnica, kakršna je.-
Naši shodi po Dolenjskem
V	nedljo je bil vroč dan. SDS je priredila 7 javnih shodov, poleg tega pj še zaupne sestanke.
V	Beli Krajini slaba prede SLS. Ves štab je priletel pomagat. Tudi SDS ni držala rok križem. Zborovala je z našim Mazelletom sijajno v Metliki in Semiču. Klerikalni shodi so b:li zelo klaverni.
V	Črmošnjicah so kmetje nagnali SLS naši pa so imeli lep shod z govornikom iz Ljubljane. Prav tako v Trebnjem, Uršnih selili, Toplicah in raznih drugih vaseh. Lepe zborovanje je bilo v Št. Janžu.
V	Krškem srezu je bilo dvoje javnih shodov v kostanjeviškem okraju, dalje v v Leskovcu in Sp. Pudlogu. Radičevci, ki znajo le podirati, bi bili radi nagajali, pa jim ni uspelo. Klerikalci pa so bili kakor -v fa rov žili navite gramofonske
plošče, ki- so naučene medklice na neumen način klicali med govori, a so jih dobili pošteno po ustih. Govorila sta kandidata g. Alojz Šribar in- ravnatelj g. Anton Jug.
Dolenjska! Vaša ura bije. Ali hočete, da ostane stara mizerija? Ako-ne, pokažite hrbet SLS in radičevstvu!
Shodi SDS na Gorenjskem
V nedeljo so se poleg drugih večjih sho* dov vršili krasno uspeli javni shodi tudi v Begunjah, .kjer je popoldne govoril g.. Am». brožič v Dovjem, kjer sta govorila gg Rav. nik in inž. Černe in v Srednji vasi, kjer je nastopil g. A. Beg. Poleg tega je bilo več zaupnih shodov. Ves radovljiški okraj je oživel v volilnem boju. Radičevci so v obupnem razpoloženju računajoč na največ 250 glasov, ki pa so za tisoč pod potrebnim količnikom. Zato se med kmeti, v kolikor so napredni, širi zavest, da je edino pamet« no, da volijo napredni blok. Isto velja za delavce, ker sta obe socijalistieni listi brez upa zmage.
Dopisi
(Nadaljevanje.)
DRAŽGOŠE. Pri nas se prav živahno gibljemo društveno in politično. 23. t. m. bomo pokazali, da mislimo z lastno pametjo. Klerikalci in slovenski radi* čevci nimajo pokazali najmanjšega uspeha, dasi imajo prvi 20 poslancev, pucljevci pa so vladali skoro 2 leti. Prvi bi nas radi spravili pod krivo pa« lico, drugi pa k Hrvatom pod vodstvo enkrat republikanskega, drugič monar« hističnega Radiča, ki vsak dan druga* če govori. Naša občina Selca je delje* na pri volitvah. Zupan je klerikalec. Je še fant, kar posebno vleče pri dekle* tih. Ljudje se križajo, ker slišijo o ne* katerih duhovnikih v dolini čudne go* vorice, in zahtevajo, naj se stvar raz* čisti. Mi omenjamo to le radi tega, ker duhovščina ob vsaki priliki udriha po naprednih listih, ne vidi pa svojih na* pak in pregreh svojih pristašev. Mi pojdemo po pošteni poti naprej. Vsi na volišče in vrzimo kroglice v drugo skrinjico. Vsaj vsak bralec «Domovi« ne« naj napravi svojo dolžnost, pa bo* dete videli, koliko ie nas!
MODRIC PRI RIMSKIH TOPLICAH. Občinska cesta od naše vasi proti Rimskim toplicam še vedno ni popravljena. Mi občani moramo voziti po neob-činskih potih in tako plačevati odškodnino lastnikom. Ali je to red, kakršnega mi potrebujemo? Kdo je kriv, da se to delo ne prične? Ali morda ne klerikalni možje, ki So na krmilu občine in ki pred volitvami obljubljajo vse, po volitvah pa pozabijo na obljube. Vsa čast pa demokratom, ki se res brigajo za nas. Zato bomo mi volili samo demokrate.
OSELICA NAD ŠKOF.IO Loko. V
nedeljo 9. t. m. je sklicala SLS shod v Stari Oselici v gostilni Bogataj. Shod pa se je zelo slabo obnesel; pri volit* vah je bil izvoljen za predsednika pri* staš SKS, ki se je spravil na neiskre* nost politike SLS. Ko je končal, je dal besedo kandidatu SLS, g. Uršiču, ki je v enournem govoru mlatil prazno slamo, kakor se je sani izrazil ob kon« cu govora, v katerem je posebio po* udarjal, da ima 20 letno politično de* lovanje za seboj (sadov v tem dolgem delovanju pa ni bilo), a nazadnje je prosil navzoče, naj vendar ne naroča* jo «Domovine» ter. naj bero edino le »Domoljuba«, ker drugače bo še v sa* motnih hribih zmanjkalo klerikalcev. Hkoncu je še g. župnik zavrtel staro lajno o avtonomiji, katero je g. dr. Korošec v Beogradu že deloma poko* pal. — Popoldne se je vršil sestanek volilcav SDS--na. -Fužinah v gostilni Vidmar (o katerem je «Domovina» že pisala), kjer sta poročala gg. dr. Kra« mer in dr. Rape, ki sta v jedrnatih go* vorih pojasnila volilcem za Slovenijo škodljivo politiko, ki jo vodi SLS že celih sedem, let SLS.ima v parlamentu 20 poslancev iz Slovenije, ki pa. še niso dosegli za svoje volilee nikakih uspe« hov. Volici se pozivajo, da v svojem lastnem interesu glasuje 23. t, m. za* SDS. Sedanji somišljeniki SDS Sloven* stva niso zatajili v letih vojne, ko jim je bila zanjka že skoro na vratu, do* čim so mnogi tisti, ki se sedaj progla« šajo za varuhe Slovenstva po «Domo* ljubu», priganjali fante in može v strel* ske jarke ter neusmiljeno rekvirirali ži* vino, žito in drugo, a žene in otroci so morali stradati. To pa še ni bilo za* dosti: šli so še dalje, agitirali so na vse pretege za vojna posojila, tako da so spravili marsikoga ob vse težko pri* služene novce. POmislite nazaj in odlo* čitev ne bo težka! Možje, ki bodo delali za nas, kandidirajo na listi SDS, ka* tere skrinjica je druga. Vanjo vrzimo kroglice!
DRAML.IE. Pri nas vlada mnogo zanimanja za volitve v oblastno skupšči* no. V nedeljo 16. t. m. so imeli shod tudi pucljevci, a je bil zelo slabo ob* iskan, ker je bil v istem času v gostil* ni Zdolšek shod SDS in so ljudje rajši poslušali naše govornike kakor pa ta* ke, ki nam hočejo s francoskim vinom uničiti naše vinograde. Torej, kmetje, vinogradniki, dobro si premislite, kaj so radičevci, ki vam obetajo sedaj zlate gradove, a v Beogradu vam spletajo pa bič. V nedeljo 23. t. m. vrzite krog* lice vsi v 5. skrinjico, ker le od našega kandidata smeti pričakovati, da se bo potegoval za koristi tukajšnjih kme« tov, ker je domačin in ga vsi prav do* bro poznamo.
SV. IEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo 9. t. m. se je vršil pri nas shod SLS. ki pa ni bil tako obiskan, kakor
so si želeli gospodje od SLS. Na shodu je bilo več poročevalcev, ki so veči« noma kritizirali naše časopisje kot brzversko, kar je gola laž. Med njimi se je odlikoval tudi naš g. župnik ter obsojal demokrate za brezverce, zlasti g. dr. Bohinjca, češ, da udriha po du* hovščini. Vprašamo g. župnika, zakaj so cerkvena poslopja namenjena, ali za božje obrede ali za politično agitacijo SLS. Shod se je vršil v kaplaniji, me* sto da bi bil na javnem prostoru, da bi imel vsakdo pristop. Čeprav nas označujejo za brezverce, vendar še SDS ni nikoli oskrunUa cerkve za po* litične namene. G. poročevalec je ob* sojal shode g. dr. Bohinjca, češ, da dr. Bohinjec ljudi na shodih samo va* ra. Kdo je pri nas največ pomagal de* lavstvu, podpisi! zakon za zavarova* nje delavcev itd. seveda govornik iji omenil, ker se zaveda, da vsi vedo, da je SLS samo ovirala dobro delo. Pripo* ročamo prizadetim, da v bodoče naj* prej pometejo pred svojim pragom, potem še le pri sosedih. Mi, ki se za* vedamo, ne bomo 23. t. m. pri volitvah zmrznili, kakor ie to omenil g. župnik, temveč bomo s pogumom vrgli krogli* ce v 4. skrinjico. — Zavedni poslušalci.
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Na novega leta dan se je pri nas v prostorih g. Pušnika vršil shod — res ne ob določeni uri, ampak malo kasneje, kar je dalo prijateljem kan* didata SLS povod, da so točili solze v «Slovenskem Gospodarju«. Mi vemo, da ni po volji dosedanjim funkcijonar* iem SLS, da ie lepo število zboroval* cev s potrpežljivostjo pričakovalo g. M. Bohinjca. Zavedamo se, da je želja niihova, da bi spali demokratje in z njimi vse ljudstvo, kajti v kalnem je dobro ribariti. Ne bomo na obupne klice dopisnika odgovarjali drugega, kakor da mu povemo javno, kar je nje* mu itak znano da pri nas ni več me* sta za SLS. Odločili smo se vsi oni «ra* dovedneži«, da bomo volili 23. t. m. v 4. skrinjico.
GORNJEGRAJSKI OKRAJ. Da ne t	mislil, '-.so . gornjegrajskem
okraju sami klerikalk, kakor se nekdo hvali v «Gospodarju«, se hočemo malo oglasiti in povedati, da se SDS pri nas prav dobro razvija, kar bodo pokazale bližnje volitve. Za našo stranko naj* bolje agitirajo naši nasprotniki. Kmet* ie in delavci, ne p :abite, kako ravna* j z vami uradniki 1" bljanskega škofa na gornjegrajskih veleposestvih, kako vam gredo na roko pri pašniški zadru* gi itd. Pomnite, da je duševni oče kle* rikalne stranke ljubljanski škof! Ob volitvah jih lahko vrnemo milo za dr-a« go! Volite vsi kandidate SDS, ki bodo odločno nastopili pravice kmeta in delavca.
NEGOVA PRI GORNJI RADGONI.
Malokdaj se oglasimo iz našega kraja v ljubi «Domovini», ki že v velikem številu prihaja k nam. Vsako soboto jo že težko in z veseljem pričakujemo. Sedaj, ko se bližajo volitve, je tudi pri nas postalo bolj živahno. Na praznik sv. Treh kraljv sta nas obiskala dva klerikalna kandidata za naš okraj g. Neudauer iz Gor. Radgone in urednik «SIovenskega gospodarja«. Shod se je vršil v cerkveni hiši. Kakšen strah po* vzroča klerikalcem Samostojna demo* kratska stranka, se vidi iz govorov obeh govornikov, ki sta večinoma «udrihala» po SDS. Pripovedovala sta, kako slabo je gospodarstvo SDS in pri* digovala še druge podobne nesmisel* nosti. ki jih ne more verjeti nihče dru* gi kakor samo zaslepljeni klerikalci. Mi vprašamo: Kako je to, da je SDS kljub svojemu «slabemu gospodarstvu« tako sijajno zmagala pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industri« jo? Kako to, da število pristašev SDS tetino holj na rnffi? Odgovorite nam na to! Zagotavliamo vas, da bo
kakega pritiska od dne do dne več pristašev za našo samostojno demo* kratsko stranko. Naši posestniki, de* lavci in vinit. rji, ki so bili tako rek^jč privezani z močnimi vrvmi h klerikal* nerv drevesu brez sadu, trgajo te vezi in pristopajo v našo stranko. Prireja* mo sestanke, na katerih se poučujemo in i jbrazujeira kulturno in gospo* darsko življenje. Prišli srtlo do spo* znanja in zaključka, da moramo vse* povsod zatreti klerikalna gnezda, tako da bomo v kratkem lahko rekli naše* mu klerikalizmu «počivaj v miru«. Sklenili smo, da vržemo 23. t. m. vsi naše volilne kroglice v prid Samostoj* ni demokratski stranki.
SV. LENART NAD LAŠKIM. »Slovenski Gospodar® govoriči o značaj« nosti našega župana g. Veberja. Mi vemo, da je on značajen in je preklical svoj program takoj po zaupnem se* stanku SLS v Celju, kjer so se vodite® Iji SLS prepirali za svoje stolčke, med« fem ko interesi gospodarstva, oziroma povzdige kmetijstva niso prišli v po* štev. On kot kmet se je zavedel, da je stranka SLS vse prej kakor kmečka in se je v svoji razburjenosti odločil za Samostojno kmečko stranko. Mi ve* mo, da je o;j po svojem naravnem pre* pričanju naprednjak, in upamo, da bo prav tako zapustil stdaj Radičevo stranko, v katero je zajadrala Puclje« va stranka. Si yeč takih odločnih mož, ki se ne boje diktature iz farovža in imajo malo več vpogleda v gospodar* ske in politične razmere, pa bo zmaga demokratske ideje tu.
BUČKA. Naš g. župni upravitelj je bil, odkar je imel opravka pri sodišču v Krškem zaradi cerkvenih govorov, precej voljan in je do novega leta sem opustil svoje politične govore na priž* niči. Takoj po novem letu je pa že pozabil, kaj je pred sodiščem oblju* bil. Sedaj zopet vleče s prižnice Sla* vensko banko in demokrate ter meče ogenj in žveplo na «Jutro» in posebno na priljubljeno «Domovino», poleg te* ga pa še z nelepimi besedami skuša oblatiti naprednjake. Ne bomo ponav* ljali njegovih besed, pač pa rečemo, da takšne besede po vseh božjih za* konih ne spadajo v cerkev. O tem bo* mo še govorili. Vam, Bučklanarji, kli* čemo: na 23. t. m. vsi kot en mož kro* glice v tretjo skrinjico. To bo najlepši odgovor na Kopitarjeve politične go* vore v cerkvi. S tem bomo pokazali, da ne dovoljujemo zlorabe cerkve za nesposobno klerikalno politiko.
HODOŠ V PREKMURJU. Po naključju me je te dni zaneslo v obmej* no vas Hodoš. Začel sem se malo za* nimati, kakega mišljnja so ti ljudje. Čeprav je tu mnogo Madžarov, je ven* dar v Hodošu tudi dosti pristašev SDS. Tudi precej izvodov «Domovine» že prihaja v ta kraj. kjer jo ljudje prav z veseljem čitajo. Kdo pa bi «Domo= vine« ne čital z veseljem, saj edino v tem listu se izve resnica, «Domoljub» pa «Slovenec» tako drugega ne pišeta, kakor sama sebe hvalita in kaj rada resnico potvarjata. Zato ta dva lista vedno bolj propadata, «Domovina» pa se širi. Meni je Hodoš na prvi hip ugajal, posebno šolska mladina, ki se prav pridno uči slovensko. Le draginja jc v tem kraju zelo velika, zlasti če sklepam po cenah v gostilnah.
PLANINA PRI SEVNICI. Nezadovoljnost napram SLS se je začela tudi pri nas, svoječasno tako trdni kleri* kalni postojanki, očitno kazati. To se je zlasti v polni meri videlo pri burni debati na javnem volilnem shodu, ka* terega so sklcali klerikalci v nedeljo 9. t. m. Odkar prir3j-a klerikalna stran* ka v našem okraju svoja javna zboro* vanja, še ni bilo tako ostre in živahne debate ter toliko nerazpoloženja na*
vas, da bo go* spodarstvo naših kandidatov stokrat boljše, kakor klerikalno. Zato volilci, odprite oči in pometite s klerikalci. Dolžnost vsakega volilca v našem okraju ie, da vrže kroglico v 4. skrinjico. V vsako pošteno hišo mora pri* ti «Domoyina», ki ljudem odpira oči.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. V Sloveniji je malo krajev, ki bi bili tako klerikalni, kakor j° svoječasno bila to* maževska župnija. Če je kdo grajal slabe strani naših klerikalnih vodite* ljev, je bil takoj razkričan za brezver* ca in njegova hiša je bila imenovana za peklensko gnezdo, akoravno je do* tičnik živel po zapovedih božjih. Če je pa bil kdo po njih volji klerikalen, je bilo seveda dobro. Naši farovški go* spodje so samo zapovedovali in in ubo* ge tomaževske ovčice so morale ubo* gati. Na pritisk teh gospodov smo mo* rali postaviti župnijsko gospodarsko poslopje in pod živinskim hlevom vin* sko klet. Kaka shramba je to, si lahko mislimo, ako sta alkohol in gnojnični amonijak najbližja soseda. Kp smo poplačali nove zvonove, se je reklo, da moramo plačati zgoraj omenjene naprave, pri čemer imajo nekateri plačniki 19.000 dinarjev tožbenih in drugih stroškov, sami pa si ne morejo niti za silo popraviti svojih hlevov. Nekateri prizadeti preklinjajo, drugi z op it kličejo svetnike na pomoč. Obo* je je seveda brezuspešno. To pa še ni vse. Sedaj pobirajo za stavbo nekega klerikalnega doma, ki bo zgrajen brž* kone po vzorcu babilonskga stolpa. Ker mora imeti vsako početje svoj konec, je prišlo tudi med našimi kleri* kalci do medsebojnega sovraštva, ka« tero bo napravilo v kratkem konec vseh koncev tomaževskega glasovitega klerikalizma. M' napredniaki Samo* stoj ne demokratske stranke pa živimo pri Sv. Tomažu mirno, složno, v prija* teljstvu in radi tega pridobivamo brez
pram SLS od stran' vseh slojev kakor to pot. Klerikalni kandidat za naš okraj g. dr. Jesenko iz Sevnice je na-* letel že takoj ob pričetku svojega go* vora na ljut odpor. V teku svojih na* daljnih izvajanj se je nezadovoljnost pokazala občutne j še in več ugovorov se je čulo proti klerikalnim voditeljem, tako, da se je pričelo še med govorom g. kandidata ostro prerekanje med kle* rikalnimi odborniki in poslušalci na* sprotnih strank. G. kandidat, ki oči* vidno ni bil pripravljen na tako oster nastop, je postal zmeden ter je brez vsakega pravega konca končal govor. Po govoru so hoteli poparjeni in ra«* jarjeni klerikalci shod zaključiti in jo iadrno odkuriti, ne da bi dali komu besedo. Šele na energično zahtevo zbo* rovalcev je dobil besedo nasprotnik dr. Leveč. Njegov govor so zborovalci sprejeli z navdušenim ploskanjem. Po* lom, ki so ga dosegli klerikalci s tem shodom, je bil velik. Časi se pač spre* minjajo. Tudi mi, nekdaj vneti prista* Ši SLS, smo imeli dovolj prilike, spo* znati in uvideti, kako daleč nas je pri* vedla vrtoglava, brezplodna in zavože* na politika SLS. Zato pa bomo volili 23. t. m. demokrate, katerih geslo je: Enakopravnost, poštenost in pravic* nost! Torej mi, ki smo spregledali, bo* mo vrgli volilne kroglice v drugo skri* njico ter s tem omogočili izvolitev na* šega naprednega kandidata Karla Cim* perška iz Sevnice.
Noben vinogradnik ne bo volil radičevcev, ki ne znajo varovati interesov našega vinogradništva. Vsi v boj za našo SDS, ki se bori z vso odločnostjo proti znižanju uvozne carine na francoska in italijanska vina.
'■zdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribmikar. _ Urejuje Fifip Omladlč. — Za Na«
rodno tiskarno Fran Jezeršek.