Ogrsko. Naša nboljša11 polovica — kraljevina Ogrska — prihaja od dne do dne zanimivejša. A čuditi se temn ni, ker vladajo tu pravi in priatni potomci Abrahamovi, krivonosi židje, krščeni in nekrščeni. Sicer nosijo ti veliki patrijotje na jeziku vedao polao fraz o liberalizmu itd., a v istini je ta dežela — dežela solza, dežela najhajšega terorizma, največjega korumptizma. Viteški Arpadovci, prepotentni magnatje, izkušaj« prealepiti svet s svojim pompom in svojim patrijotizmom, a kdor odgme one blesteče balje teh vitezov, ki se _ njimi tako radi ponašajo pred svetom, opazi na mah, da je to dežela, kjer raste edino le rdeča, žgoča paprika. Oglejmo si nekoliko stanje učiteljstra t tej deželi — psevdoliberalizma. Socijalno stališče ogrskih učiteljev gicer na prvi pogled ni tako nizkotno kakor je njib politično, kjer kažejo pravo pasjo ponižnost napram vladajoči kliki. Končni smoter vsemu delovanju ogrskega učiteljstva je, povečati nslavo in moč ogrske kraljevine". Ia Bog nedaj, da bi se kak ogrski (in tudi hrvaški) učitelj pregrešil zoper to suprema lex. Vrvico dobi takoj! Šole na Ogrskem so dvojne, državne in občinske. V prvih poučujejo od države nastavljeni učitelji, katerih število broji okolo 4200. Njih plača je aeveda razdeljena po krajevnib razmerah, slede.a: večina dobiva 800 do 1000 K, nekaj malega ima 1200 K in le 87 učnib oseb 1400 K. Vrhutega še petletnice po 100 K in stanarine 200 do 600 K. Učiteljstvo občinskih šol dobiva kot eksistenčni minimum 600 K, a če politična, oziroma verska občina ne more sama plačati tega zneska, ji pomaga država. Večina ver8kih občin, t. j. kalvinskega in židovskega veroizpovedanja, je prisila vlado, da prispeva k uČiteljskim plačam toliko, da znašajo 800 K* le rimsko katoliške verake občine vztrajajo pri „sijajni plaSi" 600 K. To pa zaraditega, ker nočejo prositi vlade podpore, ker bi potem ta imela besedo pri teh Solab, a gotovi krogi ravno tega nočejo, zakaj namen posveČuje sredstva. Vkljub tej mizeriji se pa učiteljstvo nikakor ne npa odločno nastopiti proti tej beraški nagradi, nego slepo drvi za vladno stranko, akoravno dobro ve, da ravno od te vladajoče stranke nikakor ne sme pričakovati izboljšanja plač. S takozvano neodvisno stranko se ogrsko učiteljstvo nikakor ne upa identificirati, ker dobro ve, da bi bila to njega pogibelj, a ko bi le količkaj možatosti in skupnosti poznali ogrski učitelji, bi labko maraikaterega vladnega pristaša strmoglavili in pomagali neodvisnetnu poslancu do mandata. Da je neodvisna stranka bolj naklonjena učiteljstvu, kaže pač dejstvo, da je prva glasovala pri zadnji regulaciji učit. plač za eksistenčni minimum 1200 K, a vladna stranka in takozvana Jjudska strank a", kjer dominujejo sami katoliški aristokratje in razai prelatje, sta zmagali s famoznimi 600 kronami. Shodov imajo ogrski učitelji ve<5 kakor preveč in tu med seboj lepo zabavljajo o slabih plačah itd., a v javnost se pa ne upajo, ker nimaje lastnega, neodvianega čaaopisja in ker stoje učiteljskim društvom na Čelu večinoma možje, ki imajo jako, jako prožno hrbtenico in katerih namen je, splezati pa hrbtih drugih na višja mesta. Tako n. pr. predseduje nSit. društvu nEotvosu mož, ki je obenem tudi vladni sretnik. Mož je imel to srečo, da je bil sošolec naučnega ministra Vlašiča; |in le ta ga je imenoval sekcijskim načelnikom v naučaem ministrstvu. Prej je bil profesor francošžine na realki, o ljudskem šolstvn pa še pojma nima. Sedaj je tudi glavni urednik užiteljskega lista BNeptanitok Lapja".— Sličen temu možu je njegov adlatus — sourednik imenovanega lista in podpredsednik društva nEotvosa — z letno nagrado 1600 K. Učit. društvo nEotvos" ima jako lepo imetje in razdeljuje vsako leto 150—200 K podpor po 100—200 K učit. sirotam in učit. vdovam. Da se pa pri tej razdelitvi posebno ozira na take vdove in sirote, čigar soprogi, oziroma očetje so bili pravi patrijotje, je itak umljivo; ^državi nevarnih elementov" otroci in vdove ne smejo biti deležni kakih podpor. Tudi zveza vseh ogrskih u.iteljskih draStvev ima na čelu takega vladnega mameluka, ki se ne upa storiti prav nikakega odločilnega koraka t prid uCiteljstvu. Kar rečejo pri zeleni mizi, to drži! Ogrsko učiteljstvo nima tudi nikakega samostojno nastopajožega užiteljskega lista. Izbaja pač ve2 u.it. listov, a njih glavna naloga je, porožati na dolgo in široko o raznih okraj. užit. konferencijab, o raznib hospitacijah itd, a da bi pa kako zinil proti višji oblasti, 5e zagreši kakega kozla, tega 8i ne upa. la ne.čadimo se: saj se tudi pri nas Se dobe ljudje, ki jim piše MUčit. Tovariš" prehudo. NajboJj razširjen je vladui nčit. list nNeptanitok Lapja" ki je zagledal Iu5 sveta že I. 1868. Vlado gtane ta list letnih 25.000 kron. Tiskajo ga r državni tiskarnici in pošiljajo ga gratis in poštnine prosto vsem Solatn na Ogrskem. Urednje ga že prej imenovani vladai avetnik — seveda ga imenuje nančni minister. — Uredniku sta prideljena dva, tudi od ministra potrjena sourednika. List izhaja tedensko, in ker ima list svojo zibel v ministrstva, je lahko umljivo, da mn ne zmanjka nikdar gradiva, zakaj učiteljstvo se kar tepe za sodelovanje, ker si s tem obenem najbolj gladi pot na visave. In čim ponižnejše, 5im lepše — v vladnem smislu namreč — je pisan članek, tem rajši ga obelodanijo. Taki sodelovalci dobe potem razen dobre note tudi še nekaj kron nagrade. Na ta način vzgajajo ogrsko uSiteljstvo v same prave, pri8tne ogrgke nbacke", ki slepo dive za vsakim vladaim migljajem. Vsakega samostojno misle.ega učitelja pa izkušajo mo« ralično in fizično ukonžati, ako ne gre izlepa mora iti pa z zvijačo. In zborovanja — ta so vam krasna! Uradne konferencije ia društvena zborovanja so popolnoma enaka. Pri otvoritvi kakor tudi pri sklepu puste nživeti" vse mogože šolske faktorje od najnižjega do najvišjega. In čujete na stotine samih čestitih imen! In to se dogaja v deželi najhujSega Bliberalizma" v začetku 20tega stoletja.