200. St - s. leto. Poštnina pavšaltrana. Posamezne številke t Din;
V Dušani, v petek 1. septembra 1922
Naročnina za kraljevino SHS
Všečno 15 D Letno 180 D,
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
^Slaal: enostolpna mm vrsta za •nkrut 50 para, večkrat popust
JUGOSLAV
Pkč°no dn-
Lic i
ea/«a kn
^‘žnica
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/L Telefon 380
^•1 liti franlcn‘Jnrava:
Telefon 44.
ne vračajo..
priložit!, znamk dgovor.
u ati*.
»Jugoslavija" ob velesejmu.
»Jugoslavija« bo Izhajala za časa pijanskega velesejma v pomnoženi ^Povečani nakiadi in bo potom vse-«“*n$ke propagande pristopna vsake* tej* obiskovalcu Sejma. Vsled tega se Oodo dali potom oglaševanja v »Jugoslaviji« navezati trgovski stiki s tu-® inozemskimi trgovskimi krogi,
Radi tega vabimo naše trgovce in Oprtnike, da oglašujejo v našem listu. Cene oglasom so običajne, pri večjih fosilih znaten popust; pri enkrat-
nem naročilu stane celostranski oglas 1920 Din, polstranski 960 Din, četrt strani 480 Din in sorazmerno.
Oglase sprejemajo:	Upravništvo
»Jugoslavije«, Ljubljana, Marijin trg S, podružnice v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter ekspozitura uprave na Ljubljanskem velesejmu, ki bo poslovala za čas velesejma pri glavnih blagajnah, anočne ekspedicije ter vsi pooblaščeni akviziterju
Obiščite il. vzorčni veiesejm v Ljubljani.
Najboljša prilika za nakup vsakovrstnega domačega in tujega blaga.
Zbirališče vseh Inaustrljaicev, trgovcev in obrtnikov iz cele kraljevine.
Sejmišče obsega preko 70 zgradb © 40.000
Najlepša možnost za obisk divnih teajev Slovenije.
Legitimacije za obisk velesejma, s ksrtetiml je združena ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah naše države, se prodajajo po 40 Din v Ljub-Ikmi pri Uradu Ljubljanskega velesejma, Gosposvetska cesta, Tourist Office, Dunajska cesta In internationaie \Yagons Llts Compžtgnte,
Obrtniki in veiesejm.
Da omogočimo tudi našim obrtnl-»°m piodonosno reklamo, smo se od-tečni dati pod rubriko: »Priporočalo se bedeče tvrdke«, možnost, da se z ma-tenkostnimi stroški (L j. 2 Din za enkratno objavo), tudi njihove tvrdke Primerno uveijavljio.
Ta reklama, ki obsega Ime, obrt, bi-
vališče ter Številko paviljona, bi stala za ves čas velesejma le 20 Din in bo brezdvomno imela ogromen uspeh. Ker Je cena tako malenkostna, da jo zmore vsakdo, pričakujemo, da nas bodo naši obrtniški krogi v obilni meri podpirali s tem, da nemudoma naroče te oglase.
Uprava »JUGOSLAVIJE«.
Češkoslovaška Jugoslovanska zvezna pogodba podpisana.
ZVEZNA POGODBA ZA KRATKO DOBO, DOKLER SE NE UTRDI
MALA ANTANTA?
sklenjenega ničesar definitivnega. Po točnih informacijah so merodajni krogi za pogodbo na kratek rok, in sicer radi tega, da ne projudicirajo končno veljavni stvorbi male antante, ki se šele razvija in se more še povečati. Tudi splošno medarodno stanje s svojo izpremenljivostjo je povod, da je bolje misliti na sklep pogodbe na kratek rok,
Praga, 31. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški
ministrski predsednik dr. Beneš in jugoslovanski ministrski predsednik Pašič sta <toaes dopoldne podpisala češkoslovaško -Jugoslovansko zvezno pogodbo.
Brno, 31. avgusta. (Izv.) Kakor Poročajo »Lidove Noviny«, gre pri ceškoslovaški-jugoslovanski pogodbi predvsem za vprašanje, koliko ®nsa bo pogodba trajala, o čemer PH dosedanjih pogajanjih ni bilo
Italija za status quo v srednji Evropi.
ITALUI SE JE MUDILO POSVARITI NAŠO VLADO PRED POSEBNIMI NASTOPI V AVSTRUSKEM VPRAŠANJU.
žal Avstrije svoi izvor v tem, da so H nasledstvene države naprtile največji del državnih dolgov, Prisvojile so si tudi vse vire za sirovine In šikanirajo Avstrijo pri trgovinske® prometu na vse mogoče načine. Razen tega je Avstrija prevzela večino uradnikov bivše monarhija »Epocha« smatra, da so skrbi italijanske Industrije neutemeljene in zahteva, naj se uporabijo -vsa sredstva, da se reši Avstrija, od dovoljenja kredita do carinske unije in celo do politične zveze, da se tako prepreči povrnitev staie Avstrije ob jadranski obaiL Tudi »Idea Nazionale« nagihša, da se mora najti rešitev avstrijskega problema v Rimu. Italija ne more dopustiti., da se Avstrija popolnoma uniči
Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Uradno se f^noča: Tukajšnji Italijanski opravnik je iPOsetil zastopnika odsotnega ministra za ^anje stvari in mu je v Imenu italjanske riade izjavil sledeče giede italijanske poetike napram Avstriji: italijanska politika kapram Avstriji se vodi v duhu strogega iz-l'*JaD5a St Germainske mirovne pogodbe, te ae jo hoče Italija strogo držati, kar bo *«htevaia tudi od drugih držav. V zraislu te svoje politike bo Italija gledala, da se
*8atus smo ne izpremeni to se bo upria kakemu poskusu izpremeniti ga. Zaradi te-S* se bo vzdržala vsake odločitve glede re-hstrukcije Avstrije, preden se ne doseže porazu® med Italijo in zavezniškimi in in-»esiranuni sosednimi državami Pogajanja se vodila y Veroni, so imela zgolj •^Podarski značaj.
^0 MISLIJO ITALIJANI O AVSTRIJI.
iavli^™' 3L avgustiL (i2v-) »Tribuna« obarila porazgovor svojega sotrudnika z tajnikom industrijske zveze, 011-iem> te je izjavil, da ima žalostni polo-
Nesoglasje v Radičevi seliaški stranki.
Magreb, 31. avg. (tev.) »Novosti« Posl^f110 a rešljivega vira, da so Vič. S*1 jaške stranke Lovreko-cSl	J' Karlo Heusler skli-
člannv r1,1. k°nferenco nezadovoljnih Te knnf6	stranke v Križevce,
»nogo vnH°C^se je udeležilo tudi
°rsaSi2ac^?UKrKadičevskih Sel-'aCkih lasno pog; tei konferenci se je teturo	nezadovoljstvo z dik-
na Radi<Lj^dnika stranke Stjepa-Pasivrnrr,	fndi	z	dosedanjim
Otežena ufaS^iaan]em stranke. Iz-
konfinlran v Nišu.
^ofittka« poroča PtSTS- ? Danažt,la ^dra general	kralJa	Ale‘
tetei Predsednik« vlade to Jf0*050 2asto^
<*®» mamut JmL'ima do nadaJ3-
X NiS«» drugič, prias Juri]
je za dvajset mesecev izključen od izkazovanja vseh časti, ki bi jih moral uživati kot član kraljevske hiše. Princu Juriju se priredi v Niša primemo stanovanje, kjer mn bo na razpolago vse potrebno osobje in transportna sredstva. Kakor se doznava stoji vlada v tem vprašanju na stališču, da se ne more vmešavati v zadeve popolnoma osebnega značaja med kraljem ia katerim«
MEDNARODNI POMOŽNI ODBOR ZA AVSTRIJO.
Rim, 31. avg.'(Iz.v) Pod predsedstvom Fabrizia Massima se je ustanova mednarodni pomožni odbor za Avstrijo.
stranka v Beograd, da se tam posvete poslanci dejanskemu parlamentarnemu delu. za kar so bili izvoljeni. V tem smislu je bila sprejeta resolucija, ki so jo poslali predsedniku stranke Radiču. Ta je odgovoril poslancem Križevske konference, naj se še ne prehite s potovanjem v Beograd in naj ne zamotajo položaja, temveč naj počakajo na konferenco, ki se bo vršila 9. septembra v Zagrebu In na kateri se bo sklepalo o nadaijni taktiki stranke.
K OTVORITVI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA.
LjiAljana, 31. avgusta. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo g. Osman Vtlovič pride danes v petek ob pol 15. v Ljubljano v svThb otvoritve ljubljanskega velesejma, Na postaji ga sprejme glavni odbor drugega ljubljanskega velesemnja in ®r mu poklonijo zastopniki uradov.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so bfli podpisani nekateri ukazi ministrstva za narodno zdravstvo. Ker pa stoji to vprašanje v zvezi s krediti in ker je bil finančni minister odsoten se ni sklenilo nič določnega. Seja ministrskega sveta se Je nadaljevala popoldne ob 15. In je bilo govorjeno o aktualnih vprašanjih, kakor na primer o pomoči beograjski in skopljanski občini v boju zoper draginjo..
ŠKANDAL Z DNEVNICAMI.
Beograd, 31. avg. (Izv.) »Pravda« poroča; Jugoslovanska delegacija za sklep trgovinske pogodbe s Poljsko Še ne odpotuje, ker zahteva načelnik delegacije Velizar Jankovič dnevnice do 400 do 450 dinarjev, katerih pa mu vlada noče priznati.
JUGOSLOVANSKA VLADA POSREDOVALEC MED POLJSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO,
Praga, 31. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo »Lidove Listy«, se je sporni Slučaj med Češkoslovaško in Poljsko Izroči! jugoslovanski vladi, 3 posredovanim katere naj se doseže miren sporazum.
ZAČETEK JUGOSLOVANSKO-POLJ-SKIH POGAJANJ.
Praga, 31. avg. (Izv.) »Prager Abendzeitung« poroča iz Marianskih Lažni: Tu so se počela jugoslovansko - poljska pogajanja, katerih se udeležujejo Pile, Pašič in dr. Nin-čič. Sporazum med obema državama se gotovo pospeši z ozirom na novo nastali položaj v Avstriji, ki bi mogel povzročiti vmešavanje Italije v interese male antante. V Marian-kih Lažnih se nahaja tudi italijanski poslaik v Beogradu grof Man-zoni.
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 31. avgusta. (Izv.) Avstrijsko vprašanje tvori glavno točko na zasedanja Društva narodov, ki se je začelo danes v Ženevi
PRIHOD SALANDRE V OPATIJO, BLAMAŽA FAŠISTOV.
Opatija, 31. avgusta, (izv.) Semkaj je dospel na parniku »Bengasi« bivši italijanski ministrski predsednik Salandra. V pristanišču so ga sprejeli zastopniki tamošnjih civilnih in vojaških oblasti. Salandra se je nastanil v »Paiais Hotelu«. K sprejemu so prišli tudi reški fašisti, ki so priredili Salan-dra manifestacije. Silili so tudi prebivalstvo, naj se udeleži te fašistovske komedije, da bi na ta način pokazalo, da je tu že italijansko ozemlje. Njihova nakana se jim ni posrečila, ker se prebivalstvo zaveda svoje narodnosti.
Borzna poročila.
Curih, 31. avgusta. (Izv.) Berlin 0.305, Newyork 526, London 23.45, Pariz 40.15, Milan 22.85, Praga 17.30, Budimpešta 0275 Zagreb 1.35, Varšava 0.06, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 31. avgusta. (Izv.) Devize: Dunaj 2.055, Budimpešta 76.90, Milan 7440.65, Praga 5767.75, Pariz 13.183.50, London 7840.15, Newyork 1722.84, Curih 32.8S8.SS.
Praga, 31. avgusta. (Izv.) Dunaj 0.0375 Berlin 1.675, Rim 129.25, avstrijske krone 0.0375, italijanske lire 128.25, Pariz 22725, London 132.75, Newyork 29.925, Curih 563.50..
Beograd, 31. avgusta. Berlin 7, Bukarešta 74, Milan 390, London 389, Newyork 87 Pariz 670, Švica 1650, Dunaj 0.135.
koli članom kraljevske hiše, ker Ima kralj po rodbinskem statutu pravico, določiti vsakemu članu kraljevske hiše poljubno bivališče
Begrad, 31. avgusta. (Izv.) Tekom včerajšnjega dopoldneva je zastopnik ministrskega predsednika, minister notranjih poslov Kosta Tiraotijevič imel konferenco s prvim podočnikom kralja generalom Hadžičem to pa * pobočnikom princa Jurija. Vlada Je predlagala za princa Jurija apanažo v znesku 350.000 frankov, ako se Izseli r inozemstvo, ali 50.000 dinarjev mesečno, ako bo bival z dovoljenjem kralja v državi. Princ Juri) je ponudbo zavrnil In zahteva, da se kraljeva civilna lista razdeli na pet delov m razda članom kraljevske hiše,
Resnica o nacionalizaciji Trboveljske premosokopne družbe
Naša razkritja o rnationalizacijU Trboveljski premosokopne družbe » zadela v živo. Dokazati smo s številkami, da je še danes ogromna večina kapitala družbe v nemško-židovskih rokah in da so njihovi kompanjom, sinovi slovenskih mater, pri tem zaradili ogromne vsote. Stučaj je tako jasen, da je tudi onim, ki so dosedaj še dvomili o »poštenosti« te gospode, odprl očk »Jutrus protektorju in zastopniku te gospode, je zastala sapa in šele čez nekaj dni je začelo odgovarjati seveda ne na naša razkritja Jiaterih ne more ovreči,, pač pa objavlja v svoji konfuznosti vesti, s katerimi lovi naivne kaline na lim. Da temu slepomišenju napravimo konec, konstatiramo po informacijah, ki smo jih dobili na merodajnem mestu, dodatno sledeče:
Pri prvi »nacionalizaciji« je bilo prepuščenih Jugoslovanom V* delnic to tv 30.0(J0 komadov fid katerih je faktično ostalo v jugoslovanskih rokah le 23& kosov. Vse druge delnice pa so bile, kakor smo že utrdili v našem listu 24. avg* t. l, prodane dalje skoraj izključno dunajskemu židovskemu kapitalu: dejstvo, ki si ga nacionalizatorjl okoli »Jutra* ne upajo tajiti. Kjer hoče »Jutro«, in njegovi sateliti zvreči odgovornost za to dejstvo na Jugoslovansko skupino bank in posebej na Jadransko banko, konstatiramo, da je s temi 30.000 komadi manipuliral g. Praprotnik kot tak in na svojo roko, upoštevajoč pri tem jako krepko tudi svojo lastno korist. G. Praprotnik je pri tej prodaji »delal«, s tako gorečnostjo, da Je oddal v celem par sto delnic več, kakor pa jih je bito dodeljeno oiicielno jugoslovenski skupini, torej več, kakor jih je sploh faktično na razpolago, vse seveda proti svoji in svojih kompanjonov milijonski »zaradi« na razliki izmed nakupnega in prodajnega kurza delnic.
Kar se tiče druge »nacionalizacije« v letošnjem letu, konstatiramo, do *Jtt-trovci«. in drugi zastopniki Trboveljske družbe sedaf sami priznavajo, da se it od novo izdanih 260.000 delnic prepustilo 180.000 komadov Praprotnikovi »Slovenski bankU In pa banki z lepo zvenečim francoskim naslovom »Bant/ue dt Pays d’ Europe centrale«, da je torej v rokah »jugoslovenske skupine okoli Slivenske banke« ostalo faktično le 90.000 komadov letošnje emisije. Pa tadt ostalih 90JJ00 komadov ni v francoskih rokah, kakor naj to dokaže dolgi francoski naziv banke, ker ta »pariški, francoski« zavod ni ničesar drugega, kdt bivša »K. k. privilegierte osterreichlsche LOnderbank«, ki je torej imela že tutŽl francoski naslov »Bancjae Impčriale Royale privilčgiče des pays d' Autriche« in je po prevratu spremenila le — ime. Ako so delnice pod zaporo do 30. junija 1927, to na stvari čisto nič ne izpremeni. Topogledna razlika med prvo in drugo »nacionalizacijo« je le ta: pri pr\i »nacionalizaciji« 30.000 *jugoslovanskih« delnic ni bilo pod zaporo in so bile skoraj vse prodane nemškoavstrijskema židovskemu kapitalu. Pri drugi »nacionalizaciji« pa so bile stavljene pod ztt-poro delnice sindikata, v katerem ima glavno besedo zopet tujec — zid. Zapora torej nima namena, ohraniti delnice Jugoslovanom, pač pa tujemu židovskemu kapitalu, kojega sluge so »nacionalizatorjl«. ozir. njihovi pokrovitelji aktivni In bivši jugoslovanski ministri dr. Žerjav, dr. A. Kramar in Anton Kristan v družbi s Praprotnikom, dr. Kavčnikom, dr. Brezigarjem (vulgo Peter Smola) in dr. Lipoldom.
Konstatiramo, da so »Jutrovci« že pred dvema mesecema vzlic tema, da so poznali položaj kakor ga poznajo danes, v svojem glasilu vedoma pisali neresnico. Ob priliki druge »nacionalizacije« je objavilo »Jutro« od 21. junija 1922 urhi et orbi sledeče: »Dokler je bila glavnica v tujih rokah, se seveda ni moglo govoriti o nacionalizaciji podjetja. Sedaj je tudi v tem ozira storjeri odločilen korak. Zasluga za to gre skoraj edino generalnemu ravnatelju Slovenske banke d. d. g. Avgustu Praprotnika, ki je po več nego enoletnih težavnih in napornih pogajanjih posebno v zadnjih mesecih dosegel odločujoč vpliv jugoslovanskega kapitala m Trboveljsko dražbo pod vodstvom Slovenske banke d. d.«. (Gornje odstavke je »Jutro« samo tiskalo debelo.) Pod naslovom »Trboveljska premogokopna družba nekdaj in danes« zatrjuje »Jutro«, od 6. avgusta t. I., da je pri prvi nacionalizaciji prešla i/« novih delnic (t. j. 30.000) v jugoslovansko posest, glede druge »nacionalizacije« pa pravi dobesedno: »Na čelu jugoslovanskega sindikata je vodil generalni ravnatelj Avgust Praprotnik dolgotrajna pogajanja z inozemsko grupo delničarjev tako uspešno, da ima danes jugoslovanski kapital merodajen vpliv na to velevažno podjetje in da je nadonaliziranje dejansko in zelo povoljno izvršeno.« Ako primerjamo te izjave »jutra« z njegovimi poslanimt in izgovori, ki jih objavlja sedaj in s katerimi deloma priznava, deloma zakriva dejstva dokazano fiktivnih nacionalizacij in stomilijonskih »zarad« nadebudnih nacionali-zatorjev in njihovih ministrskih pokroviteljev, vidimo, da so »Jutrovci« pred malo tedni vedoma pisali neresnico in da so sedaj same sebe morali postaviti na laž.
Niti najmanje torej niso ovržene konstatacije, da je v jugoslovanskih rokah od prve »nacionalizacije« le 2350 delnic, od druge pa potom opcije na te delnice 783 in pa gori omenjenih 90.000 komadov, tako da je od celokupnih lOOfiOOJM) kron, t. j. 500.000 delnic Trboveljske družbe še danes več kot •/» v tujih, skoraj izključno nemško-židovskih rokah. Slejkoprej stoji, da je lažno nacionalizacijo provedel generalni ravnatelj Slovenske banke A. Praprotnik pod visokim protektoratom ministra dr. Žerjava in bivših ministrov A Kramarja in Aniona Kristana, s sodelovanjem drugih že omenjenih funkcionarjev Slovenske banke in sekundiran od organa te gospode »Jutra«. Ker so udeleženi pri »nacionalizaciji« kar trije tako visoki gospodje, je pač razumljivo, da je ta uboga jugoslovanska skupina okoli Slovenske banke dobila pri drugi »nacionalizaciji« kar trikrat toliko delnic kakor jih je odpadlo na Jugoslovane pri prvi in da Je ztb služila letos skupaj z dunajskimi »francoskimi« židi nad 160,000.000 K na diferenci med dodeiilno t. i- nakupno in prodajno vrednostjo onih 180.000 delnic, kt $o bile dodeljene »francoski« (čitaj Ldnder-) banki in Slavenski banki, da ne govorimo o milijonski zaradi nacionaiizatorjev ob priliki prve macioncdlzacije«.
So to dejstva, ki jih »Jutrovci« ne morejo ovreči in jih cinično priznavajo ali pa nerodno prikrivajo, toda ta dejstva občuti in jih oo občutilo ne samo naš* narodno gospodarstvo, ampak tudi konzumentje Trboveljske družbe in to privatniki in državne železnice, in pa delavci trpini, zaposleni v premogovnikih družbe, upravljane pod trikoiorno krinko od brezvestnih pijavk na narodnem telesa združenih z nem ško-avstrijskim židovskim velekapitalom.
Pismo iz Koroške.
N esiguma posest cone A in italijansko sosedstvo povzročata, da Je politično življenje na Koroškem vedno živahno. Okrepiti to »najjužnejšo postojanko nemštva-« je pa smernica, ki uravnava delovanje vseh Političnih strank.
Danes obvladajo položaj Vele-neraci. kar so dokazali p; I zadnjem ftrajku. Niso hodili zaman v Šolo pri italijanskih nacijonalistih. Faustovske metode in nemška vztrajnost omogočata to čudno dejstvo, kajti večina v deželnem zboru je so-cljalistična in socijalist je de/,, glavar. Velenemci bi bili radi takoj po plebiscitu — čigar izid jim je dal silno samozavest — ta delni uspeh kronali s svojim končnim ciljem: s priklopitvijo Avstrije k Nemčiji, a do danes jim to ni uspelo. Vedar pa so se tudi temu cilju zelo približali, kajti vse meščanske stranke so združili na svoj (hohencolerski) program, dasi so bili kršč, socijalci še pred letom orijentirani deloma habsburško, večinoma pa wittelsbachovsko. So-cijalisti so bil od vs^0"’ začetka za priklopitev k republikanski Nemčiji.
Vsiljivim Italijanom se na Koroškem nemškim nacijonalcem ni bilo treba posebej ponujati, kajti strah pred Jugoslovani je tem delal velike oči, in čimbolj je rastel vpliv male antante, tem večji prijatelji so postajali. Danes prirejajo IaJijanom slovesne sprejeme in »eviva Italia« ni donela samo po Celovcu in Beljaku, kjer so Italijani SKoraj docela naturalizirani, temveč tudi žc po Borovljah In drugod Socljallstl jih gledajo po strani, a osameli -abbas-so« ne izda.
Zadnji kritični dnevi Avstrije pa «o vednar tudi od junija sem mirne in samozavestne antimarksistične koallcijonaše spravili iz ravnotežja Strah, da bi mala antanta zasedla s svojimi četami Avstrijo, je bil tako velik, da so Velenemci ostali sicer Velenemci, odnehali pa so od svojega programa in deloma z veseljem deloma z resigniranostjo pričakovali, da jih požre Italija. Tolažili so se pač, da pride samo do valutne in carinske unije, a jasno je, da se Italijani za tako ceno ne bi vpregli pred zavoženi voz .■n*0'*" ’ "? gospodarstva. Udanost v italijansko voljo je bila tako velika, da so se soci-jalisti po pravici ponašali, da so edini, ki so ostali vsak čas zvesti svojemu nemškemu programu. S tem so si tudi zaslužili simpatije vseh gospodarsko urejenih slojev, katerim številni laški zavezniki odjedajo kruh, čeprav vale meščanski listi to zaslugo^na Jude.
Od Ženeve upajo danes. rU ' Avstrija od tam tako kreditno injekcijo, ki ji bo podaljšala živi’—•> s® za nekaj časa. Izmed razlLaih sanacijskih načrtov bo najbrže obveljal Segurjev, ki pa bo doživel precejšno revizijo, posebno še, če stopijo v vlado tudi socijalisti. K>r so pa vsi sloji in vse stranke tako prežeti z idejo, da Avstriji ni druge pomoči kakor priklopitev k Nemčiji in ni nobenega zaupanja v lastno državo, bomo morda že kmalu stali pred sličnimi dogodki, kakor ravnokar pretekle dni.
In tako bo prišlo tudi do tega, da se bo vršila nasilna germanizacija Slovencev »v znamenju miru in sprave« in se nadaljevale petseku-cije iz ozirov na »javni red in mir« G. minister dr. Ninčič bo Imel priliko, da izpolni svojo obljubo.
..lutrovska" gonja zoper lir. Kraigherja.
Da si poišče informacij o tej stvari na prizadetem mestu sarnem, je obiskal naš urednik g. dr. Kraigherja, ki mu je podal sledečo izjavo:
Jaz sem pobral svoja šila in kopita iz splošne bolnice v Ljubljani brez vsakega krika in vika, zato
prav lepo prosto vso slovensko javnost, da mi tudi ona prizanese z vsem nepotrebnim krikom in vikom. Priznavam, da Je samo to res, kar Je stalo v »Jutru«, vse drugo je izmišljeno ali potvorjeno. Res Je, da sem bil popolnoma nesposoben, rav-nateljevatl v zavodu, ki na noben način ni hotel izhajati brez denarja. Res je, da sem Imel ves čas tako lepe postranske dohodke, da sem celo posojal, nikar pa da bi bil dolgove delal. Res je. da sem redil veliko število avtonomističnih jjrešičev; In ker sem dober človek, mi je danes v resnici najbolj hudo, ker sem bil popolnoma prezrl, da so lačni tudi pre-šiči centralistične politične barve. Mea culpa, mea maxima culpa!
Žerjavske metode
Na napad »Jutra« proti g. dr. Kraigherju je bil objavljen v včerajšnjem »Slovencu« sledeči odgovor.
Ker se z njim popolnoma strinjamo, ga ponatiskujemo v celoti.
»Bivši ravnatelj državne boluice v Ljubljani dr. Alojz Kraigher se je izrazil koncem februarja tl. v javnem lokalu, da je politika dr. Žerjava ko-ruptna. Klican od dr. Žerjava pred sodnijo, je izjavil, da je pripravljen doprinesti dokaz resnice za svojo trditev, nakar je bila sodna razprava preložena. Od tega časa se je nakopičilo v rokah dr. Kraigherja toliko dokaznega materijala, da je postalo gospodu Žerjavu tesno pri srcu. Mož je začutil, da mu preti morahčni Agro-merkur, Treba je bilo vsled tega za vsako ceno ubiti nasprotnika, mu izpodnestl socijalno podlago in ga izkričati za sitega lenuha. ki se koplje v denarju. Z iz-podmikanjem ^ sccijalne podlage je pričel g. dr. Žerjav že v marcu ta-koj_ na to, ko je bii vložil tožbo pri sodniji in sicer ne kot milijonar Žerjav in predsednik večinskega sindikata trboveljskih delnic, temveč koc minister Žerjav. Odredil je namreč v svojem ministrstvu, da se naj Kraigher odpusti iz službe okrajne bolniške blagajne. Ko se rnu je pa — tako je bilo čitati oni dan v »Jugoslaviji« — dopovedalo, da je okrajna bolniška blagajna avtonomen zavod, ki si sam postavlja in odstavlja svoje zdravnike, je interveniral pri ministrstvu za narodno zdravje, da se naj dr. Kraigher odstavi kot ravnatelj bolnice v Ljubljani češ, da je jasno, da mora kot zdravnik bolniške blagajne zanemarjati službo ravnatelja bolnice. Sad te pomladanske intervencije je sedaj pod jesen končno dozorel.
Prišla sta v Ljubljano na sokolski zlet gospoda minister Derviš Omerovič in njegov pomočnik di. Andrija Štampar in tako mimogrede »Insplcirala« tudi naše dobrodelne zavode. Iskala sta z namenom, da najdeta od g. ministra Žerjava zahtevano nemarnost v poslovanju ravnatelja državne bolnice in sta jo sevda tudi točno našla. Našla sta bolnico prazno, bolniško hrano pod vsako kritiko in vse polno dolgov. Spoznala sta na prvi pogled, da je vsem tem grozotam kriv Kraigher, avtonomist in »separatist-* in naročila svojemu eksponentu v Sloveniji, sanitetnemu šefu g. dr. Katičiču, da naj izvedejo upokojenje zločinca. To se je tudi zgodilo in Kraigheiju je bila izpodkopana eksistenčna podlaga v Ljubljani.
Drugo polovico načrta g. ministra Žerjava, namreč postaviti dr. Kraigherja slovenski javnosti kot impotentnega, v razkošju živečega lenuha je i2vedlo včerajšnje »Jutro«, list milijonarja Žerjava, ki piše v včerajšnji številki od 3U. 3. o dr. Kraigherju, ki je očital svoj čas ministru Žerjavu koruptnpst in ki trdi, da ima za svojo trditev dokazov, takole:
»Dr. Alojzij Kraigher bi bolje storil, da bi mirno in skrivaj pobral svoja šila in kopitu. Notorično je oil on za to mesto čisto nesposoben. Manj •
kalo mu je upravnega smjsla. Brez sistema, brez pogleda in brez uvi devnesti je bilo Kraigherjevo gospodarstvo Dx. Kraigherju le manjkalo tudi pridnosti. Mesto da bi svoje sile posvečal bolnici, katere ravnatelj je bfl, je prihajal v uraa zelo neredno In redko, med uradnimi urami pa Je opravljal postranske posle pri bolniški blagajni ter po privatnih hišah. Veliko dragocenega čas® ie potrosil dr. Kraigher kot tipičen reprezentant »presitih avtonomistov« z zabavljanjem čez vlado in centralizem. Pri vsem tem se mu ie pa prav izvrstno godilo in dobri poznavalci so cenili njegove mesečne dohodke od 40 do GO tisoč kron. Kako se je v deželni bolnici pod ravnateljstvom dr. Al. Kraigherja gospodarilo, kaže najbolj drastično prehrana bolnikov. Neprestano so se ti siromaki pritoževal! čez bolniško kuhinjo, veliko bolnikov je še uživati ni hotelo ali pa jo je puščalo, ker jim ni ugajala. Usmiljenke, ki so imele proste roke v kuhinji, so pa kuhale, kar so mogle. Sedaj jc pojasnjeno, da so kuhale veliko preveč in da so vsak dan preostajale velikanske množine obedov in večerij, ker so vse porabile za prašiče, ki jih rede na svoj zasebni račun. Po mnenju strokovnjakov bi se dalo s hrano, ki je bila odveč kuhana, krmiti najmanj sto prašičev.«
Na to nesramnost povemo gospo-dnom, ki dvigajo,, kadar jim znrarijka denarja, pod flngiranimi imeni sto-tisoče v bank-ah, ki niso njihovi in ki tlačijo o priliki nacionalizacij inozemskih podjetij milijone v =<voj žep, da je g. dr Kraigher, če ie hotel preživljati svojo številno družino, moral imeti poleg mizerno plačane službe ravnatelja bolnice še postransko službo pri okrajni bolniški blagajni (eno uro na dan), ker je njegova privatna praiesa, odkar je bil ravnatelj bolnice. poooJnoma propadla. Ko bi zaslužil dr Kraigher privatno 4O.CO0 kron ne v eccm mesecu, ampak vsaj v enem letu, bi mu pri njegovi skromnosti ne fc;io treba delati dolgov. Kar se pa tiče označbe Kraigherja kot »sitega avtonomista« smo mnenja, da ima kot državljan pravico biti sit, kot pošten človek pa v očiglcd korupcijo-nizmu, ki ga uganjajo naši nadcen-tralisti, dolžnost, biti avtonomist.
Da je bila hrana v bolnici nezadostna in slaba, ni kriv dr. Kraigher, ampak Šarabon na Zaloški cesti, ker mu je postalo neumno dajati državnemu zavodu veleagiame države krompir in moko brez upa na povračilo na puf. Od moke in krompirja, čebule in kofeta pa, ki jih g. Šarabon ni hotel in saecula saeculorum kreditirati Kraigherju kot ravnatelju bolnice, tudi najusmfljenejše usmiljenke ne morejo rediti 100 prašičev. Istina je sicer, da živi v laši državi dosti svinj na državne stroške., te pa ne krulijo v hlevih usmiljenih sester.
Dr. Kraigher — to ve vsak poznavalec Žerjava -- ni šel v pokoj, ker je bil nesposoben in .nalomaren v službi ravnatelja, marveč ker je očital gospodu Žerjavu koroptnpst. To dejstvo pa potrjuje zopet le, da je mož zadel v živo.
* Dr. Štampar ie svoj čas očital upravi bolnice, da daje bolnikom predobro hrano.
Usodni MM vel. antante.
Znano je, s kako nevoljo sledi od Genovske konference sem angleška vlada in Lloyd George nepopustljivi politiki francoske republike napram Nemčiji. Po angleškem nazoru ie vprašanje nemških reparacij, nemških vojnih odškodnin glavni vzrok sedanjega evropskega gospodarskega nereda. Te odškodnine so tako ogromne, da njih redno plačevanje onemogoča uspešen razvoj nemškega naroda in njegovega gospodarstva. To gospodarstvo je v tesni zvezi s svetovnim gospodarstvom, s
svetovno industTijo in trgovino, tako, da je sanacija te svetovne industrije in trgovine brez aktivnega sodelovanja Nemčije nemogoča. Interes vsake države je, da poveča svojo Industrijo in svojo trgovino. Nemčija pa je bila že pred vojno največji interesent v enem in drugem oziru. Angleži trdijo čisto pravilno ln poslovno, da je naloga sedanje politike, približati narode čim več mogoče, da se na ta način vzpostavi gospodarska medsebojnost, kajti od te gospodarske medsebojnosti žive v prvi vrsti narodi z veliko industrijo in trgovino. Proti temu se postavlja Franclja in sicer iz dvojnih razlogov. Prvič nima sama velike trgovine in industrije, vsaj ne svetovne, drugič poizkuša Francija z nemškimi odškodninami dvigniti veljavo svojega denarja in pospešiti razvoj svojega gospodarstva in trajno udušiti razvoj nemškega naroda. S francoskega stališča je seveda ta politika, vsaj za kratko vidneže. pravilna. Drugo pa je, ali si bo utegnila Francija s tako politiko obvarovati simpatije in zveze z velikimi narodi.. Ako zabrede Nemčija v tako gospodarsko krizo, da ji je odplačevanje vojnih odškodnin nemogoče, tedaj se morajo ubrati ta popustljiva in umirjena pota. To so uvideli sami zastopniki reparacij-ske komisije, predvsem nje angleški člani. Da je z Nemčijo res slabo, dokazuje najboljše kurz nemške marke ki je še pred mesecem dni bil približno 500 mark za en dolar, ki je pa sedaj narastel na približno 2C00 mark za isti dolar. Kurzna izpre-memba tako katastrofalna, da se je čuditi, kako ni nemško gospodarstvo razpadlo pod nje težo. Razumljivo je, da zahteva Nemčija z ozirom na tako denarno situacijo moratorij za svoja plačila Francija pa se je postavila na odklonilno stališče ter zahteva za slučaj moratorija jamstvo v obliki rubežni nemških rudokopov in gozdnega bogastva. Tako jamstvo pa posega že v politično suverenost nemškega naroda. Nemčija se je tej rubežni naravno zoperstavila. Z njo je potegnila tudi Anglija
Ne vemo, kako se bo to vprašanje
razrešilo, prihaja pa sedaj še drugo vmes, ki obeta napeti dosedanje nezaupanje med Francijo in Anglijo do Skrajnosti. To je vprašanje medza-vezniških dolgov, dolgov, ki so jih napravile evropske države za časa svetovne vojne v Ameriki. Amerika je namreč pred mesecem dni sporočila Angliji, da jo bo tirjala za dolgo-
ve. ki jih je poslednja napravila * Amerik^, takisto za Časa svetove* vojne Te dolgove pa je storila Anglija le iadi svojih zaveznikov in J® uporabila za posojila svojim zaveznikom, Sedaj je Anglijo izjavite, da bo v slučaju terjatve od strani Amerike primorana sama terjati Ist« zneske od svojih zaveznikov. Ako bi prišlo do te Izterjatve, tedaj b| Evropa, posebno pa Francija stali pred popolno denarno in gospodarsko katastrofo. Vojni dolgovi napram Angliji so naravnost bajni »posebno, ako se upošteva kurzne padce francoskega franka napram angleški in amerikanski valuti. Vprašanje nemških reparacij in pa vojnih dolgov stoDa sedaj v ospredje medsebojnega razmerja velike antante, predvsem razmerja Franclje in Anglije. Značilno je, da se je Amerika odtegnila sodelovanju v evropski politiki, dasi je svetovno vojno pravzaprav odločila in v mirovnih pogodbah pristala na sedanje evropske politične položaje. Torej bi imela tudi veliki interes, da to stanje uredi In sanira, ako se ne more obdržati po določilih mirovnih pogodb. Amerika pa se .ie vsernu temu odtegnila, kakor da ni bila nikdar v Evropi in v svetovni vejni. To ie, kakor rečeno, nadvse značilno za duh. ki vlada v Ameriki in ki ne pravi drugega, kakor da so praktični Amerikanci siti evropske politike z večnimi repara-cijskimi vprašanji francoskimi grožnjami z vojnimi pohodi proti Nemčiji itd Amerika si želi mirno, urejeno delovno, finančno in gospodarsko aktivno Evropo. Ta pa ni mogoča dokler bo Francija vozila proti Nemčiji z dosedanjo izzivalno m nepopustljivo politiko. Tega se je dozdevno naveličal tudi Lioyd George in poslednja brzojavka iz Pariza javlja da je sedaj zagrozil Franciji, da bo v slučaju, ako nastopi proti Nemčiji s kako oboroženo akcijo, zavzel napram njej m ostali Evropi isto stališče ..kakor Amerika, Uničil bo vse zveze s kontinentalnimi državami m šei popolnoma svoja in neodvisna pota, ki pač odgovarjajo angleškim gospodarskim in političnim interesom.
Položaj v veliki antanti se po-ostruje. Lahko rečemo, da preživlja ta politična tvorba, takisto Izrodek svetovne vojne, usodne trenotke. Za uas pa velja, da čim manjša postane velika antanta, tem večja nloga bo dodeljena mali antanti. Varuštvo se bo zmanjšalo. Postali bomo velik, odločujoč faktor . evropske politike.
Ljubljanski veSesefm
©ti 2. d® 11. septembra 1922.
Poljedelstvo in ljubljanski velese j m.
11. Ljubljanski velesejm, ki se vrši v času od 2.—11. septembra v Ljubljani je posebne važnosti za naše poljedelce. Upoštevajoč agrarni značaj naše kraljevine je sejmska uprava skrbela za to, da najde poleg raznovrstni industrijskih in obrtnih izdelkov poljedelec na II. Ljubljanskem velesejmu vse. kar rabi za svoje gspodarstvo. ii. Ljubljanski velesejm bo tedaj najboljša prilika za nakup raznovrstnih gospodarskih potrebščin, poljedelskih strojev, raznega orodja, raznih umetnih gnojil vsakovrstnega blaga itd. Legitimacije 2a pose: 1L Ljubljanskega velesejma, ki upravičujejo tudi do polovične vožnje po' vseb železnicah kraljevine SMS se dobe pri vseh novčanfh zavodih v vseh večjih mestih za ceno Din ^0.—.
Gledališke predstave povodom Ljubljen skega velikega semnja.
Uprava narodnih gledališč se je odločila, da priredi povodom II. Ljubljanskega velesejma od 2.—11. septembra večje število gledaliških predstav tako v operem kakor v dramskem gledališču. Ta ciklus se
otvori v soboto de 2. septembra, ko se bo povodom slovesne otvoritve II. Ljubljanskega velikega semnja igrala priljubljena Smetanova opera »Prodana nevesta« kot slavnostna predstava. Začetek predstave je ob 20. uri zvečer.
Velesejmski urad.
Obiskovalcem Ii. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 2.—11. septembra v Ljubljani na posebnem prostoru, obsegajočem okoli 70 večjih in manjših zgradb, daje vsakovrstne Informacije urad II. Ljubljanskega velesejma ter tem preskrbi proti predhodnem naročilu tudi stanovanje. V to svrho naj stavijo obiskovalci točno adreso ter dan prihoda in čas nameravanega bivanja v Ljubljani stanovanjskemu odseku Ljubljanskega velikega semnja.
+ Nova češka tvorni ca za fotogra-fične plošče ie bila založena (ustanovljena) v Lošticih na Moravskem pod nazivom »Fotos«. Njeni Izdelki bodo nosili ime »Alfa«. To je fe Četrta tvor-nica za fotografične plošče v češkoslo* vaški republiki.
Hans Heinz E\vers:
Paiek.
Sreda, 9. marca.
Prišel sem korak naprej, Clari-monde. — A tako. ničesar nisem še pisal o Clarimonde. Torej ona je tretji vzrok, da ostanem tu, in tudi ona je, radi katere sein hotel ono »usodepolno« uro h oknu — a seveda ne, da se obesim. Clarimonde — zakaj jo imenujem tako? Ne vem za njeno ime, a zdi se mi, da jo moram imenovati Clarimonde. In stavim, da bo to nje resnično Ime, če jo nekoč tprišam po njem.
Zapazil sem Clarimonde takoj prve dni. Stanuje na drugi strani ze-
lo	ozke ulice in njeno okno je ravno nasproti mojemu. Tu sedi za zastori. Opomniti pa moram, da me je opazovala preje, kot jaz njo in pokazala zanimanje zame.
Ni čuda, vsa ulica ve, da stanujem tu in vzroka mojega bivanja gospa Dubonnet ni zamolčala.
Nisem zaljubljene narave in ženska ni igrala v mojem življenju nikdar velike vloge. Ako pride človek iz Verduna v Pariz študirat medicino in ima komaj toliko denarja, da se vsake tri dni enkrat do sitega najč, potem misli na vse drugo, kot ria ljubezen. Nimam torej Izkušenj, in vso stvar sem začel precej neumno. A vseeno, dopade mi taka, kot je.
V začetku nisem niti mislil spraviti mojo sosedo v zvezo z menoj.
A ker sem že tu, da opazujem in razmotrivam In ne morem zaznamovati nobenega napredka, je že vseeno, če opazujem mojo sosedo.
Ne morem sedeti ves dan pri knjigah. Dognal sem, da stanuje Clarimonde sama v tem nadstropju. Tri okna Ima, a sedi samo pri onem.
ki leži mojemu nasproti; sedi in prede na malem, starodavnem kolovratu. Videl sem tak kolovrat pri svoji stari materi; a ta ga ni nikdar rabila, podedovala ga je po neki pra-teti; nisem vedel, da danes še uporabljalo te stvari. ClarLmondin kolovrat je majhen, bel, očividno Iz slonove kosti; niti, ki jih prede, morajo biti čudovito tanke. Ves dan sedi za zastorom in prede, šele zvečer neha. Seveda Je že kmalu temno v tej ozki, megleni ulici, ob petih je že mračno. Luči nisem videl v njeni sobi.
Kakšna Je? — Pravzaprav ne vem tega. črne lase nosi v valovitih kodrih, njeno lice je bledo. Nos je majhen, ozek, nosnice so pregib-ljlve. Tudi njene ustnice so blede In zdi se mi, da so zobje priostreni, kot pri zvereh. Trepalnice senčijo, a ko Jih vzdigne, se zasvetijo njene temne očt
Vendar vse to bolj čutim, kot vidim. Težko je, spoznati skozi zastore.
Še nekaj: vedno nosi črno, zaprto obleko, posejano z velikimi, vijoličastimi pikami. In vedno ima dolge črne rokavice, gotovo, da ne pokvari rok pri delu. Čudno je videti, kako vlečejo ozki, črni prstje niti, hitro, navidez zmedeno — res, kot vrvenje žuželk.
Najini medsebojni odnošaji? — Pravzaprav so zelo površni in vendar se mi zdi, da so globokejši. Pričelo se je, ko je gledala v moje okno — in Jaz v njenega.
Opazovala me je — in jaz njo. In potem, najbrže sem se ji dopadel, kajti nekega dne se mi je nasmeh-Ijala in jaz seveda tudi. Tako je bilo par dr.!, vedno pogpsteje sva se drug drugemu smehljala. Hotel sem jo pozdraviti. a ne vem, kaj mi je branilo.
Naposled sem jo danes popoldne pozdravil. In Clarimonde Je odzdravila. Cisto tiho, a vendar sem videl, ko je pokimala.
Četrtek, 10. marca.
Včeraj sem dolgo časa sedel pri knjigah. Ne morem reči, da sem s« učil; zidal sem gradove v zrak io sanjal o Clarimonde. Nemirno se® spal in se pozno prebudil.
Ko sem stopil k oknu, je sedal* Clarimonde tam. Pozdravil sem, odkimate je In me motrila z dolgim po* gledom.
Hotel sem delati, a nisem našel miru. Vsedel sem se k oknu in strmel v Clarimonde. In videl sem, <*a j‘e tudi ona pustila delo. Odgrnil sem belo zaveso, in — skpro v istem trenutku je storila ona isto. Nasmehnila in spogledala sva se. Menim, d* sva sedela celo uro tako. Potem j* .zopet predla.	malto	—
bo
iia~
letos
JarJT U' Lm,anski veiest>1*n ie obiskal
20a0l prljatelj Jngoglovanov
Jr"1 ln ImbflcTSt 8cwpod Herman Wen-m ? ^ 2ek> lask®vo H razil o prtre-, "d Prihajajo iz juimh krajev naje	^0sTI®>	Hercegovine	in	Dalmad-
razprodajalcev vvleselmskih legltirna-
taiH ^a* ^rz°iav^e. ‘ta so vse vst opnice P ane in da naj jim sejmski nrad ne-®Mon» dopošlje nove. To kaže. da je zu-‘anje 2a Ljubljanski velesejem Sirom * kraljevine zelo veliko ter da ogromna udeležba.
liani ^ro^n)Q usmiljenim srcem. V Ljub-ži\ i b-članska rodbina uradnega sluge, Pi vsled male plače 3000 kron veliko oK,In?m^ailie> zlasti ker še vsi Štirje otroci tem 1C*°	®^ni);nia mati se obrača
nli u°l°m d° USInilieIlih liuai. da Ji nukio-ko podporo. Vsak, tudi najmanjši
•uij8? kva'e2no sprejme. Darila sprejema iavtlo StV° POd >^°^rodelnost* in i,h bo °b-
w,"~	nesrečo	v Kranju.«	Pod tem
^ ovom smo včeraj priobčili vest, da se drjV	zidavi	Adamičeve	hiše po-
tov ^dJ!^ demer so ^ P°nesrečili 4 de-Vodl ^>mo^on'a se ie vrinilo, da je zidavo ^ a družba »Slograd«. To zadnje namreč ^ fes. Delniška družba »Slograd« je bila žel ^ ?*fradbt samo toliko udeležena da je ®2°k®tonske konstrukcije do dru*eea pr **r°P)a izvršila, koje delo pa je bilo že ko Jttrinais«»>i dnevi popolnoma v redu j ncaoo. Odtlej ni imela družba »Slograd« »*k! StaV^° n°beTiega stika več Med delom yv 8lad^« pa je bilo za varnost delavstva ByVSptern oz'ru Ve^ kot zadostno poskrblje-dr ,, omenjenih žeteznobetonsKiti del Inr> “Pograd« pri tet sva v bi sploh ni ^c‘a nooentga opravka, ampak so bila. ta-Pod'tanie starega zidovja, Kakor tudi j, “ zidarska in tesarska dela oddana zi-^^■ernu mojstru Btdovšu in tesarskemu jrCl?ltu Pennušu. -- Delniška družba »Slo-t. . ie znano kot eno najsolidnejših in j. 2tfl°dtib|šir, stavbenih društev m je iah-'SG naši javnosti najtopleje priporoča-“ t-atu obžalujemo, da se je v naš lisi teko neljuba pomota
Dnevne vesti.
a«
H
" Novi zakon o civilno pravdnem re-‘Zdehtje posebna komisija v pravosod-^ ®biittrstvu. Član komisije je med dru-' ludi rektor čaše unverze g. dr Krek ^ " Za rednega profesorja na zagrebški tfle i7il i,s lmenovan znam literarni nisto-dt- Branko Vodnik.
Znižanje brzojavnih pristojbin za 'vaško. Počtnši s 25. avgustom t. L k znižala pristojbina za brzojavke v ?^Qva^0 °d 25 na IV zlatiti centimov ijj. ^'■'de. Za novinarske brzojavke pa ^ dosedanja pristojbina 8 centimov b(isede v veljavi.
Cc*Wov
St
^thi
Amb,
ftre„
°<b<sk
Izpremembe v osebju. O. dr. Mat. j^božiC je imenovan za zdravstvenega re-60,3 v 7. čin. razredu pri zdravstvenem j, *u za Slovenijo in za voditelja zaveti-j^2a matere in deco v Ljubljani. — Za v')fuika okrajnih ekonomov sta irrieno-Mkn I>rc’vizornH kmeiijsko-strokovna tirad-2^	8?- Pr. Pavlica in Alfonz Zdolšek, —
j. Prov5zornega drž. /ivinozdravnika v X. w Vcem razredu je imenovan absolviranl ^tfear K. Milan Rajšp ter dodeljen okraj. „.&titvu v Ljutomeru. — Kmetijski po-nl učitelj g. Fr. Vojsk je premeščen iz ®v k okraj, glavarstvu v Murski So-Travniškemu mojstru g. Mih. Ma-^ v so začasno poveri eni posli pomočhl-tak ekonoma pri okraj, glatrarshrn v _ Državni službi se je odpovedal sko-strokovni uradnik g. Josip
•*V»
n v^T 2o meščansko šolo v Marenburku se v nedeljo shod staršev in zastopni-raznih oblasti ter uradov.
gasilstva ponovno opozar-jjs{*la gasilsko veselico, katero priredi »- društvo 3. sept. v Vidu nad
10	na tamošnlem Fernodovem vrtu.
gatec 10; Breceljnik Ivan, posestnik, Dravlje 45; Mrak Valentin, pos, in gostilničar, Notr, Gorice 22; Kovič Fran, posestnik, Kresnice 13; Kristan Ivan. Posestnik ln trgovec, Vače 31; Ziherl Anton, posestnik in lesni trgovec, Cerknica, 231); Muser Viktor, trgovec in posestnik, Ovsiše 10; Grašek Janko, trgovec in posestnik, Kamnik, mesto 44. — Nadomestni porotniki so gg.; Janči-goj Mariin, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8; Setmig Fran, posestnik in trgovec, Ljubljana, Marijin trg 2; Ambrožič Mirko, trgovec Ljubljana, Stari trg 3; Štork Peter, trgovec ln posestnik, Ljubljana, Stari trg 18; Vatovec Josip, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg 3, Senica Josip, mizar, Ljubljana, Linhartova ulica 6; Kunstler Josip, kovač in posestnik, Ljubljana, Lepi pot 1; Klemenc Fran, trgovec in posestnik, Ljubljana, Dolenjska cesta 2; Puh Josip Rudolf, posestnik, Ljubljana, Oradaška ulica 22.
— Žalostni pojavi. Skoraj vsaka številka Uradnega lista prinese razpust katere podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ker ne delujejo. Sedaj je razpuščena podružnica za Stično in Višnjo goro. Svoječasno so se z velikim navdušenjem ustanavljale podružnice, ko je članarina 2 K še nekaj pomenila, a povsod so se dobili tudi revnejši sloji, ki so plačali ustanovnino 20 K. Danes na deželi ni pomanjkanja denarja, manjka pa nekdanjega narodnega- navdušenja, posebno pa še idealnih irrteligentov za deio, dočim so se potrebe naše šolske družbe postote- j rile. Treba delati na' to, da se naši ljudje i vzdignejo iz zaspanosti.
— Zasega im ovitih žaram veleizdaje I ukinjena Uradni list št. PU ;e prinesel zakon, s katerim se razveljavlja cesarska na-tedba iz leta 1915 o zasega tmovine zaradi veleizdaje (Posebno nagli pač nismol)
— Pobegli kaznjenec. V Novem mestu ie u zaporov okrožnega sodišča pobegnil kaznjenec Tler Franc
— Senek z nožem* Pretečeni pondeijek je na Brega pri Litiji neki Smuk v prepiru sunil z nojem v trebuh pocestnikovega sina Ivana Drnovška. Prepeljal: so ga v bolnico
— Zločinec m samomorilce, Daleč oko-
li	znan nasilnež Jaka Kjokoi pri Sv Barbari
v	Siov. Goricah je živel -r vednam prepire
S	svojo ženo in z vsemi sosedi. V svoji hudobiji je prišel na piav peklensko misel Vso živino je privezal za vozove, Zaklenil oboja vrata in nato zažgal hišo. Naenkrat je bilo vse poslopje v plamenu, vendar se je pa domačim posrečilo, kljub temu, da so bili zaklenjeni rešiti se pravočasno strašne smrti. Tudi živino so rešili Hiša je pogorela do tal in poleg tega se je vnela tudi hiša blifnjoga soseda, ki Je istotako popolnoma pogorela. Požigalca Kokola pa od tedaj ni bilo več videti. Pred por dnevi pa so ga našli v gozdu, nedaleč od doma obešenega.
— Umrl Je včeraj na Sušaku po kratki bolezni veleposestnik in član upravnega odbora Jadranske banke, gosp. Dušan Vilhar. N. p. v m.!
— Smrtna nesreča v skalovju. Pretečeni teden se ie v triglavskem pogorju mudila vojaška četa, ki ie postavljala mejna znamenja med našo državo in Italijo Od čete sta zgrešila dva vojaka pravo pot ln enemu od teh, Antonu Maliju, je izpodrsnilo da je padel v 150 m globok prepad, kjer je ostal na mestu mrtev. Mali je bivši tovarniški delavec na Javorniku, star 22 l«š.
— Novi vroči vrelci. Pri zaliva Ulcinj (Orna gora) so se pojavili blizu Obali na več krajfh vroči žvepleni vrelci, ki }Ih nameravajo preurediti v kopališče.
— Podpiranje brezposelnih na Dunaja. Od 3. septembra dalje bodo dobivali oženjeni brezposelni 6700, samci pa 5040 n. a. K dnevne podpore.
Uublisira.
= Konec kopalnih vlakov. Od ponedeljka dne 4. septembra se ustavi izdaja-
-= Pred Jesensko poroto se bo prvi zagovarjal Andrej Alič iz Sostrega radi po-
skiišenega umora.
= Pazite na obleko/ Zadnje čase so se spravili tatovi posebno na obleko po Javnih lokalih, tako je bfl tz garderobe v kinu »Tivoli* ukraden siv dežni plašč s kapuco«, iz gostilniške sobe pri »Novaku« na Reslje-
vi	cesti je bHa ukradena z obešalnika modra površna jopica z rumeno svilnato podlogi, Iz hodnika na Poljanski cesti je bila AL Strnadu ukradena črna Skrinja, polna obleke, perila In toaletnih potrebščin v vrednosti okrog 6000 kron.
— Tatvina mleka in poljskih pridelkov. Ivanu Japlu v Orni vasi je bilo ukradenih
6	vrčev z 18 litri mleka, 2 košari stročnega fižola in 1 košara stročnega graha. skupna škoaa 1400 kron.
r= Kaznovana tatica. 2e večkrat pred-kaznovana tatica, 65 letna Agata Mrzovlč rejena v Podbrvtr je, kakor smo svojo-časno že poročali, meseca feonmrja L l v trgovini Ažman v Šolskem drevoredu ukra dla Ivani Zdešarjev! knjižico, v kateri jc bilo 2300 kron denarja. Deželno sodišče je zato obsodilo Mrazovičevo na 10 mesecev težke ječe.
= Policijske vesli. Ravnatelju katastra Basimu Rogerju je bila iz uradne sobe z mize ukradena tobačnica. — Ruskemu beguncu Dimitriju Zaekovu je neki vavabund i: hlačnega žepa ukradel denarnico, y kalen ie imel listnico r 144 kronami denarja.
- $ 104. Deželno sodišče je obsodilo Ivana Vrhovca iz Zr, Hrušice na 300 Din kazni, ker je meseca junija t, L telefonično poklical stražnico v Šubice’,'i ulici in zev p II v telefon: »Prokl . policija, sttj le vsa ne-u-nraa.« V drugo menda pač ne bo tako ko-
rajžen«
“ 2aV__	 -““jvui	i	siuuuuvvm	ura.	j	uuijau	ra*	ivmisia. >v uorari
led in pijačo je Izvrstno preskrb- ' nje voznih kart za kopalni vlak v Laze. a svldenie!	a Nova banka v Ljubljani. Ustanovila
svidenje!
MtltOf J'netllk gluvnih in namestnik porot-ta*Pru *° pokIIcanI s«lelovati pri glavnih . Vah ni. letošnjega porotnega zaseda-hl ^ Ptične 11. septembra 1922. Glav-***•* so: Požar Prane, posestnik In v . r* Vrhpolje 3; Savnik Ivan, trgo-*riru>I?'SeStniX’ Kranj 194; Janeš Fran, po-*lj p Sostllničar, Zg. Domžale 29; Svi-^delL t” posestnik> Borovnica; Schnabl Soiar F 0Vttmar in posestnik, Kamnik 31; ?2; j, r?n* Posestnik in gostilničar, Krapa KlihdM r.!*1 Anton’ trgovec, Stražišče 53;
vaHduč Pran .	so,
6etije i, 17’ *esni trgovec in posestnik, Te-
iii. .	»	Koroi^o	A	flinn	-J
*Uvj,lca i4. ^r ec Anton, posestnik, Pod-toveg j- ’ 0rc Leopold, posestnik in tr-«9Vec i!tr!t,)ska 2°ra; Klemenčič Josip, tr-
r°sec p., se'stnik, Kamnik, Šutna 39; Ko-iv^ Dc.^ posestnik, Češnjica 85; Bregar
točnik, Frf in Ki': diuičar, Izlake 4; Po-■i^riiej ,r„ posestnik, Bukovica 6; Glavič ^°rip, trKoVeC’ ^u*?'iatla> Sujca 1; Oruden Posestnik	rtn,J 49; Zritnec Ivan,
trgove^M^’ B!ed’ Qrad 66: Sai°vic ^*tntk ih trgov	m 17: KoSir lvan’ P°*
^ Anton no	Žk0,Ja Lu*a H2; Bohi-
^ kostilniCar S^’ Le5e 13: Kunstelj lg-5^estnlk in tr’ rhnlka 13; Gašperlin Ivan
nftrl Posestr.riTt’	63;	Lavrlč
^ r®gore i,	trgovec, Moravče 73-
fodtabor 5:3ape,i
lt8°Vec ,!	‘k’	TonuselJ	5: Sedej Pavei
^°vie 16- S' V ^‘keli Frari’ pose*nik
1 V«bii raunh	Potnik,	Poljane
Jakob, pos. ln trgovec, DoL Lo-
se je delniška družba z fmenom »Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic«. Ustanovitelji so gg.; primarij dr. Vinko Gregorič, ravnatelj Kranjske deželne banke Iv. Mikuž, odvetnik dr. O. Fettlc’% veleposestnik pri Sv. Juriju ob Taboru L. Plav-šak in ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske dr. Fr. Cente.
*= Slavnostna predstava v Narodnem gledališča povodom otvoritve druzega ljubljanskega velesejma v soboto dne 2. septembra se prične že ob pol 20. in ne kakor je bilo javljeno. Predprodaja vstopate za slavnostno predstavo se vrši na sejmišču.
= Bratstvo«. Danes, v petek ob 8. zvečer pri »Zatorogu« sestanek članov dramatičnega odseka.
= Dela v strugi Ljubljanice napredujejo po polževo. Kakega uspeha sploh ni opaziti. Izgleda, kakor da delavci delajo hrez vsakega nadzorstva. Neki obrtnik-davkopla-čcvalec je opazoval iz svoje delavnice celo popoldne štiri delavce, ki so nakladali gramoz, ga peljali na drugo mesto in stresli na kup. Pa pridejo drugi, ki ta Bramoz zopet nalože ln ga odpeljejo. Vsi Štirje delavci ves dan niso naredili toliko, kolikor bi napravil dober delavec v par urah. Tako razmetavanje denarja; ki ga morajo plačevati davkoplačevalci je nedopustno. Mestna uprava naj napravi v tem pogledu red, ali pa naj dela — sploh opusti, ker na ta način bodo regulirali Ljubljanico še deset let
»Nepoštena poštna uraantea.« Pod tem
naslovom je prineslo več časopisov notico, da je neka poštna uradnica na mariborski pošti odpirala priporočena pisma in kradla iz njih denar Tea bila vsled tega aretirana. — Ker je ta notica, v kolikor se tiče mariborske kolodvorske pošte, neresnična in ker merodajni čhiitelji iz nepoznanih vzrokov ne pošljejo v liste uradni popravek v zaščito nedolžnega uraaništva na mariborski kolodvorski pošti, izjavljamo po zanesljivih informacijah, da omenjenega zločna ni zakrivila kaka uradnica na mariborski kolodvorski pošti, temveč uradnica na nekem drugem poštnem uradu v Mariboru, ki se nahaja vsled tega tudi že v preiskovalnem 2aporu.
»Občinska mesnica.« V notici ki le bila priobčena pod tem naslovom v št. 195 Vašega cenjenega lista, sem čital, da prodaja mestna občina v svoji mesnici meso z 10 odstotki kosti. Moja žena pa je 22. avg. kupila 90 dkg mesa, dobila pa le 50 dkg mesa in 40 dkg kosti, torej ne 10, temveč kar 45 odstotkov. Na vprašanje, zakaj da se ji doda toliko kosti, ji je mesar rekel, da ne more drugače. — Državni nameščenec.
Subvencija našemu gledališču. Naše gledališče dobi po sklepu prosvetnega ministrstva 250.000 Din subvencije. To le v tej draginji veliko premalo!
Graški sejem je obiskalo mnogo naših za Avstrijo navdušenih Nemcev, k1 so se pa vrnili lačni V Gradcu je namreč taka draginja, da dinar nima nikake veljave več. Tudi obisk semnja je baje zelo slab, tako da grozi velik deficit.
Tihotapstva so na dnevnem redu. Vsak dan zasačijo carinski organi nekaj teh tičev, ki so potem seveda občutno kaznovani. Tako so v sredo zjutraj carfnskl organi našli pri osebni preiskavi pri zagrebškem trgovcu Lnuschu 8000 Dth, ki jih fe zamolčal ter so mu jih konilsclrali- Pole* tega bo seveda tudi občutno kaznovan.
Samomor. V studenškem gozdu so našli obešenega 301etnega trg. pomočnika Viktorja Aufa, ki se Je hotel že štirikrat po-rej usmrtiti, a so ga vselej rešili.
CafSs.
Jugoslovanski arheologi v Celju. V
spremstvu univ. prof. dr. Murka in šefa etnografičnega oddelka Hubllanskega muzeja dr. Niko Zupančiča sta prišla v torek 29. avg.' iz Dobrne v Celje univ. prof. L. Vulič in ravnatelj beograjskega muzeja dr. Vladimir Pelkovič. Pri tej priliki sta si ogledala znamenitosti celjskega mesta in zbirke celjskega lokalnega muzeja. Izrazila sta se pohvalno o dragocenih 2birkah slavne celjske preteklosti. Tudi Celje In njega krasna okolica sta napravila na oba znanstvenika najlepši utls. Odpeljala sta se tudi v Ptuj. da obiščeta tamkajšnji muzej.
Društvo lavnih nameščencev v Celju sklicuje za soboto, t I- 2. septembra 1922 ob pol 7. (pol 19.) url zvečer v malo dvorano hotela Union protestni shod prot! draginji ln za takojšnjo regulacijo plač. K shodu so vabljeni vsi gospodje narodni poslanci.
Na državni realni gimnaziji r Celju se prične šolsko leto 1922/23 dne 14. septembra s skupno službo božjo, ki se vrši istega dne ob 8. mrl dopoldne v Marijini cerkvi Sprejemni izpiti za L razred so v sredo 13. septembra ob S. url zjutraj; vpisovanje v II. do VUL razreda ta repetentov 1. razreda istega dne od 9. do 12. ure. Ponavljalni ta dodatni Izpiti v torek 12. septembra.
Pasji davek znaša v Celju 200 K za pse brez razlike. Samo psi varuhi na verigah so davka prosti.
Prijava žganjekuhe. Mestni magstrat razglaša, da se mora od 1. sept t 1- dalje
žganjekuha proti plačilu trošarine prijaviti le pri pristojnem oddelku finančne kontrole v Celju in ne več pri davčnem uradu.
Cene na svinjskem trgu v Celju. Par mladih svinj starih od 4 do 6 tednov 1200 K. od 6 do 9 tednov 1700-tl800 K. 3 do 4 mesece 2409-*3000 K-
Mesne cene v Celju dne 25. avgusta. Govedina v mesnicah L vrste 60, IL vrste 56 K Za kg. Na trgu I. vrste 56, II. vrste 3$_48 K za kg. Teletina I. vrste 60 K, 11.
56 K. Svinjina 90-100 K.
Iz zapora so Izpustili celjskega Kovača Kollaritscha, ker je bil osumljen soudeležbe pri tatvini Rakuschevega železa. Kw pa mu niso mogli ničesar dokazati, #o ga zopet pustili na prosto.
PfSmarSe,
Nov zčravnfli v Postojni V Postojni se je nase’!! slovenski zdravnik g. dr. Fr. Gruden.
Zadnji odmev krnskih dogodkov. Goriški civilni podkomisarljat je imenoval posebno uradno komisijo, ki je imela preiskati vzroke zakaj in kako je bil spomenik na Krnu poškodovan. Ta komisja je končala sedaj svoje delo ter ugotovila, da je v spomenik zadela strela. Poleg tega uradnega poročila je izšlo tudi poročilo inž. Pegana, ki je preiskal s pomeni1' po nalogu slov. politične organizacije. Tudi Inž. Pegan je ugotovil, da je bila strela vzrok poškodbe spomenika. Tako doživlja naš narod v Italiji, kakor svojedobno pri Benovi aferi, popolno moralno zmago, Ali pa bo prišlo tudi materijalno zadoščenje?
Nova tašistovska nasilja. Zadnjo nedeljo so divjali fašisti v Žt. Petru in po okoliških vaseh. Povsod so zahtevali odstranitev slovenskih napisov ter jih deloma sami odstranjevali. Po teh junaških činih so si naročili v St Petru bogato večerjo,, pojedli ln popili ter se odpeljali, ne da bi bili kaj plačali
Zopet velik požar s človeško žrtvijo. V nedeljo ponoči je v Šmihelu pri Hrenovicah unlčn požar 13 hiš. Zgorel je tudi 49-letni Iv. SanteL Materijalno škodo cenilo nad, 1 milijon Ur.
P©k?ail?*a,
Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Glavna zdraviliška sezona je bila z 20. avgustom končana, vendar se to pri številu gostov še jako malo pozna. Vreme je pač prekrasno in Slatina v ti dobi, ko se oglase z vseh vinskih goric klopotci in se preljubka-krajina počasi pogreza v mehko jesensko občutje. dvojno lepa. Ker uživajo Javni na-stavljenci (uradniki oficirji, učitelji, duhovniki itd.) od 20. avgusta 50 odstotkov, a tudi drugi gostje od 1. septembra dalje 25 odstotkov popusta pri cenah za stanovanje in taksah, a je ravnateljstvo vrhu tega poskrbelo, da se primerno znižajo tudi cene po restavracijah, je upati, da se letos obnese tudi pozna sezona, kakor sta se zgodnja in glavna.
Sokolstvo.
Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški, priredi javno tombolo 8. septembra, v slučaju slabega vremena 10. septembra 1922, katera se vrši Ob 15. uri na nekdanjem »Otroškem igrišču« pod Tivolijem. Glavni dobitki so; 1. kompletna oprava, 2. moško kolo, najnovejše vrste, 3. ku* hlnjska kredenca, 4. zabol sladkorja, 5. stenska ura, Poleg teh je še 500 amb, tern, kvatern In člnkvlnov. Tablice se prodajalo v mnogih trgovinah ni gostilnah v Sp. Šiški, ter y tobaku ml »Dolenc« v Prešernovi ulici. Tablica stane 2 Din. — Odbor.
Sokolsko driišt\o v Logatca priredi v nedeljo 3., v slučaju slabega vremena 8. septembra svoj Javni nastop združen z veliko vrtno veselico na lastnem prostoru in sicer. Ob 4. uri pop. sprejem go3tov, ob pol 5. uri Javna telovadba, potem vrtna veselica s srečelovom, šaljivo pošto In plesom. Sodeluje godba Sokola Ljubljana IL Logaški Sokol se je v velikem številu udeleževal prireditev sosednjih društev, vsled česar pričakuje, da se br. sosedna društva v obilnem številu udeležijo naše prireditve. Pri tej priliki si bo lahko vsak ogledal naš bodoči sokolski dom, kateri je že skoraj do vrha dograjen. Torej na svidenje v Logatcu: Zdravo!
Spcrt in turlstika.
S. K. Primorje gostuje v nedeljo v Colju proti tamošnjim Atletlkora.
Zagreb—Sarajevo. V nedeljo se vrši v Zagrebu nogometna tekma med reprezentancami Zagreba In Sarajeva. Zagrebški podsavez je postavil za nedeljo sledeče moštvo: Vrdjuka, Šifer, Ferderber, Rupee, Ld-vosnleld, Vragovih, Šoj at, Vtaek, Perška, 2inaja, Kinert Obramba pripada Gradjan-skemu, V moštvu se nahaja 7 igralcev iz Graujanskega, 3 iz Haška In 1 iz Concor-dle. V Sarajevu je v poslednjem času nogo-
met znatno napredovaL To Je pokazalo Pojavno gostovanje splitskih ln beograjskih
klubov. Radovedni smo na Izid ker se bo l(k sept. vršila tekma Zagreb—Ljubljana, U Ml podala možnost primerjanja mod Zagreba, Ljubljane In Sarajeva.
Konjska dirka. Dne 8. septembra se Vt>» ši na Bledu na »Kmečkem prazniku« konjska dirka. Vabimo dirkače, da se dirke udeleže, nagrade so lepe ta se razdela takoj po končani dlrkL Spored dirke je;L Toplokrvni: a) enovprežni, b) dvovprežnl, c) dirka blejskih izvoščkov. 2. Mrzlokrvni: a), enovprežni, b) dvovprežnl. Voz običajen domnč (zapravljivček); dirlcaški vozovi M-ključmi. 3. Jahalna griop-dlrka. Prilave sprejema tajništvo SKS v Llubllanl, Kolodvorska ulica 7, do 5. septembra. Prijavnina znaša za enovprežne 10 dinarje”, za dvrr-prežne 15 dinarjev, za Jahače 15 dinarjev. Tik pred dirko sprejema priglasitve dirkaški odbor, plačati pa Je dvolno prijavnina Prijava mora obsegati; lastnikovo ime, katere tekme se udeleži, popis fn starost konjev.
Kniini n um.
Nova odkritja aa hlstor. razstavi
slikarstvu v Lubljanl, tia podlagi zbranega umetnega materijala daleč presegajo pričakovanje. V zadnjih dneh so strokovnjaki po metodi kritike »loga odkrili nove Mencingerje in zlasti Bergante, ki se je pokazal kot velik portretist intenzivne duševnosti, kot doslej ni bil znan. Jasni so obrisi tipov drugih starih slovenskih mojstrov Jz serij številnih odličnih del ki so dospela v zadnjih 14 dneh, med njitnl mnogo slik slovenskega Rubensa. Vrt. Mencingerja Pripravljen je tudi katalog moderne zbirke »Narodne Galerije« s 21 listi prvovrstnih reprodukcij, ki jih je izvršila dunajska kllšan* Jaffe. Katalog stane 30 dinarjev ter » naroča pri »Narodni Galeriji« v Ljubljani.
Historična razstava slovenskega slikarstva se otvori v nedeljo 3. sep*. ob enajstih v Srednji tehnični loH (Obrtni šoli) Za obisk velja vsajci vstopnica U. ljubljanskega velesejma.
>Helena«. Spisala Marija Ktnetv^t
Izdala in založila Zvezna tiskarna v LjUM liani, Marijin trg 8. Cena brot zvedet 1 Dim, ve2. 8 Din.
  i ■>. i > k ntvtm
Društvene vesti.
Člani društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo, bivajoči v Ljubljani, se opozarjajo na družabni večer, ki se vrši dne 2. septembra t 1. ob 20. uri v gostilni pri Mraku na Rim»ld cesti.
BLUZE
spodnja krila, predpasniki, Stezniki najceneje pri:
!L liinill m
Ljubljana, Mestni trg 19.
a
je znak testenin JPEKA-TET E“. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so vse izdelane iz enakega testa.
FR. GOVEKAR: SV8TANJE"
f?
(541 strani)
o :
zgodovinski roman s lesti-ml ttustracljaml se dobi v
zmmi KNIGARNI
LJUBLJANA S MARIJIN TRG 8
tw
i
«««•»«> (fe®*®®®©©«®®«©** •••••••*•••••••••••••#
j SSoviti zgodovinski roman M. ZEV At A
j »KRALJEVI VITEZ"
• je izšel Jn se dobi v „Zvezni knjigarni", Ljubljana, Mar. trg 8 v O >:	>: dveh delih. Cena broš. za vsak del din. 15.— >:	m
•MteeeteMaee««aMe ••»••eatatAo*«**#«*****
E. GABORIAU:
Zločin v Ordvalu.
(Dalje.)
Kaj jo Je privedlo ob tej uri v grofovo sobo? Govorila je 'Vanj in njenim kretnjam se je poznalo, da je razburjena.
^ Možu se je zdelo, da sliši njen polni, sočni glas, ki je zvenel Zdaj s kovinsko trdoto, zdaj mehko in božajoče ter dramil v njegovih prsih vse struje strasti. V duhu je zrl njene krasne oči, ki so samodržno vladale njegovemu srcu in ki je mislil, da razume njih sleherni odsev.
Le kaj je počela?
Gotovo je nekaj prosila Hektorja, on pa ni hotel. Da, prosila je; razločno se je videlo po njenih kretnjah, ki so se ostro cdražale na mušljinu. Sauvresy je tako dobro poznal njeno ljubko laskanje, s katerim je dosegla vse, kar je hotela! Kako medleč in poln sladostrastja je bil njen glas, kadar je govorila:
»Kaj ne, moj dobri, ljubi Klement! Kaj ne, da boš? Daj!«
In zdaj se je dobrikala drugemu možu z istimi očarujočimi Kretnjami, z istim pogledom in istim zvokom glasu...
Sauvresy se je morai nasloniti na bližnje drevo, da ni ojnahnil,
Hektor se je očividno branil izpolniti njeno željo. Baš zdaj Je kujavo migala s povzdignjenim kazalcem svoje desnice, kakor bi govorila:
»Nočeš, vidim, 'da nočeš...«
A spet se je vrnila k prošnjam.
»Aha,« je pomislil Sauvresy, »on se ume ustavljati prošnji
li	njenih ust; jaz nisem bil nikoli tako pogumen! Nikoli nisem rekel ,ne’, še čakal nisem, da bi me kaj prosila. Naloga mojega življenja je bila v tem, da sem prežal na vse najmanjše njene fantazije in jih prehiteval. Baš to me je pogubilo!«
Hektor se je upiral, Berta se je pomalem razvnemala; morala je biti jezna. Odmikala se je in Lžtezaia roko, kakor bi mu pretila.
Nazadnje ga je ugnala. Pokimal je: »Da.«
Tedaj je planila k njemu z razprostrtimi rokami in senci obeh sta se strnili v dolg objem.
Iz Sauvusyjevih ust je planil strašen vzkrik, ki ga je na Srečo pogoltnilo tuljenje vetra.
Želel si je gotovosti: imel jo je. Resnica je bila očitna. Ničesar mu ni bilo več treba iskati — samo še sredstva, s katerim bi ju kaznoval čim najgotoveje in nafstrašneje.
Berta in Hektor sta se prijateljsko razgovarjala; slonela mu je na prsih. Tremorel je večkrat pobesil glavo., da ji poljubi krasne lase.
Sauvresy je videl, da se hoče vrniti v bolniško sobo. Nič več ni utegnil iskati pisma. Z največjo naglico je krenil v hišo in v svojem strahu* da ga ne bi zasačila je pozabil zapehnitl vrtna vrata.
Sele v svoji sobi je opazil, da je stal v snegu malone bos; njegovi opanki so bili vsi premočeni. Brž jih je zagnal globoko pod posteljo in legel, delaje se, kakor bi spal	;
Tik nato je vstopila Berta. Oprezno se je približala soprogu. Meneč, da spi, se je vrnila h kaminu in prijela spet za svoje ročno delo.
Preden je desetkrat obran a iglo, se je pojavil Trfemorei, Hotel je vzeti časopis, ki ga je prej pozabil. Njegov obraz je bil vznemirjen.
»Ah ste bili nocoj kaj zunaj, gospa?« je vprašal s šušljajočim glasom, s kakršnim je navada govoriti v bolniških sobah,
»Ne.«.
»In služinčad — spi?«.
>Mislim vsaj. A čemu vprašujete?«
»Odkar sem odšel v svojo sobo, to je. v teku zadnje pol ure, je šel nekdo 12 hiše na vrt In nazaj.«
Berta ga je strahoma pogledala,
»Ste li prepričani, da se ne motite?«
^Brezpogojno. Sneg je, in tisti, ki je bil zunaj, ga je prinesel na obuvalu s seboj. Raztopil se je; mlake se še poznajo na vežnem tlaku.«
Gospa Sauvresvjeva je naglo vzela svetilko, rekoč:
»Stopiva pogledat.«
Tržmorei se ni varal. Na činera tlaku so se razločno Videle majhne mlake.
»Morda je ta voda že dolgo tu,« je menila Berta
»Ne. Prej ni bilo ničesar .; roko bi položil v ogenj,, da ne. Sicer pa — evo, tamle vidite še nestajan sneg!«
-Gotovo je hodil po hiši kak služabnik.«
Hektor je šel pogledat k vratom.
»Težko,« je odgovoril. »Služabnik bi zapahnil vrata: kakor
vidite, so ostala odpahiijena. In vendar sem zvečer sam zakle vrata dobro vem, da sem jih tudi zapehnil.«
.t-Čudno!«
»In razen tega — poglejte! — gre sled samo do $a*on?' Obstala sta trepetaje, spogledujoč se z globoko tesnoDo-Obema se je oglašala ista grozeča misel:	•
.•>Pa ne da bi bil on?!«	,
Toda čemu bi hodil na vrt? Gotovo ne zato, da bi ju zaie* zoval. Na okno namreč nista pomislila.	.
»Klement ne more biti,« je dejala nazadnje Berta je, ko sem odšla, in stavim, da spi še zdaj.«
Sauvresy se je privzdigoval na postelji ter poslušal dVO jlco, ki je bila zdaj predmet besnega sovraštva. Preklinjal 1« svojo neprevidnost in samega sebe, ker ni bil ustvarjen za P°' tuhnjeno zalezovanje.	r	,	.
.rSamo da ne bi pogledala moje spalne suknje in poisKatf mojih copat!« je zaželel sam pri sebi.
A na srečo se nista domislila tako preprostega sredstva Potolažila sta drug drugega in se razšla. Na dnu rrca ca i® ostala obema skeleča negotovost
Tisto noč je prebil Sauvresy strašno krizo. Delirij je izao^-napolnil njegove možgane s strahovi.
Doktor R ,.. ie izjavil drugo jutro, da je -v večji neval' nosti nego kdaj.
Bolezen je podvojila svojo silo, a tudi potek je bil čedalJ® gotovejši. Pojavljali so se najprotislovnejši znaki. Vsak dan s° opazili zdravniki kaj novega, kar je prevrnilo vse prerokuj Kakor hitro je Sauvresyju le malce odleglo, se je poja^ pred njegovim duhom zoprni prizor pri oknu in zboljšanje 1® šlo po vodi.
Varal pa se ni. Berta je tisti večer res prosila Hektor]2* naj ji stori ljuba v,
Orcivalskl župan je bil namenjen čez dva dni z vso T0& bino v Fcntainebleau in je povabil grofa Tremorelskega, naj S* pelje ž njimi. Zmenili so se, da pojdejo štiri vprežno v velikem lovskem vozu, ki mu bo kočij ažii Hektor sam* zakaj gospo® Courtois je neomejeno zaupal spretnosti svojega bodočega zeta* Berta, 'ki ni mogla prenesti misli, da naj ostane Trčmor« ves dan v Laurencini bližini, ga je prišla rotit, naj odpove. D0* kazovala mu je, da ima polno tehtnih razlogov. Je li spodobflOj da se vozi na izlete, dokler je prijateljevo življenje v nevarnosti
I
m
MALI
OGLASI
PRODAJA:
DOBRROlDOČA SPECE-RJJSKA TRGOVINA in z deželnimi pridelki v sredi mesta Maribor, radi prevzs-ma ekonomije, eventueino tudi ia par mesecev. Po-*nej« tudi stanovanje prosto. Naslov v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 3S5
DOBRO OHRANJEN SPAL-NI DIVAN po nizki ceni. A. SCHROK, Maribor, Vetrinjska 7. 384	SLUŽBE s TRGOVSKA POMOČNICA obenem šivilja, želi takojšnje službe. Težka dela izključena. Ponudbe pod »Takoj« na upr. lis*a. 387	ve uprava lista. Ozira se le ua gospodično z večletno prakso in dobrimi izpričevali. 383	eventueino tudi skupno z družino. Ponudbe' pod št. 389. 389	Sloveniji CenJ. ponudbe pod »Dobra gostilna« poštno ležeče Sp. Dravograd. 382	POZOR! Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte Zavarovalnino proti požaru tt) nezgodam. Sklenite živ-Ijenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame vja-dranska zavarovalna dražba«. Glavni zastop V Celju, Lava št. 22. 830
			SOBO Z ZAJTRKOM išče miren samski gospod — taftol ali po sejmu. Ponudbe pod »Trb„ premog« na upr. lista. 3S8	25.000 DINARJEV POSOJILA se išče proft dobrent obrestovanju. Pogoji nTtme-no. Denar bi se rabil za otvoritev dobroidoče obrti v Ljubljani Poimdbe na upravo lista pod »Sreča Z. A.* 379	
2 STAVBENI PARCEU v velikosti 1657 in 1191 kvadratnih metrov za hranil-ničniml hf§araL Več se izve v Hranilnici kmečkih občin od 8 do 2 ure popoldne. 375		IŠČEM V SLOVENIJI mesto vratarja, skladiščnika, sluge ali kal podobnega. Nastop 1. oktobra^ Janei Triler, Dralovka 5. pošta Kranj, 344			
	KROJAŠKEGA POMOČNIKA za boljše delo se sprejme. Nastop takoj. Franc Rupnrk, Dol. Logatec. 386				
			IŠČEM GOSTILNO V NAJEM, ki bi bila na piometr nem kraju v SoVenflt, lahko tudi na Hrvatskem Vzamem tudi mizarsko delavnico v najem, kot samostojen mizarski mojster, če mogoče z orodjefn ali stroji v		
DVONADSTROPNO TRGOVSKO HIŠO ob glavni cesti Maribora na dvorišču, hi§a za delavnico za 300.000 dinarjev. Vicel, Maribor, Koroška cesta c. 39. 381		mmo: SOLLDNA GOSPODIČNA išče starovanja pri kaki mirni rodbini. Stanovala bi		OSET ANDREJ. MARIBOR Aleksandrova cesta 57, telefon S&. veletrgovina sena,, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor. 338	PRIVATNO MEBLOVANO SOBO ižče gospodična (Srbkinja) za časa velesejma. Ponudbe pod »A. S.« na upravništvo. 343
	SPREJME SE BLAGAJNIČARKA, trgovsko izobražena, starejša moč \ večjo trgovina Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Kje po-				
Zopet je dospela V' množina
Splitskega pori cenita. ».'peti
Uisbliana,
Dunaja
Razno peril®
za dame, gospode deco priporoča
A.&E Skabemf
Ljubljana, Mestni trg S*>
Glad m drug
preje
Filip Haas in sinovi
trgovina preprog, zastorov, tkanin za pohištvo Itd.
Zagreb, Jelačičev frg 28 i.
Kakor prvo in največje speci-falno strokovno podjetje v kraljevini, za urejevanje: stanovanj, hotelov, uradov,- oprem za neveste itd. priporoča svoje prvorazredno, jako okusno,- snažno skladišče
preprog
blaga za pohištvo zaves
StSrovih garnffur ochj za postelje pernic
prevlak za otomane pokrival za vozove In potovanja ter perzijskih preprog.
Mm, IMb DostTeltal Solifiie Miki cm!
		
l! OF1C1JELN1 11 »BALKAN” D.	ŠPEDITERJI „LJUBUANSKEGA VELIKEGA SEMNJA" D. ZA MEDNARODNE TRANSPORTE	
1 • Brzojavni naslov „Spedbalkan“ I	5 Centrala: Ljubljana, Dunajske cesta 33. II	Podružnice : Beog-ad s ekspozituro Caribrod-Marfbor-3; Zagreb-Rakek-Jesenice. | j Afilirana podjetje:, Balkan" Ges. m. b. H., Wien fll. Stroh-g S gasse 24. „Balkan“ S A., Trieste, Riva Grumula 14. |j Lastno carinsko posredništvo. — Tarifni oddelek. — Zb carinska skladišča. — Največje in najbolje orgar {;		Zastopstva: Fr. Mayer's Sohn, Hamburg - A. Welti-Furrer A- G. Zurich - Lemrnel & Scltramm, Frankfurt a/M. - W. A. J. Tilleray & Co. Ltd., London - in vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Češkem, Poljskem,v Madžarski, itaiiji, Franciji, Romuniji in Sev. Ameriki, ima promet. — Mednarodne selitve pohištva. — javna fr* uzirano domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji
Stavbne tehnike
in prvovrstne risarje sprejme
Stavbna družba, d. d. s Ljubljani,
Levstikova ulica št. T9.
Branke Uti.
Atlat Junghaus budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz am. zlata razpošilja
Mirt PicH,Zagrel), licu G3
Najzammiveiše ljubljanskega velesejma bode brez dvoma
oddelek IS. F 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki
šivalnih strojev
dosedaj iznašla in preizkusila,
razstavi svetovna tvrdka
inger-ifvalnl stroji
Bourne & Co.
• v svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše Šivalne stroje bo
gonila električna sila
kar prihrani čas in denar, ni življensko vprašanje samo tvomic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
OBISK
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi In zabave kot vse senzacionalne kino-predstavel
To
ZaMiipar.lKotroli išče meblonano ali ne imMimm sobo s fe-hin;a. Kdor presni to stanovanja, datičiseja paduEujB gospod (bil je IS let n Parizu) celo leta brezplačno francoski ježih. Poaadbe pod J. Z.u na nprago tega tista.
Kdor ne obišče na
I UilUiisteH * sEimaiJsi«
tvrdke
Sil
llmHI!ttllU'i?!l!
ItlHlIillllmitm
gadi selitve se preda
na periferni Ljubljane.
Kupet dobi teko! lepo stanovanje,
5 sobe, kuhinjo s pritiklinami z električno razsvetljavo* Ponudbe na opravo lista pod „600.000*— K,“
izdeleaanje hannonib,
ne bo videl kako
izgleda lepa, precizna in dobro delujoča harmonika.
nm mn a i.
KlagenSnrt.
mnnimiminnimmimmimimiiimiimi
Cenjenim razstavljanem ILljubljanskega velesejma
sporočam, da sprejemam vsakovrstne cvetlične dekoracije paviljonov. Dekorativne rastline bodo na razpolago pri glavnem vhodu razstavišča. Se priporoča
Anton Perant,
umetni In trgovski vrtnar.
Ljubljana, Ambrožev trs 3.
s
Nc 1163/22
RAZGLAS
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
izdaja j-Jusos1ot, oovinsko & &«,
e prostovoljni «šraž&l tiil@ v Uubilani, vnatinova uh št. 7.
\
Na prošnjo lastnic gdč. Mihaele Jakil in ge. Marije nik se proda na javni dražbi
v ponedeljek clns 4. septembra 1322 ml dopolcJK© trinadstropna Mia št. 7 v D*.
ulici z cftrorišfem. ^
Dražba se vrši v pisarni notarja Antona Galle v Ljuk" ■; Kralja Petra trg- štev. 2 kot sodnega komisarja.	.jriit*
Izklicna cena znaša 2,000.000 K. Prodajalki si prlC“^ pravico odobrenja po zastopnikih tekom 8 dni.	^
Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v ^ komisarja kot vadi j 200.000 K v gotovini ali v prost0 položi j ivih hraniJnih knjižicah.
Pravice knjižnih upnikov ostanejo nedotaknjene,. , Natančneji pogoji so na vpogleti pri sodnem koH11 med uradnimi urami in se pred dražbo razglasijo. LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1922.
Mon Gali®
notar kot sodni komts»f-
liiiiHtuuuiHiniHiiuiiitttmuuutTiiiirtlatiiti.ii.uA.«.,	...
UabU»*
Tisk« »Zvezna tiskarju« X