// O b s e g : Našim slovenskim živinorejcem, ki želijo temeljito podučeni biti v napravi surovega masla (putra). — Evropa in pa Amerika v kmetijskem oziru. — Propad malega kmetijstva in kako mu na pomoč priti. (Konec.) — Gospodarske novice. — Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Dalje) — Nove slovenske pisanke m risanke. — Brata solunska in Slovenci. (Konec.) — Grad ,,Ezzenbach narja pa bi potrdila okrajna gospóska, občinsko pred- stojništvo in davkarija s podpisom. Dolžnik bi dobil novo davčno knjižico, v kateri so navaduim davkom •. . pripisane v posebnem predalu tudi obresti, ki jih ima od posojila z davki vred vsako leto plačevati iu za katere se sme rubiti ravno tako, kakor za davke. Morda bo kdo rekel: potem bomo pa ravno tam, kjer smo uže zdaj. To pa ni res. Svoja dva odstotka bo kmetic rad in točno plačeval, kakih 150 odstotkov pa ne ztnore; ti ga spravijo tje, da ga oderuhi izmol-zejo tako, da ne more več plačevati državi. Ce kmetovalee po tem potu dobi pomočí, se bodo stroški kmalu začeli vjemati z dohodki, to pa, kar je do zdaj imel previsokih obresti plačevati pijavkam kmetijstva, oderuhom, bo lahko porabil za zboljšanje zem-Ijišča in svojega gospodarstva. Res, da bi to bilo na škodo hranilnicam, ki bi svojega denarja ne mogle več tako dobro in varno nakla-dati, toda vlada mora bolj skrbeti za blagostanje íl davčno zmožnost ljudstva, nego za blagor posameznih delničarjev ali društev, katera hocejo z denarjem dobre kupčije delati. Evropa in pa Amerika v kmetijskem oziru. Evropa v kmetijskem oziru nima hujega sovraž-nika kakor je Amerika s svojim neizmernim in čedalje većim žitnim pa tudi živinskim bogastvom. Toliko množino svojega blaga pa Amerika prav lahko in cenó vrže po obilih svojih železnicah in parobro-dih na sejme v Evropo. To je stan, ki se zakrivati ne dá, in kateremu ne odidemo s tem, da zatisnemo očí. Tako piše velecenjeni kmetijski časnik ,,Wien. landw. Zeitg." v članku, kateremu je naslov „Wir und Amerika". Na Angleškem in Irskem kmetovalci, ki zemljišca v zakupu (najemu) imajo, uže zdaj najemščine (štantnine) skoro plačevati ne morejo. Na Francoskem — pravijo — bo treba kmetovalee vsega zemljiškega davka oprostiti, da bodo mogli pritisek (konkurenco) amerikanskega žita vzdržati. V Nemčiji so uže colnino povekšali proti vnanjemu žitu, s tem pa niso zdatno pomagali kmetijstvu, delavcem in vsem drugim, ki niso poljedelci, vsakdanji kruh podražili, katerega jim je dajalo uvažanje tujega žita. V Avstriji se dozdaj ni še nič zgodilo za obrambo vna-njega sovražnika na polji kmetijskem. Pa kakó je to, da dandanes združene države se- verne A m er i k e, ki so še le kakih 100 let znane, po- stajajo tako silno nevarne Evropi? — slišimo vprašati naše ljudi. Prav resnicen odgovor je ta, da severna Amerika je velikansk del svetá, ki ima še sila sila veliko neobdelane dobre zemlje v zahodnih svojih pokrajinah, le-sem pa se vsako leto tisoč in tisoč rodovin in pridnih rok preseluje iz starejih držav amerikanskih, ki obdelujejo celine in tako vsako leto več žita pridelajo, katero z majhnimi stroški prepelju- jejo v Evropo po tolikih železnicah in parobrodih, ki so jih napravili zadnjih 10 let. Obilost amerikanskega žita in amerikanske živino reje dokazati, naj bralcem našim le sledeče številke stavimo pred oči. V državah aeverne Amerike pridelajo toliko žita, da se na enega člověka računa 15 hektolitrov, -na Ruskem 9, v Nemčiji, na Francoskem in v Avstriji 6, na Angleškem le 4 hektolitre. Goved vAmeriki se na tisoč prebivalcev šteje 721, — v Rusiji, Avstriji, Nemčiji, Francoskem in Angleškem le nekoliko čez 300. Koliki razločki! in kako hitro in lahko prevažanje ! Vse to nam spričuje, da bodo vse države morale resno premišljevati, kaj storiti, da se zapreci nevarnost ali vsaj zmanjša, katera preti našemu kmetijstvu po obilosti amerikanski. tiospodarcike novice. * Toliko ljudi iz O g er skega se preseluje v Ameriko, da je groza. Tako beremo v „Wien. landw. Zeitung", katera poroča, da nedavno je k namestnemu konzulu amerikanskemu gosp. L. Gersterju v Budapeštu prišla deputacija iz Csanáderske, čisto magjarske županije, s prošnjo, naj se pri severno-amerikanski vladi za nje potegne, da se sme 300 rodovin v Ameriko preseliti, in skusi jim ondi pripomoči do kakošne državne podpore. Konsul jih je opominjal, naj dobro prevdarijo, predno se v nevarnost podajo, v tuji državi živeža iskat, al nic ni pomagalo, kajti rekli so: silni davki in slabe le-tine jih silijo zapustiti domovino, čeravno vsaka rodo-vina ima kakih 1000 gold, svojega imetja. Tudi neznanje angleškega jezika je konzul pred oči stavil deputaciji, a tudi to ni nič pomagalo; rekli so: .,Mi imamo pametne ljudi med seboj , ki se bodo kmalu angleški naučili in potem za nas govorili." Nikakor se konzul ni mogel odkrižati nadležne deputacije, dokler je ni za- gotovil, da bo dotičnih 300 rodovin priporoćil amerikanski vladi. * Cesar Franc Josip ima na Českem sledeče graj-scine1 ki so njegova privatna lastnina : Reichstadt, Polič, Ploškovic, Svolenoves, Puštjehrad, Tahlovic, Kacov Kron-Poričen, Bistra in Bezno. Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Dalje.) O proračunu za leta 1881. vpraša prof. Raie, kako to, da se v proračunu nahaja pod štev. 3. svota 50 gold, za knj ižničarj a, kar po §. 35. lit. f. dru štvenih pravil mora ob enem biti tajnik. V obce se mora knjižičarstvo v bolji red spraviti, ne le, kar se tiče čitanja knjig v Matičinem stanovauji v odio čenih urah, in pa i z p o soj e va nj a knjig na dom. — Blagajnik gosp. Vilhar razjasni v proračun vpisanih 50 gold, za knj ižničarj a s tem, da uže mnogo let stoji navedena svota v proračunu, a nobeno leto se ni izpla-Čala, ker noben odbornik, ki je knjižnico imel v svojih rokah, ni zahteval plače za to opravilo. — Gosp. dr. Staré želí razjasnila o honoraru 210 gold, za lik viri acij ski odbor. Blagajnik gosp. Vilhar in predsednik pojasnujeta ta strošek za veliko delo, ki sta 183 ft1 k \ ga odbornika Robič in Stegnar v likvidacijskem odboru na-se vzela stopivši na mesto tajnikovo, gosp. Praprotnik odpovedal tajništvu. — Na ugo- dr. S tare ta. da bi se bila med 40 odbor- ko se Zgodovinske stvari. niki vendar lahko dva našla, ki bi bila to delo pre-vzela brezplačno , poprime odbornik gosp. G r a s s e 11 i Brata solunska in Slovenci. besedo tako-le: Slavni zbor! Leto meni čast. biti članom odbora •r ^^ * isem kar imel Spisal Ivan Lavreneie. (Konee) ima rej prilike presojevati, koliko vidacijski odsek. Med 40 Matičinimi odborniki je polovica vnanjih, na katere se nikakor ni moglo računati, da prevzamejo ovo delo. Mijd tukajšnjimi čl^ni Mati-čine^a odbora je znanstveni in gospodarski odsek ustanovljen. Od kakega člana znanstvenega odseka ni bilo zahtevati, da bi bil delo likvidacije prevzel Enako sta si pridobil sču ljivih lavorik na po-tovnem. Nemila osoda je namreč sprem-ljala veliki slovanski rod, posebno pleme slovensko od voj skovati se je v boji prešibko debla nekdaj. Ločeno od velikanskeg moralo samo za svojo eksistenco ukloniti se je moralo naposled plemenu germanskemu mene da 9 f nima ostala je tedaj le še peščica člíhov gospodarskega odseka. Odkritosrčno morêm izpovedati, da se velikan- ki je več časa gospodovalo nad njim, pravice do svojega obstanka in razvitka in da mora skega delà likvidacije îotiti ni nikomur brezplačno poljubilo, kajti ta silno zamotani posel temeljito izvršiti treba je bilo neprestane delavnosti, pa tudi posebnega narodno poginiti drici in Luti tako, kakor so mislili Germani, kot ( Veleti) slovanski plemeni baltiški računarskega znanstva. Ne vem, kdo med odborniki bi bil ta posel prevzel, razen gosp. odbornika Robi ča, kateri ima vso sposobnost in potrpežljivost za tako delo solnce svitleg Metod naroda dne po da pokaže , da temu ni pošlje Najvikši žarko « a • ft • i » u m h svetih apostolih Ciril 9 . Opiraje se na najvažnejšo terjatev vsacega da vživa popolno svobodo, izobraženost in in tako majhno nagrado. Likvidacija taka ni nobena omiko, položita brzo temelj k boljšemu življenju in izdatnemu razvitku Slovencev 8 tem. da stvarita brzo Vrhfy tega je pristopilo tudi igrača. nik ovo in treba je bilo za dvojni posel dvojne moči, odbornika be ce do slovensko, tem laj dedi jo je odbornik Robič našel gosp. S tegn arj a. ročilu dodaje gosp. Robi bil vedel. koliko pripomoći ras8 el1 i uze 855 prej 862 še, ker so imeli naši pra-podlago za pismenke. In tako ustano- slovensko azbuko, preložita na jezik ce se mi dalo > gelij več druzih bogoslužbenih traj zgodaj in v pozno več nagrade. tudi^ffi vivsi Panoncev liste knjig iz starega zakona, trebnik itd. Da so bili radostni Slo časoslov (brevir), spevnik, paramejnik ali čitanj venci, kdo bi dvomil ? Ali se sem délai za goldinar na dan in še ne bi bil mogel opraviti vsega, ko bi ne bi pomoćnika imel v gosp. S tegn arj i. Tri cele mesece poprej, predno se je v istini začela likvidacija, sem pa délai zastonj , od meseca avgusta 1. pa do zdaj proti dovrši Metod sè kajt • t bolj veseli so bili, ko svojimi prest po njem širila se je njihova govorica po s v. p i s m u nem slovanském svetu, in po njem pričela se je vzájemná književnost slovanska. Ali še vec! vedè, da na- rodne moči se še le potem razcvetó in sad obrodé 9 mali nagradi, pozneje 8 pomočjo Stegnarja j a se se temelj enkrat odkritosrčno rečem, da bi mi ljubše bilo 9 da cerkev in šolo rodnega življenja, jezik njegov 9 vpelj se ne bil lotil likvidacije. Po gosp. Robi ču se pol g vstanovi Metod našo na olt 9 d to je s y Pelj ce i v i n ga Ako Je hotela oglasi gosp. Stegnar blizo tako-le: likvidacija točno izvršiti, treba jebilo strogo postopati, da se je vsaj nekoliko prišlo do eilja. Grbsp. Robič je v službo božjo; za kar presrčna hvala tudi papežu ure délai od 8. ure zjutraj z malim prestankom do zvečer, zato pač smem vprašati, kdo od Vas gospodov bil toliko delà prevzel za en goldinar na dan. jaz sem se trudil vsak dan y po in ure 9 Tudi in mislim 9 drijanu II. in Janezu VIII., ki sta v to přivolila In kako je vplival duševni razvitek na tedanje politične razmere? Glavni steber frankovske nadoblasti nad Slovenci — nemški svečeniki popihali so jo brzo v Nemčijo; nastavijo se le narodni duhovniki, večinoma učenci Metodovi, med katerimi so najslavnejši bili K le- da se tudi moj trud nikakoršno ni odškodoval. Gosp. men, Gorazd, Sava, Naum in Angela r. L j u d - dr. Starej se izgovarja, da ni hotel oporekati nagradi, % r*i katero sta gospoda Robič in Stegnar ^za delo dobila, ker dobro vé, kako těžko delo sta gospoda prevzela; al njima bi se bilo delo lahko zdatno olajšalo ako bi njima bili tudi drugi odborniki pomagali. Predsednik se čudi, da gosp. dr. Stare, 9 ki ga o stvo prične prosteje dihati in ljubeznjivo oklepati se knezov svojih, kojim je bil Metod povsod desna roka. Moč slovenska rastla je od dne do dne in premagala bi nemško gospodstvo za večno, ko ne bi prihruli po Metodovi smrti divji Madjari Nemcem nápomoc in uničili jako bogate setve. Ali hvala Bogú! vsega vendar likvidacijskih operatih moremo smatrati za strokovnjaka, tako računarsko delo, kakor ga je prevzel gosp. Robič, Guss in katero mora, kakor Nemec pravi 9 7) aus einem a niso pokoncali, dušná hrana je ostala. Se sedaj služi staroslovenščina, čeravno ne nam , vsaj bratom našim kot bogoslužni jezik ; hoče razdeliti deset íti ^^■■■■■H .pojma nimttjo o debati ni bil o proračunu stavljen, je predsednik naglasjj, . 9. Matičinih dvanajst rók, če tudi zikoslovci naši 1881. V-lrH kt- pro' tiqfoem. racun Kerizbbr přelstí minja kot in še sedaj napajaj o se učeni sè zlato roso stare matere, kar << Je- nas viděli. ■■ ■■■ ■ spo- ,,monumentum perenne" sv. blagovestnikov. Da sta bila sv. brata velika dobrotnika naša, smo nju čim pa jima hoćemo vsaj deloma poplaćati , da srao jima trud in žrtovalnost? gotovo s tem h va lež ni, da ju slavimo in vsak po svoji moči po- edsédniku^imenovanje s n e m a m o. Ce tik imenuje gosp. Ivana Hribarja lest ino in gosp. Fr. Kadi Ini ka. (Konee prihodnjiě.) 9 dolžnosti nasprotnikom pa to storimo, ne izpolnimo le svete posebno da se temuč pokažemo tudi svetu svoje, našim, da duševno napredujemo in smemo meriti z vsakim drugim omikanim narodom; , je gotovo namrec, ki slavi dušne velikane narod omikan, kajti on spoznava zasluge svoje njihove, ter čisla m posnema njihove nauke. A mi pokažemo tudi svetu, da vemo, da ravno v proslavljenji zaslužnih mož tli bla- * 184 goatanje naroda in njegovega napredka; nasprotno pa, da ga ni očivid nej šega in goto vej šega merila za dušno Bpridenost kacega naroda, nego je preziranje veiikanov svojih. Ker smo tedaj hvaležni našima dobrotnikoma in ko-rifejema, kedaj in kako ju hoćemo slaviti? Cas in dan cerkvenega proslavljenja določila je njegova svetost papež Leo XIII. v okrožnici svoji, ki zapoveduje, da se ima po vsem katoliškem svetu soprazmk Cirila in Metoda praznovati 5. julija. In kdaj svetno? To prepustimo našim rodoljubom duhovnim in svetnim , ki bodo gotovo skrbeli, da &e bode Slovenija slovesno spominjala korifejev svojih, če ne isti dan ko cerkev, pa kak drug Eripravni dan. Prepričani smo tudi, da ne bodo poza-ili pros tega ljudstva, ter ga seznanili z življenjem in delovanjem sv. bratov. Grad „Ezzenbach", kje je stal, ?na Kranjskem ali pa ob reki „lim"? in se marsikaj druzega. V svoji zbirki zgodovine Andeksov na Kranjskem nahajam tri listinske kopije, katere jako nerad zavržem, posebno, ker jih imam omeniti zarad krajev, kjer so se te listine izgotovile, in sicer: 1246., 20. sept., „Datum in Scorphemberch". Po-deljenja fevdov fiertolda V. in Neže III. Andeksov Ra-potonu „de Ezenbach". 1248., 22. sept., „datum apud Scorphemberch". Ista dva zastavita Rapotonu „de Ezenbach" za stroške varstva grada „Nuwenburc" mito in dohodke tega grada. 1257., 24. aprila, ,,acta sunt haec in novo Castro nostro in Carniola circa Werdeneke." Ulrik, vojvoda Koroške, „dominus Carniole" ponovi sinovom R. „de Ezzenbach" fevde njihovega očeta. Grad „svibniški Ostrivrh" *) je bil lastina Andeksov, v katerem je Neža III. Andeška prebivala vsaj dve leti, če ne več. Grad „Werdenecke", to je, Bernek „cum foro", je bil svoje dni znamenit v zgodovini Kranjske. Tu je bival tisti vicedom v listinah z imenom „Werigandus, Weriandu8, Wigandus" itd., o katerem si je rajnki profesor Kozina z vso bistroumnostjo prizadeval dokazati, da ga celó ni bilo s tem imenom itd. A bil je, toda „vicedominus ecclesiae Aquilejensis", namreč tisti „Weriandus de Stein (iz Kamnika"), ki je bil popřej župnik mengiški in soustanovitelj samostana v Vele-sovem. Kaj pa pomeni v 3. regestu beseda , circa Werdeneke" V Jaz sodim, da tu ni v mislih Bernek, tem-več grad „Apfaltarjev"; kajti leta 1257. imenuje vojvoda Ulrik kraj, kjer se je listina izgotovila, kakor sem uže poprej po latinsko navel , in kar se poslovenjeno tako-le glasí : „To se je zgodilo v našem novem gradu na Kranjskem blizo (circa **) Berneka", leta 1265. pa so od na novo postavljenega grada „Apholtern" les pre-peljavali , da so grad „Guardenek" popravili. To je tedaj dokaz , da tu omenjeni novi grad blizo Berneka je bil grad „Abfaltern". S tem pa sem tudi pokazal, kje je domovina naših sedaj nemških, a nekdaj doma- * —^ -- V *) Rajnki g. Parapat je „Sarfenberge" kar naravnost v Ostrovrharje poslovenil ; jaz pa razločujem Ostrovr-harje na ustji Ljubljanice v Savo pri Zalogu, in Svibno-Ostrovrharje ali Svibnjane za „Sarfenberge", in to zarad tega, da se natn pomote o zgodovinskih krajih ne vrinejo. **) „Circa" pomeni tu, kar „non procul" = v okolici ali ne daleč od Berneka. čih pobožnih Abfaltarjev, ki so si v zatiških listinah svoj spomenik stavili. Znabiti nam bi kdo poiskal kraj m povedal, kakošno mu je slovensko ime, ker ni misliti, da so pradedi naših baronov iz Štajarskega ali Tirol-skega k nam prišli, temveč da so oni vplemeniteni domaćini, kajti med Zatičino in Bernekom je neko starodavno selo, ki so ga Němci v „Apholtern" prekrstili,Ja se uže leta 1136. v zatiški ustanovni listini nahaja. Ce-ravno pa sem celo karto generalnega štaba pregledal iu slovenska imena z nemškimi primerjal, mi vendar to ni nič koristilo, ker mi niso znani stari gradovi, o katerih se še samo pravijice med ljudstvom nahajajo, kajti uže leta 1446. niso Abfaltarji vedeli za svoj rodovinski grad, kakor nam Valvazor pripoveduje, no, sedaj vsaj za obližje kraja vemo, kje da je stal. Dragi domorodci! ker ne bo več dolgo trajalo, da dobite prvo knjigo od mene (ako jo si. odbor „Matice slovenske" sprejme) z jako važnimi doneski za kranjsko starodavno zgodovino, zato Vas prosim, blagovolite mi razjasniti stvari, za katere poprašujem, ako so Vam znane in sicer : ni li kake pravljice v onem kraji, ki se imenuje „Jesenice", „Jesenovec" ali „Jesenov potok", da je ondi nekd&j „stari grad" ali „grašinica" stala? To bi bil „Ezzenbach — Eschenbach". — Kaj pa „Neu-enburg" na Kokři? Je bil nekdaj tam tovorni pot, ali je še sedaj tam kakova važna cesta? Kraj mi ni znan, toda regestov imam nekoliko andeških, spanheimskih in habsburških za nj. Prosim tedaj, ako je komu kaj znano o tem, naj mi blagovoli poročiti, da ne bo treba zame-tavati „narodnega blaga", dokler je še dvomljivo, je li naše ali pa ptuje zgodovine. France Šumi. Šolske stvari Nove slovenske pisanke in risanke. Musilova ti s kar na na Dunaju izdala je učiteljem toliko priljubljene pisanke za lepopisje, spisje in nare-kovanje in za računanje sedaj tudi v slovenskem jeziku menda po vseh naših knjigarnah. — Odlikujejo se te pisanke, ki so za šolsko rabo potrjene po odloku si. naučnega ministerstva, po moČnem in iičnem papirji, lepem načrtovanji, pa tudi po vnanji obliki. Vsaka pisanka ima namreč na čelu lepo podobo iz zgodovine avstro-ogerske, na zadnji strani pa poučen popis tega, kar kaže podoba na prvi strani. Tudi vse te slike, ki so na pisankah, so potrjene od c. kr. naučnega ministerstva. — Razun teh pisank izdala je omenjena ti-skarna tudi še dve risanki po meterskem sestavu; obe se odlikujete po ličnem papirji. Z dobro vestjo moremo tedaj priporočati pisanke in risanke našim gospodom učiteljem. Cena p sanki je 2 kr., risanki pa 3 kr. Zabavne stvari. 0 vplivanji muzike na člověka. (Konec.) A bolj še je namen muziki, veseliti srce; nazivati jo smemo zategadelj najplemenitejšo zabavo, prav zato pa se tudi tako skrbno goji z velicimi troški po kon-servatorijih in gledališčih, v koncertih in na druzih mu-zikaličnih slavnostnih veselicah, h katerim prihaja na tisoče in tisoče poslušalcev pojit si dušo z nadzemskimi melodijami. Skladatelji tekmecujejo med sabo , da ob-čin8tvu nudijo vedno novih skladeb, vsako lepšo od prejšnjih. To je imel v mislih Miroslav Vilhar, pojoč : 185 ,,Muzika, vesela deva, Pevcu strune v róke daj a; Grlo poje, kakor slavec, Kadar srce v nj i se taja". Proti nebu se povzdiga duh, kadar o praznicih v olepšani cerkvi mogocno zabučé orgije, in nov svet veselja se nam odprè, kedar vešči godci zagodejo, al veseli pevci zazvengnejo svojo pesem, kajti muzika izraža vsa dušna čuvstva. Kakor ima veliko moč živa beseda, tako tudi muzika. To pripoveduje o sebi Plutarh, in Pi ta gore i ci so zjutraj z glasovi lire jacili duhá za spretno delo. Seneka povdarja, da so frigiški žvegljarji (piskači) spravljali ljudi iz uma, zaradi česar so filozofi pisčalko imenovali ..dražljivko'6 (orgiastike). Iz tega je tudi umevno , zakaj so Indi planili na sovražnika s petjem cimbál in trobent, kar se je godilo tudi pri Grki h, Lidih, Rimljanih in Kretčanih. Ravno tako je rabila muzika hebrejskim prorokom, da so netili duhove Jn takisto se pripoveduje o Koribantih. Čudno je pri vsem tem se vé to, da muzika le pomirjevaje vpliva. Sv. Krizostom pravi, da je muzika izumljena v zdravilo éloveške strastí, kakor tudi trdi Jean Paul, dase poizgublja osornost duše, ako jo poživlja muzika. — Ahil je krotil svoj srd proti Agamemnonu z brenkanjem na citre in Pitago-rejci so tudi mirili svojo jezo z muziko. O samem Pitagori se poroca, kako je vinjenega mladenča, ho-tečega zapaliti hišo , s tem odvrnil od zločina , da mu je ukazal igrati resno melodijo v spondajski meri. Dalje piše Cicero v svojih ,,Tuskuianih'4 (knjiga IV., 2.), da on in njega učenci so po globocih premišljevanjih z igro strun zopet krepili duhá, in Seneka (,,de ira44) dostavlja, da je na ta način brzdal svoje strasti. Zato se nam ni čuditi, ako je nekoč velel orakel, naj se pozove iz Lezba pevec, da zaduší punt, ki se je bii vnel v Lakedajmoni. Solon je bil ganil s petjem neke elegije razdražene svoje someščane, da so odpravili neko zeló nepravično postavo, in Empedokel je bajè sè svojim petjem nečega razljučenega mladenča tako vpo-kojil, da ni storil namenjenega umora. O vid je zatorej mogel po pravici peti : „Enervant animos citharae, lotosque liraeque". ,,Vzburjeno dušo krote piščalka in citre in iira.u Nebrojno primer bi še lahko navajali, a narastla se nam je uže itak tvarina, zatorej omenjajmo le še neka-terih. Znano je, kako je F rider i ka Vélicega po Hubertsburgskem pomirji ganil veličastni ,,Te Deum laudamus", kako je angleški kralj Gregor I. Čuvši to zahvalno pesem podpisal amnestijo, o kateri sicer ni hotel čuti besede, in o Napoleonu I. se bere, da ga je slavna pevkinja Katalani omečila do solz« Jako zanimiva je dalje zgodba škofa Theodulfa Orlean-skega, katerega je bil Ludovik Pobožni obsodil na vse življenje v ječo. V zapori je zložil krasno duhovno pesem ,,Gloria, laus et honor tibi Christe, redemp-tor", ter jo je pel sè srčnim glasom, ko je na cvetno nedeljo knez šel mimo; to pa ga je tako presunilo , da je skofa oprostil. Poleg te čudotvorne moči ima muzika še to posebno svojstvo, da namreč čioveka lahko z a z i b l j e vspanje. To moremo opazovati uže pri otrocih, katere vspavajo pesternje sè svojim tihim petjem. Sicer morebiti muzika sama ob sebi nima tega svojstva, vendar je gotovo, da prijetno petje nekako préči delavnost čutov in miri duh, zato se nervi bolj sprejemljivi za spanec. Tako vsaj uči skušnja. Me cen je po besedah Seneke dolgo iskal pomoci proti sanjam, a še le muzika ga je ozdravila. Starejši zdravniki kar resno priporocajo muziko v pomoč, kedar kdo ne more spati — in morebiti ne po krivici. O Karolu IX. se govori, kako so mu po strašni Jernejevi noči morali dečki pevati, da je mogel zaspati, kar se sicer ni zgodilo. Morebiti je s tem svojstvom muzike in pet ja v zvezi tudi vpliv v verskem in nravnem oziru, blezu tako vsaj se je izrazil Melanchthon. rekoč, da prav ona pripravlja dušo za spoznavanje božjih stvari. Vsakako delà cerkvena božja služba silovit vtis, ako se zdru* žuje s petjem in igro instrumentov. Sploh nam ni mogoče, določnejše označiti učinkov muzike, nego z besedami nečega angleškega pisatelja, kateri pravi, ,,da ona odvraća našo pozornost in naša Čuvstva od našega ne-popolnega zemeljskega stanu, nas povzdigne v premiš-ljevanje nadzemeljskih stvari in popolnosti Večnega bitja, vžiga v nas sveti ogenj, vzbuja spoštovanje in ljubezen ter pripravlja dušo na božji glas.'* Muzika v obče blažeč vpliva na člověka. Plemenita, vzvišena umeteljnost je v najširjem pomenu. Ona podaja nam najboljšo in najČistejšo zabavo, nje vtisi so nežni; ona zmerno bodri dušo in je naša najljubša sprem-ljevalka v žalosti in veselji. Muzika naj bolj poživlja vtrujene dušné mocí in je vez družbinskemu nagnenju* Naša srca povzdiga kvišku proti nebu, kjer je izvor najčistejše harmonije, kateri pospešuje edinost in mir. Ako ona ima v roči oljčno vejo, hodi pred njo mir, vodi jo prijateljstvo, veselje jej stopa ob strani, edinost za njo in okrog in okrog jej hité naproti pridobljena srca. Mnogovrstne novice. * V brambo planike (Edelweiss). Dobro znana je krasna cvetlica, ki po visocih planinah raste in jej je ime planika, tudi „očino zeljše" (Edelweiss); le predobro znano je pa tudi to, da te planinske lepotice kmalu ne bo več ne v Švajci, pa tudi pri nas na Gorenjskem ne, če bodo grabeži tako neusmiljeno po nj ej segali, kakor segajo zdaj, ko prekrasno to rast* linico, namesti da bi le nje cvetke odtrgali ali odrezali, kar celo s koreninami rujejo iz zemlje in tako na njeni materni zemlji nje zarod pokončujejo. Temu presilnemu roparstvu v okom priti, je vlada v kantonu Bernu v Švajci oštro prepovedala prodaj planike s koreninami4 in dovoljuje le dorasli cvetlici samo cvetke odrezati. Kdor se pregreši zoper to prepoved, ga zadene kazen od 6 do 50 frankov. — To je prav, in želeti je, da enaka prepoved, ki jo imajo v svobodni Svajci, bi se vpeljala tudi pri nas povsod, kjer se pod prêt-vezo beraštva tako neusmiljeno s koreninami pokončuje planike. Naš Triglav in naši drugi velikani na Gorenjskem bodo kmalu oropani prekrasne planike, če je vsako leto v celih korbah s koreninicami izruvane na prodaj pride v Bled in okolico njeno, kjer poleti meščani radi vživajo planinski zrak in krasno cvetlico radi kupuje]o * Število prebivalcev v deželah avsirijskih. Stati-st čna osrednja komisija je dala na svetio skupne šte-vilke iz poslednjega ljudskega štetja. Prebivalcev šteje dunajsko mesto 726.105, — brez Dunaja dolnja Avstrija 1 milijon in 602.916, — gornja Avstrija 760.879, — Solnograško 163.566, — Štajarsko 1 milijon 212.367, — Koroško 348.670, — Kranjsko 481.176, - Trst in okolica 144.437, — Goriško z Gradiško 210.241, — Istra 295.854, - Tirolsko 805.326, — Predarelsko 107.364, — Česko 5 milijonov in 557.134, — Moravsko 2 milijona in 151.619, — Šlezko 565.772, — Galicija 5 milijonov in 953.170, — Bukovina 569.599, — Dalmacija 474.489. Vse imenovane dežele skup 22 milijonov in 130.648. V teh številih ni vojakov vštetib. 186 V Gorici 6. junija. — V naši nadškofiji je navada, da, kedar se deli sakrament s v. birme, gredó nadškof od birmanca do birraanca po cerkvi, letos so naš prevzvišeni knez zarad starosti prvikrat pred oltarjem šedé biřmovali. Bilo je včeraj samo dopoldne v prvostolni cerkvi 600 otrok birmanih ; še nikdar se ni bir-mavanje tako pozno (še le ob 27-i uri popoludne) kon-dalo. Popoldne in danes pa ni bilo veliko birmancev. — Tudi v 1. volilnem razredu sta i z voljena v mestno ótarešinstvo kompromisovca (gg. Viib. vitez Kitter in dr. Perko); nasprotna stranka („Independente" jo imenuje „narodno-liberalno ť) je dosegla le oko li 50 glasov. — Za popravo samostanskega vrta na Kostanjevici, ki se je predlanskim zarad prevelike moče pogreznil, podařil je pres v. cesar 500 gold. — Na mesto prof. Alpi-a je přišel za kornega vika-rija v prvostolnico g. Karol Baubela, dosedaj ka-tehet pri Uršulinaricah. — To je spet veselje za stare in mlade otroke v Gorici, da „arlekin" in „fakanapa" uganjata od sabote sem svoje burke v Reccardinovem marionetnem gl e dis či. Ker so „deske , ki imajo svet pomeniti", prav meni nasproti, imel bom lepo — mnogokrat neljubo — priliko, pečati se z raznoterimi tihimi studijami. Prem 2. junija. — Včeraj popoludne ob 3/4 na šesto uro vžgalo8eje bilo gospodarsko poslopje Jožeta Ziberna, po domače Zarmana h. štev. 21 v Celjah, al ogenj razširii se je v četrti uri še čez osem drugih poslopij tako, da so zgorela Jožetu Vičiču, Matevžinu h. štev. 8, Antonu Kirnu, Merkozicu h. štev. 9, in Jakobu Kirnu, Ulčarju, h. štev. 11 samo gospodarska poslopja, Mihaelu Gustinčiču, Juratu h. štev. 7 Jožetu Kirnu, Piškovcu h. štev. 10 in prvo imenovanemu h. štev. 21 pa hiše z gospodarskimi poslopji vred. Krito bilo je vse s slamo. Ko je ogenj nastal, ni bilo v eeli vasi razen nekoliko žensk, starih betežnikov obojega spola in pa otrok skoraj nobenega člověka doma, ker je bilo vse delà zmožno po svojih opravilih na polju in drugod. K sreči bil je sam Bog prinesel dva žandarja ravno pred ognjem iz Podgrada (Castelnuovo) v Celje. Ta dva vrla možaka znesla in otela sta iz dveh hiš bila vse škrinje in drugo, kar se je v hitrici dalo Njuni imeni ste: Josip Otava, vodja, in pa Ignacij Vodopivec. Ko so ljudjé od vseh krajev prihiteli, vzdrževala sta strogi red pri gašenji. Hvala jima! Tudi domači gospodje žandarji bili so iz nad 2 uri oddaljene Bistrice na kraj ognja prišli, a tedaj bila je uže vsa nevarnost po večjem minula. Zavarovani so vsi pogorelci: pet v Gradcu, a eden pa pri „Slaviji" za nekolike zneske. Potrebni so vsi podpore, a med njimi ima pa Ulčar skoraj gotovo največjo škodo, ker mu je pogorelo tudi veliko vinske posode in druzega orodja. Naj bi se paĆ kaj blagih dobrotnikov našlo v podporo onesrečenim! Huda je res: lansko leto toča, predlanskim druge vremenske uime, a sedaj pa še ogenj ! Skoda vsa ceni se na do 6000 gold. Ogenj so zapalili li otroci. Rant. Iz Škofje Loke 5. jun. (Ponovljena prošnja o mojem travniskem moČilu.) V ,,Novicahu št. 43. in 46. lanskega leta sem svoje močilo za travnike naznanil, pa dozdaj sta se še le dva za to oglasila. 28. decembra lanskega leta sem na poziv bI. centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani močilo in pa popis tega stroja izročil, da bi ga si. močvirski odbor presodil, a dozdaj niso „Novice" nobene razsoje razglasile, zato prosim pospeševalce kmetijstva, naj pri dej o moja močila v delovanji pogledat, da se z lastnimi očmi prepričajo o nezmerni koristi tega stroja, o katerem lahko rečem, če bi vsak stroj le 10 centov vsako leto mrve več prinesel, se bo po takem na Kranjskem čez tristo tisoč centov vsako leto mrve več nakosilo. Zato ponavljam prošnjo , naj bi vsaj nekateri duhovnir učitelji in umni kmetovalci to močilo in mrvo na trávníku prišli ogledat. Vsacemu, kdor bo moje močilo za koristno spoznal in ima pripraven kraj, rad sam vse vrediti hočem. S. Kosmač. Novomesto 5. junija. (Iz naše podružnice kmetijske.) Pri kmetijski podružnici naši se je ustanovil poseben odsek za ubrambo vsakovrstnih trtnih bolezni zlasti one, ki jo učiniti zamore trtna uš. Ud je odseka sot Ogulin Anton kot predsednik, Der gane Anton in pa Kas te lie Franjo stařeji. Odsek je poseben od-delek kmetijske podružnica novomeške, on mora poro-Čati periodično enkrat v rnesecu od 1. maja do zadnjega oktobra, v posebnih slućajih pa izvanredno o svojem delovanji kmetijski podružnici , deluje pa samostoino v svojem delokrogu ; na vzunaj zastopa ga njegov predsednik. Nalog odseku prvi je ta, da ubrani vinske trte vsakovrstnih trtnih bolezni, zlasti mora paziti pa na to, da ne zatroai se v naše vinograde trtna uš, da podučuje posestnike vinogradov v tem, kako se spoznajo trtne bolezni sploh, kako ravnati s trtami po trtni uši pokon-čanimi in kako temu mrčesu v okom priti. — Odsek začel je svoje delovanje prve dni t. m. Dr. Albin Poznik, Anton Derganc, načelnik podružnice. tajnik. Iz Gojzda pri Kamniku. — Pri volitvi županstva dne t. m. je bil za župana izvoljen Simen Kladnik iz Zagarjevega, — zasvetovalca sta bila pa izbrana Lovro Urh iz Gojzda in Martin Repanšek iz Kališ. Iz Vinjega Vrha pri Črnomlju. - Pri volitvi županstva 22. dne u. m. bil je za župana izbran Lovro Skala iz Vinjega Vrha, — za svetovalca bila sta pa izvoljena Valentin Malnerič iz Krope in Janez Klemenčič iz Stránské Vasi. Iz Litijskega okraja. — Zadnji čas bile SO v našem okraji tri volitve obcinskega starešinstva. Izvoljeni bili so v V e 1 i k i L o k i' za župana Josip Svet iz Vélike Loke, — za svetovalca pa Andrej Slana iz Male Loke in Andrej Marinčic iz Žalne ; —na M ulja vi za župana Josip Spendal iz Polja, — za svetovalca pa Janez Zajc iz Muljave in Josip Erjavc iz Vélikih Gumpolj ; — v Praprečah za župana Franc Smoiič iz spodnjih Pra-preč za župana, — za svetovalca pa Janez Gore in Franc Jarm , oba iz spodnjih Prapreč, in pri volitvi v Križni Vasi za župana Janez Erjavec iz Križne Vasi, — za svetovalca pa Anton Zupančič iz Zavrtač in Janez Erjavec iz Križne Vasi. Iz Ljubljane. — Mirno porazumljenje med stran-kami se zadnji čas povsod v Avstriji čedalje bolj raz-prostira. ludi v Ljubljani se je zdaj, ko imamo na čelu deželne vlade velečastitega gosp. A. Wink 1er ja, zgodilo, kar poprej nismo doživeli veliko let ne, namreč to, da v mestnem odboru narodni stranki nasprotna većina je vendar za podžupana enoglasno (le dva ne-poboljšljiva nasprotnika, katerih imeni vsak lahko ugane? sta prazna volilna lista oddala), volila narodnega trgovca g. Fr. Fortuno po kompromisu, po katerem, kakor sli-šimo, bode o volitvi predsedstva za trgovinsko in obrtnijsko zbornico narodna većina volila za pod-predsednika možá nasprotne stranke. Tako porazumljenje , ki ne oškoduje narodnih naših pravic, gotovo dobro dé vsacemu, kdor v neprestanem strankarskem boji ne išče blagra deželnega in državnega, in gotova bode to tudi dober vtis naredilo na Dunaji, kjer se se-danje ministerstvo čedalje bolj utrjuje sè svojim blagim načelom: „vsacemu narodu svoje!" — ( V seji mestnega zbora 3. dne t. m.) se je po novih mestnih volitvah vršila volitev podžupana in 187 raznih odsekov. Za podžupana je bil — vsled dogovora odbornikov narodne stranke z odborniki ustavo-verne stranke (dva volilna lista sta bila brez imena) — enoglasno za podžupana voljen trgovec gosp. Franc Fortuna. V tej seji je bilo sklenjeno, da se ima pri mestni policiji nastaviti četovodja (policajwachtmei- ster) s plačo 500 gold. Dr. Zarnik in Regali sta uasve- tovala, naj bi se policaji pomnožili vsa] za 4 može, kar pa ni obveljalo. Pasji davek bode povišan od 1. januarija leta 1882. na 4 gold., dr. Zarnik je v namen, da bi se zmanjšalo število psov, nasvetoval 7 gold., kar ni bilo sprejeto. Lasnik in Regali sta naavetovala, naj bi bili psi, ki so za stražo pri samotnih hišah, davka prosti; to je obveljalo. — (Zbornica trgovinska in obrtnijska) razpisuje volitev predsednika in podpredsednika na 10. dne t. m. (v petek) popoludne ob 6. uri v magistratovi dvorani ter vabi odbornike v doticao sejo. — (Družba kmetijska) je une dni poslala si. zbornici poslancev prošnjo, naj se potegne za to, da se naši mlinarji in kmetovalci (to je, mlinarji in kmetovalci avstrijski) rešijo novih nadlóg, v katere jih spravlja to, da sila veliko tuje moke posebno iz Nem-éije dohaja brez colnine v Avstrijo, ta tuja vvožnja pa spodriva domaćo moko, in ker mlinarji domaćega blaga ne morejo prodati, zao staja tudi domaćim kmetov alce m njihov pridelek žita, tako pa je škoda mli- narjev sklenjena s škodo kmetovalcev. Pa še drug uda-rec avstrijskim mlinarjem žuga od nernškega državnega kancelarja Bismarka, kajti ta prisrcni „prijatelj" Av-strije predlaga zdaj nemškemu „Bundesrathu", naj se colnina za tujo moko, ki se v Nemčijo vpelje, povikša na 3 marke. Po takem je vsi avstrijsko-ogerski moki pot zap rta v Nemčijo, in kaj bode posledica temu? — kaj neki kot to, da bodo O gr i s svojo moko, katere so dozdaj veliko spečali v Nemčijo, planili v naše {avstrijske) dežele in tù zatirali našo kupčijo. Cez vse to pa pride še to, da nemška moka sme brez cola v naše cesarstvo. Tako so naši (avstrijski) mlinarji — in po njih naši kmetovalci, ki žito prideiujejo, od dveh strani v hudi stiski! Z ozirom na vse to je naša družba kmetijska, pozvana od „skupščine avstrijskih mlinarjev na Dunaji*4 vložila peticijo si. zbornici poslancev , naj 1) delà na to , da se t o 1 i k o š n a colnina, kolikoršna je nemška, zavvožnjotuje rnoke po-bira na vseh avstrijsko-ogerskih mejah, in 2) naj se odstranij o tište tarife na železnici, po katerih ogerski mlinarji svojo moko cenejše vozijo v avstrijske dežele. — (Iz seje mocvirskega odbora 27. maja.) Vdeležilo se je te seje, kateri je předsedo val g. Peruzzi, 15 udov in deželnega odbora namestnik g. Dežman. — Predsednik poroča, da so inženirji: Vilh. Plenkner, Viktor Domaževski, Ferd. Klemenčič, Ivan pl. Podhagski in Gabriel Vicentini ponudbe izročili za preiskavo in za izvršite v crteža o zboljšanji mocvirja. C. kr. deželna vlada je ponudbe poslala si. ministerstvu kmetijstva, katero ima pravico, pripravnega inženirja izbrati. — Po tem je přišel v razpravo odpis si. ministerstva kmetijstva o onem važnem vprašanji: je li jez v Udmatu odtoku močvirskih vodá škodljiv ali ne? Po mnenji ministerstva ovira Udmatski jez odtok na močvirje do-tekajoČih vodá ter je zato vspešnemu obdelovanju škodljiv; zato naj se podere, vendar pa dotični fabriki toliko odloga za to dovoli, da med tem časom more stroje premeniti. Po obširni razpravi ministerskega odpisa, pri kateri so gospodje Dežman, mestni župan Lašan in pa odbornik gosp. Stedry za obstanek jezů se potezovali, odbornik Borštnik pa jim nasproti krepko ugovarjal, trdeč, da je skrajni čas, da se odstrani škodljivi jez, je obveljal z veliko večino sklep, da se osu- šenju mocvirja škodljivi Udmatski jez podere, da pa naj se dá po8estniku 3 mesece obroka, da potrebne premembe napravi. — Razdelitev močvirja v 14 razglednih okrájev, katerim bodo izvoljeni načelniki ali komisarji, je bila enoglasno sprejeta. Predlog za poúk močvirskih čuvaj e v, katerih naj se za poskušnjo na vsaki strani Ljubljanice po troje nastavi, je bil po dolgi debati sprejet. Bila sta dva predloga: eden je na to meril, da bi ču-vaji samo pregledavali močvirje ter pogreške in napake naznanjevali, — drugi predlog pa je zahteval, da čuvaji tudi vse manjše zavpreke v grabnih in na potih odstra-nijo, da torej ogledujejo in ob enem delajo. Obveljal je ta predlog. — O trebljenji Ižice je bil predsed-nikov predlog s tem sprejet, da se v trebljenje tega vodotoča 1000 gold, iz letošnjega naklada plača. — Konečno se je enoglasno sklenilo, da se prošnja do deželne cenilne komisije naredi, v kateri naj se temeljito dokaže, da je močvirski svet skozi in skozi najmanj za en razred previsoko vcenjen. — Ostale točke dnevnega reda obravnavale se bodo v prihodnji seji. - — (O potovanji v Rim) poroča zadnja ,,Danica", da je iz Kranjskega gotovo odmenjenih 5 duhovnov in tudi kakih Ônedubovnov, nekaj drugih se še pričakuje. Ker je pa čas potovanja uže prav blizo in je v Rimu treba oskrbeti došlim gostom stanovanja, zato naj se vsi Slovenci, ki se hočejo udeležiti tega jako imenit-nega potovanja, do 10. dne t. m. oglasijo pri g. prostu dr. Jarcu, predsedniku katol. društva v Ljubljani, ki je z dotičnim hrvatskim odborom v dogovoru. — Iz Zagreba pa se naznanja, da za potnike v Rim bode avstrijsko Lojdovo parobrodarsko društvo za 50 odstotkov potnino znižalo, državna ogerska železnica za 30 odstotkov, in enako tudi c. kr. parobrodarstvo po Donovi in Savi. To pa za čas od 14. rožn. do 15. mal. srp. Za potovanje po Laškem se bodo dobivale po raz-mérno nizki ceni okrožne listnice (Rundreise-Billete), in v Rimu bo dovoljno število stanovanj, nekaj brezplač-nih, nekaj za nizko ceno. Premožniši bodo dobivali prav pripravno stanovanje in hrano po dvakrat za 7 do 8 frankov na dan. Ako bode romarjev iz nižjih verst, se jim bode dobilo stanovanje in hrana za nizko ceno. Potreba pa bi bilo, da se do 15. rožnika oglasé — Kakor rimski časnik „Diritto" poroca, je biskup Strossmayr telegrafično naznanil papežu, da slovanski romarji pri-dejo zadnje dni tega meseca v Rim. Ob enem objavlja biskup Strossmayr, da so romarji rimski uže nabrali 160.000 gold., katere o prihodu v Rim sv. Očetu po-klonijo. V Vatikanu se delajo uže priprave za sprejem slovanskih popotnikov. — Kanonika gosp. pl. Frid. Premersteina je cesar imenoval za ,,nerezidencijalnega kanonika" nad-škofije Olomuške na Moravském. Ime tega kanonikata znači menda to, da dotični kanonik ni vezan na kako odločeno mesto, kjer bi moral stanovati. Kakor slišimo, sta dva taka Olomuška kanonikata, katerih dohodki pa neki niso tako obilni, kakor tistih kanonikov, ki so pravi udje konzistorija Olomuškega. — Kozlerjev ,,Zemljevid zemlje slovenske" se dobiva v Matičini pisarni po 80 kraje. Ker je odboru Matičinemu od več strani došlo vprašanje, ali ni iz za-puščine gosp. Petra Kozlerja še njegov „ze mije vid" dobiti, je odbor se obrnil do gospé vdove nepozablji-vega nam rodoljuba, ki je unidan Matici izročila iz-tiskov. — Oče rajncega gosp. Jurčiča, 81 letni starček, je, kakor ,,Slov. Narod" poroča, 4. dne t. m. na Muljavi umrl; velika žalost za svojim sinom je kolikor toliko pripomogla k smrti očetovi. 188 Gosp. Josip N o 11 i, slavni operni pevec, ki je, ohrani m kakor so Novice" poročale, z entuzijastično pohvalo ljeni sveta in da bodo vsi avstrijski Darodi nemot pel v O de 3 i, in je uni mesec tudi Ma^jarom v peštan- dobro volj skem gledališči v italijanski operi zeló dopadel, je na od časa do uživali njega dobrote, kajti vse vlade razodevaj na mirni poti resiti vprašanja, ki utegnej poti v Milano za par ani přišel v Ljubljano, čvrst na zdravji in vesel na duhu. Iz Prag prihajati na dan." Danes v sredo popolud sarjevic Rudolf in cesarjevičinja Stefanij prideta ce- v pa za zdravj olj J** M VVlttUlj« Y Pragu; ne bo nameravanega sveča- Novićar iz domaćih tujih dezei. Dunaj marljivem delovanj Po več ko polletnem trudapoinem in Je t. m. zbornica poslan se pria. Predsednik dr. Smolka je končai zborovanj nostnega sprejema. Zvečer (danes) je osvečava mesta jutri v četertek dopoludne je predstava duhovščine plemstva, vojakov, deželnega odbora, mestnega odb uradnikov, društev itd. : v petek dopoludne se bodo zvečer r y y v.. Ul uoi^ » nu. , y pctciv uupuiuu sprejemali darovi cesarskima gostoma poklonj z v y da bi po daljem oddihu poslanci okrep se J na Du vrnili pehi letcšojega zboro vanja sme vlada popolnem zadovol) i • • ^ * ^ /Vk - • # biti ? ne dá se tajiti y da Je Paaffejevemu ministerstvu vreća res jako je svečanostna predst boto zvečer pa je gledališ strelišči 7 gledališka v gledališču nemškem, v eo- predstava v narodnem v nedeljo slovesno streljanje na mestnem mila. Vlada je naslonj sedanj tera vrat na nos preveč od nje, in na konservativno većino stan popolno poznajoč — ne tirj ? ka Hrvatsko na tako je vsaka, če tudi Nov/1 da je Zagreb Včeraj je došel „Nar, telegram iz Budapešta, ki veselo novico donaša dinje nje vojašk g s civilno Hr težavna reč primeroma gladko razmotala 7 elej brez hudeg boj akoravno ne z zagrizenimi protivmki vlade vatsko do jedne točke rešeno in bode prav kmalu s ker neki ni nobenih in zborove večine. Dovoljen je proračun (budget), do gnana je vravnava zemljiškega davka. Naajati se Je cesarskim manifestom razglašeno , načelnih zaprek več. Ogersko. Iz Budapešt da ta postava ne bo le trden temelj daljnemu bol jemu razvitku kmetijstva, marveč tudi vir, iz katerega bodo přitakali pripomočki, da se bodo dohodki in stroški državni vendar enkrat prav vredili evim prestolnim govorom, ki obeta dne t. m. je bilo m svetá za casa y končano 3letno zborovanje ogerskeg No > pa tudi d smejo dovoljni biti z delom svojih po krvavih ne bodo vršile Nove volitev poslancev bodo viharne y brez kakor navadno pri Magjarih, se tudi te y slancev. Pač so dobili res nekoliko novih davk teh ne od sovražnikov, marveč od svojih prijatelje1 so s težkim srcem přivolili to, o čemer so spoznali y ne more drug biti pa ki da Pri tem pa so dosegli marsikaj y y èesar se od nobene drugačne vlade nadjati ni bilo. Res da nikakor niso spolnj > se vse opravicene po Za spominek velečast. tržaško-koperskega škofa dr. jerneja Legata so še dalje darovali : y v se bo treba mnogo storiti za pravi Gosp. Warto, duh. pomoćnik v Trstu slancev in narodov duševni in materijalni razvoj narodov, al marsikaj se je vendar uže storilo — kakor so „Novice" uže sproti po ročale, sklenj znižana je pristojbina o premaknenj je namreč postava zoper oderuštvo ^^m _ - H ! m*- JE H ^m 1 » ■ % 1 * * 7) 77 7 doigov na zemlj 77 ravno tako za hrauilnice in posojevalnice, o tem bijenih dolž 7 V • 1 ecih kako se zabrani nepošteno ravnanje nikov — in marsikaj druzega še, kar bo vsem narodom 77 77 v prid. namreč Čehi so dobili, na kar bodo gotovo ponosni Jož. Omers, duh. pom. v Trstu Jožef Župan, duh. pomočnik v Tomaju....... Miha Debeljak, duh. pomoćnik v Trstu....... Jožef Zeme, kurát v Trstu Jurij Jan, dekan in župnik v 7 Dolini J to je česko vseučilišče, s katerim je pa tudi načelo dejansko potrjeno, gre ravnopravnost njegovega jezika da vsacemu narodu Kaj pa naši na- temu prej nabranih 2 gold. 2 „ — kr. 77 3 „ 77 10 „ 2 „ 77 77 10 „ 7* 29 gold. 277 „ — kr. 50 „ protniki? Ti gredó domov politično in moralno vsi i * j • i i • i _ '^î _ ___i • ; ~ ~ ; Skupaj 306 gold. 50 kr pobit med jJUUllJ^ LUUU O^boj la^iu TWJV/Ulj awjUi V/ niti ne sledů ne tirů ni. Ta stranka, ki se je prej sama azdvoj 7 kajt o 77 zedinjeni stranki imenovala „državna Popravek. V zadnjem listu ,,Novic" na prvi strani v stranka, je prišla popoluem na članku zarad tobakoreje namesto: „da si vlada pridrži pra- kant, ko je komaj dve leti, kar je začela vladi zobe vico samoprodaje soli" kazati. Hotela je upogniti vlado in državo, zdaj je pa samoprodaje tobaka." sama razbita in pokop 7 beri : 77 da si vlada pridrži pravico kratka: narodi smejo zadovoljni biti z državno zbornico, ki bode v jeseni zopet začela svoje delovanje in s pomočjo njej prijazne vlade se lotila vseh onih nálog, ki so še izvršiti, da postanejo Žitna cena avstrijski narodi zadovoljni in po tej zadovoljnosti dr žava krepk s p ô s k o v Ljubljani 4. junija 1881. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 10 kr če- dne t. m. minister oO kr Tudi zborovanje zborni ravno ni dovršila svojih nalog, je Taaffe po naročilu cesarjevem odložil do jeseni. Vesel vtisek po vsem cesarstvu je v govoru . t. m. sklenil zbo- 10 gold. 3 kr turšice 5 gold. 53 kr banaške 8oršice 7 gold V f rzi 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold 8 kr Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov v presvitlega cesarja, s katerim je rovanje ogerskeg a zbora, naredil tisti oddelek katerem pravi, da so sedan je vnanje (evropske) razmere takošne, da je upanje popolno upravičeno, da se Odgovorni vrednik: AIoJzl îiajer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj