Domoljub v Cjubifani, 5. tebruarfa 1936 ^ - £e/o 49 • S te v. 6 Kako je z izdajo blagajniških zapiskov (bonov) Dobivamo razna vprašanja, ali bo sedaj kaj bolje na denarnem trgu, ko je finančni minister izdal uredbo o blagajniških zapisih ali kot kratko pravimo »bonih«, 2. januarja letos je res izšla uredba osrednje vlade, ki govori o izdaji blagajniških zapisov v znesku 500 milijonov dinarjev. Minister za finance je pooblaščen, da sme »radi poživitve narodnega gospodarstva« z izplačilom prejšnjih državnih obveznosti in radi okrepitve blagajniške gotovine glavne državne b'agajne izdali v državi blagajniške »zapise- do gori označenega zneska, V uredbi je določeno, da se ti blagajniški zapfsi izdajo ali na prinosnika ali tudi na ime, dolčeno je. kaki kosi se bodo izdali in da bo višino obrestne mere predpisal finančni minister. Čas vpisa blagajniških zapisov in rok izplačila odredi minister za finance. Blagajniški zapisi, izdani na postavi te uredbe, so oproščeni vseh državnih in samoupravnih davščin. Ti zapisi uživajo pupi-larno varnost in jih morejo sprejemati državne in samoupravne blagajne za varščino po njih imenski vrednosti. To je v glavnem vsebina uredbe, Ce preberemo to vsebino, je jasno, da so ti blagajniški zapisi samo neki način, kako država vzame posojilo od svojih državljanov. Kmet vzame posojilo na zadolžnico ali na menico. Država pa vzame navadno posojilo zi dolgo dobo itn izda za to posebne obveznice, ki jih ljudje 'kupijo in od katerih potem država vsako leto jplačuje obresti. Vsako leto nekaj teh obveznic tudi izplača. Tako posojilo je na dolgo dobo Cc se hoče zadolžiti država na kratko dobo, vzame posojilo pri kakem državnem de- narnem zavodu ali pa se posluži takih blagajniških zapisov, o kakršnih govori ta uredba, in ki jih misli potem v krajši dobi plačati. Finančni minister torej računa, da bo dobil na ta način posojilo za državo, za državno blagajno. Predvsem misli, kot označuje tudi besedilo uredbe, da bo s tem plača! stare dolgove. Marsikak podjetnik n. pr je državi kaj prodal ali zanjo izvršil kako delo, pa mu je država ostala dolžna. Minister mu bo sedaj ' plačal s takimi blagajniškimi zapisi, tako da bo ta podjetnik vsaj nekaj obresti dobil, če že ne dobi gotovine. Računa pa finančni minister tudi s tem: V velikih bankah, ki so morale iti pod zaščito, se nabira nekaj novega denarja. Banke ga ne morejo in ne smejo raz-posoditi na dolgo dobo. ni pa takih posojilo-| jemalcev, ki bi rabili denar samo za par mesecev. Bankam leži ta denar skoro brez obresti. Zato misli minister za finance, da bodo j take banke rade posodile državi denar na . take blagajniške zapise. Na denarni trg torej ne bo nikakega no-| vega denarja. Denarni zavodi ne bodo mogli nič več izplačevati vlagateljem, kot so mogli doslej. Vrednost dinarja se s tem ne bo prav nič izpremenila. Vsa pričakovanja nekaterih ljudi, da ti zapisi pomenijo nov denar, da pomenijo zvišanje obtoka denarja, da pomenijo, kot pravimo sedaj, nekako inflacijo, so prazna. Tudi s kmetskimi dolgovi ti boni nimajo nikake zveze. Ves pomen te stvari je v tem, da je finančni minister dolgove, ki jih ima i država, do neke mere preložil z enega rame-• na na drugo. Siruna, ki it do poje Kaj je pač danes bolj pogostega kot milo matije nad hudimi časi, ki so nas obiskali? tes, vedno so bili hudi čast, tako je pač člo-esko življenje. Včasih je hujše, včasih pa olj milo — da ne rečemo dobro. Da se časi Preminjajo, to vsakdo lahko vidi. Pred nekaj ' tu še ni tako dolgo, šest, sedem let n nekaj več morebiti, je bilo v tem ozira vse nigače. Ni bilo pomanjkanja pri nas, brez-'-eliiost je bila le izjema, prodalo se je to in 11 naravnost sijajno. Kmet je kar lepo živel, j "iu je še letina navrgla svoje. Boljši časi ' 11,1 "i p0 njih se nam loži. Toda, če pogle-"".' da"nšnje slabe čase in nekdanje boljše ' 1,1 sežeino nekoliko globlje, bomo more- biti odkrili marsikaj ne samo zanimivega, marveč tudi koristnega, poučnega, celo očitu-jočega. Velja posebno za življenje na kmetih, j Brez dvoma je treba takoj na začetku | ugotoviti neko dejstvo, ki je sicer bridko in i resnično, vendar ga pa marsikdo ne bo priznal. Treba je samo prav iskreno in odkritosrčno pogledati nekoliki) nazaj v svoje življenje. Takrat, kajne, se nam je dobro godilo. Pa se morebiti tega niti zavedali nismo. Ali smo se ali se nismo, to je končno postranskega pomena, važna je le ugotovitev in to je obenem tudi tisto dejstvo: pomehkužili smo se. Dovolj smo imeli in smo se preohjedli. Ne rečem, da nismo gledali nikamor naprej, da nismo kdaj kaj nesli v hranilnico, da nismo zbirali zakladov za slabše čase, ki bi utegnili priti. Pomehkužili smo se pa tiste čase, posebno na kmetih, to si kar odkrito priznajmo. Samo nekaj dejstev: Naši očetje so nosili platnene hlače. Lanu so nasejali, pozimi trli in predli, — danes moraš iti v mesto kupovat drago sukno, čeprav le Tivarjevo. Dalje: Danes ne ločiš več dekle in gospodične, delavke in uradnice in kmečka dekleta nosijo klobuko. Saj v tem nazadnje ni nič hudega, vendar pa jasno priča, da je za vsem tem nekaj drugega. Dekle, ki je naredilo trgovsko šolo, ne bo šlo v trgovino za prodajaiko, ne, uradnica hoče biti! In razlika pri mizi: Danes mora biti ob nedeljah in praznikih za nekoliko večjo družino vsaj poldrugo kilo mesa, ki ga kmet gre kupit k mesarju. In tako dalje. To je samo nekaj dejstev, ki glasno pričajo, da smo čudovito razvajeni kakor gosnoski otrok. Odkod to, je povsem jasno: To je dediščina tistih let. ko smo si to lahko brez škode dovolili. Silne težko je pa seveda tukaj kaj odnehati, to je seveda spet razumljivo. Nekako navadi se človek, zašel je na nek tir, naprej bi še šel, nazaj ne za nobeno ceno. In tako nam je še mnogo tega ostalo iz tistih let in danes se ne moremo več otresti te navlake. Morebiti sine takrat naredili veliki greh: Pozabili in popustili smo nekje zadaj skromnost, ki je sicer nam Slovencem še do nedavna bila lastna, a danes o tem ne moremo več govoriti. Skromnost je lepa čednost, tudi koristna. Je pa z njo takole: Kdor jo zadovoljno jn hote sprejme, temu je lepa in koristna, kdor jo pa mora sprejeti s silo, temu pa ni več niti čednost, niti mu ni lepa, še manj seveda koristna, marveč ga vedno udari kot šiba, katere udarci bridko skele. Hočem povedati tole: Ce bi mi svoje čase bolj skromno živeli, bi nam tudi današnji dnevi ne bili tako trdi; ker smo se pa pomehkužili in smo danes tako rekoč prisiljeni v skromnost, je ta skromnost le šiba, ki nas tepe vsak dan huje. To je gotovo hud očitek in morebiti se bo temu ali onemu zdel le preoster. Vendar pa, če čisto trezno premislimo, bomo v tem našli morebiti bogato zrno resnice. Ni s tem rečeno, da je povsod tako, po vseh družinah, po vseh stanovih in slojih. Mnogokje, posebno na kmetih, kjer so se razmere v par letih postavile na glavo, bi pa našli veliko kričečih primer. Tudi na kmetih ne povsod in ne v enaki meri, vendar pa ob resnem premisleku in ob nekoliko natančnejšem spraševanju vesti, bomo morali marsikaj priznati. Ko danes obupno stegujemo roke na vse strani, da bi se rešili, ko poskušamo na vse načine, kako bi si pomagali, prav pogosto pre-zremo preprosto pot, ki bi bila za marsiki ga rešilna. Vrnimo se nazaj k naši skromnosti! I' Rdeči raj časopis. Torej naši marksisti ne sodijo i prijateljev iz tega in onega sveta. Kaj vem? Naši komunisti so hudi, ker se jih tu pa tatu spcniuinio tudi v »Domoljubu«. Nimajo prav, zakaj vedeti bi morali, da naš list nikakor ne more odobravati njihovega popolnega brezbožnega svetovnega nazora. Saši marksisti, posebno listi iz delavskih vrst, napačno presojajo obseg trpečih stanov. Oni mislijo, da stradajo dandanes samo ročni (manualni) delavci: kmetje, delavci, mornarji. Dobro poznamo prve, druge iu tretje, saj so naši očetje in naši hranitelji. Veliko je njihovo siromaštvo. Vendar poznamo tudi tiste, ki jih ubija meščanska revščina in moderno su-ženstvo, ki so brez hiše, pregnani in nezaposleni. Poznamo tudi tiste, ki s par skromnimi dnevnimi dinarji polagoma ubijajo svojo družino. ker ne zaslužijo zadosti za njo. Med njimi je tudi precej šolanih ljudi, ki imajo komaj za živež, kaj še za obleko in strokovno kuji go in pravično, kadar zatrjujejo, da trpe pomanjkanje samo ročni delavci. Danes stradajo vsi stanovi, razen redkih bogatih poedincev. Naši marksisti niso samo nadvse delavni t hujskanju k stanovski borbi, temveč ozna-njujejo po naših krajih tudi svoj brezbožni -kulturni* program*. Znauo je, da > rdeči brat-ri- |»o nekaterih deželih ovirajo poštene meščane pri vršitvi verskih dolžnosti. Svoje otroke in svoje žene pretepajo in preganjajo, če \rše verske dolžnosti. To so tisti, ki rušijo vaške kapelice, mečejo po tleh sv. razpela in svete podobe. To so tisti, ki delajo v cerkvi nemir in kade cigarete, ki ob nedeljah love po zakotnih krčmah uove žrtve in jih silijo, da polože komunistično prisego. To so tisti kričači, ki tako ognjevito predavajo o Marksu, Eneelsu in Darvinu in trdijo, da človek izhaja iz opice. To so tisti, ki ob nedeljah prirejajo izlete iz mest v bližnje kraje. Tam predavajo o marksizmu in svoje komunistične govore zavrže s plesi, s pijančevanjem, ^ norčevanjem iz sv. obredov in molitev. In taki ljudje nam obljubljajo »rdeči raj«, ki naj mu je podlaga ugrabitev vse zasebne imovine, podržavljen]« obrti, industrije in Gotovo a tem ne bomo rešili brezposelnosti, ne bomo utešili gladu predmestij, rešimo pa lahko marsikaj. K tisti skromnosti, k tisti kmetski preprostotsti se moramo vrniti, kot smo jo nekoč imeli, pa smo jo zavrgli. Naj se % modo peča tisti, ki se s čim drugim nima. Življenje se ponavlja, moda tudi. Platnena obleka, moška in ženska, je spet v modi. Le modemi bodimo tukaj, kar se da! Vse pa seveda ne bo šlo i modo, treba se bo marsičemu .enostavno odreči. To je pa druga struna, ki včasih nekoliko bolj trdo zapoje, a njena pesem ne bo grenka, če bomo zaigrali sami. Grenkejša bo, če nam jo bo življenje samo zaigralo. Vso smo kakor nekoliko zastrupljeni s tisto življenjsko .lagodnostjo. Pa se niti ne zavedamo, da je lu jedro našega tarnanja, naših slabih časov in da moramo pri izboljšavami" začeK prav tukaj, šele potem bodo imele kak smisel razne dobrodelne, gospodarske ali kakršnekoli naprave, ki naj bi nam skovale nov čas sreče in blaginje. Skromnost, skromnost. — a zanjo je pač treba biti najprej človek. ki se zave, da samega sebe, ki se zaveda, da mu življenje ue nudi samo pravice, ampak «nu daje tudi dolžnosti. T kmetijstva, rušenje vseh cerkva, zaplemba cerkvene imovine, razporoka, svobodno spolno uživanje itd. Istočasno ko marksist farizejsko obsoja surovo silo fašizma, pa je on, oziroma so njegovi učitelji na vzhodu bolj nasilni, kot deset fašizmov skupaj. Komunisti so se že izkazali v Kusiji, kjer so po ujih lastnem priznanju pomorili več stotisoč kmetov samo zato, ker so se uprli zaplenitvi zemlje. Ko si je na licu mesta v boljševiški Rusiji ogledal vse grozot« največjega nasilstva v dvajsetem stoletju, j« Ossend(/vsky napisal knjigo »Ljenin«, kjer trdi, da je komunizem antikrist naše dobe. Slovenski katoliški delavec, kmet in me. ščan! Vi ste sestavili del slovenskega naroda in zato je vaša sveta dolžno«!, da delujete na za boj med stanovi, ampak za vzajemno delo med njimi. Ne verujte boljševiSkiiu in mark-sističnini agentom, zakaj oni so plačani gro-bokopi naše vere in našega naroda. Rešitev nas vseh ni v boljševiški revoluciji, ampak v pošteni stanovski ureditvi države. Na življenja cesti i Stopal sem zamišljen in ne vem, kaj sem | že premišljeval. Ali našo preteklost ali bo- dočnost, ali sem se mudil pri Abesiucih doli v Afriki ali pri Japoncih tam v Aziji. Mogoče so mi vstajali v spomin podobe znancev iu lz zamišljenosti me predrami dokaj ostrn, groba beseda. Pogledam. Voznik je bil. V vseb mogočih jezikih zemlje, kar se jih je naučil v letih 1914—1018, je preklinjal cesto in blato na cesti, pa še konje povrhu, ker niso bili v stanu prepeljati ogromnega tovora. Seveda : On sam je pil in jedel na gorkem, konja sta milostno prejela po par perišč ovsa, potem pa čakala in prezebala in se dolgočasila, dokler — in ta dokler je bil dolg, zelo dolg — dokler se torej njemu ni zljubilo vstati. On je z lahkoto vihtel bič in še z večjo lahkoto vihte! orožje svojega jezika, konja sta bila pa trudna in premrla. Ostudna kletev ni hotela prenehati. Šel sem naprej. Spet vpitje, spet kreg in prepir. Glas pa je bil ženski. Ženska se je jezila najprvo nad prešiči, ker niso hoteli jesti, čeprav jim je skuhala najboljšo hrano. Komaj se je vihar nad prešiči polegel, že se je vlila nova ploha. Zdaj so pa nad otroci švigale strele iz jasnega in žveplo iz pekla naj bi jih podušilo. Vozili so se z vozičkom po cesti, voziček v razposajenosti prevrnili in najmlajši med njimi je padel v blato. Zato tak vrišč. Predme pa je stopilo veliko vprašanje: Ali more iz takih otrok vzrasti kaj dobrega? Kje berejo grozdje s trnja in smokve z osata? Se sem naletel tisti dan pastirja na paši. Živina mu Je ušia v škodo; seveda po njegovi lastni nerodnosti. Ampak on ni bil seveda nič kriv. Živina mora sama vedeti, kaj je naše in kaj je sosedovo. In ker ni vedela, naj prejme batine in spremljajo naj jih izbrane in krepko besede najbolj kosmate kletvine. Kajpak! To mora biti! Saj tudi kaša brez ocvirkov ni dobra... Srečal sem malo naprej elegantnega gospoda. Vse je kazalo, da je mestnega poko-lenja in spada v red turistov, če ne pa v red letoviščarjev. Gotovo pa med tiste, ki se ču-tijo poklicane, da prinašajo našim krajem ea- Zadovoijni m le, kadar eScbfo ;n poceni kupite! Radi tega se uglasilo pri nakupu blaaa za ženske in moške obleke ln dragih polrebaisin svilnatih rut in ISerp pri ' mm Msčik-u LJUBLJANA. Lingarjeva ulita Tam bod«t«! dobro !b eviioM poatreienl ^ d o ve najbolj pristne izobrazbe. Izpotaknil se je. Korenina je bila kriva njegove nesreče. Nad njo in nad drevjem je divjala njegova jeza. Pa kako I O, to so bile besede! Nak! -ne bo jih zapisalo moje pero, ker tako izo-brazbo že vnaprej hvaležno odklanjani. In na še eno seui naletel. Od daleč se je slišalo vpitje Otroški glasovi. Šolarčki. Zravsali in skavsali ho se med seboj. Požuril sem se. Nepričakovano sem jim prišel za brtiel. S kletvijo so jo ubirali kar po notah. Prav kakor so vajeni z doma ali pa kakor so se naučili pri druščini, v katero redno zahajajo. Očenaš jim ne gre tako gladko. — Stopil sem mednje. Nekateri so zbežali, drugi so obstali in — »Hvaljen Jezusi — Hvaljen Jezus! -Hvaljen Jezus!« je prihajalo sunkoma in počasi na dan. Hvaljen Jezus! Kako pak! Preje tako. zdaj pa tako. Ali nekateri ljudje res nič no mislijo, kaj govore?! Zamislim sem se... Vsevprek kolne, vse Je prekleto. Kaj nam bo to prineslo dobrega? Ali nismo vsi kakor en mož poklicani; Na boj posirovelosti! Na boj, na boj! Dr. Maček in komunisti Za dr. Mačka se oglasa v Sloveniji precej izrazitih bivših javnih in sedaj skritih komunistov. Tudi med učiteljstvom je nekaj takih, posebno med onimi, ki so prišli tam prek«. Zato bo dotične, najnovejše »Mačkove komuniste« gotovo zanimalo, kaj pravi vodilelj hrvatskega naroda o boljševikih. Te dni je dr. Maček izjavil: Mi smo kmečki narod, kmet pa niti ai, niti ne more biti komunist. Pri nas so komunisti razna dobro plačana gospoda ter tu in tam tudi dijaki, ki slabo razumejo že sani komunizem, kaj šele narod in njegove potrebe. Hrvatski kmečki narod bo znal tudi poskuse komunistov, da bi ribarili v kalnem, odbiti f svojim zdravim pojmovanjem življenja in p«1' vega družabnega reda. Kmet, ki veruje v Bo 8a, se ne more vezati na materialistični nauk brezverskega komunizma. Kmet, ki poz« vrednost zemlje in v njo vloženega truda, P° ana tudi vso nemogočnost komunističnih naukov. Seveda se ne more reči, da bi bil današnji družabni red dober. V njem je poln« pomanjkljivosti in zla, ki ga je treba zdraviti. Toda pot za to zdravljenje ni komunizem, marveč isdrava, na kmetstvo kot gredico naroda naslonjena družba. Pogrebni sprevod po londonskih ulicah. 150 mor narjev vozi lafeto, na kateri počiva krsta s kraljevini truplom. Kralji gredo /a pogrebom. V prvi vrsti od leve na desno korakajo: kralj Karol romunski, kralj r J i r"i' predsednik francoske republike l.ebrun. — V drugi vrsti od leve na desno korakata kralj Leopold belgijski in kralj Boris bolg arski. — V tretji vrsti od leve na desno korakajo: prestolonaslednik Humbert italijanski, princ rege nt Pavel jugoslovanski in prestolonaslednik Gustav Adolf švedski. katoliške akcije učiteljem naše mladine. Dolžnost učiteljev je, da iz zaupane jim mladine ustvarjajo, vzgajajo in grade nove člane svojega naroda, prizadevajoč si, da napravijo iz njih ljudi, ki bodo kar največ podobni največjemu vzoru Jezusu Kristusu. Učitelj mladine, nad vse pošten, znača-jen, poln nesebične ljubezni do svojega naroda, prežet z globoko vero v Boga, v vsakem pogledu neoporečnega življenja, se bo vedno zavedal, da šola ni tovarna, a učenci niso stroji, ki jih tovarna izdeluje. Vsak učencc ima drugačno naravo, drugačne posebnosti in sposobnosti ter drugačno domačo vzgojo. Zato mora učitelj pri vsakem učencu posvetiti posebno skrb njegovemu napredku in pri vsakem gojencu uporabljati poseben način dela. Vendar vse delo učitelja mora biti usmerjeno 0 Habsburžanih zadnja čase mnogo govore. Gotovi ljudje na Dunaju bi jih zapet radi spravili na prestol. Na sliki vidimo zadnjo avstrijiko cesarico Cito in njenega sina Otona, ki jia hočejo spraviti na prestol Temeljni stebri V začetku letošnjega šolskega leta so se zbrali učitelji vseh dunajskih osnovnih šol v cerkvi sv. Štefana, kjer je na njih željo opravil službo božjo kardinal-nadškof dr. Innitzer. Med sv. mašo je imel kardinal na učiteljstvo primeren nagovor. Najprej je govornik pohvali sklep učiteljstva, da novo šolsko leto prične s toplo molitvijo h Bogu. Govoreč o nalogah učiteljstva v krščanski državi, je rekel dr. In-zer ludi sledeče: člo t'115 Kristus ic največji vzor vsakemu J" vzor mora biti vedno pred očmi Naročajte in čitajte naše katoliške 'p »Slovenca«, »Domoljuba« in Bogoljub««! - V vsako katoliško "išo katoliški časopis! k enemu samemu cilju — k največjemu vzoru, k Jezusu Kristusu. Šola oblikuje značaje in zato se mora vsak učitelj vživeti v dušo vsakega posameznega otroka, ki mu je v šoli zaupan. Vsak učitelj mora biti v prvi vrsti nesebičen. Sebičnost je največja ovira pri vzgoji mladine. Učitelj, poln sebičnosti, ne trpi spoštovanja tretje osebe poleg sebe. Tak učitelj izoblikuje poverjeno mu mladino na temelju lastnega jaza in pozablja, da je naš najvišji vzgojni ideal in cilj — Jezus Krislus. Samo tisti učitelj je dober vzgojitelj, ki je prežet z duhom največje odgovornosti napram Bogu, napram narodni zajednici, napram staršem zaupane mu mladine in tudi napram sami tej mladini. V katoliški državi ,bi morali biti učitelji osnovnih šol temeljni stebri veličastne zgradbe Katoliške akcije. KAJ JE NOVEGA 60 letnica škoia tir. Srebrniča V nedeljo, na Svečnico, je dopolnil kr.-ki čkof dr. Srebrnič 00 let svojega življenja. Rojen je bil 2. februarja 1876 v Solkanu pri Gorici. — Življenje škofa dr. Srebrniča je polno dela ta Boga in narod. Ko je prišel na otok Krk je bil takorekoč brez mladih duhovnikov. Razen dveh »o vsi dnšni pastirji njegove male škofije dovršili svoje učenje že pred svetovno vojno. Vendar škof ni obupal. Molil je in zbiral darove ter pošiljal mlade fante v razna semenišča. Od leta 1931 do danes je itnei škof Sre-brnič že 13 novomašnikov. Dvajset bogoslov-tev pa se izpopolnjuje na raznih šolah. .-škof dr. Srebraič je posvetil vse moči tudi proslavi sv. Evharistije. On je predsednik odbora za evharistične kongrese v naši državi. Svoji duhovščini piše, da ni popoln dušni pastir, ki ne dela na polju katoliške akcije. Po njegovi zaslugi je svoj čas na Krku bujno cvetela orlovska organizacija, zdaj pa z brezpri-'jieruo požrtvovalnostjo ustanavlja v svoji ško- fiji »Križarje*, ki naj po njegovi zamisli ohranijo mladino Bogu in narodu. Ni še čas, da pišemo o odličnem, veleza-služnem in velevainem postopanju krškega škofa za časa minulih režimov v naši državi. O tem bo govorila zgodovina. Škof Srebrnič s samo njemu lastno odločnostjo povsod brani resnico, brani svobodo svojega naroda, bole ga krivice, ki jih morajo trpeti njegovi verniki. Vendar on bolečine ne skriva v svojem srcu. ampak junaško bodri svojo čredo in zaktinja prizadete, naj prenehajo delati krivice in popravijo, kar so slabega storili. Med drugim je velika njegova borba za nravstvenost v naših obmorskih kopališčih. škofu dr. Srebrniču ob šestdesetletnici čestitamo tudi vsi katoliški Slovenci, saj je on poleg vsega drugega, naše slovenske gore list. Čestita mu tudi naše uredništvo in vzklika: Ptevzvišeui, Bog Vas živi še mnogo let v blagor Cerkve, vere, Hrvatov in Slovencev in vse naše lepe države! Pred Sremi leti Dne '28. januarja 1036 so potekla tri leta, odkar je ua vrata ljubljanskega Marijanišča potikal policijski komisar Matutinovič ter za-atavil sedanjemu notranjemu inistru g. dr. Korošcu, ki je bil tiste dni ravno v Marijanišču, znano vprašanje, ali je en povzročitelj izjave, o kateri se je tudi toliko govorilo. Ko mu je dr. Korošec odgovoril, da o takih stvareh ne govori niti z drugimi, tem manj i njim, je komisar izjavil, da je vesel tega odgovora, ker mu ni treba ničesar naprej ukrepati. Matutinovič je izročil nato g. dr. Korošcu odlok, v katerem je bilo napisano, da je g. dr. Korošec obsojen na 20 dni zapora in na izgon v Vrnja-čko Banjo. G. dr. Korošec bi se moral odpe- ljati z brzoviakom ob 8 zvečer. Medlem pa se je za stvar že izvedelo po mestu in na kolodvor so začele prihajati trume ljudi, posebno mladine. Iz previdnosti in bojazni obenem so zato visoki gospodje sklenili, naj se brzovlak ustavi v Zalogu in naj g. dr. Korošec vstopi v vlak šele v Zalogu. Ker pa sme strojevodja ustaviti vlak v nepredpisanih postajališčih --in Zalog za brzovlake ni postajališče — le, če dobi nalog od ininstrstva, je strojevodja v Ljubljani pred odhodojn vlaka izjavil, da vlaka ne bo ustavil, šele ko je prevzela odgovornost za ustavitev- vlaka v Zalogu ljubljauska železniška direkcija in ko se je s strojem peljal eden vodilnih uradnikov železniškega rav- Planinka zdravilni čaj napravljen je po starem in prsizkulenem predpisu iz naibolisih planinskih zdravilnih zeliič. Gotovo je_že mnogim znano, da se morajo človeškemu telesu »latti spomladi potom naravnega zdiavijenja dovajati takine »novi, ki telo očistijo razpadkov in kri obnovijo. Da opravite to kri osvežujoč« in kri čistilno zdravljenje z naibol) zdravimi, nainaravnejSimi sredstvi, pijte kri osvežujoči in kri čistilni Planinka čaj Bahovec, ki je preizkusen za nai-uspei >e)iega. ' Mnogoletne izkušnje namreč potrjujejo, da se Planinka čaj radi svoje sestave in radi zdravilnih snovi zeliič z uspehom lahko uporabi pri nastoonih boleznih: pri zaprtju, pri slabi prebavi, pri napenjanju telesa vsled črevesnih plinov, pri slabotnem delovanju črevesja pri ttZt-V Ž0'6a E", Ž0l'nem kamnu' Pri hemoroidih, fijjih t (prekomerni debelosti), pri raznih kožnih boleznih (tvorih, kopnvastem opatm, ■zpuSčajih, mozoljih, otfrcih itd,) pri poapnenju žil (arteriosklerozi). Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec z» ~l'Jm P°. paket«, ki vsebuie samo tedaj pravi Planinka čaj, ako je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana ki Vam brezplačno poSlje vzorec in poučno knjižico. H. S. <1. at34, 11.213 od 211. i. 85., 10. VII. .14. PIAMINKA 0A3 i uateljstva, je strojevodja vlak v Zalogu usta. ' vil. Ko je prišel brzovlak v Zalog, je tam ž9 čakal nanj g. dr. Korošec — seveda v spremstvu komisarja. Hilo je v Zaiogu tudi več mi. nistrovih prijateljev, med njimi tudi sedanji minister dr. Krek, ki pa so mogli govoriti z njim le v prisotnosti tajnih policistov. Nato odpeljal vlak proti jugu v internacijo njega, ki danes po treh letih rešuje v enem od najvažnejših ministrstev, kar se rešiti Se da Cene krznu so poskočile Dne 27. in 28. januarja se je vršila v Ljubljani licitacija krzna. Kljub temu, da je letošnja mila zima za kakovost krzna nepo-voljna, so vendar bile kože primeroma prav dobre, kar je pripisovati snegu, ki je zapadel v decembru. Blaga ni veliko na trgu, saj je lov roparic brez snega težak. Zanimanje za krzno je bilo večje kot lansko leto. Tudi inozemstvo letos še lii prenatrpano z blagom Na VINO pristu i in poceni dobite pri Certtraim vmarnt v Ljubljani licitaciji izdraženo blago je šlo večinoma v Nemčijo, pa tudi v Avstrijo. Italijo, Češkoslovaško, Poljsko in Francijo. Cene krznu so napram onim lanskega leta znalno poskočile. Za prvovrstno blago so bile dosežene sledeče ceno (v oklepajih so naznačene cene lanskoletne licitacije v januarju): Lisice gorske Din 128- 170 (124 -150), lisice poljske Din 122^135 (120) lisice posebne, komadi Din 200 (180), kune zlatice Din 690—850 (500—620). Kune zlatice, posebni komadi Din 900. kune belice Din 500—300 (450—520). dihurji Din 80—100 (60—90), polhi Din 2 (brez zanimanja), bele podla«ice Din 20, divje mačke Din 70 (brez z imanja). vidre Din 300—SMO (380), veverice zimske Din 6 (6.50), divji zajci zimski Din 7 (3.85), divji zajci jesenski 1.50 (1.—), srno Din 10 (10), jazbeci Din 113—120 (58—61). Prihodnja dražba bo dne 9 .marca 1936. Mami teče iz vrata hrt V Buč j i vasi je izvršila posestnica Marija Ostere na grozovit način samomor. Pokojnim je bolehala že dalje časa na živcih. Zadnje čase je postala čisto zmedena. Domišljala si je, da ima neozdravljivo bolezen v želodcu. Poskušala je vsa mogoča zdravila, ker pa i« bila bolezen le v njeni domišljiji, ni vse nič pomagalo ter je bilo teh bolezni Simdalje več. Ze večkrat je dejala, da si bo končala življenje, če ne bo boljše iu domači so se resno bali, da bo kaj takega res izvršila ter so na njo posebej pazili. Te dni pa je bil mož r. večjimi otroki zaposlen pri živini v hlevu, žena pa je ostalo s svojo 4-letno hčerkico suma v sobi. Naenkrat je mali otrok otrok pritekel k očetu z glasnim krikom ter povedal, da mami iz vrata strašno teče kri. Mož je pribite! ter našel ženo že v zadnjih zdihljajih. Izrabila je moževo odsotnost, poiskala njegovo britev, ter si prerezala vrat. V nekaj minutah je izdihnila zaradi izkrvavitve. Zapušča moža in pet otrok, starih od 4 do 15 let. OSEBNE VESTI d Jubilej zagrebškega nadškofa. Dne 16. februarja vsa zagrebška nadškofija slovesno proslavi dvojni jubilej hrvatskega metropolita in zagrebškega nadškofa dr. Ani. Bauerja: 80 letnico rojstva ln 25 letnico škofovania. Priprave za to proslavo in za veliko akademijo, ki bo v dvorani zagrebškega veleaejma, vodi centrala Katoliške akcije, kulturna in narodna društva pa so osnovala meddruštveni odbor, ki se tudi pridno pripravlja, da bi bila proslava čimbolj slovesna iu veličastna. d Za novega ravnatelja državnih ieles-nlc t Ljubljani je imenovan dr. F&tur. Za načelnika splošnega oddelka pri generalni direkciji drž, železnic pa je nameščen dr, Ivan Kavčič. d 80 letnico tvojega življenj« je obhajal te dni v Mariboru Jožef Verbajnšek, oče lendavskega kateheta. d Duhovniški vestnih, Za apostolskega preglednika škofijskih duhovskih in malih semenišč v Jugoslaviji je bil za I. 1936 imenovan od svete stolice monsig. dr. Josip Ujčič, univ. profesor v Ljubljani. — Za dekana sta bila imenovana dek. upravitelja Franc Bratu-šek, duh. svetnik ln župnik v Svetinjah, za dekanijo Val. Nedeljaj in Viktor Lurtder, duh. svetovalec in župnik v Kozjem, za dekanijo Kozje. Umeščen je bil Friderik Strnad, provi-zor v Podčetrtku, kot župnik istotam, d 25 ict i« ittjmlkuie ▼ Grahovem pri Cerknici dekan g. We$ter Alojzij. Na mnoga leta! DOMAČE NOVICE d Novi banovinski svet se sestane v Ljubljani dne 17. februarja 1936 ob 10 dopoldne. Obravnavali bodo proračun za leto 1936-37. d Važno za tiste, ki kupujejo stavbni; parcele. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša: Opetovano se ponavljajo slučaji, da smatrajo kupci vsako kupljeno zemljišče že za gradilišče (stavbni svet). Meatno poglavarstvo opozarja kupce gradilišč v njih lastnem interesu, da nastane gradilišče v smislu gradbenega zakona šele takrat, ko ga občina kot takega proglasi; slednje pa se zgodi praviloma le ob priliki odobrenja parcelacije. Kupec naj zato predvsem zahteva od prodajalca vpogled v pravilno opremljeni in odobreni parcelačni načrt in parcelacijski odlok, iz katerega razvidi, da-li kupuje res gradilišče ali pa samo navadno zemljišče. Mestno poglavarstvo v ostalem v parcelačuih odlokih tudi »talno zahteva, da se parcelačni pogoji od strani prodajalca pokažejo in priobčijo vsakemu kupcu, da slednji točno izve, v koliko in kako kupljeno gradilišče lahko izrabi v gradbene namene. d V bolnišnicah bo samo tretji razred. Minister za socialno poiitniko Cvetkovič je s svojim odlokom z dne 31. januarja odredil, da pričenši s 1. aprilom 1936 v vseh državnih Zapeka, »•normalno razkrajanj« i« prlmjenj« v preseli« po vporabi naravne bolnišnicah, izvzemši bolnišnice za duševne in živčne bolezni, ukineta i. in II. bolniški razred, tako da bo v vseh samo III. razred. d V kaznilnici v Požarsvcn je timrl na dosmrtno ječo obsojeni Svetozar Lukič, ki je po 63 dneh stradanja sicer prekinil svojo gladovno stavko, vendar ga zdravniki niso mogli več rešiti. d Zaradi ipijonaie je bil od drž. sodišča za zaščito države v Belgradu obsojen na deset let težke ječe avstrijski državljan trgovec Moritz Spitzer iz Gradca. d 70 milijonov dinarjev j« potrebnih za dobro ureditev skoro 100 let starega ljubljanskega glavnega kolodvora po načrtu inž. Stanka Dimnika. d Žalolgrs divjega lovca. Na mariborskem glavnem kolodvoru je te dni stražnik ustavil neznanega moškega, ki je imel pri sebi lovsko puško. Ko ga je vprašal za orožnim listom, se je izkazalo, da ga mož nima. Zaradi tega je stražnik neznancu napovedal aretacijo in ga odvedel na policijo. Tata to pri preiskavi našli pri možu še dva revolverja in ugotovili, da je aretiranec 52 letni vmičar Ferdinand Majcenovič iz Frama, ki so ga ž« dolgo imeli na sumu kot prebrisanega lovskega tatu. Majcenoviča so zaprli v policijske zapore. Ko pa je drugo jutro stražnik odprl Majceno- ( 1., ko ta aredba ugasne. Obenem bodo davčn | uradi opozorili davčne obvezance na koristi i ki jo imajo od te uredbe in jih bodo pozvali ; da se je naj kar najbolj poslužijo, ker ta uredba v nobenem primeru ne bo podaljšana. Po preteku meseca februarja, to je po poteku veljave uredbe o teh olajšavah se bo začelo kar najstrožje izterjavanje starih dolgov is leta 1932, ki bodo do konca februarja ostali še neporavnani. d Trboveljski r' ( raznuje. Rudar piše; V sredi zime darji pa že tri dni tedensko prazn«!' .. j povešenimi glavami hodijo ostale mi na delo, nobenega veselja ni nik; ie večje revice so pa ženske, ki morajo is ti noč in dan, kaj bodo skuhale, Ko se je :tobru in novembru nekai več šihtov napra j -> si rudarji želeli, da bi vsaj tako ostal a te ankcije so tudi rudarja udarile, ker sm ->d sankcijami tudi v Italijo pošiljali o. vagonov premoga, 17. novembra, malo j polnočjo, smo naložili zadnjih 15 vagonu- ,e kaže, da bo letošnje leto eno najbolj a za naš rudniški kraj. d Važna prk .a mariborske trgov- ce. Par let so se mariborski trgovci potegovali za cenejši tok za razsvetljavo izložb, pa so naleteli pri prejšnji občinski upravi na greefce vode. ^ ""* *«> M. t« ur. Mkr. S-tar. 16*», T. H. vičeva celico, je na svoje začudenje našel Majcenoviča obešenega na žeiezni peči. Takoj poklicana komisija je ugotovila, da si je Majcenovič ponoči splete! iz cunj, ki jih je imel v čevljih, vrv, ter se nato z njo obesil na peč. d Redna skupščina Zdravaiike zbornic« za Slovenijo je bila 2. februirja. Izvolili so tudi nov odbor s predsednikom primarijem dr. Meršolom na čelu. d Slabo izpričevala* Samo v Južni Italiji so Se vozili po tako slabih cestah, kakor je eesta Ljubljana—Maribor—Št. Ilj, so izjavili udeleženci mednarodne zvezne vožnje iz Pa-lerra* v Monte Casle; zastopniku Tujskopro-metne zveze v St. Ilj«, predno so zapustili naše ozemlje. Za stanje te glavne mednarodne prometne žile pa tudi za š^sUetao p&ševa-nje bivših režimov — kaj slabo izpričevalo, d Konce« Mmrnrfa Olaj- šave za odplačilo starega davčnega blaga se ne bodo več podaljiaie. Davčni oddelek finančnega ministrstva js davčnim uradom naročil, da takoj na običajen načisa v vaseh in občinah opozore davčne obvezance, da se uredbe o izrednem popisu sorazmernega dela še n« *ap«ca, nakar se bodo odposlanci srbske izven- Najnovejši tip angleškega bojnegs letala. Bog >«. nad koga bodo Angleži tiče. tega tipa najpre; poslali. parlamentarne opozicije vrnili v Zagreb k na-- j daljnjim razgovorom. j Ni vsak dovolj dober, »Jugoslovanska pošla» (Sarajevo) piše, da je odbor sokoiske župe na izredni seji soglasno izključil iz Sokola kraljevine Jugoslavije bivšega bana primorske banovine in dolgoletnega predsednika Jadranske straže dr. Ivo Tartaglia, Izključitev so utemeljevali s tem, da društveno delovanje dr. Tartaglia nasprotuje sokolskim načelom. d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din. d Zopet na svobodi. Z odlokom notranje-ministrstva je bil puščen iz internacije g. Šerif Kosmič, dolgoletni sodelavec pokojnega St. Radiča. Prejšnji režimi so ga internirali v vas Volari (okraj Jajce), kjer je moral prebiti polnih pet let. Dr. Drag. Jalič pa je bil z odlokom notranjega ministrstva izpuščen iz internacije oz. bolnišnice v Vrnjački banji, kamor je bil kot interniranec poslan zaradi zdravljenja. d Več kot po! leta so jih pustni na stenah. Skoro po vseh državnih uradih drinske banovine, od uradov k. banske uprave pa do zadnje policijske stražnice, so do zadnjega časa visele velike slike bivšega bana in notranjega ministra Velje Popoviča, velikega Jevti-čevega zaveznika. Zdavnaj se je že poslovil od vseh častnih služb in vplivnih mest, slike so pa le še visele in plašile zbegane uradnike. Merodajni činitelji« so bili namreč trdno prepričani, da bo ta vlada samo Se ta mesec' na krmilu in so jih več kot pol leta pustili po stenah. Sedaj so pa izprevideli, da bo le treba s časom naprej in so jih odstranili s širokimi okvirji vred. Pravijo, da jih je kar cele voze. d Najprej volitve. Po sestanku voditeljev srbske demokratske in zemljoradniške stranke sta odpotovala v Zagreb dr, Gavrilovič in dr, Vlajič, da dosežeta sporazum z dr. Mačkom, istočasno pa poudarjajo nekateri zagrebški listi, da so najprej potrebne svobodne volitve, ker šele potem bi se vedelo, kdo je upravičen pogajati se v imenu srbskega na- Vlafrno - Ifladno. tedaj NIVEA-CREME Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim negovanjem z NIVEA. zopet mehka in nežna. Zato ie bolje preprečiti nego' lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo kožo dvakrat na dan natrite z NIVEA. NIVEA napravi Va«o kožo odporno in ohrani Vašo polt. NIVEA se ne da nadomestili, kajti samo NIVEA vsebuje EUCERIT, na čemur temelji njen edinstveni učinek. roda. NESREČE d Gorelo je v podstrešju Mahrove hiše na ljubljanskem Krekovem trgu. Škode je okrog 60.000 Din. Gasilci so nevarnost večjega požara hitro odstranili. d Pet kmetij je zopet uničil požar v Le-v'ču pri Slovenski Bistrici: Cernejškovo, Štic-•ovo, Gašparičevo, Stuparjevo in Trunkovo. d Gospodarsko poslopje je uničil požar Posestniku Ivanu Peterci v Dravljah pri Ljubljani. d 13 požarov je le bilo letošnje leto v Sibeniku. d Z vrelim mlekom se je polil po telesa dveletni Leopold Johan iz Javorja pri Slivnici v celjskem okraju. Fantek je podlegel [poškodbam. d Ko so doma spravili is kruSae pežl ;"«pcek pepel«, se je dveletni Grabnerjev r f ° 1Z St' Vida Pri Stični prtkobacal do ža-M-lt ter se Prevmil v pepel. — Mali - 0ražem, sin železniškega delavca iz uč, pa se je po];! z vr(>čo kavo ter po. nože- ~ Azirovič Imar, redov mitralje- ske čete 39. pp. v Celju, star 23 let, je 27. januarja padel z voza med konja in se močno poškodoval po glavi in levi nogi. — Ko je šel 14 letni pos. sin Zapušek Janez iz Št, Ruperla nad Laškim iz šole domov, mu je neki učenec vrgel kamen v desno oko. — Tominca Matevža, 67 letnega dninarja iz Žalca, je 27. januarja pri delu zabodel bik in ga poškodoval po spodnjem delu telesa. d Vrela voda je udarila črez posodo. V celjski kemični tovarni se je zgodila huda nesreča, katere žrtev so postali delavci: Tratnik Alojzij, 31 let star, doma iz Zagrada; Košir Martin, star 42 let, doma iz Dobrove, in Pod-lesnik Karel, star 50 let, doma z Dečkove ceste. Imenovani so v omenjenem času zlivali baker v vodo, voda, ki je bila vrela, je udarila čez posodo in so se vsi trije opekli po obeh nogah. d Skala se mu je zavalila na trebuh. V Lipalci pri Horjulu so cestar in trije delavci kopali gramoz. Naenkrat se je utrgala plast kamenja in se zavalila navzdol. Drugi ao se srečno rešili, Gabrovška Andreja je pa en kamen spodbil, da je padel in tisti hip se mu zavalila težka skala na trebuh ter ga tako hudo poškodovala, da je čez eno uro umrl. d Zopet nesreča v rudniku. Pred dvema dnevoma se je v rudniku Bokovičiču pri Konjiču dogodila težka rudniška nesreča. Na rudarje, ki so bili v rovu na delu, se je zrušila ogromna stena tn jih pokopala pod seboj. Zaradi hitre pomoči, ki so jo uvedle rudniške oblasti, so mogli rešiti večino delavcev, vendar je nesreča zahtevala kljub temu dve smrti, en rudar pa je težko ranjen. j d Vojaška patroaa se je razletela. V Ve- : liki Poljani je našel 14 letni Matja.žek Turner j staro nabito vojaško patrono. Radovednost ga j je gnala, da je skušal prodreti v skrivnosti : patrone ter je z noževo konico poskušal izlu- ! ščiti vžigalno kapico. Delal je to v hiši v kotu j z a mizo. Naenkrat se je razlegel pok in že je "Matjažek presunljivo zavpil na pomoč. Leva j dlan mu je bila vsa razcefrana in trije prsti j odtrgani, z obraza mu je lila kri iz neštetih j ran, ki so jih povzročili medeni drobci patron- j skega plašča, na trebuhu pa je imel strahovito j rano. Krogla u patrone mu je raztrgala drobovje. Umirajočega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu niso več raogli pomagati. Vsi, ki iscogo }i>itj in trtalso sede ta trpe vsi«;! tega prav pogosto srn trdi stoiki, naj piielo vsak dats ča5o naravne Frani«* grenke vode, ki se mor« poprej segreti. Davno preizkuiena Franz-Josef-ova voda se odlikuje po jvojera sigurnem učinku in priletni porab1' in se 0*1. rog. S. tir. 311174««. ALI STB ŽE PLAČALI NAROČNINO »DOMOLJUBA«? ZA d Na odprti nož je padel. Smrtno se je ponesrečil 47 letni viničar Ivan Zajšek z Majskega vrha pri Ptuju. Zajšek je v veselem razpoloženju z odprtim nožem v roki hodil ponoči po vinogradih in pri tem zašel v globok kolovoz, kjer je padel na odprti nož. Rezilo mu je šlo med rebra globoko v prsi, kar je povzročilo smrt. d Pred zidanico so našli umorjenega. V Mevojnicah, kake pol ure od Zabukovice, pri Celju, je stanoval v svoji zidanici v vinogradu prevžitkar 75 letni Avgust Golavšek. Te dni je javil njegov sin orožništvu, da so našli zjutraj očeta pred zidanico umorjenega. Obe roki je imel zvezani z žico na hrbtu, zamašena usta in prebito glavo. Po vseh okoliščinah sodeč gre za roparski umor, vendar podrobnosti še niso znane, d Krava je z rogom razparala trebuh 28 letni viničarki Mariji Potočnik v Radizelu pri Mariboru. d Pri sekanju drv je priletelo tnalo 7 glavo 36 letnemu delavcu Jožefu Vrhovniku v Ribnici na Pohorju. Je poškodbi podlegel. d Nož iu njegove zle posledice. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj obsodil 22-; letnega delavca Ivana Ofacija na eno leto I strogega zapora zaradi zločina hude telesne poškodbe, ker je 2. novembra lani v Novih Jaršah z nožem večkrat sunil Avgusta Roz-i mana in so bile poškodbe smrtno nevarne, j d Razne nezgode. V Veliki Dobravi pri j Stični se je ponesreči! 68 letni posestnik Franc : Škufca. Ko je podiral v gozdu drevesa, je pa-; dla nanj težka bukev ter mu zlomila levo no-: go. — 53 letna poljska dninarica Marija Lah i je doma v Malem Mengšu padla pred hišo tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Na državni meji pod Snežnikom je straža ob-strelila v levo stran telesa 20 letnega posest-nikovega sina Jožefa Trudna iz Podcerkve pri Starem trgu. — V Cerknici je cirkularka med delom odtrgala nekaj prstov na levi roki 16letnemu mizarskemu vajencu Jožetu Beletu. k Jugoslovanska knjigama v Ljubljani je izdala ponatis Stanko Premrlove I. zbirke mašnih pesmi z novim darovanjskim besedilom in sicer za mešani zbor. Napevi niso težki in kompozicije vse tako lepe, da ne ve mo. kateri bi dali prednost. Cerkven; zbori, ki jim je za resne cerkvene, pn tem vendar ljudsko čuteče napove, bodo takoj naročili zhirko, saj stane parlilura samo 16 dinarjev, glasovi pa so po 5 Din /VOH GROBOVI d l mrla jc- ' po dolgi in zelo je c roj. 1'rttie, ' bila doiira mati Vel. Rahli, župnija Kopanj, mučni bolezni Uršula Z a-starosti 75 let. Pokojna je otrokom in je bilo vse njeno življenje postlano s trpljenjem. Odliko-, ala se je posebno v ljubezni do revežev. Vsakdo je dobii prenočišče pod gostoljubno streho. Bog ji bodi obilen plačnik! Njeni duši večni mir in pokoj! d Naj misli, kdor slepoto ljubi sveti .. . V Mostah je umri Komidar, posestnik in gostilničar. — V Mariboru je izdihnil Josip \V lavšek, sodni uradnik \ p. — V Zeltwegn v Avstriji je odšla v večnost Marija Pire roj. Veranič, vdova po nadučitelju — V bolnišnici v Zagrebu je zapustil solzno dolino senator in veleindustrijalec iz Siska Peler Te-slič. — V Šmarju pri Jelšah so položili y grob 8o-letnega trgovca Ivana Loschnigga. — V Mariboru je untrla zasebniia Marija Marini. — V Gabrijelah je Bog poklical k .Sebi Jožico Simoiičič. -- V Begunjah pri Cerknici so djali v grob 25-letnega .Stanka Medena. — V Ljubljani so umrli: krojaški mojster Caser-uian. železniški upokojenec Franc Theuer-schuh. soproga gimn. ravnatelja v pok. Justina Požar roj. Tome, vdova sprevodnika Ka- tarina Dittmann, stavec v p. Maks Kepše, trgovec Anton Stacul in 8-4-letni železniški kurjač v p, Jurij Jezeršek. Naj počivajo v miru! Ob $trossmayerjevem dnevu Dne 4 februarja -lave vsako leto po vsej Ju-.-- »iaviji dan škofa J. J. Strossmaverja. Po vseh šolali in v tnuogih društvih govorijo o njem govore, v katerih pokojnega velikega Škofa neredko kažejo, če ne kot nasprotnika katoliške vere. pa vsaj kot nekakega puntarja pri katoliški Cerkvi, oziroma Njenemu vrhovnemu poglavarju, papežu. Vsi taki iti podobni zelo iiiaio poznajo resnično škofovo duhovno življenje, njegova prava načela in idealne težnje. Vse dosedanje znanstveno delo jasno dokazuje le zmoto gotovih liberalnih krogov, ki zlorabljajo velikega pokojnika v svoje grde protikatoliške namene. Zagrebški vseučiliški profesor dr. Ferdo Šilič. ki se ga ne more sumiti klerikalizma, saj je menda celo član framasonske lože, piše. da je bil Strossinayer vedno in povsod pravi sin Cerkve in katoliški škof, polu navdušenja in ljubezni do katoliške Cerkve in papeža. Znana je Strossmayerjeva izjava: : Usahne naj mi jezik in se posuši, ako kdaj izrečem besedo, ki bi okrnila pravice sv. stoiire in omrtve naj mi obe roki, ako kaj takega sploh kdaj mislim. Kakor Strossntaverjevo versko prepričanje. grdo izrabljajo neprijatelji katolištva in slovenstva tudi njegovo nacionalno mišljenje in politično gledanje, pozabljajoč, da so bile v Strossmayerjevi dobi na Hrvatskem povsem drugačne prilike kot so danes. Naj bo Strossmayerjevo načelo >Yse za vero in domovino« temelj boljše bodočnosti tudi za naš slovenski narod! G. Janezu v slovo Prav v dno duš« nas je farane Kosta- «kal priznanja in zahvale, ki pa se ni bal tudi žrtev in bojev. Človek in duhovnik •.(» bila v njem tako lepo spoiena, da (ia ie bila popolnost v človeku in duhovniku: obema ie bilo kraljestvo božie smernica za vse delo: pred oltarjem, pri Prosvetnem društvu, pn sestanku fantov in deklet. Vedrost in zave«t ter resnost poklica ie kar žarela žc iz njegovega obličja. Njegova preproita, pa tembolj prenrii->ah!4. z verskimi resnicami okrepljena beseda, ic pr -mknila v srca poslušalcev in rodila sadove, ki iik bomo znali cenili prav Sele po njegovem odhodu. Bil n:.m je misijonar Kot načelen mož je z veliko bojevitostjo čuval m branil krščanska in slovenska načela in ni popustil niti v času persekucij slovenstva in njegovih zagovornikov. Tudi on je moral na mtičeniško pot za svoja načela. Nai mu bo < tolažbo zavest, da je tudi njegovo mučeništvo rodilo zdrave sadove in da so njegovi sovražniki danes osramočeni in ponižani. —- Gospodu Janezu želimo pri njegovem težkem delu obilo uspehov, V tujino ga spremljajo tudi tople žebe naših naročnikov. saj zadnja leta skoro ni bilo številke »Domoljuba«, v kateri bi se on ne bil oglasil. Včasih ie pisal v -Belokranjskem kotičku«, potem je kroS-niaril novice v ..Zagrebški torbi«, nazadnje pa nam le odkrival zanimivosti iz -dolenjskih Benetk«. -Oospod Janez, hvala Vam in Bog naj vodi \'?.ša potal Napredovanje. A. vpraša čevljarskega vajen-če bo kmalu postal pomočnik. Vajenec: »Tako daleč pa še nisem napredoval; pač pa smem i« najmlajšega vajenca namlatiti in nabiti.« KazUem okusi. Prosjak stoji pred žganjarno i" modruje^ »Danes «i pa moram privoščiti šilce ,t» grenkega, da si vsaj malo osladim bridko življenje.. Dober mož, ,Kaj pa, če bi meni na ljubo opustil tobak?. _ No pa bom, t e b i na ljubo. Od.Nl bom kadil 6amo ,,bj n|( ljubo<, RAZGLED PO SVETU iiiiiinmin imunim imni iiiiu ihiiimi—hiubihmi—i n»> .............. i iiiuiimi «>»mmm»ii .»imunnim' «u«iii.mi Abesimsko-italijanska vojna Silno krvava je bila bitka na severnem bojišču pri Makali. Tako Italijani kot Abesincl poročajo o zmagi, vendar je gotovo, da ge Italijanom ni posrečilo prinesti obkoljeni posadki v Makali pomoč. Kako strašno je bilo klanje, te vidi tudi iz italijanskega poročila, ki priznava, da je padlo samo italijanskih oficirjev več kot petdeset. Italijanske žrtve morajo biti zelo velike, ker bi drugače ne poslali iz Italije zopet 18.000 novih vojakov Afriko. Da Italijanom na severu trda prede, je dokaz tudi to, da je italijansko povelj-(ivo skupini tujih poročevalcev najprej do-lilo, da obiščejo severno bojišče, po bitki pri Makali pa dovoljenje preklicalo, ker bi poročevalci najbrže preveč videli. Na severni fronti so začeli Abesinei z napadi v malih četah. Noč in dan vznemirjajo Italijane ia jim ne dajo počitka. Tako bojevanje se naziva gverilska vojna in so z njo Abesinei dosegli že mnogo uspehov. Na južni fronti Graziani z lahkoto prodira dalje, saj se mu nihče ne zoperstavlja. Njegove čete so po italijanskih poročilih prišle že več kot 400 km severno od mesta Dolo. General liraziani je prestavil svoj glavni štab ii Dolo v Negeli. \ nasprotju z italijanskimi poročili pa javljajo Abesinei veliko zmago ua severni fronti. Has Sejum in ras Kasa sta z močnimi I vojaškimi silami popolnoma uničila divizijo generala Diamandija iu takozvano divizijo 28. oktobra, ki se je pred kratkim zelo izka-tala v obrambi nekega sedla in ki je šef itali- janske vlade Mussollni zato poslal tudi brzojavne čestitke. Obe diviziji sta razbiti in sta ee morali v naglici umakniti daleč v ozadje. V teh krvavih bitkah je padlo 3000 Italijanov, okoli 4000 pa je ranjenih in mnogo od njih je ostalo na bojišču. Tudi vojni plen je zelo velik. Abesinei so zaplenili 30 poljskih topov, 175 strojnic, 2653 pušk, 18 tankov in ogromno množino municije ter mnogo hrane. Abesin-ske izgube znašajo 1200 mrtvih, medtem ko se za ranjence nič ne omenja. Najhujša bitka se je vodila tedaj, ko so Abesinei naskočili tri italijanske utrdbe. Tu so Abesinei z nožem v roki prisilili sovražnika, da se umakne iz utrdb in ga pregnali daleč nazaj. V teh borbah so se zlasti izkazali abesinski strelci tn pa oddelki, ki so upravljali s strojnicami, zakaj skoraj nobena krogla ni padla zastonj. Z južnega bojišča prihajajo vesti, da italijansko letalstvo neprestano bombardira. Eskadra za eskadro se dviga v zrak in ruši abesinske vasi iu mesta v ozadju ter prinaša smrt civilnemu prebivaltsvu. 0 sami borbi v okolici mesta Negeli pa se trdi, da je četam dedžasa Makonena uspelo ustaviti napredovanje italijanske armade proti mestu Vadavi. Nekatera poročila hočejo vedeti, da se Grazianijeva armada ua južni fronti že umika. Bilo kakor bilo, eno je gotovo: Zmagoslavno Irobentanje o velikem Grazianovem uspehu, je prenehalo tudi v italijanskih listik v Kaj zahtevajo Slovaki od Cehov Voditelj Slovakov prelat Hliuka je stavil ministrskemu predsedniku Hodži za sodelovanje Slovakov v vladi sledeče pogoje: 1. Ustanovitev posebnega ministrstva za Slovaško, Ce pa to ni mogoče, se morajo v vsakem ministrstvu ustanoviti posebni odseki BANKA BARUCH 91, Sue jttišer. Pariš (9«) Odpremi|a denar v lufjoslavlfo najhitreje In po oajboljSem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, HolandlJI in Luksem-burgu »prejemajo plečfla na naše fokovne račune. B8MHM Nn MtMI lirnx«ll'.. :,M7 ulmlilfini-g. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznica za Slovaško. 2. Sprememba zakona o preosno-vi državne uprave v toliko, da dobi slovaški deželni odbor pravico, da sam sprejema zakone o gotovih gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanjih. 8. Pravice slovaškega deželnega predsednika se razširijo tako, da bo imenovanje, napredovanje in prestavljanje uredništva na Slovaškem mogoče le z njegovim pristankom. 4. V državnem proračunu mora dobiti Slovaška Sorazmerno pravično udeležbo po odstotkih prebivalstva. 5. Državni uradniki delujoči na Slovaškem dobijo svoj posebni uradniški seznam. 6. Državne dobave se morajo sorazmerno pravično raztegniti tudi na Slovaško. 7. Država mora izvesti na Slovaškem večja javna dela, predvsem zgradba novih železnic in izboljšanja poljedelstva z raz-suševanjem močvirij, zavarovanjem potokov. Mlin v Pečeh Spisal Gustav Strniša Nadaljevanje 1 iblcklii sc ie in zamišljena zajtrkovala, nokor se ic opravilu in Slo k sinu-gospodarju. Ce ga ic našla samega, mu jc zaupala, da je Torka spet logovililn okoli mlina, jo jilašila in ji nagajala ter "ugnal« naposled nad njo silno Moro, ki jo je tlačilo m trpinčila Pcčovski ie samo resno kimal, nikoli ji ni ugovarjal, niti se z njo prerekal. In bila jc zado-Oovolina, ker jc bila prepričana, da ji sin verjame. II. Pe čovska babica ni nikoli mogla pozabili »voie devetdesellelne tašče, ki je umrla v Pc-« cii. I udi ona jc bila vsn oživljena, v prirodo skrivnostno nezaupljiva - lodn dobra in blaga <1115.1 Ko ic bila babica še mlada, ji je starka večkrat pripovedovala o tajnih močeh, ki tod vladajo in o prvem mlinarju, ki je poslovil pred stoletji 'voi prvi mlin v Pečeh, ko je bilo mesto Se leseno, obdano z visokim obzidjem: » 'uhovi pečin so mlinarju nagajali, ker jih je /motil v njih samoti in miru. Upirali so se rijego-vcm.u Početju, kar je podnevi sezidal, so mu po-l',-1 Porušili. Toda vztrajal je, ni sc dal prepla-P°khcal jc duhovna, ki je poslopje blagoslo->u. se preden jc bilo dodelano. Duhovi so raz-u aioii Je nadalje okoli mlina, a dotaknil se ga ni nince več. ic ml'"ar S' poslovil lesen jez, ki ga 7nra?n • i votls- 1,0 >e pridivjala prva nevilila. hmil Le Kamenitega, ki je krepko kljuboval vi-lJ\d? 80 »e valovi zaman zaletavali vonj. Mož ie zmogal in oatol. sili m? e mc""' do ic vse dobljeno, so se oglo-mcshani. ki ga niso marali, ker so bili pre- pričani, da jc čarodej, ker se jc naselil v samim mrkega prepada. Sele polagoma jih jc uveril, da je pošten mlinar, ki melje ljudem žilo, da si služi svoj kruh. Mlin je kmalu zaslovel in mlinar je jcl bogateli. Imel je mladega pomočnika Tadeja, krepkega fanta, ki jc vedno lazil za mesljankami Viepel si jc bil v glavo, da mora dobiti mcslno dekle za ženo. Eni je velik, močan, Sirokopleč fant z majhno otroško glavo in smehljajočimi sc rjavimi očmi, njegov zardeii obraz jc bil brez pravega izraza kakor obraz deteta Tadej jc bil ves zagledan v lesene hiše, v obzidje in v romantiko malega mesta, ki ga ie silno privlačevala, čeprav je bil le pristni krnel. In potem je srečal mestno krasotico 5rigilo in se zaljubil vanio. l e trikrat jo je videl, pa io ie že drzno ustavil no ulici in ii pričel zatrjevali svojo ljubezen Mladenka ga ic začudeno pogledala, se mu zaničljivo zasmeiala in pobegnila Tadej se ni dal ugnali v kozji rog. Kadar k bil prosi, jo jc mahnil v Mesto in stikal za svojo krasotico, ki se ga je zdaj bala in se ga ogibala. Mestni fantje so zvedeli in ga nekega večera napadli na ulici. Ni sc zbal. Ker ni imel orožja, je skočil na stran, si sirgal 7 ramen ogrnjeni suknjič in jcl z njim udrihati po dečkih, kakor po nadležnih muhah. Odpodi! jih je. le dva sta se divie zakadila vanj, pa jima te dni popra, da sta takoj obžalovala svoje početje, saj je vsak iztned njiju dobil lak sunek s pestjo v prsi, da je kar odletcl. Tadej se je spet mirno ogrnil in Sel dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Odslej so bili mestni mladeniči njegovi največji sovražniki, ki so se zakleli, da se bodo znosili nad njim. Pričeli so ga črniti pri Brigili, da je slabič, ki se vsakega boji in da so ga premlalili kakor snop slame. Dekle, ki se sploh ni brigalo zanj, jim jc vse verjelo in se je še sama norčevala z njega. Tadej je zvedel, stiskal pesti in klel. Hotel je govoriti z mladenko. Stikal je za njo po mestu in jo dobil, ko je govorila z drugim. To ga je razburilo, da je šel v krčmo, kjer je pil do nezavesti in je prikolovratil ves nesrečen v Peči. Ko ic bi! nekega večera spel v mestu, je prav tedaj nekdo zažgal hišo staršev njegove izvoljen-ke, morda še kak razbrzdan fanlalin sam Takoj so vsi obdolžili Tadeja, češ, da se je hotel nad brigilo maščevati. Spa/.ili so ga namreč v mestu in že so ga pričeli iskati in ga lovili. Ogenj se jc hitro razširil. »Naj zgori tudi požigalec!« so kričali poba-lini, ko so ga našli. Mlinar je stal med njimi sredi irga ves krvav in ponosno je zrl smrti v obraz. Tedaj je zagledal Brigito in zakričal: »Vernimi, da sem nedolžnal« Zasmejala se je: »Mar mi tak junak, ki ga lahko vsak pretepel« Mlinar je z.orulil kakor zver, zasukal se je, da so fantie okoli njega popadali na tla, zomahnil ie divje z rokama in pograbil debel kol, ki ga ie iztrgal bližnjemu iz rok. hi zamahnil ic okoli sebe strahotno rjoveč ter se zagnal proti svoji izvo-lienki, ki ga jc zdaj začudeno gledalo, saj ni mogla razumeti nicgovc sile in moči. In stopal je med gmčo divje mahajoč okoli sebe, da se mu nihče ni upal približati se. Dospel je do slopnic, kjer je stala ona. Žalostno jo je pogledal in še enkrat kriknil: »Nedolžen sem! Nekdo drugi je zažgal, pa dolže mene!« Tedaj ga je nekdo zgrabil zadaj, dva sla mu skočila na ramo, hrbet se mu je usločil in se nekoliko zazibal. Mladenič je spet zamahnil, stresel je oba napadalca raz sebe, da sla odletela na ceslo. Poleni se je pognal krepko mahajoč okoli sebe, proli k'ancu vodečem v Peči. Nekdo je vrgel za njim kol in mu spodbil noge. Telebnil ie 8» 8. Država mora slovaška kopališča in letovišč« kakor tudi slovaška podjetja in slovaško industrijo podpirati. 9. Slovaški mora biti zajamčena sorazmerno pravična udeležba pri brezposelnih podporah. Brezposelne podpore morajo na Slovaškem dobivati tudi neorganizirani poljski delavci. 10. Vse državne urade, gospodarske iu socialne ustanove je treba depolitizirati. 11. Država mora pomagati pri raz-dolžitvi slovaškega kmeta. 12. Država naj zgradi večjo cestno mrežo po Slovaškem in naj prevzame v svoje breme vzdrževanje nedržavnih potov. 13. Država mora dati večje podpore za zgradbo šol, vštevši tudi cerkvene šole. — Kakor se vidi, gre boj Slovakov v bistvu za tem, da si pribore v ustavi zajamčeno — enakopravnost. Povsod enaka muzika! Izvrstna žetev v Rusiji Leta 1935. je pridelala Rusija 5.5 milijardo pudov (ali 8.8 milijonov vagonov po 10 ton) žita. V primeri z letom 1934. se je letošnja žetev zelo dvignila, predvojno pa presega za 1 milijardo pudov ali 16 kilogramov. Pridelek bombaža jo znašal lani 33.5 milijarde pudov ali za 10 milijard pudov več ko v letu 1934. Sladkorne repe je pridelala lani Rusija 140 milijonov stotov, to je za 50 milijonov stotov več ko v letu 1934. i dr Nove železnice gradijo, prekope kopljejo, iz zemlje trgajo rudo in premog, Moskva se diči s krasnimi palačami, vrtovi parki. Zunanja slika iiusije tako razodeva uspeh, napredek, življenje. In za kulisami? Življenje ljudstva se je trikratno podražite v primeri s časi pred revolucijo, delavsko plače znašajo samo dve petini nekdanjih plač, kljub navidezno bogatini želvam raste v mnogih predelih Iiusije pomanjkanje žila in živeža. KA WUŠKACERKEV_ s Pravoslavni se vračajo. Svoj čas so ruske carske oblasti nasilno širile pravoslavje v katoliški Poljski. V zadnjih letih pa se odpadli katoličani trumoma vračajo v katoliško Cerkev. Kar rele'župnije zopet sprejemajo edino vesoljno katoliško Cerkev. — Na vrhu gore Chatelarda v Švici, v višini 1300 m so postavili Kristusov kip, ki je visok 30 m. Pri blagoslovitvi je bilo navzočih nad 4000 planincev. — Novi upravitelj Filipinov je tre-tjerednik. To je general Frank Murphy. Namestila ga je ameriška vlada. Nedavno je položil siovesno obljubo v Detroitu v kolegiju Dtms Škota. Njegova vera, njegova pravičnost in značaj, so mu priborili popolno zaupanje pri filipinskih domačinih. Za udobno in veselo v« se « zwqenie Ruski samodržec Stalin je za letos izdal načelo >Za udobno in veselo življenje«. Ne mine dan, da ne bi ruski listi knjige ali slike napovedovale pričetek zlatega socialističnega veka. Sedaj prirejajo šumeča slavja in velika zborovanja, drugič velike športne prireditve ali vojaške igre, spet drugič svetovne kongrese železničarjev, delavcev, vodij traktorjev ITALIJA s Militarizacija Italije vedno bolj napreduje. Vojaška vzgoja mladine je razširjena tudi na otroke. —■ Po zadnjem sklepu italijanske vlade morajo imeti vsi moški od 21. leta dalje posebne knjižice, v katerih bo zapisano, če so za vojaško službo sposobni iu kje so se vojaško izvežbali ter opravili svoje vojaške dolžnosti. — Vso domačo volno bodo morali izročiti v vojaške namene. — Mor- uarižki proračun je italijanska vlada zope} povišala in sicer za 444 milijonov lir. Denar hočejo uporabiti za gradnjo novih bojnih !«. dij. — V Italijo prispe te dni 40 petrolejskiti parnikov iu pravijo, da bo Italija s petrole-jem preskrbljena za dve leti. — Že 40 let valovi niso tako butali v istrsko obal kakor letošnjo zimo. — Zaradi eksplozije razstreliv-nega materiala je bil v Gorici ubit mladi Rudolf Siuionč-ič. — V nedeljo 2. februarja so v Idriji slovesno odkrili spominski napis Fortunatu Hazpetu iz Sp. Idrije, ki je padel na afriškem bojišču. FRANCIJA s Program nove garantove vlade je po poročilih časopisja naslednji: Najti sredstva za kritje 7 milijardnega proračunskega primanjkljaja, obnova gospodarstva, zmanjšanje brezposelnosti, zaščita republikanske svobode proti bojnim organizacijam, izvajanje mirovne politike na podlagi načel Zveze narodov in strogo izvajanje vseh med Anglijo in Francijo sklenjenih pogodb. Večina francoskega parlamenta je izrekla novi vladi zaupnico, ANGLIJA s Angleška delavska stranka je že drugič odbila predlog komunistične stranke, da se ustanovi skupna fronta, ker noče imeti s »stranko upornikov in prevratnežev« noben« skupnosti. V Atenah je nenadoma umri general Kondilis, bivši predsednik grške vlade. Angleščina jc uvedena kot obvezen šolski predmet v nemške srednje šole. Okrog 40.000 ranjencev so pripeljali di>-slej Italijani z afriškega bojišča v Evropo. na ila, a se urno pobral, pograbil kol in ga treščil nazaj. Začul je kričanje, nekoga ic ko! zadel na glavo, da se jc zgrudil. Tedaj je stekel, dospel v mlin in urno zapahnil dvoriščna vrata. 2e so biii mesijam pred dvorom. »Kaj se je zgodilo?« Mlinar se jc pojavil na dvorišču. Tedaj je povedal, česa ga dolže. Takoj sta priklicala hlapce Mestiani so tolkli in butali po vratih ter žugali, da jim bodo vse zažgali, če ne odpro. »Pojdite domov in pustite nas!« je zavpil gospodar. Niso se brigali za njegov klic, odgovorili so mu z divjim rjovenjem. Hlapci so pograbili sekire. Tadej je zasukal staro železno brano kakor otroško igračo: »Odprimo!« Vrata so sc zazibala, naslednji hip jc že gospodar odrinil zapah in kriknil: »Udarimo!« Mestjani so stali razočarani kajti menili so, da bodo mlinarievi prosili za usmiljenje v Tedaj sc jc oglasil Jokavi )ože, ki jc lazil za pecovsko deklo Spelo, divio in močno žensko ki ga je vrgla kakor ščene skozi vrata: »Nad nje!« In pričeli so se lolči. Mestjanov jc bilo mnogo vec. Mlinarievi se jih niso beli, vsaj spočetka nc Kmalu sta pa gospodar in Tadej opazila, do se hlapci umikajo. Vztrjala sta in se junafko borila ter nazadnje posknkala v tolmun, da bi sc reSila na drugo stran. Preganjalci pn so ju v svoji besnosti pobili s kamenjem kakor dve živinčeti, da sta bedno utonila. Tam zgoraj pa je gorelo leseno mesto Rilo ie svetlo kakor podnevi. Ženske so vreščale otroci kričali in lokali, brambovci so se posvetovali kai nai ukrenejo, a zbegani mestjani so nosili v Škafih vodo m io pliuskali v plamen Ogenj se ni brigal, Siril se jc in širil ter »pepelu skorai polovico mesta. Med vsemi zbcganci pa je. hodilo lepa Brigita bleda in zmršenih las, vasa žalostna in trpeča, kajti prekesno se je zagledala v krepkega Tadeja, ko ga je videla, kako se je junaško boril z mestnimi fanti in se jih otepal kakor medved nadležnih čebel. Da, šele tedaj ga jc vzljubila z vsem srcem in zakoprnela po njem. Ko jc kesneje zvedela, kaj se je z njim zgodilo, ga je vse življenje objokovala in ni marala nobenega ženina. Kako res čudno in nerazumljivo je včasih žensko srce! Potem je v Pečeh zavladala tišina. Gospodar ni imel v bližini sorodnikov. Njegove gozde so pričeli sekati sosedje in tudi obdelovati počev-ske njive. Mlin je stal in čakal mrk. brez življenja. !e duhovi skal so se radovali, saj so bili spet sami in nihče jim m motil blažene tišine. Šele čez tri leta se je oglasil daljnji sorodnik bivšega gospodarja, ki je žive! nekje v tujini in zvedel, kai se ic zgodilo. Prevzel je mlin in spet se ie pričelo življenje. ... D=: dr°' duhovi se maJčujcjo nad vsakim, kdor lih moti še danes se maščujejo, od rodo do roda gre in tudi nad nami se vedno znašajo! TaSča je umolknila. Sabica se je •spomnila, kako je po njeni smrti začela nevede ponavljati njene besede f™ 5" v Pečeh pripetila kaka nesreča: »Duhovi se nad vsakim maščujejo, od roda do roda se ponavlja m tudi nad nas jc prišlo!. Najhuje je bilo pač tedaj, ko je bil vdanii gospodar petindvaisetletnik in mu ie umrl oče Gospodar Andraž, babičin mož, je b I v ,voii moški dobi živahnejši kakor njegov sin a S mu ,e bil mladi Pečovski zelo podoben .Ko mu ic umrl v Trstu nek bogot sorodnik sc ie odprnvil po dediščino. Napregcl e svoieoa vranca in v lahnem vozilu je pognal iz pc£Tr sc odpeljal na dallnjo pot. ,cr Preteklo je leden dni, o ni se vrnil, čeprav je obljubil, da do tedaj gotovo pride. Njegovo mati ic takoj obupovala: »Nesreča se jc zgodila, « utiiu jo, srce le tako čudno boli, našega Andraž; ie bomo nikoli več videli!« Sinaha jo je tolažila, da šc ni tako dolgo, kal se je odpeljal, da je imel pač več opravkov kakor je sam mislil, a ko se je zvečer zapirala v svojo sobo, jc skrivaj tudi snm« prejokala za možem vse dolge noči. Tašča se je tiste dni poslarala za deset let. Vsako noč je hodila z blagoslovljeno vodo ro mlinu in hiši ter vse poškrojjila Kadar je zaškripalo, jc trdila, da sc vrača domov duša njenciia sina, ki ne najde v tujini pokoja, lokala sc jc i" vzdihovala ler se jezila nad duhove Pečin, ki so vzrok vseh nesreč in ne dajo ljudem mirno živeli Obe je tolažil sin, a malo ie zaleglo. Tudi njegovo mlada žena ni ničesar opravila. Mladega je skrivaj samo grizlo, da se je tako zgodaj oženil po očetovi smrti, te bi bil vedel, kaj se bo zgodilo s Pečovskim, bi bi! pač rajši čokaj in bi sc poročil po srcu. Sicet je to misel izbegaval, « sama se mu je vsiljevala Tašča je ponoči večkrat vstala in Sla pred hiso Zazdelo sc ji je, de sliši pekel konjskih kopit in ropot voza, a nikogar ni bilo. Včasih so |0 napadle mučne sanje in zjutraj ie bila šc boli trudna kot zvečer, ko je legla počivat. Vendarle sta tašča in babica skrivaj upali sc gospodoi še vrne. Neznatno in šibko je bi'0 tisto upanje, kakor sij slabotne brlivke, n m f zapustilo, le kadar je spet odbegnilo, je tašč« letala po mlinu z blagoslovljeno vodo, a babica se je v kakem kohi ic krčeviteje zjokala Ko je poteklo že nad Štirinajst dni, odkar i« mhnar odSel, je neke noči divjalo strahovita nevihta Skale so oživele, pokolo ic in bučalo kakor bi bi! sodni rtan (Dalje prihodnjič! Stev. 6.____»DOMOLJUB«, dne 5. februarja 1936. p......oTomovTm] Pismo iz Vodic Pred dobrim pol letom že smo poročali o našem novooživljenem prosvetnem delovanju. Kot smo tedaj upali, se nam tudi izpolnjuje. Vedno več članov pristopa in vedno živahneje postaja v našem i društvu in v vseh odsekih. So pa še gotovi ljudje, [ ki so nedavno monopolizirali nacionalizem« zase, ki se v nove, svobodne razmere kar ne morejo [ vživeti. Lanski junij jih je preplašil, da so kar čez | noč postali navdušeni za slogo in »prijateljsko« so-' delovanje z nami, ko pa so spoznali, da jih nihče ne bo preganjal in nihče jim vsiljeval' svojih nazorov. je kmalu splahnela njih prijaznost. Danes postajajo spet za vogali in mejami, v temi, s klobukom čez oči in špijoniraio za člani Prosvetnega društva, | ki se vračajo z večernih sestankov. S >prosvetniki« nas hočejo psovati. pa ne vedo, da je nam ia psovka* v ponos Nedavno so dejansko napadli i našega člana pred njegovim domom, da je, moral iskati pomoči v bolnišnici in to zato in le zato, : ker je prosvetnik . Verno, kdo so ti lj d e, poznamo jih in lahko bi nam jih bilo ukrotiti, saj jih je malo, pa le eno imamo zanje: pomilovanje. Če je to njihova kultura in prosveta, potem: naše čestitke. Povedali smo jim že, da r.i naše maščevanje in delo v batinah in -bokserjih •. ne v hinavščini in zahrblnosti; to je privilegii teh, ri nI). Miuh svojega bivališča. Posebne tiskovine R za prijavo dobe bi-tniki koles pri občinah brez-g plncno. Izpolnjene tiskovine pn morajo občine ■ T. Je~ke-Choiriski: Ugašajoče sonce (Prevede) Vinko Lovšin.) j (Nadaljevanje.) i Lenina postava je stopila, kot iz zidu, mu j sla nasproti in prijazno rekla: »Popolnoma [ po nepotrebnem si vzel s seboj spremlje-jvaleenikakn nevarnost ti ne preti.'« Kam me peljnš?« je vjirasal Servij. -Najprej te bom izročil zaupni sužnji f eesnriee Favsi ine: ta te ho pripeljala na cilj.« I I o par korakih je vodnih odprl vrata v i vrtnem zidu in povabil Servija naj -stopi, v yrlu je spremljala omenjena vodnica po noeiieg-a gosta v dolgo cipre«no ale.i > in mu ukazala naj gre potem sam dalje do kon-n aleje tu m naj pa čaka. Drevored se je končal v velik okrogel I -roslor obdan od luirtinih dreves. V temnem bzudju so se svetili beli marmornati kip', iiredi prostora je žuborel vodomet, '-egnr curek m' jo dvigal nalile .-rebrnemu stebru in Mula I kot dež blesteči h biserov. .'■ver je bil Servij željan rešiti uganko, Je.Je z napelo pozornostjo oziral. Slovesna 'IMI|a ju vladala v cesarskih nasadili. ki so 'poiniu.juli na germanske sveto gaje. Ozrl se svislru. Iste zvezde, so blestelo na temnonio-ireni nebu, mihio se svetlejše in živahnejše loi v njegovi domovini. Oelo prostor ga je poni in ju 1 nekoliko na ono prosto polje v raju: kjer je, pred eniin letom tudi pri mese- . itii prvič uzrl Tuzneldo v spremstvu ujetega očeta, ki je daroval bogovom njegovega rodu. ... Ukvarjajoč se s temi mislimi, se je Serij ustrašil, ko je videl, da se je eden izmed '•inuoruatih kinov premaknil e svojega poslati okrajnim načelstvom. Ker je banska uprava ukinila " banovinsko takso JO din, je ostala samo prijavna taksa "> din. Ker se dobe tiskovine zu prijavo koles brezplačno na občinah, bi občinski tajniki ne smeli računati več kakor 5 din za prijavno takso. lil kako je v naši občini? Ko sem šel plačat nu občino prijavno takso za s oje kolo, mi je občinski sluga izpolnil prijavnico in tajniku sem moral plačati 7 din, češ da stane prijavna taksa 5 din, tiskovina t din in za stroške, ko bo nesel prijavnice na okrajno načel-tvo pa 1 din. kci mu nisem hotel dati din (dal sem mu jih (i) mi je tajnik vrgel tiskovino nn mizo, da naj jo neseni sam na okrajno načelstvo. Prisiljen sem bil, (Iu sem mu dal še en dinar. V naši občini je 5(!0 koles, katerih lastniki so kmetje, delavci pa tudi brezposelni, med katerimi sem tudi jaz. Občinski tajnik bo torej poleg svoje mesečne plače prejel v januarju tudi 1000 din. katere je nam bednim pni" za prav izsilil, /n svoje delo ima vendar že mesečno plačo, prijavnice pu itak pošlje službeno na okrajno načelstvo. Jztvno proslašivo (Z dežele.) Med državami srednje Evrope se ponaša razmerno nnjbrže Jugoslavija z, največjim številom takih prebivalcev, kateri živijo od beraštva. Kdor ,je kaj del,j časa živci v inozemstvu, bo to potrdil. Pri nas imamo pravzaprav poseben stan prosjakov in mladina se že marsikje kar za lo priprav'.ia, da bo živela brez dela ua ramah drugih. To niso več reveži preteklih časov, kateri so beračili iz potrebe in jili je ljudstvo tudi rado preživljalo. Zdaj živi v tem oziru popolnoma drugi rod. ki združuje z beraštvom vse druge nečedne namene tudi take. l;i spadajo v delo- i krog sodišč. Velika soci.ialnu rana je to, ki f nam dela sramoto pred svetom in se bo s časom vse to hudo maščevalo. V hišah ob ve- i prostora ter šel proti njemu. Kakor je bil neustrašen vojak ua bojnem polju, je slišal tu hiti svoje srce. Strah ga je kar za grlo zagrabil in mu vzel sapo. Toda prišel je k sebi. ko je videl, da prikazen prihaja vedno bližje in slišal šumeti drobni pesek jiod njenimi nogami. Nadzeiriska bitja se ne dotikajo zemlje ■/. nogami in dolgi plašč ue dela jiri njih nikakega šuma! Servij je prijel z roko za ročaj bodala pod tuniko in čakal. »Amor ima usmiljenje iu prinaša tolažbo v tvojo srčno tugo.< se je oglasila že v gotovi oddaljenosti marmornata prikazen z glasom močne ženske in ta hip je že stala pred Servijeiti ponosna ženska jiostava, katere glava je bila ovita v gost pajčolan. »Ti mi prinašaš vest o moji Tuzneldi?« jo vprašal prefekt. »Prinašam ti ljubezen,- .ie rekla neznanka in položila obe roki na. Servijeve rame. ■Poznam žalostno povest tvojega srca in bi ti ,jo rada pomagala pozabiti.« Servij ji' stopil korak nazaj. .Lahko da poznaš povest; a ne poznaš mojega src:., v katerem ni nobene nezvestobe. Jaz nisem Rimljan, jaz sem (Jerman!« -Ti si kot junak v rimski službi in kaj porečeš, ako... Ii sama vladarica prizmi, da ie hoče poškodovati za očitno krivico, katera je tako zvestega in zmožnega služabnika Rima v samem Riirtu doletela, kjer ti slabotni imperator ne zna dati zadoščenja?« Zopet so in o je približala tako. da je začutil na svojem obrazu njen dih ter kar'na-prej strastno in ognjevito govorila: Podeliti ti hočem slavo in ugled, za katerega, te bodo vsi zavidali... Konzule in prefektč bom jioložila k tvojim nogam... oblekla te lioin v škrlat, najvišjega poveljnika... eela država bo s spoštovanjem izgovarjala tvojo .ime.« likih cestah bi kar celi dan, posebno zdaj pozimi, moral kdo stati na vratih, da hi odpravljal potnike te vrste. So starisi, ki naravnost vzgajajo svoje otroke za. to, da hodijo beračit j>o vaseh kar v večjih tropih — in kako predrzno. Otroci so šolobvezni. Iz takih otrok .šola no moro bogvokaj narediti. So nepotrebni berači, ki gredo lp po tujih občinah, kjer jih ife poznajo. V ta namen se preoblečejo. Posebna vrsta je takih, ki nosijo s seboj nekaj orodju kot rokodelci,,ki iščejo dela, v -esnici so pa zviti in nasilni. K takim se pridružujejo še razni brezposelni in dclotnržni »profesioni-sti , ki se povračajo na pol ieta ali ob letu, kakor že prepotujejo celo ihžavo ali le en del. Bele vrane so tisti, ki bi popraševali za kmečkim delom. Pa se kn.jt boji take -.prejeti, rlasi rabi v poletju delavce. So končno prosjaki iz navode, čedno oblečeni in na obrazih so jim ne pozna beda. Hodijo v mesta po opravku, na potit pa potrkajo na vrata le boljših hiš. Vsi ti odjedajo milodare dejansko potrebnim revežem, kakršnih je vedno bilo in ne bo nikoli brez njili. Neznosnih razmer stno pa krivi tudi sami, ker se do zdaj od nobene zato poklicane oblasti ni podvzelo odločnih korakov, da se omeji to zlo. Potrebna je navedba od zgoraj: Vse občine naj sestavijo katastre i.vojih ljudi, kateri beračijo ali pohajkujejo kot brezposelni. Porazdeli naj se vse tudi šolarje, liialoletne, bolne, neozdravljive, berače iz lakomnosti in navado, delomržne profesioniste in resnične brezposelne, kateri bi segli za delom, ko bi ga bilo. Oblasti naj sporazum-o z občinami poslujejo tozadevno kot z nujno tekočimi zadevam i. Šoloobvezni otroci ter stari bolni in onemogli reveži pripadajo oskrbi pristojne občine. Z drugimi naj napravi red država. Brezpogojno naj so prepove mladim beračenje. Pokvarjeni ma'oletniki spadajo v pobol.jševaliiice. Za zdrive brezposelne in delomržne naj država oziroma banovina pre-| skrbi delo na cestah, pri vodah, močvirjih in [ kar splošno spada med javna dela in sicer pod primernim strogim nadzorstvom. Vse one nevarne potejiače iz inozemstva naj se odpra- V stiski je stopil Servij zopet korak nazaj in nehote je prišla iz njegovih ust vprašujoča beseda: »Favstina?...« Tedaj je vrgla z roko pajčolan nazaj in znova stopila naprej, da je Serviju zopet stala blizu in rekla z zapovedovalnim glasom: »Ti si izgovoril, sedaj jia upogni svoje koleno in prosi odpuščanja, da si odkril mojo skrivnost! Na izbiro ti je: ali odpuščanje, in prijateljstvo, ali...« Prenehala je. Servij je obstal za trenotek. Videl je in čutil isti pogled uprt v se, ki ga je nedavno tako zbodel v gledališču. Videl je v najvišji strasti razžarjen obraz, čigar napol odprte polne ustnice so mogle izgovarjati besede ljubeznjivo nežne, kakor tudi bolj srdite. Kmalu pa se je obvladal. Vzravnal se je pokonci. »Zlatim imperatorjevim orlom sem obljubil vojaško zvestobo. Kako naj oskrunim čast njegove družine? Odpusti me kot njegovega zvestega .služabnika____ tvoj prijatelj ne morem biti!« »Tedaj se boj mojega maščevanja!« je rekla cesarica z od. jeze stisnjenimi ustnicami. ■Bojim se samo nepoznanega Boga in svoje lastne vesti,« je odvrnil prefekt. Tako jo odgovoril in nameril svoj korak v eipresni drevored. ■r- -f # Publij je ravno odšel na svoje trdo ležišče. odkoder je narekoval pisni" pisarju. Ko je vstopil Servij, je lega odslovi! in vprašal, če je uganka nepodpisanega pisma prav rešena in ko je Servij potrdil njegovo slutnjo, je rekel: .-Kreposti naših gospa od prej so zbežali! iz liinin nu deželo.« iz gaznih krof®v_____ Blagovica. Dne 14. jan. I l. je P" dolgi in težki bolezni uairla 70 let staro, dobro dekle Marija Kropivšek. — V adventu smo ustanovili lalitovski odsek Katoliške akcije, ki ima ua-inen poglobiti versko življenje Sestanke obiskuje 23 fantov. — »Domoljuba« prihaja k nam 65 izvodov, kar je kljub hudi krivi častno za našo faro. — Prosvetno društvo zopet pripravlja lepo igro. Ribuo pri Bleda. Dekliški Marijina družba v Ribnem ie priredila v dvorani gasilnega doma na Svečnico igro »Pamet jo je srečata .. Kljub slabemu vremenu je bila prostorna dvorana polna občinstva. Vse igralke so se svoje vloge dobro naučile ter izvrstno prednaSale. Smeha in zabave je bilo dovolj. V postu morda zopet kaj primernega. Šmartno pri Litiji. Važno >e mi /.tli glede prodaje kmetijskih pridelkov »ledeče pripomniti. Malo imamo naprodaj, /ato nam pri današnjih slabih cenah gre za vsako paro. Kako žalostno je bilo slišat, pritoži e da se .je ta in oni domenil natančno za ceno. blago je oddal kupcu, toda mesto itn bi dobit kmet pla-čano po dogovoril, mu je kupec otl dogovorjene cene odbil kljub temu, da je blago odgovarjalo dogovoru. Te dni pa so knictje-člani z« Kmetijsko zadrugo vozili krompir. Zanimal sem se za to, kako so dobili plačano. Iu veste, kaj sem zvedel? Ne samo to so prejeli, za kar je bil dogovor, ampak zadruga jim je plačala celo viSjo ceno. kot je bila dogovorjena. Zadruga vi čez mejo naše države. Kilor je sposoben za delo, mora delatL Denarno podporo brez dela j so povod vedno večje propalosti. V naši dr- j žavi se vrše javna dela ua jugu in v Primorju i lahko tudi po zimi. Starejši berači, tudi invalidi, ki ue morejo s podporami shajati, nuj »I s prosjaštvom preskrbe za življenje potrebna s rc is I va v domači občini. Brezpogojno naj obvelja načelo, da naj vsaka občina skrbi za svoje, pripadnike. Kaznujejo naj se brez ozira gostilničarji, kateri beračem-pijancem žganje dajejo. Orožniki pa naj skrbijo, da so bo to izpol njevnlo. ,i„ i,; siii-.h lialu dobičke, umpak, rijSTutl;1 ? fe^''^'držhnof'ku' f>o le mun ' korist. Kmet. Dole pri Litiji. Dne 2F .januarja smo zope« sta pričakovali pred cerkvijo ,voi« zvesta člana I Jožefa Sevška in Frančiške Mct^d da *e £ ' enkrat poslovita, ,,rcdno aklen,;ta zakonsko zve zo. Fantje so s svojo godbo zaigrali Oboji pa so iima želeli, tla bi ostala oba znacajna m trtlna v katoliških načelih ...tli, naprej Tud, m, vama kličemo: Bog vaju varuj in razl-j obilo blagoslova ua vaju v zakonski zvezi. Nov« Štifta pri Ribnici Odkai so se našim prosvetnim društvom |«> prejšnjem režimu odprla zapečatena vrata, se jc začelo v naSi I rolo eti prav živahno delo. Fantje so sumi preurediti dokaj obširen Fajdigov salon, kamor so postavili nov oder ki je zložljiv in uporaben tmll na prostem. - Pri Novi Štifti je zadnje čase ob nedeljah in praznikih dovoljena ot .(». služba božja. Tomišelj. Naše pošteno ljudstvo pod Krimom je z zmago pri zathiji! občinskih volitvah zadovoljno, dvakrat zadovoljno! Kdor je opazoval politično borbo za te volitve nekoliko po-bližje. mora tem ljudem resnično čestitati, da so ohranili politično dozorelost, slovensko zavest in. zdravo korajžo, četudi so se posluževali nasprotniki najpodlejših neresnic — Grožnje JNS-pripanjačev pa so se stopnjevale tako daleč, tla so prejeli nekateri pristaši JRZ pisma brez podpisa, v katerih jih je zagroženo, rfa jim bodo požgane hiše ali pa da bodo pielepeni, če bodo volili J H Z. - Zmaga v Tomišlju je dobljena! Sedaj je treba pregledati vrste, poučiti oniahljivce in v slogi korakati dalje z« dobrobit občine in naroda Slovenci T Zagreba. Že v zadnjem dopisu omenjena božičnica Marijine družbe slovenskih deklet v Zagrebu se je prav lepo obnesla. Po igri je v Slomjkovem prosv. druitvu predaval akademik g. Rovs Matija o »Življenju sia drugih svetovih« (zvezdah). Na Svečnico je govoril o sv. Bosku s&leztja-nec č g. FarkaS, zvečer pa je bila v Jeronimski dvorani diiaika prireditev, katere središče je bila vojaška drama -.Konec poti«. Veseli smo bili, ko smo med gledalci opazili na|bol| izbrano družb* zagrebških Slovencev, ludi ii L|ubl)an« |e Pri5|, lep« družba visokoSolcev pod vodstvom prof. Jr L. Ehrlicha, ki je dopoldne maleval pri sv, R^ Višnja gora. Naše prosvetno društvo i„„.j. zori burko »Jezični dohtar«, in sicer dne 4, bruarja ob pol H. zvečer in dne 16. februarju ob 1 popoldne. Pri prireditvi sodelujeta tudi ,|tu. štveni moški zbor z lepimi narodnimi pesmicami in gotlbcni odsek. Pri xaprt|u, motnjah » prebavi vz«m,u tj„. traj aa prazen želodec kozarec naravne -Frasj. J ose i grenčice«.___ Svetokriiki fantje grade tlruštveuo dvorano. Leakovec pri Kriketa. Bilo je v onih hudil časih, ko i» tudi pri n»» paievala vsemogočni oblastnica JNS. Njeno vodilno vladarsko getlo ji bilo: iskati in povsod najti »protidižavnost«. It res so hlapčevsko udani podaniki te visoke JNS takoj ugotovili da s« nahaja v naiem malem domu .Pod lipo« kar naravnost kuhinja, kjer se du za dnem kuha »protidržavnoat« Treba je bilo nekaj važnega ukreniti. Zbrali so četo, oborožena seveda, da ni manjkalo vmes žandarjev, se razumi samo po sebi. in Šli so lepo previdno in tiho pol okna tega tako straino »nevarnega-, doma. Tam »ta bila tisti čas ob« kaplana ravno pri veJerji Nestrpno je čakala četa, kdaj pride na vrsto j vrihtai —- »pritidržavnojti«, pa je ni bilo in s bilo. »Aha, zdaj bo,« so si zadovoljno poSepelii vsi. Zdaj jo bomo aretirali in zvezano odpeljali, i [ »ln vendar,« ,ie pripomnil prefekt, »poznani v Rimu pleiukinjo, kateri bi ti lahko izročil brez obotavljanja čast domačega ognjišča. »In ta bi bila?« je vprašal Publij 7. nasmehom. > Gotovo misliš na Mučijo Korne lijott Da. Malo sem jo sicer videl, a mislim, tla sem jo prav sodil.« »Tudi jaz čutim do nje neko nagnenje, vsled njenega poštenega in odkritega obra-" z,a, ki ue zna rabiti ntaske hinavščine .. .5 Čez nekaj časa je pristavil Publij: »Toda v 11 i in n iu v mojih letih moram biti previden, ker ženska spretnost zna čuteče moško oko prevariti. linam čas, lahko čukam.t Drugi tlan je Servij zapustil Rim s Hermanom. Posestva in pristave nn jugu bo bile ujnniii cilj. »1 voje zvezde dajejo tak« dvoumne od- fovore, k n k or so izreki vedežev, ako ni nji-°va umetnost preplačana z denarjem,« je rekla Tulija Kornelija in vstala iz svoje zofe, ua kateri je počivala med večernim predavanjem svojega dvornega zvezdo-slovca. Egiptovski učenjak je zmajal z rameni. »uzvezdjR niso vedno naklonjena, da bi jasno1 odgovarjala. Siliti jih pa ne morem. Čakati je trebn prikladnega trenotkn.' »In kdaj bo ta prišelt« »Jasna ozvezdja n« nebu ao vedno v tesni zvezi z onim, ki jih vpraša,« je odgovoril razlagalec zvezd z malo zaničljivim nasmehom. »Zlato pa skrbno opazujem vsaki dan.« Jln vedno brez uspeha!« »Kar mi povedo zvezde, nI dtulej tako temno, temveč bolj neprikladno, da raje ved 110 izttova račnejn * opazovanji« »Kakot Neugodno?« je vprašata Tulija vsa iz sebe. Pobledela je in vprašujoče zrla z nemirnim pogledom v poteze zvezdoslov-čevega obraza. »V zvezdah nič ne berem o tvojih Him-novih hakljali...« »Tvoje zvezde lažejo!« je močno zakričala Tulijn. Zvezdostovec je zoiiet skomizgni! z rumeni. »Ako ne verjameš moji vedi, tedaj vprašaj vedeževalea. Ravno sedaj se mudi v Rimu slavni Aleksander iz Abonutejhos in rešuje vprašanja proti visoki odškodnini.« »Paflagonee? Oči senatorju Mumija Si-sena Rutilija?« je vprašiiln Tulijn, »Slavni... paflagonski... mojster v svoji stroki,f je odgovoril zvezdoslovec in poudaril vsako besedo. »Dokaz njegove slave m mojsterstva imamo v tem, da se preliva od ranega jutra d« poznega večera široka reka zlata v sena-torjevi palači, odkar se je nastanil tam ta mojster.« Tulija je šla nemirne sem i„ tja. vedno čatia"1 ° poi'0{f,jivih l>0(?ledov Egip- atrltai vV^aSat.t06n^B,fa ° njwn,< * »Njegova božanska kača Glikon mirna vae skrivnosti neba, zemlje ln človeških src« se je norčeval zvezdoznancc iu gladil svoio dolgo orano. »In niti enkrat šfl ni napačno govorila, čeprav trdi retor Lucijan dn ™ Srovon kaea ampak zvit mojstrov hlape" ): je »knt za kačo. Ta drzni retor je moMr, nevoščljiv za zlato in ga obrekui ko trd da je pod Aleksandrovim ola5,V,f't,, tx 1 ^pSAMR-^JH?8 otlkrili in ne hi dobil povRod toliko tiso?, ver gg ni ko v.« g »Ti si rekla,« je odvrnil zvezuoznane« fc-s dvoumno. m Tulija j» hodila še nekaj eiisn z nemir h nim .srcem, naenkrat ,ia se je astavila preo gjoj Egipčanom. HR l'o,idi takoj k senatorju iu mu naznani H da še nocoj pridem k njemu. Počakaj riie' fflj sonatorjevi predsobi.« »Saj sem vedel, da boš tako ukazala, g« kljub viharnemu večeru,« je pripomni! čan. Zu kur se jaz odločim i 11 kar jaz delam, tega ti ne presojaj: slori. kur ukazujem.1 , je reklu Tulija hladno. Ko je zvezdoznanoe odšel, je zopet swll*} na zofo, se prijela zn glavo in gledala 'gg strop. Niso liile vesele misli, ki so ji mm- ' mirjale možgane. Njihov odsev je ogrdll frg pe poteze na obrazu in njena prezirljiva 11»» S c so se skremžila. Že šest mesecev je igrala Tulija »kfjgj| matrone lesenega Rima«, in si odrekla (u® dišče, cirkus in vesele zabave: oni pa, za -teregn je prinušala tolike žrtev lii še nle izpremenil svojega vedenja. ATedno M».|gl k" prijazen toda hladen in malomaren »M izda! Publij z nobeno besedo, dn pnlj«! pgg kdaj v njeno hišo radi žonitve. Samo tolik' ^ Jo mogln opaziti, da % ušesi i 11 očrni opaWpS J" na tihem primerja njo in Mueijo. k«*"! tudi, da je njegov irlus vedno malo bolj ■ pel, akn govori z Mueijo. . ,1 cesto so «n morale njene ustnice sine.l«";.i niedtem. ko jo komaj duši!« jezo v svoji »t tranjosti. O. tla hi mogla vendar enkr*' ™ dan in ogreniti nečnlciiiji liivmiKJ «kupiH hiši! Toda Mueiia ni daln nikdar^:, voda za ostre nastope. Tiho in skromno gospodarila v hiši t{0t duhovni varuh. njenega dobreg« gospodi n jut va in varč'«*" 1 ej, okno s« odpre in namesto težko pričakovane protidržavnosti« — zadoni četi na ušesa božična »srnica: »Pastirčki, kaj se vam zdi, ali ate kaj iUali?« To je p* zares bita smol«. Namesto bogatega plena »protidržavnosti« so vsi privlekli _irorl' strogo obiičje JNS prav debelo blamažo. 'ako je bilo nedavno. Sedaj pa je vse drugače. Je e tako, da na svetu ni ničesar večnega. V onem ioprej tako »nevarnem« domu je živahno življenje. Enkrat zboruje naša JRZ, drugič Živinorejska za-Iroga, tretjič pojejo in se navdušujejo otroci iz Šar. vrtca za lepe ideale, četrtič nastopi Prosvet- 10 društvo s kako lepo igro, kot je bila dne 5. I.: Ob sinji reki.« Pri tej predstavi je marljivo so-elova! tudi jurist g. Jože Žabkar iz V. vasi. Še arsikaj drugega zanimivega smo dočakali, pa bo-o za drugič prihranili. Za konec bi omenili le še o, da imamo že več tednov novo občinsko upravo g. Fr. Starcem na čelu. To so možje, katerim se tninsko gospodarstvo res lahko zaupa. Reteče pri Škofji Loki. K večnemu počitku rao spremili 23-leinega mladeniča Petra Križaja, 11 je član fantovske Mar. družbe, priden delavec >ri Kat prosv. društvu in večletni cerkveni pevec, 'cdai počiva v grobu svoje mame, ki mu je umrla mladosti. Sv. Križ pri Litiji, Malokdaj se oglasimo iz na-ega kraja. Tudi pri nas ne spimo. Naši fantje-tam-uraši pridno brenkajo. Tudi pri fantovskih večerih • živahno. Naši fantje so prijeli za kramp in moko in kmalu smo si v cerkveni hiši napravili vorano, da bomo tudi igrali lahko. Farani so na« ridno podpirali z Jedjo in pijačo. Danes je dvorana gotova. Dokler bodo živeli tako požrlvova'ni antje, zastonj spletajo naši nasprotniki bič, da bijejo katoliško pro«veto. — V nedeljo, 9. t. m. o v društveni dvorani popoldne po litaniiah občni :bor piosv, društva. Vabljeni vsi prijatelji! Topolje nad Sclcanai. V nedeljo, dne 26. jan. umrla v 22. letu Francka Vidmar. Pogreb je la lep. Marijina družba jo je spremila z za-ilavo na njeni zadnji poti. Tudi zapele so ji v cerkvi na pokopališču v slovo. Iz dolenjskih Benetk. Dne 29. jan. je novi obč. bor prevzel posle. — V nedeljo se je poslovil aplan Hladnik in odšel v Južno Ameriko. — Pri-lodnji teden od 9. do 16. febr. se vrši pri nas iraktični tečai iz gospodinjstva in gospodarstva, "se dni v tednu od 2,—5. pop.. Prve tri dni z« spodinjstvo, zadnje 3 dni iz gospodarstva. St. Gotard. Odšla j* k Bogu po plačilo pridna in globoko verna kričanska mati Marija Uresk, p. <1. Tkavčeva mama, sestra Franceta Ržišnika, eerkvenika pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani. Počivaj v miru! Vodice. Prosvetno društvo priredi dne 16. lebr. ob 3. pop. v Domu 3, dej. komedijo »Utopljenca«, Polica pri Višnji gori, V nedeljo, dne 9. febr. ob 3 pop. gostuje v cerkveni dvorani Prosv. društvo So.stro z veseloigro »Davek na samce«. Med odmori igro tamburaški zbor. Ribnica. Našo Rešetarsko zadrugo je zadel občuten udarec. Ob občnem zboru še tako živahni in delavni naš podpredsednik g. Janez Zidar iz Brež se je nenadoma poslovil od nas za večno. Od po-četka zadruge je bil Zidar član načelstva zadruge in je deloval v njen prospeh s srcem, kadar je bilo treba. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil načelnik zadruge * pfirvN'. "phvVv« K v Vftfvs-Vf S.-i- JŠ* W m ft:vw : A?* v*.; > -r .m ».-< -./• h V t'* . va.' AR* c^Mi Uk«v VAŠ"* t >a ; j-h AAfn>*k sm. f.vi&m&biU V\r liifAv* v , f>-f j-t, iir«rm.n-f VA;-V* ■ > ' cvs3*f-:f>ik fy \v»r r»:p.NUs S Vv,, f.mjvrv* A-aASri \ t>-tič*?: "" « p \; iAi-A-^V M"iAtT'A - V r v ' V { n?..r»-t i'a^i v • -.-•-. o t: >. V-kvA s-« mfi Ih.iht ?>?. • ~Y A-omsV »t TNfcAAV -' t. nf *r vA-fijfc ; v^irnr- bi)ih t>r >n t «trr. sh«; t. fAs f ".'f ^ ir scirt'^ fcl. pfthriiih v nt, nv- m*-'*»••■ v n*. ??-v it Ir?- Vt, -r/.N ; -'-v f%- k<'vr ■f ; r^c ■ v s Wa?( * "<"»•?. - n vf *»v v V-frČfcr?-: šr^*-;1*:* 'air,^'!^ : hU-om ni »iv .-> nv)oJvi.r-Vr tigrnif:■ ! S A N O JL JF nObzor" za (K.TPJ«Sk .3 < it,- - ^ -r-ir.r;',, - , : r-r fvMnil-* St "t- vr>, j. (—.tnvthiiit r'r «vH- .- ^-'oot , . t,-?-n, n-omr c h-f- <*(-••oliv? .^,-ojii «n»w<:> NHUS-T-R "V rt.-itr, v \>ri:«ni}c v o: - ' n-nn nc SWV : : r - rV T-.-L,' ' -.-'oni »f S.N7H i-nr, n. p-,— - p- »>tv,-. pf.T-o-,-^!''",- t>r>-p»(l>-l:n! 'f lfwrt tvtnn>Ah: tskr nr fnnH-r,- 's-c^n rit, i,- v^-no«- ott-n.-<- rno-v cd. hia - s;.. r -,-r ' ,-vm^SUi : .-,-rsv - r\r- tf-vn-n >crn(-t -'om^hi tr -,-f -n-- ,r ,,- pr.rn.-n- ------wr w -, .^J, ^-i-rflr-'!^ ohfHKfeit fi-n-iw'onfi i odnh-co« . r J t nt« -.N-msh «••«(( no<>p<«š mn-*>r >>'■ -• n-o,- n- --••m- r; - ■ cvinii-ltr sum;, čr « < ■ - -.'n. r -^pt ortMr--. - M tW'-!»d>Uk 1; Iit >f "- a_P,-r -r: »H - ■ it n-r .. hodr h:.n«.-( utir- -■".•fu 1. lit tir?-.- , irm n.-.-,-. " - r tr..-!-; an-.r W prfetMt n-Uo^r 4 ran^tj »itn« p»t< rt.-rtindfc * ' . - ' t»Sj • ,-H-Pt i- ♦ : .... .. , ,,, _ . -'. tfAir 5l!>T- V'1 r.-n^-.k --i-:'. -•-^mv.-i: jir.l^-.- jr »,.. C ---■ '!*., -v; - .f - .. -; --"..i. k te--.-! t p *, j r. tn«. - - i —_ t-«.-' -.V HM«. n ir nr-,;,.;.; ^ -v." - t m, dr!;, «icl»tl mrftrv^i- -1. r.. 1: ' - - - ^i-1 - Alti t . i """.-it i -nnciRan- ■in^rtn*. '-»ftj.nt! Sa?«- ,4 »k nrti^Bttn rp«- rt -.H- ' ' tnst; 7. - -t-:::if. .. fW!j;. tT.r-p.i- V n?vrr - R^tc 7; t. nrf t - ,v. sertfci.ii}: st; s." st s}/* ?rs- ^.jšt.. sm; . royi-nii.ti.fc j>;iC;>r.-. .•« ir. rrjii).'n tc&m. au ninae setu «tT»a£nw k, i.i. r> a,-•?>;ti »-Ciit-s st a^nit v.fi.tvt u.!,.., ki.k.v ufc if Ir » ton » £'.t>T,. risci?. zi oisCmJ.-r.jc čtMtihov-rsp« n j>r>fc-ir-. >:;•' rsčuntj.. .'.t vUi<-it !>-.-m:vt v, r r.1;:.r'~,'s vf ski.,rx rit :t. -l: :^- in ar»di obstrukrije t »i; isti- ^ n« to preodAlo drt^^ ^ ca p.»3a o«tnkft in se povrne g. jevy L: pt f* it^rii »saj taiiina dapobiter ^ ct hi J-t.i, liii«. ludi pji.-.rti ia praJj v v aito*. Prepričanj sna da tlsjj .uit n.rpc».:*f3>e ijuterit »n rt-'-.12 v ajg .t ot c-lijtruktijo ne to pidlt ca ot 5ud. aile»«ai g. truai vks ia :•: a- -t-r-t L'-- f-eaa; p iia viadt _ -1: lit rti t- do tbaJaSi n»f,„ Ako- ;> fi»fc. c_ tt aJcu-(t&aa ttn ; D ffit ;r- i,:. - - Ii- Lt r. , .Ln:) oftki. j««*« je ht> --'i.-,i ----njjj ijt 1 ....u-e Da se zaupatiie zopet vzbudi ,">:i;sr:'v .r- non.-:!!>.> ! \ T u.'. •.r^jf';«. ),-.. nt s i> --iu.. .iiT.ir ?j.-ii:■ .-'-n > . n nt-zj-i,.-ir at 1 n-:r.ic'f.: -»ari-- r • • .1. '.-(■!«: !>( r-..nir.it rii.r>. -. ■ dt ■ :>-■ ir-t: d. mer. .,««.>.•< m xfi;rmu,H. Seae',tf.-ki Vi.n.li >f rit.' u^,K.T> at ,.;:,. • li.ir :■' ..<; i,7iuKi,. ' vsf t; .,. (..: . o.: odmevu, k. trt h ms..- node < ;•:> ■ Rje * Šf:_-J>. :, š;. f ■ Rekrnedi. sr- S,- p-j odločil ti, če je hite nede!jskn ihorovanje >••■ ,1 f 1; .me-,• tisrmh \:>-i ,!•.- Ko fe peške mstresla ptičkom I'(iiii.i!'n Krus. pr. Mrer- -w if tendltu tra^ičm nrsrsia. k. je jahtcvut! 7. -n-i.f *-'"«»'• hherke tnsestniki psi. Mat: Miline, k hnd. \ 1 narsc ljuds,.;e » . « if mite s. svp.trsc^kf pr(Ktrw s,l(( mr>v Mat jp t i:umnj sušile jannlke. WiiKi. r>: tf ntiiita« nešKe nt sada. 10- m nesi: • dru?'! nrat«. m dvn-š-f m », jih nat^if. ptiean. ovmi^i ,f nahut: ; Uf-st-am .«)tS! turnim. « i;mf. list«! ft- turnim- jrtan* o ttmam pMCRm Turtitnii ir nil; •. popnnu. kt 11 Mi-« stopili nt piane, dE |>; te m.tresk Hh MičKan. K< si h »npoonite * « k-ii« •>.!■ ^ .Tt^ ^ s; vn ^ mm ! " ps ""f Mtte s hipu Jitt-"..t TU » ------------------• " otroke avipnila . • " Ufi* m 1 htnjuio I., ' ';f !rili" »>• te2 ;.«- r"ftE,f. c z.ii:'U_ ,:ua-■ : i;t ;ti>r- dh st :, iB Ki.-C lgjtmo. Cii, n- de tftpa :-.i ir- r.; tu iiin-,-r -i ; ... J.res tli. iflt. •M vlita t; ?>■ .f i* u. l - «'IJW j 1 lit i :-M t: prsua | uit?1-,'. ■ M ne- Ahenm&kit • s -. -.-n — n 1 ,„ »ttitif! Z ter* t^. £ »»■ -r- fr, ^ ' Sl « ivr. tiurr potni. Nekt eitesrnka i- u i ni. it * .=.;.ar(ks: . ;! : . — nt ai n raoeii jj. «r, ?'-vu,-i.- ia; rnciii kr isr raieia u. ti-u. cai-n mtl7eHi l; f! cii:.'.. viCctls II. — ll 71 cvatht. Pnjirtvjir. n:vr, c: h tnnr. ulciiit: i J r«. t-mt ir a.i-Gt, Žena kuni!, "»sti uit. r.Btiir krtvt na nhlfi.-r, Cirtstit sai.itt ti:ni:««> j«, (n-fc ' ; i>: * tBTlt tt mir in>ent. reisr* sr.nt-.iiit curivii-i Nrvcsu M r.itiisrn n,- v, ^ CH nnitt « u. j»oh»-vj, dlcami i. Slu, » > >• nr-°lt" ->n» r«- *«d a zesuiron-. nt p-isit f.istc n e- mo-i sr-Rgnr lukt .-. 2vt. t- p-: s'-o-m> tr>'.a-tc. jjjiint imx«Bt»: tr m;.a tiei kimnmc 2.. nn-estr. \mr j-i-sa. reti vesli 1 h:e ra*:iu-cn nt <«e Citn.ru , iliilli!-. a it n oi-i's» 1« zm.ii.-cir Sum t t.rlk-»; f«n: tn mi . »•«« v« v«*«*« j. npt-nro«auSku nr Mi.r: nt-nki 1 ,. ...„ ,, ........ oc.r-- — . 4 1.., Itm.-u nravjic a, mt. JfM-i i;n nftr » B: " hn,e« m »umni«, m h innri \ s n-ebira'« S< tnnrtiir »Jct mkali mndtejr kr hrMti vK» hnnfi. Imait MwtiM mrtžt a J-ct" B -m-- nI 1 Si k grmet st. pojrrenntr. « .-pr. . nr,,, aj, , — J rsnsu;!,. Mg,, iwjij6 5,wjal,j ,re!,„. Kf »I! « um- . 'Bi mevvr 'I1"'"' " i! ni - mit, T.ehipi.nintMs it "to. .-i-sarst drufmi t.unr, kil- atnik rieiatr. it h u nn"l""' srJi.cir » 70txr n 0:-»« nnioi r. jind,Hi „. n))Ij, t, rr V,r - iminii.' j.u r,s T,,lr! :,iUl tllil8tl ...... ' it n-fs; \et,„Tnj.„m 0,-.kiu,, ir. vnit^. . , . . . m ri •«"■• »tuttomk* preru* 1 . nnr rTttprn . , 1. » • • <•>"' n <« tud v« tncti! o.-> h »tu«, k.-.kir M^ehrt, pf,<:, • t rT.r-l^ i.MHIIP* inur tt oi«č fi-u^mt 1 st nr ^ ti; ri*4 tet-« iiiacf- -jirmr-0 r.,r:i.t- iVteff oglasnik Vsaka drotina vrstica ali nje prostor velja iu enkrat Diu 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske po trebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikoi ali vajencev iu narobe Prittojbina za maie oglate te platoje naprej. Zsissniam čebsls v A.-£. panjih za dobro ohranjeno moško kolo. Ponudbe na upravo pod > Ko lo-če bole« št. 1543. Posestvo LcafirGo- renj8ko.8 oralov, velik sadni vrt. sončna lega v dobrem stanju z orodjem proda ali da v najem Cena ni/.ka. — Vprašati samo pismeno Hertoncelj p Sv. Jurij ob južni železnici. litini I Prav 'ene črne »»'»ni! suknje in oble ke si nabavite najboljše pri 1'reskerju, Sv. Petra cesta St. 14. Iti! Sika plemenjaka, sta-Dlna rega 2>/a leta, teža 500 kg. piucgavske pasme, lieencovan b 27 točkami, proda radi pomanjkanja krme Vidic Frane posestnik Grad l št. 66, p. Bled 1. Me mt daj v Srednji vasi St. 22 p. Šenčur pri Kranju lasjis Iflls Lpim™ bližini LJubliane. Ponudbe n« upravo Do-tmoijuba pod »Gorenj-!»ka stran« št. 1245. (____ dveh sob in kuhinje dam v najem za obresti onemu, ki mi posodi 3000—5000 Din proti vkniižbi na jirvo mesto Ponudbe upravi Domoljuba pod .Krani* št. 1303 za pohištvo Maleušek, Dravlje na Dolenjskem v bližini Ljubljane ali Vel. Lašč, kupim do 50.000 dinarjev. — Naslov v upravi IihIh pod^t.1416. Sililo l^šteno MGRIU i,im>i«t vsa ltr8bščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica. želeinina. v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta I. R PETINE Pri zdravniku. — Gospod, odločno vam moram epovedati kajo, alkoholne pijače iu kvartanje. — ™*!ko? Koliko sem vam j>a dolžan za nasvete, ki s Jih dali moji ženi? Žaloigra v steklenici. Ribiči neke skupine, ki "planike, so vlovili v evoje mreže zapečateni) iklenico g pergamentora. Odprli so jo ter izročili lino angleškim oblaslvom. Te so jo prečitale in ,avile, da hrani listina poročilo treh ponesre-jnecv, Gralmma, Bluemansa in Weakfl«lda. V«i fle so edini preživeli nesrečo ladje, ki se je v ptembru 1917 potopila na ameriški obali. Trojica ^zapustila ladje tik preden so jo pogoltnili mor-valovi, v steklenico pa je zaprla listino s proš->, naj takoj začno iskati njih čoln, ki blodi po /riu brez nade, da bi se rešil. Ko so nesrečniki »au prošnjo za pomoč, so imeli samo še za dva izivež« in pitm. vode. Steklenica je torej 17 let N'!a po svetovnih morjih. V tem času so ne-ečmki seveda že davno utonili. Ni res, toda... — Cej, Elza, slišala sem, da si ■ S ? me,)i' k*m- DOBRO CTIVO k Jos. Sehrijvers, Daruj se Bogu. Poslovenila M. Pija Regali, aršulinka. Ljubljana 163?. Strani M9, Cena mehko vez. TO din. v eolo platno vez. 25 din. Koncem lanskega leta je izšla te knjiga v zbirki »Nebeške rože«. Kritika, ki je doslej izšla, jo je tako ugodno ocenila kot uialokatero knjigo nabožne vsebine in jo uvrstila med najboljše, kakor to v resnici zasluži Knjigu na lahko umljiv način pojasnjuje, kako je krščanska popolnost nekaj jiriprostega ir "< — kakor žal mnogi mislijo — nekaj tako i/.umetai-čenegn, da je skoro nihče ne moti. doseči. Daruj se Bogu! To /umore tudi najbolj priprc.-.ia duša in ni treba zato nobene poselite učenost}. Knjiga o vsem tem govori priprosto in temeljito, tako da jo more tudi »Domoljub« kar naj-to|)leje priporočati. Dasi knjiga priča o veliki skrbnosti pri izdaji, si je vendar tiskarski škrat na str. 300 dovolil drzno šalo do je iz »poglobljene« duše napravil »pogubljeno« dušo. Tudi na str. 50. popravi besedo odlikoval« ^ »oblikoval«. Naroča se pri 11. Ničmauu v Ljub Ijani, Kopitarjeva ulica. k Ta občinske volitve je naslov knjižici, ki vsebuje Občinski zakon, Zakon a volilnih imenikih in Uredbo o sestavi kandidatnih list za občinske volitve. Cena 5 Din. —- Knjižica je potrebna vsakemu občanu, ki inu j« procvit občine na src«. Posebno pri sedanjih nadomestnih volitvah, ki sc vrše po raznih krajih naše dravske banovine, bo knjižica vodnik vsem, ki imajo karkoli opravka z volitvami. Naroča s« v Jugoslovanski knjigarni. Ona; »Kajne, da ne boš zabavljal črez jed, kc se bova vzela!« — On: »To je pa težko vprašanj«. Veš kaj? V gostilno bova hodila, pa oba čre/. ku-isinje zabavljala.« Bolni na pljučih! Tisoči Se ozdravljen! I Zahtevajte tako! knlteo o moji nov! ussselnos«! preiiran|e»ani«!, ki Je Se marsikoga rešila. Ona more pole.g vsakega načina življenja pomagati, da se bo-leaea hitro premaga. Nočno anolenle ta kašelj prenehata, težit telesa se gvlša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Ii e s n i možje idravniik* vede potrjujejo prednost te mole melone ia Jo radi priporočajo. OlmpreJ začnete s molim načinom prehranlev&nja, tem bol}«. Popolnoma zastonj donite mojo knllgo, 1» katere boste črpali mnogo koristnega. Ker Ima mol »lotnlk aamo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, piMte takoj, d« se boate mogli tudi VI prištevati med one srečneže. Zbiralnica sa poŠto: EKNST PASTERNACK, Berlin S.O. Mihaelkirchplatz 13, Abt. Z 488. V šoli. — No, Tonček, ali mi veš povedati, katere zobe dobi človek najj»zneje? — Narejene g. učitelj. lil sic si le oži tw$ scicm? Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali za svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, kupite kai alt ne. Cene smo izvanredno znižali m tako poceni še nikoli nismo bili. Opozarjamo pa, da veljajo te noše sedanje znatno znizane cene samo asa Časa sejma. Vsak popoldan brezplačne kino predstave za otroke SAMO v spremstvu odraslih. Strltarleva ui. i.)lii»l|ana, Mestniirg Hranilnica in posojilnic za Handijo in okolico r, z. z n z. Kandija-Novomesto javlja, da se vrši njen XXXIX letni občni »bor v nedeljo dne 15. marca 1936 ob 8. uri dopoldne, v njenih pisarniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika o zadniem občnem zboiu. 2. Poiočilo načelstva in nadzoistva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Nadometna volitev lunkcijonarjev. 5. Citanje poročila o reviziji. 6. Slučajnosti. Ako prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem kraju drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. Posamezni predlogi za občni zbor se morajo vložiti do 15. februarja 1936 prt zadrugi Nacelsivo. Pri zdravnika! »Zdaj j« p« dosti; saj pije| žganje kakor vodo.« — »Ne, gospod doktor; toliko vode bi pa n« prenesel.« SmokvemroiinezaZgc nadalje rozine, grozdite (vamperle) limone, pemaranfe, mandarine ter vse drugo Južno sadje ima stalno na zalogi po brezkonkuretičnih cenah M. Štele & I. Piefkk - Ljubljana Pogačarjev trg {▼ Škofijski palači) Slabo je sklepal. Učitelj: »Koliko je 4 krat 3?. _ Učenec: .Dvanajst.« — Učitelj: Dobro, Pepček. Zdaj pa dobiš 12 orehov zato. ker si dobro odgovoril.« — Pepček (tiho proti sosedu): »Ce bi bil to vedel, bi bil pa rekel dvajset.« Za Iganfehuho ^tm!' rozine in črn® grozdiCte (vamprii) prt tvrdki trailC POgflfiliK d. z o. «., I tUDIHtRfl Tyrševa cesta 33, Javni akladišča (Balkan). Griža. Griža je huda nalezljiva črevesna bolezen. Pojavlja se v vsaki dobi, 10 do 15% na njih obolelih umre. Bolezen se jxijavlja nenadoma z bolečinami in krči v trebuhu ter s pogoshiimi sluzasto krvavimi prolivi. Vročina v tej bolezni je nestanovitna. Bolezen traja povprečno 40 dni Ponavljanje griže je često. v Ljubljani registr. zadruga z neom. zavezo Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) j NOVE VLOGE, vsak C8iS 3PSbZ™ [j položljive, obrestuje po 3°|0 obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ss-tt šra Bi": - ^rssssx=™ * * F ajate',: Uf Gre-°nj " Jože Košiček, - Za SKJSffl »poljuba«. Telefon 29-'«.